ZELEZAR Leto XX. 1981 MAREC 1981 ŠT. 5 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE Ljudstvo je odklonilo sramotno Pred štiridesetimi leti se je fašizem že bohotil po velikem delu Evrope. Do sredine marca 1941 je spravil oholi Hitler na kolena večji del takratne srednje in zahodne Evrope. Nekaj takore-koč mimogrede (Avstrijo in Češkoslovaško), nekaj z ognjem in mečem (Poljsko, Dansko, Norveško, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg), nekaj dežel pa je prisilil, da so pristopile k trojni pogodbi, s katero so si tri velike nacistične in fašistične sile (Nemčija, Italija in Japonska) mislile na novo in »pravičneje« razdeliti svet. Te prisiljene dežele so bile Slovaška, Madžarska, Romunija in Bolgarija; Grčijo pa je že napadla Italija, a ta mala in junaška dežela se je uspešno bojevala in- pregnala Italijane nazaj v Albanijo. pogodbo vedno bolj stopnjevalo in doseglo višek 27. marca 1941. Na ta dan je skupina jugoslovanskih oficirjev strmoglavila vlado in kraljevo namestništvo, proglasila mladoletnega kralja Petra za polnoletnega in postavila novo vlado, zunanjemu ministru, kateremu je še posebej naročila, naj prepriča nemškega poslanika v Beogradu, da ostane dunajska pogodba v polni veljavi. Toda ta vsebina 27. marca — oficirski puč —'bi kaj malo pomenila v zgodovini jugoslovanskih narodov, če bi ljudske množice ne dale temu dnevu popolnoma nove vsebine. Te so v velikih demonstracijah, posebno v Beogradu, pod vodstvom komunistične partije Jugoslavije izpovedale novo vsebino tega dne, ki je za vedno prešla v zgodovine naših Z beograjskih ulic 27. marca 1941 »Mir je bil torej sredi marca 1941 na Balkanu samo še v Jugoslaviji; bilo pa je vedno bolj jasno, da v spopadu velikih sil ta ne bo mogla ostati dolgo časa nevtralna. Nanjo sta pritiskali Nemčija in Italija pa tudi Churchill z obljubami in grožnjami. Končno je jugoslovanska vlada podlegla in je 25. marca 1941 na Dunaju podpisala pogodbo o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu. To je v Jugoslaviji sprožilo plaz silnega ogorčenja, ki se je narodov pod dvema gesloma: »Bolji rat nego pakt!« in, bolji grob nego rob!« Sedemindvajseti marec kot vojno napoved ljudskih množic naših narodov je dobro razumel tudi Hitler. Še istega dne je ukazal svojim najodgovornejšim sodelavcem ukreniti vse, da bo Jugoslavija čimprej izbrisana z evropskega zemljevida. Kako so to izvajali in izvedli, še dobro pomnimo. Toda tudi to, da so se v svojih računih končno le ušteli. R. U. Tako danes kot Vedno mora beseda ENAINŠTIRIDESETO biti spomin na vse dni velikega boja in revolucije, biti mora ponos iri vzpodbujati mora k novim velikim dejanjem, k junaštvom dela v miru, k odločnosti v obrambi enotnosti in neodvisnosti, k čuvanju miru v svetu. V tem velikem znamenju naj mladi, izrasli v nedrjih naše socialistične dežele, vsrkavajo vase zglede ljubezni, poguma, požrtvovalnosti. Vsak naš človek, zavesten in predan graditelj socializma, mlad ali starejši, bo vselej našel tudi sebe v tej veliki besedi, ki kakor simbol govori o velikem revolucionarnem boju ljudstva v vojni in miru. Kajti v tem smo se vsi, skupaj z našo deželo, rodili in jekleneli v ognju in revoluciji. V tem je naša preteklost, v tem je tudi naša velika prihodnost. Kadar razmišljamo o teh velikih dneh in ko o njih pišemo, imamo zalo veliko nalogo: da ohranimo zvesto podobo o rajstvu naše revolucije, o našem rojevanju, o ljudeh, iz katerih krvi je vzcvetel sad revolucije, o idejah in željah, ki so jih nosile, o Partiji, ki je boju in novemu življenju dajala življenjsko moč in življenja svojih članov, ko je vodila ljudstvo k enotnosti, k bratstvu, k zmagi in socializmu, o Partiji v velikem revolucionarnem boju, ki je izklesal pot v svetlo prihodnost. JOSIP BROZ TITO SŽ ŽELEZARNA ŠTORE DS za finančne in računovodske posle Poslovni rezultati Železarne Štore v letu 1980 z računovodsko - finančnega stališča Vrsto priznanih strokovnih in družbenopolitičnih delavcev ocenjuje leto 1980 kot eno izmed gospodarsko zelo težkih. Priča smo bili vrsti pozitivnih stabilizacijskih rezultatov kljub težavam, ki smo jih imeli na deviznem področju, oskrbljenosti z repromaterialom, pomanjkanju ustreznih delavčev, likvidnostnih težavah ipd. Ob vseh teh splošnih gospodarskih težavah vendarle ocenjujemo naše poslovanje v preteklem iletu kot sorazmerno uspešno. Kako naj torej razumemo podatke, ki so objavljeni v tabeli primerjalno z letom 1979 in s planom za leto 1980? Iz te primerjalne tabele lahko napišemo vrsto zaključkov, posebno še, če jih primerjamo z drugimi podatki. Naj iz tega spleta podčrtamo samo nekatere ugotovitve: 1. Celotni prihodek je v dinarjih izražena vrednost prodanih proizvodov in storitev v izvozu, jugoslovanskem tržišču in med TOZD v DO. Če vemo, da je celotni prihodek tudi zmnožek proizvedenih količin in njihovih prodajnih cen, nam je rezultat porasta razumljivejši, saj smo v letu 1980 proizvedli dosti več kot v letu 1979. Tudi za področje prodajnih cen lahko rečemo, da so le-te rastle, po zaslugi nas in tudi drugih zunanjih činiteljev. Pomemben delež prinašajo tudi vrednosti novih TOZD, ki s svojo vrednostjo celotnega prihodka zaradi statutnih sprememb samodejno povečuje vrednost celotnega prihodka delovne organizacije. 2. Na področju porabljenih sredstev ponovno ugotavljamo še hitrejšo stopnjo rasti tako v primerjavi s preteklim letom kot tudi s planom 1980. Ponovno vidimo med njimi nesorazmerno počasno rast .z zakonom predpisane amortizacije, saj s porastom za 22 % nikakor ne moremo v razmerah velike inflacije ohranjati reprodukcijsko osnovo. Ob tako nerealno obračunani amortizaciji je v stroških leta prenizko ovrednotena, zato pa se kot posledica javlja višji dohodek, ki ga (kot novoustvarjena vrednost) delimo med udeležence, ki so direktno ali indirekt-- no sodelovali pri njegovem u-stvarjanju, vendar v previsokih deležih. V zvezi s primerjavo (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) DELOVNA ORGANIZACIJA — ZBIR Rezultati poslovanja Besedilo 1979 1 1980 2 Indeks 2:1 Plan 1980 3 Indeks 2 : 3 1. CELOTNI PRIHODEK 3.274.575.485 6:345,357.931 194 5.462,480.000 116 — dosežen is prodajo na dom. trgu 2.044,357.771 2.947,985.878 144 3.196,540.000 113 — dosežen na tujem trgu 336,971.245 663,574.742 197 — od prodaje med TOZD v DO 786,673.616 2.328,215.620 296 2.263,940.000 103 — ostali prihodki 106,554.853 405,581.691 381 2,009.000 2. PORABLJENA SREDSTVA 2.406,843.020 5.067,710.529 211 4.444,101.000 114 — sprememba zalog — 29,067.730 12,389.263 — materialni stroški 2.298,501.545 4.888,120.477 213 4.286,090.000 118 — amortizacija — minimalna 137,409.205 167,200.789 122 158,011.000 106 3. DOHODEK 883,325.193 1.277,647.402 147 1.018,379.000 125 i. IZGUBA — nekrita porabljena sredstva 15,592.728 5. RAZPOREDITEV DOHODKA 349,843.540 492,989.681 141 356,142.000 138 — prispevki SIS 32,926.000 41,609.375 61,605.000 — drugi prispevki in davki 19,541.044 24,545.832 46,006.000 — za delovne skupnosti • 139,397.346 164,970.830 118 146,143.000 129 — za varstvo okolja, član. SLO 10,739.432 17,242.555 — amortizacija nad minimalno 39,633.914 43,000.000 108 20,000.000 215 — del dohodka za obresti 58,302.505 139,522.603 54,632.000 — zavar. premije, bančni stroški 15,329.204 17,279.797 16,859.000 — druga plačila iz dohodka 33,974.095 44,818.689 10,897.000 6. ČISTI DOHODEK — PREDLOG RAZPOREDITVE 517,888.925 784,657.721 152 662,237.000 118 — osebni dohodki 436,879.590 562,747.631 129 524,936.000 107 — stanovanjska izgradnja 33,302.293 56,414.154 169 36,191.000 156 — tekoča poraba SP (topli obrok) 15,665.848 26,989.859 162 21,432.000 126 -7- del za SP (za naslednje leto) 28,316.739 31,087.798 110 25,807.000 120 6a. OSEBNI DOHODKI IN SKUPNA PORABA 515,164.470 677,239.442 131 608,366.000 111 — rezervni sklad 33,130.134 22,929.989 69 22,784.000 101 — posojilo nerazvitim 5,315.428 10,527.282 198 8,193.000 128 — posojila in združevanja 28,784.274 27,590.225 96 29,667.000 93 — del za ¡investicije v osn. sredstva 37,300.000 •— del za obratna sredstva 46,258.099 39,268.653 166 68,530.620 112 — del ČD za druge namene 14,080.460 2,533.000 6b. AKUMUL. IZ ČISTEGA DOHOD. 113,487.935 151,696.611 134 131,707.620 115 7. IZGUBA — nekrite obveznosti iz dohodka in čistega dohodka 95,193.859 44,278.332 47 - 77,837.070 57 8. SKUPAJ IZGUBA (4 + 7) 110,786.587 -44,278.332 40 77,836.620 57 obeh rasti (t. j. rast celotnega prihodka in rast porabljenih sredstev moramo ugotoviti, da se nadaljuje slabšanje strukture, ker porabljena sredstva rastejo hitreje, kar ima za posledico zmanjševanje ostankov dohodka. 