Posamezna številka po 10 vin.
tJRRDNifTVO ZAR.TE je v l,jnb!|ani, Selenbnrjjova ulic« št. 0, II. nadstropje. — Uradne ure za »tjanke ao od 10. do 12. dopoldne in c d 4. do popoldne vsak Uao ra mk ne<kdj In nrazpikov. Rokopisi sc ne vračajo- Nefranklraoit pinms se ne : : :	sprejemajo.	:	: .
NAROČNINA: celoletna po pošti ali e pošiljanjem na doni la Avstro Ogcrskc in Rosno K >.0'40. polletna K 5'20, četrtletna K 2'CO, mesečna K -‘SO; za Nemčijo celnieii>o Iv 12'—; zs : : :	o»lalo inozemstvo in Ameriko ceioletno K 14--	:	: •
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva.
„ ZAU.JA" izliaja v Ljubljani vsako sredi :::	in	soboto.	$
DPHAVjNIsI VO so nahaja \ Seleobu^u>vi ahci št. *. o, ir. n«d ftropje, in uraduje za Stranke vsak <la.ovnlk od 9 do 12. d» :::	poldne In od 4. do 7. rve6«r.	r,
luserati: enoatopna petit vr«tlca 80 vin, pogojen proator, poslan« in reklame 40 vin. — Inaerate sprejema aprtvn&Oa
Nehankirana ali piemalo frouklrana pltina te ne £^tcje;:.ajo,  --------------Rokiamacijc	lista	so	poštnine	proste.	-	■■	'
Ste v. 831.	V Ljubljani, v soboto dne ‘25. aprila 1914.	zzz—		m ■' mrt Leto 1W~
Sodrugi! Pri]	pravljajmo se na praznovanje 1. m;	ajnika!
Majski spis:
Slava prvemu maju!
v dveh barvah je izšel. Naroča se pri upravi „Zarje“ v Ljubljani. Organizacijam popufet. — Cena izvodu 20 vinarjev, po pošti 25 vinarjev.
Moloh je zopet lačen.
28. aprila se snidejo delegacije. Cim bolj se bliža delegacijsko zasedanje, teni jasneje se kaže, kaj da nameravati vojna in mornariška uprava. Da zahteva mornariška uprava novo dridnotsko divizijo, namreč štiri nadridnote s spremljevalnimi ladjami, s to vestjo nas je razveselila že pred tedni. Sedaj se je oglasila še vojna uprava in napoveduje, da se bodo morale baviti delegacije prav obširno z vprašanjem no v e oborožitve artiljerije. ki baje potrebuje najmodernejše topove. Poljski havbični regimenti in pa deželni bratnbi imata poljske havbice, ki kar naenkrat ne odgovajajo več modernim vojnim razmeram. Vojna uprava trdi, da im*jo poljske havbice dve veliki napaki: Fj vič ni mogoče z njimi hitro streljati in drugič )e merjenje na cilj s temi havbicami silno komplicirano. Dve leti poizkuša zato vojna uprava nove havbice in poizkusi so se obnesli v njeno >pcpc|po zadovoljnost«. Havbice, ki jih izdeluje tvrdka Lrhardt v Nemčiji, so se obnesle najbolje. Vojna uprava bo nakupila od te tvrdke Patent m nove poljske havbice bodo izdelovali v arteljenjskem arzenalu iz jeklenega brona. Kaliber teh novih malih poljskih topov bo 10 in pol centimetrov, streljali bodo v daljavo do pet Kilometrov. To pa seveda še ni dovolj. Vojna uprava irna tudi apetit na nove težke havbice, j.ansko leto je še preizkušala nove modele za težke havbice in tudi ti poizkusi so se obnesli. Končni poizkus je bil pred kratkim na strelnem vezbališču Skodovih tovarn pri Plznu v nav-
7oenosli vojnega ministra Krobatma m načelnika 7. artilerijskega oddelka v vojnem ministrstvu generalnega majorja KiBa. Težke havbice bodo imele jeklene cev in bodo izstreljevale težke jeklene naboje. Cevi bo izdelala Škodova tovarna v Plznu, ostale dele pa druge tvrdke. Novo oboroženje poljskih havbičnih polkov in obeh deželnih hramb naj bo po želji vojne uprave končano do 1. 1917., divizije s težkimi havbicami pa bodo še prej dobile novo in moderno morilno orožje.
Tako se glasi poslanica naše vojne uprave. Veselja ne bo zbudila pri ljudstvu, temveč le l ri onih, ki imajo akcije tovarn za orožje. Koliko bo veljalo to veselje gospodov akcionarjev avstrijsko ljudstvo, tega raje ne pove vojna jprava, ker je toliko »obzirna«, da nam polagoma vliva strup: Danes ste izvedeli naše zahteve, prebavljajte jih nekaj tednov, potem vam predložimo račun v plačilo. Ali vojna uprava prikriva tudi še nekaj drugega. Ničesar ne pove o tem, če je končan boj med bronom in jeklom. Avstrijsko ljudstvo ni še pozabilo onega živahnega boja v poletju 1. 1912., ki se le vnel med pristaši brona in med pristaši jekla,
eni so hoteli imeti topove cevi iz brona, drugi iz jekla. Takratni vojni minister Auffenberg se je toplo zavzemal za jeklene cevi in časopisje, ki mu je bilo na razpolago, je pisalo takrat, da niso topovi iz brona za drugo rabo, kakor da jih prodamo na starini. Akcije Skodove tovarne so dobivale takrat od dne do dne višjo vrednost, dokler ni vojna uprava oficielno izjavila, da ne misli na vpeljavo jeklenih topov. Sedaj so menda našli kompromis: Poljske havbice bodo iz brona, težke iz jekla. Pred dvemi leti so izračunali, da velja 1000 jeklenih cevi šest miljonov K, 1000 bronastih cevi pa dva miljona štiristotisoč kron. Bron je mnogo dražji kakor jeklo, a bronove cevi lehko izdela vojna uprava v lastni režiji in ima tudi prav mnogo materiala na razpolago, ker lahko prelije stare bronaste cevi in ker je bila nakupila vojna uprava v času, ko je bil bron zelo poceni, velike množine brona. Leta 1912. so bili izračunali pristaši bronastih cevi, da bi imele Skodove tovarne pri 1000 jeklenih ceveh okolo 2,600.000 K čistega dobička.
Kakor že prej omenjeno želi vojna uprava, da se izvrši novo oboroženje do 1. 1917. in tudi mornariška uprava hoče imeti v treh letih svojo dridnotsko divizijo. To se pravi, da bomo morali najeti zopet ogromno posojilo za nove vojaške igrače in da se bomo tako nekoliko hitreje približali državnemu bankerotu in da bo ljudstvo nekoliko prej izmozgano. Ze sedanja militaristična bremena so neznosna, že sedaj ne ve ljudstvo ali naj živi zgolj ob krompirju ali suhih skorjah, da bo moloh sit, že sedaj ne ve delavec ali naj najame stanovanje v kleti ali naj se raje potika po cesti in gozdu s svojo družino. In breme bo postalo še težje. Ne smemo misliti, da bo rekla morda I. 1917. vojna uprava, sedaj smo dovclj izsušili in izstradali ljudstvo, prenehajmo za nekaj let z militarističnimi zahtevami. Tega ne bomo dočakali, da bi ti gospodje prostovoljno prišli do takega spoznanja. Pač pa jih ljudstvo lehko prisili, da bodo zamašili molohovo žrelo in da bodo pričeli
in potrpežljivo pretirane zahteve militarizma. In ob času volitev, ko bi bilo treba pokazati pravo mnenje, so se dali volilci preslepiti od tistih, ki znajo take lepe pesemce o domovini, ki pa ne vedo prav nič o tistih, ki stradajo v tej domovini.
Resni časi za avstrijske železničarje.
Boj, ki ga bijejo avstrijski železničarji na-pram svojim upravam, postaja od dne do dne težavnejši, in če vsa znamenja ne varajo, lehko pričakujemo v bližni bodočnosti resne konflikte. Železniške uprave, na čelu jim železniško ministrstvo, nastopajo proti svojim uslužbencem tako brezobzirno, da je res čudno, če ni že prenapeta struna počila. Nič ne pomaga, če sklepa državni zbor o izboljšanju položaja železničarjev, če pa ministrstvo in za njim zasebne uprave te sklepe enostavno ignorirajo in ničesar ne izvrše. Nasprotno opazujejo železničarji, da se njih gmotni položaj vsak dan slabša
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter.
(Dalje.)