3. Pozitivno lahko ocenjujemo rast dohodka, ki je med najvišjimi celo v SOZD SŽ. Dohodek je tudi tista ekonomska kategorija, za katero se borimo, saj od njegove višine in rasti neposredno za visi tako naš splošni, skupni kot tudi individualni standard. Pri delitvi dohodka lahko vidimo, da smo za udeležence izven DO razporedili samo za 41 % več kot leta 1979. Ta izdvajanja iz dohodka drugim ne moremo ocenjevati kot pretirano visoka, vedeti pa moramo, da bi bila neprimerno višja, če družba preko posebnih predpisov ne bi stimulirala izvoza in medsebojnega kritja izgub v poslovanju z nižjimi davki in prispevki. S povečanim izvozom za 97 % in vrednostjo 663,574.000 din smo nedvomno prispevali svoj delež h kritju izgub v višini 22,929.989 din pa tudi primerno solidarnost. 4. Čisti dohodek je porastel še močneje kot dohodek. V njegovem okviru f smo na ravni DO izplačali osebne dohodke v okviru dogovorjenih meril in v dovoljeni višini. Res je, da nismo dohitevali rasti življenjskih stroškov; res pa je tudi, da smo v določeni meri prav tako uspeli ohraniti oziroma formirati tudi pretežni del potrebnih skladov. Pri delitvi čistega dohodka smo najprej krili potrebe toplega obroka, izrazito povečali sredstva za stanovanjsko izgradnjo, sicer minimalno razporedili sredstva v Si slišal, da se mora v administraciji zmanjšati število zaposlenih oziroma se ne sme zaposlovati novih delavcev! Sem, ja. Samo ne vem kako bodo to storili? sklad za investicije, pa tudi za saniranje primanjkljaja trajnih obratnih sredstev nanjenili sredstva v višini, kot so nam rezultati dopuščali. 5. Kljub precejšnjim težavam z zagotavljanjem likvidnosti smo vendar vse naše obveze poravnali točno. Zaradi dohodkovno u-spešnega poslovanja smo dosegli boljše rezultate na področju financ. K temu so pripomogle tudi bistveno nižje zaloge tako naših gotovih izdelkov, z njihovo prodajo nismo imeli problemov, kot tudi sorazmerno nizko večanje zalog repromaterialov. Zaloge repromaterialov so bile celo tako nizke, da so še ovirale normalne delovne procese. In končno, potrošnja na investicijskem področju kot tudi na področju osebnih dohodkov je bila samo v okviru zmožnosti. 6. Kljub temu, da v času pisanja sestavka naše poslovanje v letu 1980 še niso ocenile vse samoupravne in politične strukture, smo z rezultati lahko zadovoljni. Posebno pomembno je dejstvo, da smo na vrsti področij delovali v redu. Tudi delitev čistega dohodka je prmerna in ob nadaljevanju takšnih gibanj bi kmalu uspeli sanirati slabe točke v poslovanju, postali bi dohodkovno in finančno stabilni. To pa je cilj vsakega dobrega gospodarja. Vodja DS za fin. rač. posle Franc Tratar, oec. Izvršitev načrta Obširne, podrobne in dolgotrajne razprave in usklajevanje so bili uvod k podpisu samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta proizvodnje ter razvoja Slovenskih železarn za obdobje 1976—1980. Pooblaščeni predstavniki delovnih organizacij, združenih v SŽ, so ta dokument podpisali 29. 07. 1976, ko je bil srednjeročni načrt že sedem mesecev v izvrševanju, Z decembrom leta 1980 je bilo srednjeročno obdobje 1976 —1980 končano in sedaj že lahko pregledamo, katere dogovorjene naloge in sprejeti cilji so bili izvršeni, ali niso bili. Dogovor, da se mora proizvodnja surovega jekla povečati na milijon ton, je bil spremenjen in popravljen na okoli 900.000 ton. Že v teku izvrševanja srednjeročnega načrta razvoja so nastale take kasnitve pri izvrševanju rokov gradnje načrtovanih investicij v jeklarne, da je bila sprememba nujna. Nadaljnje kasnitve investicij in načrtovanih rekonstrukcij so bile poleg težav v proizvodnji vzrok, da v vsem srednjeročnem obdobju v jeklarnah nobeno leto niso izdelali niti 800.000 ton surovega jekla. Da bi izboljšali oskrbljenost tržišča z jeklenimi izdelki, je bila sprejeta naloga, da bi leta 1980 dali tržišču 850.000 ton izdelkov. Blagovna proizvodnja v preteklem letu je znašala 767.957 ton. Naloga je pravzaprav bila, ne samo dobro koristiti proizvodne zmogljivosti, temveč jih tudi razviti do stopnje, da bi lahko izdelali 850.000 ton za trg. Proizvodne zmogljivosti so usposobljene za načrtovano blagovno proizvodnjo in dane, ker pa ni bilo dovolj lastnega jekla in možnosti za oskrbo vložka za nadaljnjo predelavo iz domačih in inozemskih virov, postavljene naloge ni bilo mogoče izvršiti. Proizvodnja surovega jekla in blagovna proizvodnja pogojujeta tudi nadaljnji dve obvezi, ki nista izvršeni. Produktivnost na zaposlenega se ni dvignila po letni stopnji 4 %, kolikor je bilo predvideno in tudi izvoz se po vrednosti ni približal potrebam uvoza in reprodukcijskega materiala v načrtovani meri. Za primerjavo in vrednotenje zadošča podatek, da je leta 1975 znašala proizvodnja jeklenih izdelkov za tržišče približno 741.000 ton in da je bila doslej najvišja realizirana leta 1978, ko je znašala približno 802.000 ton. Število zaposlenih je v petih -letih naraslo, če upoštevamo stanje 01. 01. 1976 v primerjavi s stanjem 31. 12. 1980, za okoli 7 °/o. Proizvodnja jeklenih izdelkov leta 1980 je bila le 3.% večja od proizvodnje leta 1975. Čeprav se je specifična vrednost izdelkov današnje proizvodnje dvignila, ta kvalitetna sprememba ne zadošča, da bi lahko računali z dvigom realizacije vrednosti prodaje za 4 % letno na zaposlenega, poleg tega je takšna primerjava zaradi večkratnih sprememb cen v preteklem obdobju zelo težka. Celotna vrednost izvoza je znašala leta 1975 samo 39 mili- proizvodnje in razvoja SŽ v obdobju 76-80 jonov dolarjev in do pred dvema letoma ni bistveno napredovala. Šele leta 1979 se je dvignila od 41 milijonov dolarjev v letu 1978 na 57 milijonov dolarjev. Še nekaj večji napredek je bil dosežen v preteklem letu, ko je vrednost izvoza dosegla 77 milijonov dolarjev. Porabljena sredstva za uvoz ' surovin in repromateriala leta 1980 so znašala nekaj nad 100 milijonov dolarjev in so gotovo večja kot leta 1976. Kljub temu lahko trdimo, da se je razlika med vrednostjo izvoza in uvoza v teku srednjeročnega obdobja zmanjšala — ne pa približala, kot je bilo mišljeno. V samoupravnem sporazumu predvideno reorganizacijo v zvezi s tvorbo produkcijskih celot ni bilo treba izvršiti, ker so v samoupravnem sporazumu o združtvi v SOZD SŽ z dne 27. 02. 1978 sprejete druge rešitve organiziranosti v sozdu SŽ. Industrijska cona na obmejnem jugoslovansko-dtalij anskem območju je sicer že odrejena, vendar doslej niso bili vzpostavljeni potrebni pogoji, da bi v njej ustanovili vsaj eno delovno organizacijo kot delovno organizacijo sozda SŽ, kar je bilo v temeljih razvoja predvideno. Za gradnjo in rekonstrukcijo zmogljivosti ter potrebna obratna sredstva pri novih naložbah je bilo predvideno, da bi po cenah iz leta 1975 porabili v preteklem srednjeročnem obdobju 6.698 milijonov din. Pri upoštevanju povprečne letne podražitve 18 % bi morali porabiti v petih letih okoli 13.000 milijonov dinarjev. V resnici znaša ■ poraba po tekočih cenah vsega okoli 5.200 milijonov din ali komaj 40 % tega, kar naj bi porabili za zagotovitev načrtovanih proizvodnih nalog in ciljev. Poraba sredstev je pravzaprav samo tako visoka, kolikor je srednjeročni plan predvideval za naložbe v osnovna sredstva, na osnovi cen iz leta 1975, oziroma primerjalni podatek porabe je 77 % vrednosti predvidenih sredstev za načrtovane investicije v obdobju 1976—1980. Navedeni podatki o višini porabljenih sredstev so tudi najzgovornejši dokaz, zakaj niso realizirani materialni cilji proizvodnje. Samoupravni sporazum z Inženiringom Bled je podpisan, po potrditvi sporazuma na zasedanju delavskega sveta sozda SŽ letos v januarju in je tako naloga, ki jo nalaga 11. člen samoupravnega sporazuma za srednjeročno obdobje razvoja SŽ, v glavnem zvršena. Četrto poglavje samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana obravnava važno področje: oskrbovanje pro-zvodnje. Menim, da je ostalo iz tega poglavja še nekaj neizvr-šenih nalog. Predvideno je bilo, da bodo pogoji oskrbovanja s surovinami osnovne proizvodnje za vse delovne organizacije s cenami v nabavi izenačeni. Predvideno je bilo, da se bodo delovne organizacije SŽ e-notno oskrbovale z energijo, osnovnimi in reprodukcijskim materialom in bodo skupno nastopale tudi pri uvozu surovin in repromateriala. V naslednjem, petem poglavju so določila, ki obravnavajo notranji blagovni promet. Do realizacije določila,, da je objektivna delitev dohodka, dosežena s prodajo na trgu, osnovno načelo medsebojnih odnosov delovnih organizacij v vertikalni tehnološki povezanosti, nas loči še mnogo truda in dela. Medsebojno oskrbovanje naj bi bilo urejeno z določilom, da dobavitelj ne more blaga, potrebnega drugi DO SŽ, prodati tretjemu porabniku, če se članica sozda SŽ temu ni odpovedala. No, takih določil je še nekaj. Podobne obveze so tudi za prodajo izdelkov, za organiziranje skupne prodaj noinf o rma-cijske mreže, enotno nastopanje doma in na tujem, organiziranje skladiščno prodajne mreže in tako dalje. Letna vrednost izvoza je bila načrtovana in realizirana (v mio $): 1976 1977 1978 1979 1980 * V načrt 50 60 72 85 100 realizacija 45 40 41 57 77 V samoupravnem sporazumu o temeljih plana je bila sprejeta poleg obljub o raznih aktivnostih pri sodelovanju z deželami SEV in deželami v razvoju tudi obveza, da se bodo Slovenske železarne vključile vsaj v dva industrijska projekta na podlagi sovlaganja in trajnejšega kooperacijskega poslovnega sodelovanja. Doslej še ni uspelo, čeprav je bilo nekaj resnih namer, da bi to nalogo izvršili. Razumljivo, bilo je veliko obvez izvršenih in marsikdo bo dejal, da je govor samo o tem, kaj ni bilo realizirano. V vsaki delovni organizaciji bodo izdelali podrobno analizo izvršitve petletnega načrta. Za sestavljeno organizacijo bodo izdelane prav tako analize za vsako posamezno poglavje srednjeročnega plana 1976—1980 in za vse načrtovane aktivnosti. Vse to bo še predmet nadaljnjih analiz in obravnav, vendar čas hiti. Analize realizacije srednjeročnega plana so bile delane tudi tekoče za vsako leto posebej in skupno za preteklo obdobje, saj naj bi te analize služile za osnovo priprave srednjeročnega plana 1981 —1985. V vseh delovnih organizacijah v okviru sozda SŽ so že potrdili temelje srednjeročnega razvoja za obdobje 1981—1985 in tako so tudi za Slovenske železarne že potrjeni. Smo v zadnji fazi priprav za izdelavo pla-nOv srednjeročnega razvoja in s tem priprave nalog in ciljev, ki naj bi bili realni in čvrsta obveza za izvrševanje. Moj današnji prispevek naj bi samo opozoril predvsem na tiste obveze, ki smo jih načrtovali, pa jih nismo izvršili v preteklem srednjeročnem obdobju. Podrobne analize bodo pripeljale do ugotovitve, zakaj posamezne naloge niso bile izvršene. Moj namen je samo opozoriti, koliko in kaj pomembnega nismo izvršili, da bi laže realno načrtovali v prihodnje. Milan Marolt Težko se je odločil za upokojitev Dobrih dvaintrideset let je bil v vrstah naših najprizadevnejših delavcev, vedno na odgovornih delovnih mestih in končno na najodgovornejšem. Rastel in razvijal se je z razvojem podjetja, razdajal se je v pravem pomenu besede. Prvič se je tovariš TUGOMER VOGA zaposlil v naši železarni v letu 1946, vendar je kmalu moral na odslužitev vojaške obveznosti. V podjetje se je vrnil 1. februarja 1948 v planski oddelek, kjer je postal vodja oddelka. Kmalu se je pokazalo, da je v tem mladem strokovnem delavcu veliko znanja in energije, sposobnosti vodenja, tako je postal vodja centralne priprave dela in potem glavni mehanik vzdrževalnih obratov. Ker je bil tudi politično aktiven, je bil septembra 1950 izvoljen za predsednika prvega delavskega sveta podjetja. Pri vseh akcijah za hitrejši in popolnejši razvoj podjetja je "bil izredno prizadeven. Že v letu 1955 je btl imenovan za pomočnika direktorja, nato v letu 1961 za glavnega direktorja podjetja. To so samo skopi podatki, v katerih je zajeto ogromno delo, ki ga je tovariš Tugomer Voga vlagal za napredek podjetja. Treba je še upoštevati, kako je bilo v tistih kritičnih letih in situacijah težko obvladati vse ovire, ki jih je moralo premagovati naše gospodarstvo: upoštevati se mora tudi, da je bilo treba neštetokrat izredno krepko poudarjati položaj in vlogo železarne v Štorah kot važnega dejavnika ne samo v slovenskem, ampak v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu, že od vsega začetka popolne obnove obratov opustošene železarne vse do tedaj, dokler ni bilo priborjeno pravo mesto za našo železarno. Potem lahko razumemo, koliko truda je bilo treba vložiti v prizadevanja, da se obdržimo, razvijemo in postanemo podjetje, kakršno je danes, namreč kot izredno pomembna postavka v našem celotnem gospodarstvu, seveda pa še posebno v združenem podjetju Slovenskih železarn. Tudi v novi eri medsebojnih ustvarjalnih odnosov je odigral tovariš Voga vidno vlogo upoštevanega gospodarstvenika, pa tudi politično razgledanega in dejavnega človeka ter strokovnjaka. Če si prikličemo v spomin važna načela gospodarske reforme in ukrepe družbeno-gospodarske politike od kreditno denarnih ukrepov, politike družbenih dajatev in odvisnost materialnega položaja podjetij od teh dejavnikov in ukrepov, vštevši še zunanjetrgovinske in devizne reforme in težavno reševanje nekaterih pomembnih sistemskih vprašanj, predpisane cene proizvodov in še drugih, potem lahko razumemo, s kakšnimi težavami so se ubadali vodilni ljudje v podjetjih. To bi lahko povedal tudi tovariš Voga. Šlo je za rast reprodukcijske sposobnosti, za njune spremembe v osnovni delitvi dohodka, da ne naštevamo številnih na videz nepremagljivih težav in problemov, ki jih je bilo treba reševati. Predaleč bi nas privedlo naštevanje vseh nalog, uspešno opravljenih prav zaradi dobre samoupravne organiziranosti in optimalno, racionalno izkoriščenih vseh materialnih sredstev pri uresničevanju zadanih nalog. Pravilno vodenje, izpopolnjevana organizacija dela, samoupravljanje, skrb za ljudi in delovne pogoje, dobra kadrovska politika, skrb za dvig standarda, za rekreacijo in primeren, koristen oddih delovnih ljudi, pravilno planiranje proizvodnje in ljudi, ustreznih za potrebe proizvodnje in strokovnih služb, stanovanja, kultura, prosveta, šport, vse to in še mnogo drugega je dalo vrsto dobrih rezultatov: vse to je ležalo na ramenih vodilnega osebja in vsega kolektiva; povsod pa je bilo čutiti ustvarjalno prisotnost tovariša Voge, ki je leta 1976 prevzel dolžnost samostojnega svetovalca za področje finalizacije Tovarne traktorjev. Štore so postale vse bolj pomembne v industrijskem in gospodarskem pogledu sploh. Industrijski tradiciji se je pridružila še želja in volja celotnega kolektiva o nadaljnji sodobni izgradnji podjetja, ki je tako postalo trajen vir materialnih dobrin, socialne varnosti in kulturnega razvoja vseh prebivalcev Štor in okolice. Pri vsem tem gre velika zasluga tovarišu Vogi, ki je s svojimi prizadevanji za razvoj podjetja, kraja in okolice Štor postal in bo ostal trajno zapisan med zaslužnimi ustvarjalci lepšega življenja na tem širnem območju. Med številnimi priznanji, ki jih je prejel za svoje ustvarjalno, uspehov polno življenje, naj bo tudi naša zahvala za vse ogromne napore, ki jih je vložil za napredek podjetja in Šloi z okolico. Tovariš Voga je bil 23. januarja letos invalidsko upokojen. Želimo mu, da bi srečen v krogu svoje družine in med prijatelji ter številnimi znanci še dolgo užival res zasluženi pokoj. SZ ŽELEZARNA STORE OS za finančne in računovodske posle Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Ljubljanske banke - Splošne banke Celje za obdobje 1981 - 85 V prejšnji številki Železarja smo objavili splošni pregled vsebine navedenega samoupravnega sporazuma. Naj torej z današnjo informacijo podamo nekatera konkretna določila iz njega z namenom, da se seznanimo z možnostmi, ki nam jih sporazum nudi pri financiranju našega investicijskega' in ostalega poslovanja. a) v 4. členu je zapisano določilo, da se z letnimi načrti banke natančneje opredelijo merila in metode uresničevanja srednjeročnega plana. bj V 5. členu je zapisana obveza banke, da nas informira o srednjeročnih in letnih planih ter njihovemu uresničevanju, u-strezne podatke pa smo dolžni banki posredovati tudi mi. c) V III. poglavju so zapisana določila, kako se bodo združevala sredstva (viri) in ugotavlja bilančna vsota, ki bo rastla po povprečni letni stopnji 14%. d) V IV. poglavju je pojasnjeno, da se bodo iz te bilančne vsote usmerjala sredstva v naložbe v gospodarstvo v višini 12.637,4 milijona din ali 65,7 %, pri tem pa so zajete investicijske naložbe (dinarske in devizne), kreditiranja prodaje domače opreme ter odkupi obveznic. Dinarske investicijske naložbe bodo znašale 5.392,2 .milijona din (nove in še obstoječe obveznosti), samo nove 4.248,4 milijona din po tekočih cenah. e) V V. poglavju so določbe, po katerih se opredeljuje, da do- datna sredstva ne morejo pridobiti TOZD, ki prelivajo obratna sredstva v investicije. To določilo je še posebej pomembno za ‘naše ravnanje v naprej, saj smo v preteklosti kar preradi investirali v osnovna sredstva na račun obratnih sredstev. V Železarni ‘Store imajo združene TOZD še vedno primanjkljaj trajnih virov obratnih sredstev, zato si bomo morali prizadevati, da v okviru 18. člena izkoristimo pripravljenost sodelovanja Ljubljanske banke, Splošne banke Celje, pri saniranju trajnih o-bratnih sredstev po izdelanih sanacijskih programih. f) Zelo pomembno je VI. poglavje, ki govori o usmerjanju sredstev za uresničevanje investicijskih naložb. V okviru sredstev bodo imele prednost investicije, ki bodo v skladu z.u-smeritvami in cilji tega sporazuma in dogovori o temeljih družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti. Prednost bodo imele naložbe, kjer bo prisotna: — izvozna usmerjenost proizvodnje blaga in storitev na trajnejših osnovah, — razvojno-tehnološka intenzivnost proizvodnje, značilna po' visoki stopnji avtomatizacije proizvodnih procesov in po visoki u-deležbi visokokvalificiranega u-stvarjalnega dela, — doseganja nadpovprečnega visokega dohodka, — gospodarna raba energije in surovin, — produktivnost in racionalno zaposlovanje, — varovanje okolja, racionalna raba prostora ter razporeditev proizvodnje v skladu s policentrično zasnovo regionalnega razvoja. Za naložbe s področja industrije bodo veljali posebni kriteriji, ki v tem trenutku sicer še niso povsem podrobno izdelani, globalno pa bodo zahtevali: 1. Ustvarjanje letnega dohodka na delavca najmanj v višini 400.000 din (po cenah 1. 