Mtkyška je hitel proti mestu. Na začetku Havličkove ulice ja zadel ob množico, iz katere sredine so se oglašali grozeči vzkriki. Ustavil se je. Množica se je razkropila na nekoliko tropov in začeli so razbijati s kamenjem pro-daiairiice trgovcev. Potem so se združili in se vlekli k nemškemu gledišču, kjer so potolkli okna. Mikyška si je dejal navdušen: »To je v resnici zopet enkrat češko ljudstvo!« Toda naenkrat zapazivši, da se bliža policija, se je naglo izgubil in odhitel na Vaclavski trg. Tu le precej pri muzeju v zarji električnih luči zapazil vojaške bajonete. Prišel je na trg baš, ko se je razširila tu vest, da gori v Zatci češka beseda. Ril je priča, kako je ljudstvo pod vtiskom tega potočila naskočilo palačo barona Aerenthaia, odkjer je bilo priletelo, kakor so pravili, na nmc/iv-e neka; kosov opeke in posod za rože. Od nekod ie zazvenel Krik po zraku: »Zažgite«!
Mikyška je dvignil roko kvišku. Zaostal je malo. tudi njemu je ušel iz grla neki klic. Ko so množice zapele »Hej Slovani!«, je začel i on peti. ko pa je zapadi vojake, bližajoče se od tmszeia, se ie naglo obrnil v Jindriško ulico.
XXV.
Bodočega dne je prišia za Mikyško v pisarno l< doktorju Kavki njegova gospodinja, priletn* in dobrohotna ženica, vdova sodnijske-g« kancelisia Mi*cyška se je zdrznil; razumel je
in da postaja služba vedno odgovornejša m ie- j žavnejša. Za prvi tnajnik se baie zopet priprav- j Ijajo velika poslabšanja v službi in zato je tudi umljiva naraščajoča nervoznost med železničarji. Zadeva se pa ne tiče le železničarjev, temveč je eminentno važna tudi za vse one sloje, ki prihajajo z železnico v kakršnokoli dotiko. Avstrijskemu prebivalstvu pač ne more biti vseeno, komu izroča svojega rojstva kosti, če se vozi na potovanju z železnico in prokleto ga briga, če opravlja pri vlaku službo osobje, ki je spočito ali pa ne, če je to osobje sito ali pa lačno, če ima polno skrbi ali pa če lahko posveča vso svojo pozornost službi, ki je ena od najbolj nevarnih. Da so železničarji pripravljeni čuvati svoje pravice, o tem seveda ni nobenega dvoma. Da pa tudi javnost spozna njih bojevno orožje, zato tudi javno v svojem strokovnem časopisju opozarjajo na korake, ki jih bodo storili v primernem času v obrambo svoje pozicije. Ker smo mnenja, da naj bo javnost poučena o vsem, zato priobčujemo v naslednjem poziv društva avstrijskih strojevodij svojim članom in sicer še posebno zato, ker že vemo vnaprej, da se bodo posluževala podjetja najgnusnejših laži, da z njimi oblatijo uslužbence. Poziv, ki ga priobčuje strokovni list »Der Lokomotivfiihrer«. se glasi:
Vsem strojevodjem v Avstriji!
Prvega majnika t. 1. stopijo na novo sestavljeni turnusi v veljavo. Osobje naj po njih za vsako ceno vozi in če bi tudi zaupniki osobja izjavljali, da to ni mogoče in bi vsled tega ne hoteli podpisati turnusov. Na ta način silijo strojno osobje že celo vrsto let v take službe, ki zdatno presegajo že itak prestroge odredbe ministrskega odloka iz leta 1908., in tudi meje mogočnosti, brez ozira na to, da bi se moralo razbremiiiti v takem slučaju osobje tudi težke odgovornosti. Nasprotno, brez ozira na prenaporno službo, občutno kaznujejo za vsako malenkost.
Ker pa vsi od posameznih zaupnikov pod-yzcti korakj,.Uueli	-usneJia.
uprave, 'odnosno direkcije, s takozvanimi varčevalnimi ukazi situacijo tako poslabšale, da je postala enostavno nevzdržljiva, mi pa nasprotno v bodoče nikakor več nočemo plačevati za gospodo cehe, zato sedaj zahtevamo od vseh avstrijskih strojevodij, da vzamejo sledeče na znanje in se strogo po tem ravnajo:
1. Noben stanovsko zaveden strojevodja ne sme od 1. majnika naprej opravljati nikakršne službe, ki presega meje odloka c. kr. železniškega ministrstva od dne 9. septembra 1908, ki določa natančne norme za uredbo službene dobe in dobe počitka.
2. Z ozirom na 1. točko naj vse one postaje, na katerih ne odgovarjajo turnusi določbam, takoj vpošljejo turnuse tajništvu društva strojevodij na Dunaju ali pa onemu v Pragi, ki bo takoj predložilo določbam ne odgovarjajočih turnusov generalni inšpekciji avstrijskih železnic odnosno državnemu pravdništvu.
3. Tisti tovariši, ki so člani podpornega m pravovarstvenega društva strojevodij ali pa češkega društva strojevodij, in ki bi brez ozira na norme ter le iz osebne dobičkaželjnosti delali več službe, in s tem spravljali občinstvo,
ki uporablja železnice in blago v nevarnost, bodo v ztm.vu pravil § 5. oddel. 5 in po sklepu seje osrednjega odbora z dne 9. aprila t. I. izključeni iz društva. Obenem pa bomo o laki nevarni službi obvestili generalno inšpekcijo, odnosno naznanili državnemu pravdništvu.
Ravnotako bomo postopali s tistimi predpostavljenimi, ki bi silili strojno osobje v proti-postavno službo, ter jih bomo tudi naznanili generalni inšpekciji odnosno državnemu pravdništvu.
V	nadi, da dosežemo tem potom za strojno osobje razmere, v katerih bo lahko nosijo tudi odgovornost za službo, Vas pozdravljamo
V. Bartunek,
tajnik češkega društva strojevodij.
Fran Ružička,
tajnik dr. strojevodij.
Ta poziv kaže javnosti ne vzdržljive razmere, ki so zavladale na avstrijskih železnicah in že vnaprej poudarja, da se bodo avstrijski strojevodje pred vsem posluževali v svojem boju legalne poti. in da upajo po tej obvarovati sami sebe in vse občinstvo preteče nevarnosti, v katero jih hoče brezvestno tirati kapitalistično nasilje. Najlepše pri vsej stvari je pa, da koraka vlada v prvih vrstah izkoriščevalcev in s tem vzpodbuja tudi zasebni kapital k enakim korakom. Tudi ti pojavi zopet jasno kažejo kako naivno je mnenje onih, ki še vedno vztrajno zanikavajo razredni boj. Ker je vlada kapitalistična, torej razredna, zato njen nastop ne more biti drugačen kakor je in to bo ostalo tako, dokler si delavski razred ne pridobi odločilne moči. Za tiskarji so torej prišli na vrsto železničarji, in preden poteče leto, pride na vrsto še marsikatera stroka. Vse pa bodo morale končno priznati, da jih le močna strokovna iti politična organizacija lahko obvaruje pred kapitalističnem nasiljem, ki postni.! od dne do dne predrznejši.
ljudski shod
na vrta oziroma ob slabem vremenu v areni Narodnega doma v Ljubljani. Dnevni red: Proletariat prvega maja. Začetek ob pol 11. dopoldne.
Politični pregled.
= Socialno demokratična akcija za delo-zmožnost državnega zbora. Kakor smo poročali v zadnji številki, so dali socialno demokratični državni poslanci iniciativo, da se omogoči delovanje državnega zbora. Doslej ni še znano, kako da mislijo stranke o tem predlogu. Krščanski socialci imajo sejo šele v pondeljek, nemški nacionalci v torek. Predlogu za konferenco so doslej pritrdili le češki socialni de-mokratje. Druge češke stranke pa odklanjajo konferenco, češ, da ne bi imela pozitivnega uspeha, ker češke stranke niso v stanu, izpre-meniti dosedanje taktike v državnem zborti:i Dokler ne bodo upostavljene na Lcšketn
zakaj prihaja — čital je bil že v popoldanskih listih.