1979) in 0,30 din dohodka na uporabljen dinar investicijskih sredstev. 2. Izvoz vsaj 40% svoje proizvodnje in pozitivni plačilno-bi-lančni učinek. investicij v opremo. 7. Zaščita okolja. Ta pogoj je izredno zahteven, saj med drugim terja.: — zaščito prve kategorije kmetijskih zemljišč, — zaščito vode, zraka, — bližino delavcev (preprečevanje dolgih voženj na delo). Glede na krajevne značilnosti lahko občine postavijo še dodatne pogoje. Navedeni minimalni kriteriji se bodo upoštevali pri vseh novih naložbah, pri izrazito prioritetnih naložbah v e-lektrogospodarstvo, pridobivanj e' premoga, nafte, plina, rud, barvastih kovin in nekovinskih rudnin, a zaradi izredne pomembnosti teh področij se ti pogoji ne Pogled na TOZD tovarna traktorjev V vednost vsem invalidom Na podlagi' 1. ih 2. točke 1. odstavka 251. člena in v zvezi s 6. odstavkom 153. člena Statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 18/78) je skupščina SPIZ na svoji seji dne' 29. 12. 1980 sprejela SKLEP o novi odmeri nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu. Zaposlenim delovnim invalidom, ki so postali invalidi do vključno 31. 12. 1980, se za čas od 1. 1. 1981 dalje nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu na novo odmeri. Za ugotovitev osnove za odmero nadomestila se upoštevajo osebni dohodki, doseženi v letu 1980. Ce je nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka, odmerjeno po prejšnjem'odstavku manjše kot ga je invalid prejemal v letu 1980, se nadomestilo v novi višini odmeri in izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po izdaji ugotovitve. Člen 153. Statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji pa določa: »Osnova za odmero nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ‘ustreznem delu je razlika med poprečnim osebnim dohodkom, ki so ga delavci tiste skupine, v kateri je delovni invalid delal, dobili v koledarskem letu 1980, oziroma pred nastankom invalidnosti, in poprečnim osebnim dohodkom, ki so ga delavci dobili v istem koledarskem letu v skupini, v katero je bil delovni invalid razporejen.« Vse delovne invalide, ki še nimajo urejeno oprostitev participacije obveščamo, da naj nesejo odločbo o priznanju invalidnosti in zdravstveno knjižico na Regionalno zdravstveno skupnost — soba št. 13, kjer delajo vsak dan do 14. ure, ob sredah pa do 16. ure, da vam bodo vpisali v zdravstveno knjižico oprostitev participacije. To vam lahko opravijo tudi svojci. DS za kadre in splošne zadeve 3. Izpolnjevanje minimalne zahteve razvoj no-tehnološke intenzivnosti z izpolnjevanjem ene izmed naslednjih dveh skupin zahtev: a) — delež nabavne vrednosti avtomatiziranih delovnih priprav v vrednosti vseh delovnih priprav, ki jih predvideva program, je vsaj 80 %, — program predvideva- vlaganja v razvoj in raziskave povprečno leto vsaj 3 % od planiranega bruto dohodka, b — delež delavcev z visoko in višjo izobrazbo znaša vsaj 15 odstotkov skupnega števila predvidenih zaposlenih delavcev, — program predvideva vlaganja v razvoj in raziskave povprečno letno vsaj 6 % od planiranega bruto dohodka. 4. Smotrno rabo energije, ki ne sme presegati porabe 0,3, tj. na milijon bruto dohodka. 5. Racionalno rabo osnovnih u-voznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin, če njihova skupna poraba ne presega 0,8 denarnih enot na denarno e-noto bruto dohodka. 6. Investicijski program naj izpolnjuje kriterij racionalnega zaposlovanja, tako da ne zahteva več kot dva delavca v bazični industriji oz. ne več kot 6 delavcev v predelovalni industriji 10 milijonov din vrednosti bodo zahtevali v enaki meri. V sporazumu je določilo, da pri projektih, ki bodo ustrezali zahtevam, dobi prednost tisti, ki načrtuje naložbo z večjim deležem lastnih sredstev. Prav tako so v sporazumu predvideni še dodatni kriteriji s posameznih področij gospodarstva. Pri ugotavljanju PRISPEVEK K STABILIZACIJI V februarju 1981 je valjarna II. ponovno dosegla rekordno proizvodnjo 10,383.474 kg valjanega materiala pri tem pa so tudi dosegli nadpovprečen izplen in sicer kar 91,5 °/p. Naj o-menimo tudi to, da so vtem mesecu pri zahtevnem programu valjanja — asortima-na izvaljali 400 ton specialnih profilov. Čestitamo kompleksne uspešnosti posamezne investicijske naložbe imata odločujočo težo izvozna usmerjenost in tehnološka intenzivnost projekta. V vrsti členov sporazuma so nadalje našteti še drugi IZVOZNA DEJAVNOST V PRETEKLEM LETU Zlasti v preteklem letu so bila vsa prizadevanja v zunanjetrgovinski menjavi usmerjena v čim višjo izvozno realizacijo, da bi tako z ustvarjenimi deviznimi sredstvi omogočili uvoz najnujnejšega repro-materiata in rezervnih delov. Predpis-o uporabi deviz za uvoz je dovoljeval uporabljanje le tistih deviz, ki so j.ih OZD ustvarile z lastnim izvozom s tem, da se je'5% odvajalo za skupne potrebe federacije. Za uvozne potrebe smo - torej lahko izkoristili le 95 % ustvarjenih deviz. Kot neizvozna panoga (bazična industrija) smo to razmerje izrabljali celo leto,-medtem ko je za ostale panoge prišlo v sredini leta do spremembe, tako da so od ustvarjenih deviz lahko koristili za svoje uvozne potrebe le 85 %■ oziroma 65%. Za potrebe uvoza lahko izkoristimo le devize, ki jih pridobivamo z izvozom na konvertibilno področje in področje s konvertibilnim načinom plačila. Za plačilo iz klirinškega področja ne moremo izrabljati nobenih uvoznih pravic. Takšen način plačila trenutno velja le še za Vzhodno Nemčijo, Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško. Zato si prizadevamo usmeriti čim več našega izvoza na področja s konvertibilnim načinom plačila. V preteklem letu smo realizirali izvoz v vrednosti S 13,926.525, od tega $ 11,608.608 na konvertibilno področje in Cl. § 2,317.917 na klirinško področje. Posamezni TOZD so bili udeleženi po navedenih področjih s sledečimi količinami in vrednostmi: Vrednostna realizacija po posameznih področjih in državah je bija sledeča: 1. Konvertibilno področje ton S Italija: surovo železo valjani profili konti litina 2.279,16 4.389,05 75,33 466.567 1,975.870 41.355 6.743,54 2,483.792 Švica: Avstrija: Zah. Nemčija: Bolgarija: valjani profili valjani profili valjani profili valjani profili vlečeni profili valji 1.208,90 118,67 281,05 8.107,66 444,24 109,16 507.139 48.118 59.012 3,378.790 354.644 176.841 8.661,06 3,910.275 Romunija: Poljska: valjani profili betonsko jeklo brušeno jeklo 1.857,70 5.331,00 1.235,22 1,022.421 1,873.172 1,083.937 6.566,22 2,957.109 Libija: usluga 620.742 SKUPAJ: 25.437,14 11,608.608 2. Klirinško področje ZSSR: Vzh. Nemčjija: valji specialni profili 521,05 315,24 2,055.057 262.860 SKUPAJ: 836,29 •2,317.917 SKUPAJ 1. -j- 2.: 26.743,43 13,926.525 Država izvoza, A 'C TOZD D E’ F G H 1. Konvertibilno področje Italija ton 2.279,16 977,52 3.411,53 — . — 75,33 _ S 466.567,— 460.063,— 1,515.807,— 41.355,— Švica ton ' 70,75 1.138,15 — _ v — • $ ' 28.650,— 478.489,— — — — ' Avstrija ton . 95,05 23,62 • — — — — % — 38.519,— 9.599,— — Zah. Nemčija ton ' — . 24,25 256,80, ■ — - — — •— $ ’ — 11.408,— 47.604,— — — — — Bolgarija ton ’ 4.058,60 4.049,06 444,24 109,16 — - ■% ■ . 1,936.496,— 1,442.294,— 354.644,— 127.487,— , . 49.354,— Romunija ton — 99,88 ’ 1.757,82 . ' ' — — s — 56.432,— 965.989,— ’ ' — — — Poljska ton — — 5.331,00 1.235,22 ’ • — 1 — ■ 1,873.172,— 1,083.937,— .— : — — Libija ton — „ — — — '— — — 1 — —■ 620.742,— — — — ■ — SKUPAJ: ton '2.279,16 5.326,05 15.967,98 1.679,46 109,16 75,33 — $ 466.567,— .2,531.568,— 6,953.696,— 1,438.581,— 127.487,— 41.355,— 49.354,— 2. Klirinško področje ZSSR ton — — — — 521,05 — — -S ' — — -. 