Ravno je bil v pisarni tudi njegov šef, doktor Kavka, ki je prišel iz sosednega kabineta. Mikyška mu je pravil, da je bil po poročilu popoldanskih listov aretiran sin njegove gospodinje. >Ne vem, na kak način me bo drevi sprejela.*
Nato je mundant pripovedoval, da je po obedu bil priča zanimivemu slučaju v Žitni ulici, kjer se je baje pred neko hišo — tu je povedal ime -- zbrala množica ljudstva in poslala deputacijo noter, naj se hipoma sname s hiše nemški poulični napis. »In kakor na povelje sc je prikazala ob zidu lestva, napis je bil takoj snet. In kakšen plosk in vrisk je bil! Vse le ploskalo, vse vse.«
x Sicer pa je zanimivo sprehajati se po ulicah in preštevati ok>.a,« je omei.il Kavka proti Miky5ki. »Človek ne bi mislil, prej ste šli lam, okna so bila še cela — — sedaj pa stojite pred razbito hišo, kolega. Jaz sam bi iniei na piki več hiš sicer pa sem prepričan, da jih že še kdo poišče in da ne uidejo svoji usodi. 1 v taki zmešnjavi in elementarnem vzbruhu mora biti vse v evidenci, da ljudje na ulici vedo, kako naj delajo.«
Potem je vzel iz žepa smotko, odrezal špico in prižgal. Rejeni njegov obraz se je svetil v smehljajoči se zadovoljnosti.
In v tem je stopila Mikyškova gospodinja. Bila je prestrašena in objokana. Ustrašila se je za trenotek, Mikyška je osupnil, pa precej odložil pero in ji stopil naproti.
»Kaj se je zgodilo, gospa Markova? Da, Čital sem i jaz. pa zaradi tega ne smete takoj
izgubiti glave. Mogoče, da ga boste jutri že imela na prostem.«
»Gospod doktor,« je zaječala gospodinja, »to imate le vi na vesti, vi ste me pahnili v to.«
»Jaz----------?« je rekel Mikyška nekako,
kakor ne bi mogel razumeti. »Kaj še, smešno, gospa Markova,« je pristavil takoj samosve-stno.
»Ali je to tista gospa,« se je vmešal gospod Kavka, vstajajoč s stola, »o kateri sva baš govorila? Da, gospa, govorila sva o vas. Saj veste, v takih velikih dogodkih smo vsi za enega in eden za vse. Ne smete biti tako malo-dušni, narobe, vi bi morali smatrati to za čast. Morate si misliti, da taka usoda ni zadela samo vašega sina, da je mnogo prizadetih. To že mora biti tako. Mladi ljudje morajo imeti idealizem in morajo kaj storiti za domovino. V Sparti so take matere, kot ste vi, same pošiljale svoje sinove v boj, izročuje jim ščit z besedami: »Ali s ščitom, ali pa na ščitu, to se pravi z drugimi besedami, gospa, te matere so same svetovale svojim sinovom, naj le odločno padejo za domovino.«
»Tega jaz ne razumem,« je odgovorila v stiski gospodinja. »Kaj naj počnem brez fanta? Zakaj se je vtikal v to? Ob življenje — ob življenje se pripravi iJto le, o Bože!«
»No, mamka,« je potrkal doktor Kavka ženi na ramo, »nekaj dni ga obdrže tam, pa ga vam zopet izpuste. Jaz sam se brigam, da ga obranim pred sodiščem. Ko bi vsak govoril, kakor vi. bi ne storili ničesar in ne dosegli ničesar.«
In ko je gospodnja odšla, si je Kavka dejal, da je to seveda mučno za takole ženo, ali kaj pomaga, če sc je pa zgodilo za domovino? Tu
preneha vse,« je dejal glasno. »Sploh pa polletni zapor ne ubije tacega človeka.«
Ta opazka je umirila Mikyško, katerega je za hip razburil poset gospodinje. In začutil je še večji mir, ko je pozneje na ulici videl, kako stražniki aretirajo dva pekarska pomoč* nlka v predpasnikih, in kako je drug stražnik, razganjajoč množico, nekemu neznanemu presekal roko. v Mikyški je nekaj vzkliknilo po maščevanju, toda hkratu si je rekel, da je zares vsega tega treba v takem boju za domovino. »Nekdo more tudi trpeti, drugače ne gre!«
Naglo pa je odhajal na Vaclavski trg. Zai gledal je, kako od Ferdinandove ceste gori jahajo dragonci z leskečimi čeladami in golimi sabljami. Srdit smehljaj mu je skrivil ustni. Zavrtelo se mu je v glavi, kri mu je bušila Vt senci. Zdelo se mu je, da mora od nekod iz-teptati druge vojske, pri katerih pogledu bi izginile te gole sablje in čelade, zdelo se mu je, kakor bi se moralo sedaj odločiti, kdo je in kdo ostane v Pragi gospodar.
Sovražno je gledal za dragonci, kako M razkropljali ljudstvo, s sovraštvom je odhajal.
| In z zmagoslavnim navdušenjem je potem hitel na Staromestni trg, ko je čul, da le IJudstv« takorekoč prav pred očmi vojaštva zažgalo ba* rikado hišne oprave, nametane pred hl?o is oropane nemške kavarne.
In ko so se pozneje še razširile vesti, vojaki na Zižkovu streljajo ljudstvo, da j« Vinogradih vzbrufmil požar, ki ao ga zakuril« razburjene množice, tu se »e Miky8ki obličje razžarilo i v strahu i v strastni gorečnosti-»Ali ni t? začetek upora? Kdo bi se išl zadržati?«
ustavne razmere, dokler ne dobe Celii Kotovih garancij za razpis novih volitev in delovanje deželnega zbora. Zelo zanimivo je pa tudi stališče zborničnega predsednika drja. Sylvestra. Grof Sttirgkh sam ne bi mogel bolje ovirati rednega dela v parlamentu kakor Sylvester. V »Neue Freie Presse« je podal neko izjavo, iz katere je določno posneti, da se on ne bo prav nič trudil za delazmožnost državnega zbora. Prav tako kakor grof Stiirgkh se sklicuje tudi on na češke stranke, češ, da morajo podati najprej to točno izjavo, da ne bodo ovirale polet-la.zasedanja državnega zbora. Pravi, da ni-,_(or ni mogoče sklicati konference, kakršne Zahtevajo socialni demokrati, prej kakor prvi teden v maju. Nobeni meščanski stranki, ne vladi ni na tem, da bi se sešel parlament in resnično delal.
= Cesarjeva bolezen. Uradno poročajo, da se obrača cesarju na bolje. Kašelj je ponehal in apetit se je zopet močneje pojavil.
= Švlhova afera. »Bohemia« poroča, da odstopi prezidialni šef pri praškem namestništvu baron Braun. Njegov odstop je v zvezi s Švihovo afero. Že dlje časa je več čeških listov opozarjalo na to, da je baron Braun pravi informator mladočeške stranke v Švihovi aferi. »Narodni Listy« so te vesti označevali za neresnične, a kljub temu niso potihnile. Listi so pisali, da le opozoril prvi baron Braun »Narodne Liste« na šviho in jim dajal navodila, kako da pridejo do listin, ki bi dokazale Švihovo krivdo. Baron Braun je znan kot odločen Čeh in je tudi osebni prijatelj drja. Kra-mafa. Obenem zbuja veliko pozornost v čeških krogih dejstvo, da je izstopila pred kratkim iz službe praške policije gospa Woldanova, hči dvornega svetnika in vdova višjega državnega uradnika. Gospa Woldanova je bila zaradi svoje visoke inteligence in znanja različnih jezikov dodeljena v službovanje državni policiji in je imela tudi vpogled v tajnosti, ki jih pred uradniki strogo skrivajo. Gospa Woldanova je baje tista, ki je informirala barona Brauna in ta potem mladočehe. — »Prager Tagblatt« poroča, da toži šviha socialno demokratičnega državnega poslanca drja. Šmerala zaradi razgaljenja časti, izrečenega v nekem članku. Proces proti odgovornemu uredniku »Narodnih Listov« bo naibrže koncem maja pred praško poroto. Narodni socialci pa zahtevajo v soglasja s Švihovim zagovornikom delegacijo porotnega Sodišča izven Češke.
—	Že zopet veleizdajalci. Iz černovic poročajo: V sredo so aretirali v Sadagori veleposestnika Milczocha in njegovo soprogo, Heleno Milczocli, učiteljico na ljudski šoli. Oba sta vohunila v prid Rusije. Pri hišni preiskavi so dobili material, iz katerega je razvidno, da sta bila oba v tfesni zvezi z ruskim generalnim Štabom. Helena Milczochova je rojena Rusinja, njeni bratje so častniki v ruski armadi.
= Prlncezinja Virteinberška. V Vratislavi le umrla v sredo sodružiea \VHIlnt, rojena prirt-cezlnia Virtemberška. Sooznala ie bila svoleca svoje matere. Ko se je poročila z njim. se jc vneto udeleževala političnega življenja v socialno demokratični stranki.
= Lepi uspehi švedskih sodrugov. Pri volitvah za parlament fe pridobila švedska socl-■ilno demokratična stranka 9 mandatov, konservativci so pridobili 22 mandatov, libcralci *o izgubili 31 mandatov. V zbornici bo 86 konservativnih poslancev. 73 socialnih demokratov in 71 liberalcev.
= Mobilizacija v Albaniji. Ministrski svet le sklenil, da mobilizira za enkrat 20.000 vojakov.
= Vojna »ned Mehiko iu Zedinjenimi državami. Kabinetni svet je imel v Washingtonu sejo in je pooblastil kontreadmirala Fletcherja, da zasede Veracruz. V sredo zjutraj so se izkrcali ameriški vojaki v Veracruz. da zavzamejo mesto. Prišlo je do hudih bojev. 200 rne-mkanskih vojakov je bilo ubitih. Da bo prišlo ,r.?sne v°ine n,ed Zedinjenimi državami in Mehiko kaže to, da je mehikanska vlada odpoklicala svojega zastopnika v Washlngtonu in da Je Huerta sporočil tudi ameriški vladi, naj odpokliče svojega poslanika iz Mehike.
V nedeljo, dne 3. maja
velika majska veselica
na vrtu oziroma ob slabem vremenu v areni Narodnega doma v Ljubljani.
V	s p o i' e d: Sodelovanje tamburaškega zbora z Gline. Iiupleti s spremljevanjem. Pozdrav. Petje. Šaljiva pošta. Ples. — Vstopnina 30 vinarjev.
Začetek ob 3. popoldne.
//
Iz domačih krajev.
—	Sodrugom in sodružlcani po Slovenskem. Po vSem svetu, kamorkoli je prodrla socialistična misel in osvojila proletarce, i»e pripravljajo te dni, da bo letošnji delavski piaznik, ;1. majnik, posebno veličastno proslavljen, četrt stoletja trdega dela je opravila socialna demokracija, arala je, pripravljala za setev socialističnega semena. To je bilo najbolj naporno delo. Izruvati predsodke in na njihovo mesto bostaviti zdrav temelj socialističnega naziranja. ;Kdorkoli od nas pravi, da je socialist, pa ne pokaže 1. majnika tega tudi očividno, ni vreden, da je v naših vrstah. Sodrugi in sodružice! Agitirajte, da bodo vsi naši shodi veličastne manifestadje proletarske solidarnosti in socialistične zavesti. In i. majnika ne pozabimo, ko se bomo ozirali na delo Četrtstoletja, da nas čaka še mnogo, mnogo trdega dela, in da imamo sredstvo za pospešitev tega dela: Naš list, hašo »Zarjo 1« 1. majnika agitirajmo povsod jtudi, da se pomnoži število naročnikov, da se čimprej pripravijo tla za ustanovitev dnevuika.
— Vlada in bivši župan ljubljanski Ivan Hribar. Kranjska trgovska in obrtniška zbornica je predlagala za svojega zastopnika v državnem železniškem svetu Ivana Hribarja, za njegovega namestnika pa Josipa Lenarčiča. Vlada ni potrdila ne enega ne drugega. Lenarčiča ni potrdila zaradi Agro-Merkurjeve zadeve, Hribarja pa zaradi tega ne. ker je panslavist.	•
— Frančiškani v Ljubljani, tako nam piše sodrug. so podjetni ljudje. Zidajo cerkve po ljubljanski okolici, vtikajo se v politično agitacijo, nekateri (glej p. Arhangel na Viču) se pečajo z denunciacijami — sedai začno še izdajati političen mesečnik, kakor ste že bili poročali v »Zarji«. Prav moderno! Ni dovolj pridiga vsako nedeljo po trikrat: Zjutraj, dopoldne in zvečer — ne zadoščajo shodi po katoliških domih in izpraševanja — ne, — še časopis mora biti! Gospodje razumejo važnost časopisja, \'edo, da tiskane besede drže. Bogoljubi, Domoljubi. Naše moči, Slovenci. Mladost itd. itd. — to je vse premalo za frančiškansko faro. Nov list! To velja! — Delavci, učimo se iz tega! Ali je »Zarja« dovolj razširjena? Ali je v vsaki delavski družini? Ali jo bero vsi tisti, katerim je namenjena? Odgovorimo vsi na ta vprašanja z dejanji!
Odvetniški in notarski uradniki nameravajo prirediti na binkoštno nedeljo, to je dne 31. majnika t. 1., v »Narodnem domu« v Ljubljani II. shod avstrijskih jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov, čigar dnevni red objavimo v kratkem.
— Merodajnim činiteljetn v uvaževanje. Te dni je umrl 121etni učenec Korošec iz Šiške. Dečko se je na žični ojstrini neke ograje v Sp. šiški vbodel v nogo. Ker je bila žica zarjavela, se je kri zastrupila in v nekaj dneh je podlegel zastrupljen ju. — Ali bi ne bila dolžnost merodajnih organov opozoriti po Šiški posestnike, da popravijo žične ograje, da ne bodo ležale po cestah in potih tako, da so proletarski otroci v vedni nevarnosti za svoje življenje, ko letajo bosi okolo?! V času, ko je obutev tako draga, je težko kupiti vsakemu otroku dovolj obutve.
— Vsak naročnik »Zarje« dobi novi ilu-strovani cenik za zlatnino in srebrnino od H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg št. 21.. brezplačno in poštnine prosto, če piše dopisnico tvrdki.
— Koroška Bela. Glede »Poslanega« v Slovencu z dne 18. aprila 1914 odgovarjamo sledeče: Pri konkurenčni obravnavi se je določila organistova plača 300 K na leto, prosto stanovanje, ki velja po naših informacijah mesečno 7 K, torej letno 84 K, a ne 200 K, kolikor je dobil g. župnik od župana. Laž je, da se je računski zaključek odobril, saj je bila večina zato, da mora vrniti župnik ostalo svoto, nakar, je tudi sam župnik rekel, da jo bo. Toraj kdo vas je pooblastil g. župan, da ste dali župniku za oiganistovo stanovanje 200 K brez dovoljenja občinskega odbora? Ali mogoče mislite, da je dovoljeno tako postopanje? Dolžnost župana je, da se za vse trajne izdatke občine dogovori z občinskim odborom in kar dovoli večina, to se sme izdajati, a ne kar mu ukazuje kak tiadžu-
ftgfofe ur šJ^nv	'h	i	Vlvffri
za pošteno gospodarstvo občinskega denarja, torej g. župan... G. podžupanu Žumru pa le toliko, da se Vi konkurenčne obravnave še udeležili niste, torej niti ne veste, kaj sc je sklepalo. Pač ne vemo, na kakšen način ste postali klerikalec, saj ste se nekdaj izrazili, da ste bili klerikalec le pet minut, a da Vam jc še z;\ tistih pet minut žal. — Na Koroški Beli, 24. aprila 1914. — Jože Hkavc, F. Cink, J. Jenko, M. Svetina, J. Edah, M. Noč, A. Svetina, občinski odborniki.