1,159.906,— ' 895.151,— Vzh. Nemčija ton . — 315,24 . — — — - — S — 262.860,— — — — — — SKUPAJ: ton — 315,24 ' — 521,05 — — S — ■ 262.360,— — — .1,159.906,— — 895.151,— SKUPAJ 1. + 2.: ton 2.279,16 5.641,29 15.967,98 1.679,46 630,21 75,33 — % 466.567,— 2,794.428,— 6,953.696,— 1,438.581,— 1,287.393,— 41.355,— ■ 944.505,— Iz navedenih podatkov je razvidno, da je naša izvozna dejavnost usmerjena predvsem v države zahodne Evrope in države SEV s konvertibilnim načinom plačanja, pri katerem izrabimo enake uvozne pravice, kot za čiste konvertibilne prilive. Manjša je udeležba na klirinškem področju. To pa predvsem zato, ker je klirinško plačilo enakovredno dinarskemu, saj nima nobenih uvoznih bonitet, niti ni stimulirano. Zaradi tega postaja to tržišče za nfiše sedanje gospodarske razmere vse manj zanimivo. Kljub temu ga ne smemo zanemariti, ker pomeni za nas razširitev prodajnega področja, ne samo priložnostno, ampak tudi dolgoročno (izvoz valjev v ZSSR). S temi državami s6 možni tudi posli blagovne menjave, ko za naše proizvode dobivamo polproizvode (gredice) v ustreznem vrednostnem in količinskem razmerju. To pomeni prihranek deviz, ki so potrebne pri uvozu s konvertibilnega področja. Še manjša je naša prisotnost na tržišču držav v razvoju. V preteklem letu smo na tem področju sodelovali le pri‘investicijski izgradnji v Libiji. Nikakor pa nismo uspeli nadaljevati večletnih poslovnih stikov s kitajskimi poslovnimi partnerji. Tudi prizadevanja za izvoz v Iran in druge države v razvoju niso bila uspešna. Vsekakor je to področje eno najzanimivejših saj nudi vse prednosti, ki so možne pri izvozni dejavnosti, kot so razširitev prodajne mreže, investicijska vlaganja, konvertibilni način plačila in višje stimulacije. Nujno potrebna bo vključitev naše zunanjetrgovinske dejavnosti tudi na to področje. V zadnjih dveh letih, so države članice EGS zaščitile svoje tržišče z raznimi predpisi, ki so našim kupcem onemogočili nakup naših proizvodov. Tako je veljal v Italiji predpis o maksimalnih cenah, zaradi katerega smo že v letu 1978 in še bolj v letu 1979 praktično izgubili izvoz v Italijo za valjane proizvode. V letu 1976 smo izvozili v Italijo nad 5.000 ton valjanih proizvodov v vrednosti § 1,500.000, v letu 1978 pa samo 123 ton v vrednosti $ 44.998. S -1. julijem ’1980 je začel veljali med EGS in SFRJ novi trgovinski sporazum. Osnovna prednost sporazuma je bila ukinitev plačila carine skoraj za vse proizvode, ki jih izvažamo v te države. Količine, ki jih kupec lahko uvozi brez carine, so določene (kontingentirane) in po izkoriščenem kontingentu poteka uvoz brez bonitete in kupec mora plačati uvozno carino. S tem je EGS prenehal veljati tudi zakon o maksimalnih cenah. Tako nam je bila ponovno dana možnost, da obnovimo naše stike z italijanskimi partnerji, kar nam je tudi v veliki meri uspelo, saj smo izvoz v lanskem letu povečali na 4.389 ton v vrednosti $, 1,975.870. Kljub navedenemu sporazumu niso odpravljene vse težave, ker naši partnerji potrebujejo za uvoz naših proizvodov posebno dovoljenje svojih oblasti, na katerega morajo navadno čakati dalj časa, včasih tudi 60 dni. Za nas pomeni ta predpis nepotrebno kopičenje zalog naročenega materiala. Veliko smo pričakovali od junijske devalvacije, toda zaradi hitrega poviševanja domačih cen so bili pozitivni rezultati le kratkotrajni. Zaradi tega so bili bistveno znižani tudi stimulativni dodatki. Nikakor se pri izvoznem poslovanju ne moremo izogniti problematiki izvoznih cen, ki jih moramo večkrat sprejeti, če se hočemo vključiti v mednarodno delitev dela. Kljub problematiki, ki se je pojavljala med letom, smo uspeli realizirati izvozni plan 95%, in to 93,46% na konvertibilno ter 104,12% na klirinško področje. Angela Povalej Velikan revolucionarne misli Ob 57. obletnici smrti Vladimira Iliiča-Lenina »Redko — kateri mislec je v tako kratkem času svojega življenja zapustil tako veliko ustvarjalno delo svojega uma kot veliki strateg oktobrske revolucije LENIN. Iz tega neusahljivega vira smo tudi mi, komunisti Jugoslavije, črpali v svoji revolucionarni praksi ustvarjalne Leninove ideje v usposabljanju naše partije in krepitve njene moči v najtežjih časih naše zgodovine, v naši veliki osvobodilni vojni in danes v izgradnji socializma in socialističnih družbenih odnosov v naši skupnosti.« (TITO) Enaindvajsetega januarja je preteklo 57 let, odkar je svet zvedel žalostno novico, da je v Gorkem pri Moskvi prenehalo biti plemenito srce velike osebnosti mednarodnega in komunističnega gibanja, organizatorja in vodje prve proletarske revolucije, enega od naj večjih klasikov marksizma — Vladimira Iljiča-Lenina. Zgodovina še ni imela osebnosti, ki bi tako ogromno prispevala določenemu zgodovinskemu obdobju in ki bi tako malo želela svojo osebno uveljavitev. Lenin se je odlikoval po izjemni skromnosti, močni volji, principielnosti in globoki ljudski humanosti. Bil je enostaven kakor resnica, je dejal delavec Dimitrije Pavlov jeseni leta .1918. Kjerkoli se je pojavil, se je najprej zanimal za življenje delovnih ljudi, ne da bi ločeval osebno od družbenega. Z ljudmi je Lenin bil topel, e-nostaven in neposreden. Pogovarjal se -je sugestivno, harmonično in plastično. K ljudem je pristopal kot človek človeku, kot tovariš k tovarišu. Sato ni čudno, da so delavci o njem govorili: »On se zares z nami 'pogovarja vedno resno.« Vladimir Iljič-Lenrn je živel v ritmu časa, v katerem je živel in jemal življenje kot večni boj za zmago, človečnost in humanost. Njegov značaj je krasila izjemna občutljivost, tovarištvo, nepomirljivo sovraštvo do nesreče ljudi ter močna vera v to, da nesreča ni neodpravljiva osnova življenja, temveč umazanost, ki jo ljudje lahko in morajo odvreči iz sebe. »Mene je navduševalo to njegovo zavzemanje za življenje in njegova aktivnost proti življenjskim umazanijam, s čimer je bilo prežeto vse, kar je delal,« je med drugim o njem pisal njegov soborec, tovariš in prijatelj, pisatelj Maksim Gorki. KREATIVNI MISLEC in MARKSIST S smrtjo Vladimirja Iljiča-Le-nina je delavski ■ razred komunistične partije in sodobni mednarodni proletariat iz svojih vrst izgubil velikana, človeka, ki je utrdil pot novim, naprednejšim in humanejšim odnosom med ljudmi, ki je odprl višjo stopnjo socialističnega razdobja in družbenega razvoja v boju za višje družbene cilje. Ze v zgodnji mladosti se je Lenin postavil na stran tlačenih in ponižanih ter jasno zaznal poti za izgradnjo novega sveta. Kot študent prava je sodeloval na protestnem mitingu in bil zaradi tega izključen iz u-niverze ter izgnan v vas Kokuš-kano. Po enoletnem izgnanstvu se je Lenin vrnil v Kazan z namenom, da nadaljuje študij, vendar mu carske oblasti tega niso dovolile. Kljub osebnim težavam pri študiju je Lenin sodeloval pri povezovanju marksističnih krožkov, proučeval rusko vas in se prvič spoznal z marksizmom. V tem času je študijsko proučeval Marxov Kapital. Engelsov Anti Diiring, prevajal iz nemščine Komunistični manifest in pisal prva teoretična dela, v katerih je negiral pojmovanja narodnjakov, ki so trdili, da se v Rusiji socializem lahko zgradi z razvijanjem patriarhalne, vaške »občine«. Ko je prišel v Petrograd — center ruskega revolucionarnega gibanja, je spoznaval, da je za zmago revolucije potrebna lastna revolucionarna partija. Zaradi tega je pogosto potoval v inozemstvo in imel stike s politično emigracijo. S svojim znanjem in navdušenjem je v tem času na Lenina naredil naj večji vtis takrat najvidnejši ruski marksist Plehanov. V domovino se je Lenin vrnil prežet z revolucionarnim poletom in začel delati in ustvarjati prve revolucionarne delavske organizacije — Zvezo boja za osvoboditev delavskega razreda. Organizacijska načela partije je Lenin napisal v knjigi Korak naprej, dva koraka nazaj. Postavil je prve temelje programa partije, v katerem je še posebno obdelal odnos proletariata do kmetov. V svojih prvih teoretičnih razmišljanjih in študijah se je Lenin pojavil kot kreativni mislec in marksist. Njegova geneza je bila: konkretna analiza, konkretne situacije. Lenin ni razumel marksizma kot splošno shemo za vse razmere in čase, temveč kot vodilo za akcijo. Ko je o tem razmišljal in pisai, je dejal: »Nikakor ne gledamo na Marxovo teorijo kot na nekaj dovršenega in nedotakljivega. Smo nasprotno prepričani, da je ta teorija položila temeljni kamen tisti znanosti, ki jo socialisti morajo razvijati dalje v vseh smereh, če ne želijo, da zaostanejo za življenjem. Smatramo, da je za ruske socialiste ne-obhodno potrebna samostojna obdelava Marxove teorije, ker le-ta daje vodilna načela.« Na drugem kongresu RSDRP leta 1903 je Lenin obračunal z oportunisti (manjševiki) in iz doslednih pristašev formiral partijo boljševi-kov, ki se je leta 1912 dokončno odcepila od oportunističnega manjševiškega krila v samostojno boljševiško partijo. Na osnovi sklepa kongresa in Leninovih idej je bila formirana nova partija, ki je delovala kar se da konspirativno z zasnovo na principu demokratičnega centralizma. Leninova analiza, da je ruski proletariat prešel v predvečer revolucije, je bila osnova, da se je na prvomajskem plakatu leta 1906 obrnil k -ruskemu proletariatu s pozivom: »Dvigamo vstajo z orožjem v roki, da bi vrgli carsko vlado in izbojevali svobodo za ves naš narod. K orožju delavci in kmetje!.