— Delavstvu mesta Idrije in okolice! Idrija jc delavsko mesto kot nobeno drugo na Kranjskem. Zato sc praznuje 1. maj kot običajni delavski praznik v Idriji že 16. leto. Delavstvo, ki nima vse leto prilike, da javno izrazi svojo proletarsko zavednost, se veseli 1. majnika, da manifestira z zavednim delavstvom vsega sveta za pridržane mu pravice. Pa ne le delavstvo, ampak tudi drugi stanovi so lahko ponosni, osobito pa v Idriji na zavednost delavstva, ki je v letih praznovanja 1. majnika doprineslo očividne gmotne koristi našemu delavskemu mestu. Majske manifestacije pomenijo za delavstvo nasproti vladajočemu kapitalizmu toliko kot vojaške priprave ene države proti drugi sovražni državi. Zato vabimo vse delavske sloje, ki se mučijo v rudniku, tovarnah in drugih po času odmerjenih delavnicah in pisarnah brez razlike spola, da praznujejo svoj delavski praznik s tem, da ta dan ne gredo na delo, ki bi bilo za marsikaterega posameznika lahko usodepolno, pač pa na majsko slavnost, ki se bode vršila letos po naslednjem si)oredu:
1. Dne 30. aprila popoldne in zvečer a) razobe-šanje zastav in razsvetljava domov, b) ob 9. v pivarni pri »»Črnem orlu« predstava »Pravica do življenja«, drama v štirih dejanjih (spisala Zofka Kvedrova). 2. Dne 1. maja zjutraj a) ob pol 7. zbiiališče občinstva na glavnem trgu pred »Črnim orl »m« ter točno ob 7. obhod okolo mesta, b) ob 9. v pivaini pri »Črnem orlu« velik javen ljudski shod z dnevnim redom: Politični polt žaj v Avst*iji in delavstvo s posebnim ( i.i;om na ženstvo, poroča sodružica Alojzija Štebijeva, urednica »Zarje« iz Ljubljane. 3. Dne L maja popoldne ob 1. zbirališče občinstva pred gostilno g. Marije Koge-jeve ter točno ob pol 2. odhod v Spodnjo Idrijo, kjer se vrši velika ljudska veselica na lastnem delavskem posestvu s prav posebno zanimivem sporedom. K majski manifestaciji še posebej vljudno vabimo vsa športna in druga bratska društva kakor tudi vse posamezne kolesarje z okinčanimi kolesi. Vstopnina k veselici je samo 30 vin. za osebo, izvzemši otrok. V slučaju slabega vremena se veselica prične ob
2. popoldne v pivarni pri »Črnem orlu« ter konča ob 10. zvečer. — »Naprej.«
— Celje. Klesarji v Celju se borimo z neizmerno velikimi težavami za svoj obstoj. Dela Je vsled velikanske krize malo, mojstri so brutalni in nam mečejo polena pod noge, zato ne moreim mirno prenašati teh dogodkov. Zlasti
moramo osvetliti to, kar se dogaja v delavnici g. Vincenca Čamernika, klesarskega mojstra v Celju. Ta vzorni mojster je že tako prevzeten, da sploh ne ve, na kakšen način bi najbolj nagajal delavstvu in katero sredstvo bi bilo za šikaniranje izdatnejše. Uporabljal je že vsa sredstva, ki si jih more domisliti človek. Toda zaman. Odbili smo vsak napad, Čamernik je moral svoje početje opustiti, mir ie bil za kra-, tek čas zagotovljen. Toda, »vrag ne spi nikdar«
—	fako pravi star pregovor — in enako se godi našemu Vincencu. On je moder mož in izmisli si marsikaj pametnega, če tudi ve, da sc ne obnese. Začel je z novo taktiko, z odpuščanjem delavcev, nadejajoč se, ker je velika kriza in delavcev dovolj na razpolago, da bo šlo. Tako se je že večkrat pripetilo, da je odpustil klošarje, ker po njegovem mnenju niso zaslužili določene mezde, in delavnica je zaradi velike fluktuacije liostala enaka kaznilnici. Ta gonja, s katero misli priti Čamernik do uspešnega rezultata, nam razodeva, da se moramo zavedni tflavci c gibati njegove delavnice in sicer tako dolgo, dokler se ne rrvadi Čamernik obzirneje ravnati z delavstvo1« Kaj pa da. Mesar bi naj za boro mezdo še brezpiimerno- garal, sam sebe pehal v pogubo in prezgodnji giob, a njemu pa grabil dobiček r.a kup. Takega postopanja nismo navajeni zavedni dilavci. to pa tembolj ne, ker se zavedamo, da smo svojo me; do vedno jiošteno zaslužili. — Omen-eno bodi, da je v drugi delavnici, t. j. pri g. Kulichit, neki potuhnjeni lakaj v osebi Bednašeka, ki je zagrizen nasprotnik razredne organizacije, če tudi je sam uboga para in jo potrcluje prav tako kakor mi. Njemu povemo, da nam ni treba prosjačiti za delo iu kadar obiščemo v delavnici naše tovariše, jo tudi pošteno zapustimo. Kdo je Bednašek, ve pač vsak, ki ga pozna; najbolj pa ga poznamo mi, ker nam je s svojo nerazsodnostjo že toliko škodoval. Nesramnež se usti, ne ve pa, da uživa sadove našega dela in naše organizacije. Krepak fej temu izdajalcu!
— Proslava prvega majnika v Gorici. Poživljamo vse sodruge goriške okolice, ki so pripravljeni sodelovati pri proslavi prvega majnika v Gorici, da se udeleže sestanka, ki bo v nedeljo 26. t. m. ob 10. dopoldne v Delavskem domu v Gorici, ulica Treh kraljev 16.
— Tržič na Goriškem. V tukajšnji ladjedelnici je izbruhnila stavka vrtačev, ki delajo na akord, a jih vodstvo pri mezdi vedno opehari. Doslej niso imeli nobenega tarifa. Ko so zahtevail vrtači tarif, so ga dobili. A novi tarif je takšen, da delavci niti do svoie dnevne plače ne pridejo. Ko so delavci pregledali novi tarif, so prišli do spoznanja, da zaslužijo po novem tarifu najmanj 20 °/o manj, kakor pa poprej, in že prej so z akordnim delom prišli komaj do svoje dnevne plače. To presega že vrhunec izkoriščevanja od strani družbe, ki jo subvencionira vlada; družba, ki jo podpirajo davkoplačevalci, bi morala gledati, da bi ne bili osleparjeni delavci na vseh koncili in krajih, kakor se to dogaja v tržiški ladjedelnici. Največ je pa pripomogel k temu gibanju »capocantiere«. t. J. *«n/i5o i<»/iIfftr tn . clovok	^ vse oolj — KOKor pa za delavca, aicoravliole
bil sam tudi le navaden delavec. Najraje je v družbi oficirjev, delavca pa. če se obrne nanj s prošnjo ali pritožbo, kratkomalo odpodi ali ga pa »farba« toliko časa, da se delavec naveliča in rajši trpi, kakor da bi z njim razpravljal. Stavkajoči so večinoma Slovenci, ki so se zadnji čas sem tudi pričeli zanimati za strokovno organizacijo, vendar pa še vse premalo, ker je od vseli stavkajočih vrtačev šele polovica v kovinarski organizaciji. Seveda bo organizirane delavce organizacija v času stavke podpirala. Ali kako bodo prestali stavko oni, ki niso še sprevideli vrednost strokovne organizacije, kdo bo pomagal tem sedaj v potrebi? Dostikrat so se delavci v tržiški ladjedelnici že uprli, a vedno brez uspeha, nikdar niso dosegli tega, kar so zahtevali; dosegli niso ničesar zato, ker niso bili strokovno organizirani. Sedaj pa, ko so izsledili delavci večje sleparije, šele sedaj so se začeli zanimati tudi za strokovno organizacijo, ker jim je ona pokazala nezaslišane sleparije od strani raznih uradnikov. Na kakšen način so bili delavci ogoljufani? »Calafati«, »uitarji«, vrtači itd. so, kakor smo že rekli večkrat, delo zapustili, ker so videli, da jim ne izplača vodstvo toliko, kolikor so bili zaslužili. Za proračun kontraktov in za kontrolo dela je prišel v delavnico uradnik Segala, ki je prav vidno trgal zaslužek delavcem in so ga delavci zato tudi korporativno vrgli iz tovarne. Ta Segala je neizmerno veliko škodoval delavcem. Meril je n. pr. delo z mero dolgo 66 čevljev in zaračunal po 50, tako da je pri 66 čevljih vsakokrat ogoljufal delavca za 16 čevljev. Enakih uradnikov je pri podjetju še več. a vse bo zadela s časom usoda kakor Šegulo. Za direkcijo je seveda tak uradnik naj-galo. Za direkcijo je seveda tak uradnik najboljši, kajti če je dober iu pravičen nasproti de-
— Nabrežina. Naj govore, karkoli hočejo, naj pišeta »Edinost« in »Dan« kar se jima zljubi o nabrežim i.ih socialistih, dejstva so za nas edino merodajna. Dopovedati nam hočejo, da je tarifna pogodba, ki smo jo bili nedavno poslali mojstrom, naperjena proti NDO. in da jej ne morejo vsled tega pritrditi. Saj vemo, kam pes taco moli. Povedali smo in smelo ponovimo, da niso organizirali s pomočjo Janeza delavstvo v NDO., da bo nastopalo proti njemu, temveč da bo nastopalo zanj in proti zavednemu delavstvu. Njihova naloga je, da spravijo že itak ogroženi delavski položaj še bolj v nevarnost, samovoljo našega Janeza pa, kjerkoil jo misli uporabljati, k lepko podpirati. Hud sovražnik samega sebe je delavec, ki sledi naukom narodnih voditeljev in prišel bo čas. ko se bodo z grozo in s kesom spominjali gonje proti nam. Danes, ko se jim je deloma posrečilo speljati kratkovidno delavstvo na led, se nekako zadovoljno smejejo svojemu napredku, da. pravijo celo: »Glejte, socialni demokratje nimaio koraiže stavkati, ker se bole nas.« Ne-
sramni ljudje brez poštenega značaja so in ostanejo, dokler bodo ubogo delavno ljudstvo na tak način provocirali. Kaj pa delavci v NDO? Ali ne vidijo, kako jih varajo voditelji in izdajajo podjetnikom za vsako ceno? Kadarkoli je treba zatreti boj zavednega delavstva, vidimo voditelje NDO., kako stopajo urno in z vso močjo na delo; pripovedujejo lačnim želodcem o domovini in narodnosti, da tako omamijo to ubogo, izkoriščano delavstvo, da pozabi, da je lačno in da se ne bori za ono, za kar bi se moralo, če si hoče pripraviti na gospodarskem polju boljšo bodočnost, temveč da se bori za ono, kar je zanj deveta briga. Ko smo nedavno zastavkali pri Janezu zaradi obnovitve pogodbe, nam je odbil Janez kratkomalo vsako pogajanje. Zakaj?.On je dobro vedel, da se ne more nič hudega zgoditi, ker bo NDO. stala tam, kamor jo bo komandiral. Vest mu pa vendar ni dala miru. in je šel še isti dan iz strahu, da mu ne razrušijo socialni demokratje njegovega dela v delavnico, ter tam dejal narodnim ovčicam, da bo sklenil z njimi pogodbo — toda šele v juliju. Ko grom iz nebeške višine je šla dobrohotna beseda Janezova po delavnici iu rr..ocni delavci so bili siti od prazne obljube. Poznamo dob>o Janezove obljube in veno da jih ne bo irpclnil, nas jc že . . ., vas pa še oo, potem ga boste že spoznali. Tako postane delavec v NDO. zločinec napram samemu sebi. svoji družini in svojim sodelavcem. Toda i:.t išel bo čas, ko se mu bo gnusila NDO., ko bo začel stvai io razmišljati, ker ga bo bedni položaj prisilil k temu.
— Ljudski shod na Gorjanskem. V nedeljo, dne 19. aprila je bil na Gorjanskem javen ljudski shod, na katerem sta poročala sodruga dr. Tuma in Josip Kopač o delovanju deželnega in državnega zbora. Kljub temu, da je brila nenavadno ostra burja, je bila udeležba zadovoljiva. Shod je otvoril sodrug Antoniu Furlan, ki je shodu tudi predsedoval. Prvi je poročal sodr. dr. Tuma, ki je v bengalični luči pokazal brezplodnost goriškega dež. zbora, razkrinkal proti-ljudske dež. poslance in odbornike ter podal navzočim jasno sliko škodljive politike klerikalne in narodno-samostojne kiikc, ki jc v času svojega gospodarstva pritirala deželo na rob propada. O delovanju drž. zbora jc poročal sodrug Kopač, ki je v poldrugournem govoru očrtal niarijonetno klečeplazenje poslanske zbornice in absolutistično postopanje grofa Stiirg-klia. Podal je sliko zunanje politike in nesrečnega krmarja grofa Berchtolda. Proti koncu njegovega govora pa se je dogodilo nekaj, ki dokazuje, da se še dobe i>odle duše, ki za plačilo prodajo svoje prepričanje ter na shodih med stvarnim govorom objektivnega poročevalca skušajo motiti. Samobsebi sc razume, da so za svoj »trud« zleteli na cesto! Nato je sodrug Kopač mirno nadaljeval svoj govor, ter žel ob koncu burno odobravanje, kar priča, da so sc začeli gorjanski prebivalci resno zanimati tudi za politična vprašanja. Oba govora sta napravila zelo prijeten vtisk na zbrane poslušalec. Potem se je oglasil k besedi sodr. Marica, ki ie povedal, kakšno vlogo igrajo razgrajači na naselil sirotiu med nanrcžmSKim delavstvom.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, jc sodrug Antoniu Furlan s primernimi besedami zaključil ta lepo uspeli in mnogoobetajoči shod.
— Na naslov gorjanskega kurata g. Karla Oblaka! 2e nekaj let sem vršite razven duhovniške tudi službo občinskega tajnika. Ne smete pa pozabiti, da ima vsaka služba le gotove dolžnosti in če hoče biti človek povsod, se pogostokrat pripeti, da nikjer ničesar ne napravi. Mogoče se še spominjate, tla ste delo našega sodruga Antonimi Furlana, za ustanovitev kon-sunine zadruge in mlekarne, ko je bilo že skoraj- gotovo, razbili ter izdali parolo, da boste Vi napravili mlekarno in konsumno zadrugo po zgledu celjskega gospodarskega društva, ali pa ljubljanske Kmetijske družbe? Veste tudi, da ste obljubili, da boste z zgradbo mlekarne začeli čez en mesec ali dva, a preteklo jc ze dva meseca iu pol, a o mlekarni niti nihče več ne govori. Vi sami molčite, kakor da se v te stvari niste nikdar vmešavali. Pojesti besedo, mislimo da ni lepo in še manj častno. Pokažite vendar svojo organizatorično silo, da bomo tudi mi občudovali Vašo modrost. Bojimo se pa, da našemu sodrugu Antonimi niste prihranili prav nič truda in da bo končno on sam vendar moral prijeti za vajeti in s pomočjo pametnih kmeti-ških gospodarjev popraviti, kar ste Vi v Vaši sveti jezi razbili. Kar se pa tiče »Vzajemnosti«, Vam povemo, da vse zbadanje o socialistih in brezvercih pri nedeljskih pridigah kakor tudi grožnje pri spovedovanju, Vam ne bodo mč pomagale. Dragi Carletto, hladnokrvnost Vam priporočajo gorjanski socialni demokratje.
— Skupno praznovanje prvega majnika v Nabrežini in Sv. Križu. Zbirališče sodrugov In sodružic iz Sv. Križa v prostorih zveze klesar-jev. Ob 8. zjutraj sprevod po vasi in nepretrgano do nabrežinske postaje. Sodrugi in so-družice iz Nabrežine se snidejo ob pol devetih v restavraciji g. Rusbacha v Nabrežini. Nato skupna demonstracija po nabrežinski postaji m odhod v vas, kjer bo ob 10. predpoldne na dvorišču g. Tanceta javen ljudski shod. — Popoldne ob 3. javen ljudski shod v Sv. Križu v dvorani g. Magajne z dnevnim redom: Pometi p1'" vega majnika. Po shodu koncert in prosta zabava. Pri sprevodu in koncertu sodeluie £odba
iz Sv. Križa.	«,,	, ••
— 4300 reklamaciji Volilni miemk za volitev v puljski občinski zastop jc bil tako pomanjkljiv, da so reklamirale stranke 4300 vo-liicev! Vzoren nered, mora vladati v naši občini’ Socialisti so vložili 1000 reklamacij, Italijani 1800, Hrvatje 1000, Nemci 450. Iz teh številk lahko skiepamo, da je v okolici med Hrvati vse polno takih, ki niso vpisani v vodim imenik in ki so žal še tako nezavedni, da se ne zbrigajo za svoje pravice.
Volilno gibanje v Istri. Vse st<anke se že pripravljajo za bodoče deželnozborske volitve. Skoraj zadnji so se zdramili i.nlijonskl klerikalci, ki so imeli 2.*. aprila v Pulju konferenco. Italiani »e precej boje, da bi jim ne obr-
nilo ljudstvo hrbta, ker so gospodarili tako, da jc dežela na robu prepada. Že so se pričele oglašati razne stranke in strančice, ki bi rade ohranile korumpirani italijanski stranki življenje. Tudi puljska »Wochenpost« piše, da se morajo združiti Nemci z Italijani proti Slovanom No, nam je pač vse eno, koga da podpirajo Nemci. Konštatiramo le to. da meri ta kompromis na poostritev-nacionalnih nasprotstev. Na konferenci jugoslovanske socialne demokratič ne stranke v Istri smo sklenili, da postavimo kandidate v onih volilnih okrajih, ki so označeni vsled narodnostnega kompromisa od 1. 1908. za iirvaško-slovenske. Italijanski sodrugi postavijo kandidate v italijanskih okrajih.
— Železničarji! Skupina III. sklicuje za sredo dne 29. t. m. ob 8. zvečer občni zbor z dnevnim redom: 1. Poročilo starega odbora
2.	Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Ako ni ob napovedani uri zadostno število članov, bo občni zbor pol ure pozneje, ne glede na šte vilo članov. Občni zbor se vrši v društveni dvorani, ulica Appiari št. 12, Rojan.
— Predavanje v Rojanu. V soboto dne 25. t. m. ob 8. zvečer predava v društveni dvorani, ulica Appiari št. 12 v Rojanu, sodr. France Alilost o predmetu »Pariška komuna«. Ker je ta predmet jako zanimiv in poučen, vabimo k obilni udeležbi. Vstopnina 20 vinarjev za osebo.
— Vsi sodrngi iz Rojana, Grete, Skorklje in bližnje okolice se zbero 1. maja ob 8. zjutraj v društvenih prostorih, ulica Appiari št. 12 v Rojanu, odkjer odkorakamo skupno z železničarji in godbo na čelu po mestu. Odhod ob 9. dopoldne.