« Na Leninov klic se je gibanje odpora razmahnilo na vse strani. Medtem ko je križarka Potemkin kljubovala carizmu, so se po ulicah mest vile rdeče zastave. Po predhodni obvestitvi petro-grajskega komiteja je Lenin osmega novembra prišel v Petrograd, da bi osebno vodil vstajo, ki pa ni uspela. Vendar to Lenina niti malo ni omajalo. Intenzivno se je pričel pripravljati na četrti kongres RSDRP. VODJA OKTOBRSKE REVOLUCIJE Pod različnimi ilegalnimi imeni je Lenin nastopal na mitingih, konferencah, sestankih, partijskih komitejih, na sindikalnih in mladinskih zborovanjih. Zaradi neznosnih pogojev za delo je ponovno odšel v emigracijo, kjer je ostal vse do leta 1917, V času prve svetovne vojne je vodil ostro borbo proti politiki druge internacionale, ki se je odražala v oportunizmu. Zavzemal se je za bratenje vojakov na frontah, iskanje izhoda iz vojne v revoluciji v tem, da se imperialistična vojna spremeni v državljansko, kot edina pot do demokratičnega miru. Po petem kongresu RSDRP, na katerem je linija boljševikov popolnoma zmagala, je Lenin odšel na Finsko, kjer je zaradi stalnega pregona policije večkrat moral menjati kraj bivanja. V Stockholmu se je sestal s svojo življenjsko sopotnico Nadeždo Krupsko, s katero sta skupaj potovala v Berlin in kasneje v Ženevo, kjer je skoraj deset let ostal v emigraciji. Po porazu prve ruske revolucije je namreč v Rusiji sledilo neizprosno obračunavanje reakcije z naprednimi silami. Med nekaterimi borci je bilo celo slišati glasove o potrebi po razpustitvi partijskih organizacij, vendar jih je Leninov glas ponovno ohrabril. Revolucija je doživela poraz, toda »generalna vaja« je bila velika šola za ruski proletariat. Veliki revolucionar je natančno in rahločutno razčlenjeval dogajanja in aktivno sodeloval pri urejanju stanja ter angažiranju proletariata kot vodilne in gonilne sile bodoče socialistične revolucije. Po padcu carske vlade leta 1917 in po zmagi buržoazno-de-mokratske revolucije v Rusiji se je Lenin v začetku aprila v plombiranem vagonu iz Švice preko Nemčijee vrnil na Finsko in od tam v Petrograd. Ob zvokih mar-seljeze, ki jo je izvajal vojaški orkester in častne straže mornarjev, je bil Leninu na petro-grajski železniški postaji prirejen veličasten sprejem. Ljudje so ga dvignili na oklopno vozilo od koder je pozdravljal delavski razred in vojake. V teh dneh je boljševiška partija prešla iz ilegalnega v legalno delovanje in organizacijsko utrjevanje. Na sedmi partijski konferenci so sprejeli Leninove teze in program partije, toda že meseca julija so se začela velika preganjanja in hajke proti boljševi-kom. Začasna vlada je izdala nalog za aretacijo Lenina, toda on se je pravočasno umaknil na Finsko, od koder je vodil centralni komite. V tem času je pisal veliko delo — Država in revolucija. V mesecu septembru je sporočil boljševikom, da morajo prevzeti oblast v svoje roke in pozval, naj se za politiko delavskega razreda boljševikov opredeljujejo široke množice ruskega ljudstva. Na zgodovinski seji centralnega komiteja, ki je bila 10. oktobra, je bila sprejeta Leninova resolucija o neizbežnosti oborožene vstaje, zasnovane na marksističnih stališčih. V dneh velike oktobrske socialistične revolucije je iz stavbe inštituta v Smolnem, v kateri je bil sedež partije, Lenin neposredno vodil oboroženo revolucijo, organiziral obrambo dežele pred kontrarevolucijo in zunanjo vojno intervencijo ter ustanavljal prvo socialistično državo na osnovi diktature proletariata. Lenin je oblikoval in neposredno vodil Rdečo armado, dajal osnove novi socialistični ekonomiki in usmerjal socialistično planiranje, kakor tudi elektrifikacijo in industrializacijo dežele. Lenin je zapustil bogato teoretično dediščino, ki ga uvršča med največje in neprekosljive klasike marksizma. V proglasu centralnega komiteja boljševiške partije, izdane ob njegovi smrti, 21. januarja 1924, je rečeno: »Po Marxu zgodovina velikega osvobodilnega gibanja nikdar ni imela take gigantske osebnosti, kakor je bil to naš preminuli vodja, učitelj in prijatelj. Vse kar je v proletariatu ustvarjenega, velikega in herojskega: neustrašen um, jeklena, nezlomljiva in uporna volja, ki vse obvladuje, sveto, neugasljivo sovraštvo proti suženjstvu in zatiranju, revolucionarna strast, ki je gibalo množic, neomejna vera v njihove ustvarjalne sile, ogromen organizatorski genij — vse to je dobilo sijajno utelešenje v Leninu, katerega ime je postalo simbol novega sveta od zahoda do vzhoda, od juga do severa.« S. Nikolič Pisal nam je Zahvaljujem se za knjigo KOSTA NADJ, ki ste mi jo poslali ob 30-obletnici samoupravljanja. Čestitam za ta jubilej in vam želim še mnogo lepih uspehov. V prilogi vam pošiljam kratek članek o navarjanju in zaščiti naprav proti koroziji, in sicer kot majhen doprinos k stabilizacijskim težnjam. Za eventualna pojasnila ali nasvete sem vam prav rad na razpolago. Članek sem namenil za objavo v našem časopisu Štorski železar da bi seznanil s problemi v železarni tudi širšo javnost, predvsem pa delegate, ki bi lahko pozitivno vplivali na te probleme. Prosim, da mi še v bodoče pošiljate vaš časopis, saj še vedno z velikim zanimanje spremljam razvoj železarne, kjer sem bil dolga leta zaposlen kot tehnični direktor, in to v času ko smo polagali osnovo za poznejši veliki razvoj. Varujmo naše gozdove Z nastopom vsakoletnega spomladanskega sušnega obdobja se zelo poveča nevarnost gozdnih požarov. Najnevarnejše je obdobje v času, ko sneg skopni, trava, stelja in gozdna podrast pa se posušijo in postanejo lahko vnetljivi, posebno, če ni padavin. Nevarno obdobje traja navadno od začetka marca do konca aprila, ko trava in podrast ozelenita, takrat pa se tudi nevarnost gozdnih požarov zmanjša. Požarno najbolj ogrožene so prisojne (sončne) lege, ker tam sneg najprej skopni, trava in podrast pa se tam tudi bolje posušita. Spomladi je navadno vreme še precej vetrovno, kar nevarnost požarov še povečuje, ker veter ne samo da travo dobro posuši, ampak v primeru požara pospešuje in razpihuje gorenje, ker odnaša iskre in tleče ogorke. Požari so najpogostejši v iglastih gozdovih, posebno v mladih sestavih, kjer je navadno dovolj suhega, hitro vnetljivega materiala, iglavci pa zaradi smolnatosti še posebno radi gorijo. Kateri so glavni vzroki za nastanek gozdnih požarov? Glavni povzročitelj je človek, ki lahko povzroči požar hote ali nehote. So primeri, k sreči zelo redki, da človek zaneti požar iz nevoščljivosti, maščevanja; nehote pa postane človek požigalec gozda zaradi nevednosti, nepazljivosti, malomarnosti ali neprevidnega ravnanja z ognjem v neposredni bližini gozda ali v njem. Najpogostejši vzrok za nastanek gozdnih požarov je neprevidnost pri spomladanskem čiščenju in požiganju travišč in grmovja v neposredni bližini gozda. Dokazano je, da požiganje trave tla samo poslabša, saj postanejo tla zbita, brez organskih snovi, ki zgorijo, postanejo slabo propustna za votlo in izredno siromašna. Pridelki na takšnih tleh se zmanjšuje količinsko in kakovostno. Drugi najpogostejši vzrok gozdnih požarov je neprevidno odvržena in tleča vžigalica ali cigaretni ogorek. Takšna požara sta bila lani dva. Povzročitelji gozdnih požarov so tudi otroci, ki se igrajo z ognjem v gozdu ali njegovi bližini, pa ga v vetrovnem vremenu niso več v stanju pogasiti. Omeniti velja tudi nedeljske izletnike, ki v bližini gozda ali v liiem neprevidno ravnajo z ražnjem, ali ob odhodu oglja ne pogasijo dovolj. Nekaj opozoril, ki jih moramo vedeti: — prepovedano je vsakršno netenje ognja v gozdu in v razdalji 50 in od roba gozda; — v vetrovnem vremenu ali sušnem obdobju je prepovedano vsako netenje ognja tam, kjer lahko to 'ogrozi gozd; — kdor opazi, da gozd gori, je njegova dolžnost, da ogenj, če je to mogoče, sam pogasi, če pa tega ne more, mora o požet: ru takoj obvestiti najbližjo postajo milice, gasilce ali področno gozdarsko osebje, pač tistega, ki ga lahko najhitreje obvesti; — najprimernejše za gašenje goreče trave ali podrasti, ki ogroža gozd, je sveža smrekova veja, s katero tolčemo po ognju. Ni potrebno posebej poudariti, da moramo ukrepati hitro, kajti vsak gozdni' požar je mogoče hitro pogasiti, če se ga pravočasno opazi in ukrepa; — dolžnost vsakega državljana je, da opozori, prepreči in javi vsako kurjenje, ki ogroža gozd, najbližji postaji milice. (Nadaljevanje s 4. strani) \ pogoji, ki jih mora projekt izpolnjevati, če želi pridobiti bančno pomoč. V sporazumu je zapisano tudi, da bo Splošna banka Celje kontrolirala skladnost izvajanja investicije s projektom in ustavila nadaljnje kreditiranje v primeru, da projektni in izvedbeni kazalniki niso isti. g) V VII. poglavju so zapisane prednostne dejavnosti v okviru Ljubljanske banke — Združene banke, kjer deluje tudi Splošna banka Celje. Naj samo naštejem te prednostne dejavnosti: 1. izpolnitev že sprejetih obveznosti do združevanja sredstey, 2. združevanje sredstev v SR Sloveniji za infrastrukturo, ' republiške blagovne rezerve, 3. kreditiranje prodaje opreme na domačem trgu, 4. usmerjanje sredstev za kreditiranje izvoza in sovlagateljev pri naložbah v drugih republikah, 5. financiranje razvoja kmetijstva in ribištva. h) VIII. poglavje govpri o ekonomskih odnosih s tujino, kjer ima najpomembnejše mesto izvozna aktivnost in s tem v zvezi so naštete