DEŽELNA ORGANIZACIJA GORIŠKE JUGO-SLOV. SOCIALNO DEMOKRAT. STRANKE
sklicuje
deželno konferenco,
ki bo v Gorici v nedeljo, 24. maja 1914 s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev konference.
2. Izvolitev predsedstva, tajništva in odsekov.
3. Poročila: a) predsedstva; b) tajništva; c) blagajništva; d) kontrole.
4. Politični položaj v deželi in v državi. Poroča sodr. dr. H. Tuma.
5. Socialisti v občini. Poroča sodr. Alojzij Štolfa.
6. Agitacija, organizacija in časopisje. Poroča sodr. Josip Srebernič.
7. Volitev novega političnega odbora in kontrole.
8. Raznoterosti.
Predsedstvo.
Predlogi okrajnih in krajnih organizacij k dnevnemu redu konference morajo biti vloženi vsaj 14 dni pred konfernco pri sodr. Alojziju Štolfi, Gorica, ulica Treh kraljev št. 16. Kraj in uro konference naznanimo pravočasno.
Vestnik organizacij.
—	»Prijatelji prirode« prirede v nedeljo
dne 26. aprilu izlet k Sv. Katarini. Sestanek ob
6.	zjutraj pred pivovarno »Union« v Šiški. Vodja sodrug Bevc. Vse prave prijatelje narave vabimo na izlet, da se vsaj enkrat razvedrimo v naravi ter pozabimo vsakdanje težave in uživamo pravo svobodo.
... Ljubljanski kovinarji imajo v nedeljo 26. apnia ob 10. dopoldne shod v salonu hotela »lhrija« v Kolodvorski ulici. Dnevni red: 1. Poročilo za mesec marec; 2. praznovanje 1. maj-nika; 3. raznoterosti. — Vsi kovinarji naj pridejo na shod! Odbor.
Občni zbori podružnice »Splošnega pravo-varstvenega Iti strokovnega društva železničarjev za Avstrijo« bodo: Podružnice v Spodnji Slškl v soboto dne 25. aprila ob 8. zvečer v gostilni »Anžok« v Spodnji Šiški; podružnice Ljubljana II v pondeljek dne 27. aprila ob 8. zvečer v gostilni Petričevi na Resljevi cesti št. 22 in podružnice Ljubljana I v torek dne 28. aprila ob S. zvečer v gostilni Petričevi na Resljevi cesti št. 22. Dnevni red vsem trem občnim zborom je: 1. Poročila: predsednika, zapisnikarja, blagajnika, knjižničarja, revizorjev. 2 Volitev odbora. 3 Predavanje sodruga Kopača. 4. Slučajnosti. Vabimo k obilni ude-lcžbi. zakaj prav za železničarje sc bliža in resni časi.
»Splošna del. zveza Vzajemnost«, podružnica Gorjansko na Krasu. Odbor podružnice vabi vse člane in članice na društveni sestanek, ki bo v nedeljo 26. aprila t. 1. ob 3. popoldne v društvenih prostorih. Z ozirom na važnost dnevnega reda, prosimo da pridete vsi. Dalje naznanjamo vsem bratskim organizacijam, da priredimo dne 3. maja t. 1. javen ljudski ples s sodelovanjem nabrezinske godbe. Sodrugi na Gorjanskem in Brjih so sklenili, da bodo to leto prvič praznovali prvi majnik na Krasu, in sicer isti dan, ko bo tukajšnja »Vzajemnost« priredila javen ples. Program naznanimo pravočasno. Sodrugi na Brjih so darovali gorjan-podruzmei svoto 5 kron, t. j. polovico čistega dobička, ki so^ ga imeli povodom plesa na Brjih na velikonočni pondeljek. Sodrugi na Br-J'h se zahvaljujejo nabrežinskim in šempolaj-l u, s°drugom in sodružicam za njihov prijateljski obisk. — Sodrug Josip Petelin je nabral iJLr'')'!1 med nabrežinskimi in šempolajskimi ipm«	6	K 14 vin. za gorjansko »Vza-
c„	ysim	darovalcem in darovateljicarn
najtopleje zahvaljuje odbor.
Socialni in strokovni pregled.
* Mezdno gibanje nabrežlnsklh klesarjev.
Nabrežinski kanmarski delavci so pred obnovitvijo kolektivne tarifne .pogodbe. Sodruge
fcamnarske delavce opozarjamo, naj ne hodiio sedaj v Nabrežino.
* Zavarovanje zoper brezposelnost. V J rostejevu na Moravskem so uvedli občinsko
•avarovanje zoper brezposelnost na podlagi
gentskega sistema. To je peta občina v Avstriji, ki je uvedla zavarovanje zoper brezposelnost. Prva je bila ljubljanska občina, za njo graška in potem Liesing, Atzgersdorf in Prostejev. Občinski svet v Prostejevu je določil 5000 K za podpore.
Nasilje logaškega glavarja Ekfa.
Idriisko delavstvo ne sme praznovati I. maja, ne sme pokazati svoje proletarske zavesti — tako je odloči! logaški glavar g. Ekl. Utemeljitev prepovedi majskega shoda — to se mora priznati g. Eklu — je originalna. Zato, ker sc na lanskem majskem shodu v Idriji ni govornik do pičice držal dnevnega reda, zato je letos shod prepovedan že vnaprej. To je vendar originelno, čeprav ne preveč globokoumno. No, sicer pa človek ne zahteva od birokratov še globokoumnosti, to bi bilo preveč, saj je dovolj, če so zmožni takih originalnih sklejx)v. Gospod Ekel kar vnaprej ve, da je društvo »Naprej« kot sklicatelj shoda, menda naročilo govornici, naj se ne drži dnevnega reda, samo zato, da se kali javni mir in red, kakor pravi uradna prepoved.
Prepoved shoda je eno nasilje. Gospod Ekel si je pa privoščil še eno in prepovedal razdajo letakov, ki vabijo na majski shod. Besedilo letakov je tako nedolžno, saj ne obsega drugega kakor spored, da bi se ne mogel vanj obregniti niti človek, ki je bil zrejen ob samih paragrafih.
Delavci, sodrugi v Idriji! Človek, ki je zato tukaj, da varuje objektivnost, ki je zato, da meri delavčevo svobodo z enakim merilom kakor svobodo drugih, ta človek se predrzne, Vas oropati tc^a. kar uživa na iniljone delavcev. To naj Vas vzpodbudi še bolj, da se tesno oprimete socialno demokratične stranke!
w Pošljite naročnino, ▼ i če ie Se niste! I
Umetnost in književnost.
Majski spis: »Slava prvemu maju!« je izšel z naslednjo vsebino: Delo. Podoba. — Delavec. Pesem. C. Golar. — Petindvajset let...
—	Med odmorom. Podoba. — Nagelj. Pesem. C. Golar. — Pravljica. Po Mark Tvvainu. Georges. — Ruddr Boltežar. F. — Rudarji prihajajo iz jame. Podoba. — Novi ljudje — to so delavci... Govor Karla Marksa. — Naša pot. Stebi Alojzija. — Sejalec. Pesem s podobo. Selim. — Delaj — počivaj. — Verzi. Zvonimir Kosem. — Lev Nikolajevič Tolstoj s podobo. Stebi Alojzija. — Ne obsojajmo! — Majski spis je tiskan v dveh barvah in lepo opremljen. Organizacijam in sodrugoin priporočamo, da ga čimprej naroče pri upravi »Zarje« v Ljubljani. Posamezna številka velja le 20 vinarjev.
Odgovorni urednik: Ivan Toka n. Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska !"r,eljska tiskarna* v Ljubljani.
i	i
J LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA- ULICA- h \ 5EF-ZDFW.W. PRIMARIJ DR FR. DERGANC
Kako se pljučne bolezni, du&ljivi kašelj In naduho
popolnoma ozdravi, poročam vsakomur brezplačno. Pošljite za odgovor kuverto z znamko na gospo B. KOLENSKA, Vršovice pri Pragi (Ge^ko).
Rudarje
sprejema proti boljši plači na trajno delo rudokop „Skofje*. Ponudbe na A. Sušnik, .•. Ljubljana, Zaloška cesta. .•. .•.
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna Tl 1 , ,	^	kri,a- kostume, plašče,
3	I Ll Z © domače obleke, perilo mo-derCe in vse modno blago.
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg stev. 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcth in krstni Opravi.
---------- Sc.lia.aaa	tvrčllcsv.-----------
Kavarna
noč odprta
O
A/
Gostilna
Florijanska ulica štev. 6.
Pristna vina. Domač« kuhinja.
Pozor!
50 tisoč parov črevljev
4	pare črevljev za K 8 50.
Zaradi vstavljenja plači! večih velikih fabrik se mi je naročilo, da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno prodam. Prodam torej radi tega vsakomur 2 para moSkih in 2 para ženskih črevljev, z zbitimi podplati, rujavo ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona, velikost po številki. Vsi 4 pari stanajo le K 8'50. Razpošilja se po povzetju. A. GBLB, izvoz črevljev, Krakov, W. 83. — Zamena dopustna, tudi denar nazaj.
Zahvala.
Prijateljem in znancem izrekamo prisrčno zahvalo za pismene In ustne dokaze iskrenega sožalja o priliki bridke izgube našega ljubljenega soproga, sina, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Konrada Počivavšeka.
Posebno sc zahvaljemo vsem, ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku, slavna društva In darovalce krasnih vencev in še posebej slavno delavsko godbo, ki je svirala dragemu pokojniku na njegovi zadnji
Trbovlje, dne 20. aprila 1914.
Žalujoči ostali.
Zmaga na vseh črtah!
najboljše kolo monarhije — ali
HfOSMO^-KOLO
dobro, ceno ljudsko kolo, se sploSno rado kupuje.
Ceniki zastonj In franko od zastopnikov na Kranjskem: Ljubljana, Ivitn Jax A Hln, Kostanjevica: Alojzij Uatscli, Novomesto: Franc Kend:', Kočevje: Fr. Taehin-kel, Veldes: Ivan It im.
Osterr. VVaffenfabriks - Gesellschaft, Steyr.
ŠpKlIallttta intd kavlnlml pUataml I« Kathrelnarjeva Knalppova sladna kava.
Mwlmr|wi—Hlinil«'
u i
ms«. I slovitim Kathr*lnar> ImIb aaflnoa dobi Katk. ffln orlov omn In wnlm
Pristna se dobiva povsod v zaprtih Izvirnih zavojih s sliko župnika Knalppa.
Vedno
sveže pivo
najfinejše dvojno marčno belo In črno (Bock-bier), belo 7s litra vrček po 20 vin., steklenice V* Ut. čez ulico ravno tako 20 vin, Crno pa v steklenicah po 24 vin. Dobi se tudi dobro vino, gorka In mrzla jedila. — Na razpolago so cenjenim gostom v popoldanskih nrah vozovi za vožnjo v mesto In okolico.
ANTON MAVER,
posestnik in restavrater hotel ,Vega' Sp. SiSka št. 26. □aaaoaaaoaaaDaaaaDooaaaaaDDDaDaDDaDa
g Kmečko delavska gospodarska g zadruga v Dobravljah Da Gorižkem
a	r.z.z	o.	z.
□
g Zadruga ima v svojih kleteh veliko mno-o žino dobrega in naravnega vina svojih za-g družnikov. Za pristnost od zadruge prodanega g	vina	se	jamči.
a Oddaja se v lastnih sodčkih od 56 litrov g naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od g nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec.
a	a
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaamaaaa
a
a
a
a
□
D
a
a
a
n
a
n
a
a
o
D
D
a
a
a
a
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-IjenegaŽK; boljšega 2'40 K; prima polbelaga 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 6-40 K, 8 K; puha sivega '6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejSI prsni pah 12 K. Naročila od 5 kg naprej franka
Zgotovljene postelje
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, s dvema iglavnlcama, 80 cm dolgi, 60 cm lir., polnjena * novim sivim, prav slano
vitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezno pernico 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 8 K, 8 60 K, 4 K. Pernica, 2f‘
140 cm Sir. 18 K, 1470 K. 17-80 K, 21 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 B0 K 5H0 K, 5 7
200 cm dolgo, . 1 K, zglavnica,
5-20 K, 5 70 K, spodnja
zamenja sa neugajajoče a« vrne denar. — Natančni cenovnild gratis In tranko.
S. Benisch, Dešenice Stev. 758, Češko.
EdnaposebnosFj likerja je
»Zdravnik
želodca*
je edina posebnost želodčnega likerja	^
iz zdravilnih rastlin, kateri izborno	;
vpliva proti slabosti v že'odcu ter ga	7 |
radi tega v nobeni družini ne bi smelo	^
manjkati.
Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsura-	i
nega društva za Ljubliano in okolico.	^
Odlikovan v Parim z zlat« kolajno in čas. križecem.	™
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini
A. & E. Skaberne; Mestni trg 10.
Velika izbira!	Solidna	postrežbaI
Klobuki najmodernejše oblike in barve
Slamniki, čepice in kravate
vedno najnovejši vzorci in barve. Rokavice iz usna in sukanca Is kakovosti. Srajce bele in barvaste vsake izvrtibe.
Palice, dežniki, nogavice, žepni robci, naramnice itd.
Modna in športna trgovina
P. MAGDIČ, Ljubljana
Franca Jožefa cesta, nasproti glavne pošte,
1
M
:l«ui
«4 ?»«*»* 19*	»«£*!*>
K rasi) e novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov iloifeLacciggst izdelka« Za naročila po meri najveeja izbira tu- in inozemskega blaga, lire* konkurence!	^»lidna	postrežba.
------------------------^afnlKje	cene.---------------------
IffiT Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih
===== čevljev
je v zalogi lastne tovarne
PETER KOZINA & K2, Ljubljana na Bregu.
Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu.
Cena za	gospode ......	K	14'—,	17*—,	20’—
„	„	dame......................K	12*—,	15*—,	18’—
„	„	dečke 36j3o...............K	10'—,	12’—.
* i	Št. 22-25 2fi—28	81	,12-8
d » otroke .	.	•	•	•	k 5—	7	-	s7—
1
Garantirana kakovost po teh cenah. ==========
=*......-............. Cenejše	vrste	od kron 1*50 naprej
Sodrugi, agitirajte in širite naš list »Zarjo
Ker se dne 21. t. m. pridne gradba cestnega kanala na Karlovški cesti, ostane do dovršitve dela ta cesta v svojem odseku med Nadvojvode Friderika cesto in med Zvonarsko ulico zaprta za promet z vsakoršnimi vozili, za ježo in gnanje živine.
Protiravnanje se bo kaznovalo po določilih §70. občinskega reda.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 20. aprila 1914.
Splošno kreditno društvo
-■ —  v Ljubljani —=—
registrovana zadruga z omejeno zavezo
obrestuje
Kima Auersperga » g «	Ifi	I * H
radioaktivno I	(191 tillIPjIlIlEiP.R
termalno kopališče * Opilili M® UUIOll|oKlilII.
Dolenjskih železnic postaja Straža-Toplice, Gorki vielec 38° C, čez 30.000 hektolitrov radioaktivne termalne vode vsak dan, veliki basini, posebne kopeli, mahovne hopeli, elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, Izborna restavracija. — Zdravi se: revmatizem, protin, neuralgije (iscliia»), nenrantenija, lilNterija ženske bolezni itd. Prospekte razpošilja topliSko ravnateljstvo.
Keglja o*l 1. maja tlo 1. oktobra.
od dne vloge do dne dviga.. Eentni <a.a,*vels: plača- zavod sam.
Sprejema vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Dovoljuje posojila svojim članom proti zadostnemu poroštvu. Trgovcem, obrtnikom in zadrugam, ki postanejo člani,	se	eskomptujejo	menice in vnovčujejo	fakture.
Uradne	ure vsak	delavnik od 8. do 12.	dopoldne	in
od	3.	do	5.	popoldne,	v sobotah in dnevih pred prazniki
od	8.	do	1.	popoldne.
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
 — ša^rala^Llii. etrojeTr ==
in stroje za pletenje c/V	(Strickmasehinen)
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler, [S
ozna koles a.. §1 !š
tl m
Ceniki se dobe zastonj in Iranko. ==vji
Zaloga pohi- | I	i	I/	I	Ljubljana,	Ma-
štva in tapet- j «!• I ličili IIlil [ rije Terezija
niškega blaga } mizarstvo. | c. 11 (Kolizej).
:   .................................
■
Zaloga spalnih ter je-j Zaloga otomanov, di-dilnih sob v različnih!:	vanov,	žimnic :
: najnovejših slogih. :!in otroških vozičkov.
■
Spalnica v amerikanskem orehu
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI DB	BB	BI
B	B	D
B	a	Pri nakupu	ra/.ličnega	manufakturuega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko	B
A. & E. Skaberne
---------------- Odhod	parnikov:	--------------
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New*York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih V dni. Trst-Kanada, vsak mesee.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
------------Kolodvorska	ulica	štev.	26.---------
===== Potniki ===== v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
v,	  n	«	Vljudno	se	priporoča	-	1	■111 ■
.3^ manufakturna trgovina
Ljubljana,
Vnanja naročila se točno izvršujejo.