tudi ugodnosti za članice banke, ki si prizadevajo več izvažati. V naslednjih poglavjih govori sporazum še o poslovanju z občani o stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu, o likvidnosti banke o združevanju sredstev v sklade banke, o oblikovanju in razporejanju skupnega dohodka, o materialnem razvoju banke in njene delovne skupnosti t^r prehodnih in. končnih določbah. Kaj lahko torej zaključimo iz predloženega? Predvsem to, da bomo v tem srednjeročnem obdobju izredno težko pridobivali končne vire za naše želene investicije za naš razvoj. Splošna banka Celje se je v okviru Združene ljubljanske banke o-predelila. za podporo vseh . tistih potreb, ki so družbeno verificirane, ki so izrazito izvozno u-smerjene ali zmanjšujejo uvozno odvisnost, ki povečujejo pridobivanje hrane ipd. Glede na te in druge omejitvene faktorje burno morali tudi mi temeljito proučiti naš nadaljnji razvoj, izdelati programe, ki bodo zadoščali vsem kriterijem in gospodarsko tako, da bodo rezultati, enaki Vsaj planiranim. To še tembolj, ker bomo še bolj kot do sedaj navezani na rezultate lastnega dela, na samofinanciranje svojega razvoja. Franc Tratar, oec. . IZ PRAKSE ZA PRAKSO! Znano je, da ima vsak obrat skrite rezerve, ki jih je potrebno odkriti in izkoristiti, kajti gospodarska stabilizacija ne zahteva samo povečanja storilnosti in delovne proizvodnje, temveč tudi varčevanje s surovinami in energijo. Navedel bi npr. samo dva primera, kjer z majhnimi stroški ne prihranimo samo material in energijo, temveč istočasno povečamo varnost obrata. Strojne dele, kot so tekalna kolesa žerjavov, kolesa in ban-daže tirnih vozil, valji iz jeklo-litine in podobno, ki se v obratu zaradi udarcev, trenja, korozije in podobnega močno obrabijo, lahko z navarjenjem popravimo in jim damo prvotno obliko. Lahko pa tudi s posebnimi dodatnimi materiali povečamo odpornost proti obrabi in kemičnim vplivom. Pri navarjanju uporabljamo razne postopke: plamensko ali obločno tehniko in metalizacijo. V naši državi bolj redko uporabljamo te postopke in to zaradi pomanjkanja opreme, ustreznega aodajnega materiala in poznavanja tehnologije navarjenja za posebne primere. INSTITUT ZA VARILSTVO v' Ljubljani se v zadnjih letih intenzivno ukvarja z razvojem na-varjanja, predvsem z novimi postopki in dodaj nimi materiali, ki bodo omogočali tudi navarjanje valjev iz sive in nodularne litine. Da bi čim bolj uspeli, bi bilo potrebno, da se ustanovi raziskovalni center, ki bi izvajal vsa potrebna raziskovalna dela ter pomagal predvsem urejevati razvojne probleme v industriji. S tem bi postali neodvisni od tuje — inozemske tehnologije in bi tudi omogočili industriji prihraniti surovine in energijo, ki bi jih morali sicer uvažati in plačati v devizah. Naslednji primer, kjer lahko prihranimo material in proizvodne stroške, je korozijska agresivnost, ki nastopa pri vseh jeklenih konstrukcijah na prostem in vkopanih v zemljo. Zaradi agresivnosti nastopa rja, ki uniči jeklene konstrukcije, cevovode; posode in drugo. Na prostem zaščitimo konstrukcije pred kemičnimi vplivi in vlago zraka z raznimi premazi. V zemlji pa moramo predvsem ugotoviti agresivnost tal, ki jo povzročajo kemična sestava in vlaga zemlje kot tudi blodeči tokovi, ki. nastopajo zaradi električnih železnic s pogonom na e-nosmerni tok. Ti tokovi, ki izhajajo iz tirnic, vstopajo v zemlji na vse naprave iz kovine, na katere naletijo. Na mestih, kjer izstopajo, pa povzročajo korozijo. Za agresivnost tal je merodajna pH-vrednost, to je stopnja kislosti ali bazičnosti ter u-pornost tal, pa tudi drugi manjši vplivi. Upornost tal merimo v Ohm-cm. Na osnovi dosedanjih izkušenj je agresivnost tal od 500 do 5000 Ohm-cm velika, do 10.000 zmerna in prek tega nizka. Blodečih tokov ne moremo direktno meriti in jih ugotovimo samo po njihovih učinkih. Proti koroziji, ki nastane zaradi agresivnosti'tal, ukrepamo s pasivno izolacijo, to je z opla-ščenjem, ki je lahko organsko ali anorgansko in temu dodatno še tako imenovano katodno zaščito, ki je sestavljena iz galvanskih a-nod. Taka kombinirana zaščita je danes najbolj ekonomična in pogonsko varna. Proti koroziji, ki nastane zaradi blodečih tokov, je treba u-krepati v dveh smereh. Železnica mora preprečevati nastanek teh tokov, vkopane naprave pa moramo zaščititi pred vplivom le-teh. Tudi v tem primeru moramo napraviti pasivno zaščito in dodatno zaščito z zunanjim tokom, ker anodna zaščita ne zadostuje več zaradi večje napetosti. Nujno potrebno jé, da železarna, zaščiti vse vkopane naprave proti agresivnosti tal, ki so visoke glede na že narejene meritve in proti blodečim tokovom železnice še dodatno s katodno zaščito in zunanjim tokom. Nevarnost je namreč v tem, da zaradi visoke agresivnosti tal in blodečih tokov v kratkem pride do okvare. V tem primeru bi prišlo do velikih izgub v proizvodnji, poleg tega pa še do ne majhnih stroškov popravila. ing. Alojz Heric Tovarna traktorjev ne zaostaja Tudi v tovarni traktorjev v mesecu februarju rekordna proizvodnja. Izdelali so 600 traktorjev. Planirali so samo 500 kom. in tako presegli mesečni plan za 8,4 % in hkrati dosegli nov rekord mesečne proizvodnje. Izredno visoka proizvodnja Na plavžu so v februarju proizvedli kljub 16-urni redukciji električne energije, 4.537 ton grodlja. Čestitamo! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka SPORT ŠPORT ŠPORT — ŠPORT STANETA KLINARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, znancem in prijateljem. Kolektivu in OOS Železarne Štore za darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi godbi ter govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu! Žalujoča žena Marija ter hčerki z družinama ZAHVALA Ob boleči in težki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in svaka FELIKSA IVANŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani in sočustvovali z nami ter darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom in dr. Selič-Amon Margareti. Zahvaljujemo se Lovski družini Štore, KO Zveze borcev Štore, Krajevni skupnosti Štore, bivšim sodelavcem, kolektivu livarne strojne litine in priprave proizvodnje za livarno strojne litine za vence in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki so mu izrekli poslovilne besede in godbi na pihala za zaigrane žalostinke. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so v tako velikem številu počastili njegov spomin in ga spremili na njegovi’ zadnji poti. Žalujoči: žena Fanika, hčerki Mira in Greta z družinama in vsi njegovi ZAHVALA VII. TRNOVSKI MARATON Z VEČ KOT 3500 tekači Na sedmem trnovskem maratonu, ki je odlično uspel, je bil na 42 km prvi Reberšak, na 15 km Česnik, med našimi pa na odličnem 25. mestu Majoranc in 31. mestu Bobnič. Letos je že sedmič organiziran trnovski maraton s posebnim poudarkom ob 40. obletnici socialistične revolucije jugoslovanskih narodov in narodnosti in 40-obletnici ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda. Letošnjega maratona so se udeležili tudi naši rojaki onstran meje, kar je še bolj poudarilo vsestransko sodelovanje med narodi, Lepega doživetja pod Črnim vrhom nad Idrijo je bila deležna tudi osemčlanska ekipa Železarne Štore in dosegla solidne rezultate. Rezultati: maraton 42 km (928 tekm.): 1. Reberšek (Elan Beg.) 2:02,17, 3. D. Djuričič (VP 1098) in 626. Kavka Franc 03:47,48 (Železarna). 15 km moški (965 tekm.): L Česnik (Gorje) 44,24. 2. Gregorič (IHAN) 44,25, 3. Premože (Dol) 45,32 in naši. 25. Majoranc 51:51, 31. Bobnič 52:55, 87. Zupan F. 01:01,09, 151. Zupanc R. 01:06,10, 197. ‘ Vrtovec 01:09,16, 337. Kavka. M. 01:18,08 in 512. Kranjc Srečko 01:32,37. Solidne uvrstitve naših tekačev rekreativcev na tej množični prireditvi so ponoven dokaz dobre pripravljenosti. Upamo, da smo upravičili zaupanje komisije za športno rekreacijo pri konferenci sindikata, ki je našo aktivnost finančno podpirala in se .s tega mesta v imenu vseh privržencev smučarskega teka lepo zahvaljujemo. Mali vsem sodelavcem iz livarne valjev, kokil in metalurške litine se zahvaljujem za izkazano pozornost ob odhodu v pokoj ter jim želim še mnogo delovnih uspehov, ' Jožefa Golež Dopisujte v SíAádj ZELEZAR VELIK USPEH TEKAČEV Pri Vrunčevem domu na Svetini je bilo občinsko sindikalno prvenstvo v tekih na smučeh Na letošnjem občinskem sindikalnem prvenstvu v smučarskih tekih, ki ga je organiziral TVD Partizan — Kovinar Store — odbor - smučarske sekcije, je bilo ekipno in posamezno tekmovanje. Udeležilo se ga je preko 40 tekmovalk in tekmovalcev. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve starostni skupini, tekmovalke pa v eno, ne glede na starost. Za ekipni plasma so se upoštevali trije najboljši časi mlajših, dva časa starejših in eden čas najboljše tekmovalke, žal pa ekipnega prvaka nismo STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Žmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo. mogli razglasiti, ker nobena ekipa ni bila kompletna. Kljub obilici novo zapadlega snega je organizatorju uspelo odlično pripraviti progo. Rezultati: ženske (3 km): L Šeško 22:38,77 (Obnova), 2. Zupančič 26:20,04 (EMO), 3. Tominc 30:51,61 (EMO); mlajši člani do 40 let (6,5 km): L Majoranc Vlado 30:16,84, (Obnova), 2. Bobnič Drago 30:54,91, 3. Zupanc Franc 36:01,98 (oba Železarna) in ostali, 5. Kovče Silvo 37:08,57, 13. Vrtovec Branko 40:11,57, 14. Drobne Albin 40:53,29 vsi Železarna Štore. Starejši člani nad 40 let (4 km): 1. Kavka Franc 22:54,18, 2. Kavka Marjan 23:34,66 (oba Železarna) 3. Mulej ' 25:00,24 (Libela) in 5. Perpar Božo 27:18,66 (Železarna).. Iz zgornjih rezultatov vidimo, da so naši železarski tekači ponovno dosegli izredne rezultate. Posebej bi pohvalil dobro uvrstitev Albina Drobneta pri mlajših in Boža Perperja pri starejših članih. Sezona teka in hoje na smučeh se bliža kraju, zato ponovno vabimo ljubitelje tega športa, da se nam v jesenskem delu kondicijskih priprav pridružijo. Preko našega glasila in informatorja vas bomo pravočasno obvestili o urniku vadbe oziroma o akciji »Enkrat tedensko se dobimo«. Mali MLADENOV POKAL V soboto, 7. februarja, se je ob celjski planinski postojanki pod Tovstom zbralo okoli sto tekmovalcev in gledalcev na Mla-- d en o ve m pokalu, ki ga štorsko telovadno društvo Partizan prireja v spomin na mladega, vzornega športnika in najboljšega štor-skega alpskega smučarja Mladena želiča. Prireditve, ki je to zimo potekala že tretjič, sta se, kot vsakič, udeležila tudi Mladenova starša. Tekmovali so cicibani od 6 do'9 let, nato pionirji od 10 do 12 let, mladinci od 13 do 15 let. V te.j zadnji kategoriji, ki se je borila za pokal, je nastopilo 14 mladincev (toliko se jih je plasiralo) ter dve mladinki: Močnik Ksenija in Sivka Bredica. Mladenov pokal je malce nepričakovano osvojil Marcel Vodovnik (ki je, mimogrede omenjeno, tudi regionalni prvak v judu v svoji kategorij). Tesno za Marcelom sta se na drugo in 'tretje mesto uvrstila, Bokšan Gorazd in Ocvirk Vasja. Vodovnik Marcel, najboljši V naslednji kategorji so se pomerili mladinci od’ 16—18 let (najboljši je bil Grajžl Dani); pri starejših od 18 let pa sta slavila Galuf Srečko in Obrez Nada. Najboljši cicibani in mlajši pionirji so bili: Sivka Saška in Stojan Ivan (prvaki raznih kategorij). Tekmovanje za Mladenov pokal postaja iz leta v leto obsežnejše in tudi kvalitetnejše. Jok Uspešni nastopi košarkarjev m Odigrano je bilo že 11 kol v II. slovenski košarkarski ligi — vzhod. Naša ekipa z uspehom zastopa kovinarske barve. Samo z dvema porazoma ie na prvem mestu. Ta uspeh je še toliko večji, ker se vse tekme igrajo v Šentjurju. Lestvica po enajstih kolih je naslednja: L Kovinar 11 9 2 951:894 18 2. Litija 11 8 3 935:807 16 3. Zlatorog 11 7 4 881:851 14 4. .Dravograd 11 6 5 936:852 12 5. Pomurje 11 6 5 830:815 12 6. Podbočje 11 6 5 755:774 12 7. Straža 11 5 6 867:911 10 8. Šentjur 11 4 7 840:881 8 9. Drava 11 2 9 814:922 4 10. Brežice 11 2 9 805:906 4 V naslednjem kolu bomo gostovali v Laškem proti tamkajšnji ekipi Zlatoroga. Ta tekma je precejšnjega . pomena za ekipo, saj bi se z morebitno zmago na široko odprla pot v I. slovensko košarkarsko ligo. B. M. ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD Zdravstvena postaja ŠTORE OBVESTILO krajevnim skupnostim: teharje, Store in svetina ter železarna Store Razpored dela v ZP Štore Pri preračunavanju z zakonom obvezne kvote delovnih ur v tekočem letu smo prišli do zaključka, da bi pri delu vseh navedenih delovnih sobot v juliju in avgustu to kvoto pomembno prekoračili. Z ozirom na to, da nadur ne izplačujemo, bi s prostimi urami in njihovim izkoriščanjem siromašili reden program dela v zadnjih štirih mesecih. Upoštevati moramo tudi nekatera druga dejstva: odhod dr. Trampuševe s 1. 3. 1981 in postopna zasedba zdravniškega kadra do 1. 9. 1981. Prav tako je treba upoštevati redne letne dopuste, tako pri nas kot v železarni, od koder je polovica pacientov v naši ZP. Sklenili smo torej, da v mesecu juliju in avgustu ob sobotah in nedeljah ne bo delala nobena naša ordinacija, tudi zobozdravstvena ne. Prosimo, da se v tem času poslužujete dežurne službe v Celju, v katero bodo vključeni tudi delavci naše ZP. Se naprej ostajajo podaljšani delovni dnevi, tudi v juliju in avgustu, ob ponedeljkih in sredah. Današnja informacija in tista z dne 6. 2. 1981 sta nekoliko obsežnejši. Kljub natančnemu razporedu dela za prvo trimesečje 1981 prihaja do neinformiranosti občanov. Deloma je ta neinformiranost tudi posledica naše premajhne angažiranosti na področju informiranja o uvajanju novih oblik zdravstvenega varstva. Ponovno želimo obvestiti vse tri krajevne skupnosti in Železarno Store o naši dejavnosti po dnevih v tednu: Dan v tednu: Dejavnost: Čas: ponedeljek kurativne ambulante ambulante za predšolske od 6. do 16. ure in šolske otroke od 6. do 16. ure ginekološka ordinacija od 13. ure dalje (knjižice je treba oddati do 15.30) fizioterapija od 6. do 16. ure laboratorij od 6. do 16. ure zobozdravstvene ordinacije od 6. do 20. ure zobna ambulanta za borce od 11.30 do 12.30 patronažna služba od 6. do 14. ure na terenu, ter na razpolago pacientom v ZP Store od 8. do 9. ure in od 13. do 14. ure enota medicine dela od 6. ure dalje opravlja pregled za sprejem na delo, šoferske preglede, preglede živilcev, športnikov in sistematske preglede lekarna od 7.30 do 14.30 torek kurativne ambulante ambulanta za predšolske od 6. do 14. ure in šolske otroke od 6. do 14. ure fizioterapija od 6. do 14. ure laboratorij od 6. do 14. ure zobozdravstvene ordinacije zobozdravstvena ambulanta od 6. do 20. ure za borce od 11.30 do 12.30 patronažna služba od 6. do 14. ure na terenu, ter na razpolago pacientom v ZP Štore od 8. do 9. ure in od 13. do 14. ure enota medicine dela od 6. ure dalje opravlja pregled za sprejem na delo, šoferske preglede, preglede živilcev, športnikov in sistematske preglede lekarna od 7.30 do 14.30 Dan v tednu: Dejavnost: Čas: četrtek petek sobota enota medicine dela delo specialista za sr.čna obolenja (kardiolog) lekarna kurativne ambulante ambulanta za predšolske in šolske otroke fizioterapija laboratorij od 6. ure dalje opravlja pregled za sprejem na delo, šoferske preglede, preglede živilcev, športnikov in sistematske preglede od 13. ure dalje po predhodnem dogovoru s sestro od 7.30 do 14.30 od 6. do 14. ure od 6. do 14. ure od 6. do 14. ure od 6. do 14. ure zobozdravstvena ordinacija od 6. do 20. ure patronažna služba enota medicine dela lekarna kurativna ambulanta ambulanta za predšolske in šolske otroke fizioterapija laboratorij zobozdravstvene ordinacije zobna ambulanta za borce patronažna služba enota medicine dela lekarna od 6. do 14. ure na terenu, ter na razpolago pacijentom v ZP Store od 8. do 9. ure in od 13. do 14. ure od 6. ure dalje opravlja pregled za sprejem na delo, šoferske preglede, preglede živilcev, športnikov in sistematske preglede od 7.30 do 14.30 od 6. do 14. ure od 6. do 14. ure od 6. do 14. ure od 6. do 14. ure od 6. do 20. ure od 11.30 do 12.30 od 6. do 14. ure na terenu, ter na razpolago pacientom v ZP Štore od 8. do 9. ure in od 13. do 14. ure od 6. ure dalje opravlja pregled za sprejem na delo, šoferske preglede, preglede živilcev, športnikov in sistematske preglede od 7.30 do 14.30 kurativna ambulanta od 7. do 13. ure laboratorij od 7. do 12. ure zobozdravstvena ordinacija od 7. do 13. ure Delajo naslednje delovne sobote v letu 1981: 7. 2. 1981 30. 5. 1981 14. 2. 1981 6. 6. 1981 14. 3. 1981 20. 6. 1981 18. 3. 1981 11. 7. 1981 4. 4. 1981 25. 7. 1981 18. 4. 1981 15. 8. 1981 16. 5. 1981 29. 8. 1981 5. 9. 1981 19. 9. 1981 3. 10. 1981 24. 10. 1981 7. 11. 1981 14. 11. 1981 5. 12. 1981 19. 12. 1981 Zobozdravstvena ordinacija za borce — od 11.30 do 12.30. Vsako četrto soboto v mesecu lekarna — od 7.30 do 12. ure. Dela naslednje delovne sobote v letu 1981: 14. 2. 1981 6. 6. 1981 5. 9. 1981 14. 3. 1981 25. 7. 1981 3. 10. 1981 4. 4. 1981 15. 8. 1981 14. 11. 1981 16. 5. 1981 5. 12. 1981 sreda kurativne ambulante ambulanta za predšolske in šolske otroke fizioterapija laboratorij zobozdravstvena ordinacija zobna ambulanta za borce patronažna služba od 6. do 16. ure od 6. do 14. ure od 6. do 14. ure od 6. do 15. ure od 6. do 20. ure od 11.30 do 12.30 od 6. do 14. ure na terenu, ter na razpolago pacientom v ZP Štore od 8. do 9. ure in od 13. do 14. ure Prav tako obveščamo še sledeče: Kurativna ambulanta za borce bo delala vsak delovni dan v tednu, kot tudi vse prej navedene delovne sobote v letu 1981 od 12. do 13. ure v ordinaciji I. Sistematski pregledi za borce pa se bodo začeli 15. 4. 1981. Vse hišne obiske, naročene do 14. ure, bodo opravili tukajšnji zdravniki! Ordinacijski čas je uro krajši od delovnega časa, in sicer 1/2 ure po začetku in 1/2 ure pred koncem dela. Zdravstvena postaja Store