PRIMERI DOBRE PRAKSE PRI DELU Z ROMI NA MADŽARSKEM POROČILO S POTOPISOM UVOD Tridnevnega strokovnega obiska na Madžarskem sem se udeležila konec oktobra skupaj s predstav- niki različnih institucij v Sloveniji, ki se med dru- gim zavzemajo tudi za boljšo kvaliteto življenja Romov. Srečanje sta organizirala Društvo za ra- zvijanje preventivnega in prostovoljnega dela iz Ljubljane (DRPPD) in Partner's Hungary iz Bu- dimpešte. Zbrala se nas je pisana druščina - pet Romov iz Krškega, Novega mesta, Črnomlja, predstavnici DRPPD, predstavnik občine Krško, učiteljici romskih otrok iz OS Leskovec pri Krš- kem, predstavnica Pravno informacijskega centra iz Ljubljane in podpisana z VŠSD. S šoferjem Boštjanom, ki je obvladoval vožnjo z minibusom, smo hitro, a varno prispeli v Pees, kjer smo se namestili v udobne hotelske sobe. Stroške preno- čevanja in hrane sta velikodušno krila organizator- ja obiska. Naš organizacijski vodja in prevajalec je bil mladi Viktor, ki je rojen v bivši Jugoslaviji in odlično govori madžarsko, saj že deset let biva v Budimpešti. Hitro smo se ujeli, začutili skupno vez in spomine na stare čase v skupni državi. - ;í PARTNER'S HUNGARY " Partner's Hungary je nevladna organizacija, ki jo finančno podpirajo številne madžarske in tuje civilne organizacije {Levi Strauss Foundation, Regional Environmental Centre, Public Foun- dation for the Hungarian Gypsies, kanadska am- basada, fundacija Soros, United States Institute for Peace ...). Njihova primarna naloga je reševa- nje konfliktov v vsakdanji praksi demokratične družbe, vzpostavljanje novih družbenopolitičnih struktur, izvajanje izobraževalnih programov, ra- ziskovanje. Velik pomen posvečajo civilni družbi in njenemu prispevku k skupnosti. Fundacijo je leta 1994 ustanovila ameriška nevladna organiza- cija Partners for Democratic Change in ima pred- stavnike v številnih vzhodnoevropskih državah (na Poljskem, Češkem, Slovaškem, v Bolgariji, na Hrvaškem ...). Deluje v podporo demokracijam, ki so preživele politično tranzicijo. Njihovo delo- vanje je osredotočeno na sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, manjšinskimi samoupravami (o tem v nadaljevanju), manjšinskimi in mednarodnimi organizacijami. Že nekaj let izvajajo številne pro- grame v prid romski skupnosti na Madžarskem (izobraževanje, svetovanje, zastopanje). Med zaposlenimi v fundaciji je tudi Rominja, študentka ekonomije, katere glavna naloga je delo z rom- skimi ženskami in njihovimi družinami, hkrati pa je tudi predsednica odbora za romsko tematiko. OBISKI INSTITUCIJ Trije dnevi so v dobri družbi minili hitro in pri- jetno, a tudi naporno. Cele dneve smo izkoristili za oglede številnih šolskih, izobraževalnih, social- nih, delavskih ustanov, še zlasti pa smo bili impre- sionirani nad ustanovami, ki jih vodijo Romi sami. CENTER ZA DELO V PECSU o Sprejela sta nas predstavnika centra in nam pred- stavila socialno politični položaj v 80-tih na Ma- džarskem, ko so se pričele spremembe družbeno- političnega sistema. V času socializma je bila stop- nja brezposelnosti zelo nizka, tudi večina Romov je bila zaposlenih. V okrožju mesta Pees je prevla- dovala težka industrija z rudniki, kjer so bih z delom preskrbljeni izključno moški, ženske pa so se zaposlovale v proizvodnih tovarnah s teks- tilom ipd., katerih izdelki so bili del cenene ponu- dbe na socialističnih trgih. Romi so bili že takrat prikrajšani, saj so bili v primerjavi z drugimi ne- kvalificiranimi delavci dosti slabše plačani. Po spremembi družbeno-politične ureditve so vsi upali na boljše čase. Tudi Romi so v novi družbi 49 POROČILO videli priložnost zase, da bi se sami bolj aktivno vključevali v sfero javnega. Leta 1993 je na Ma- džarskem prevladalo stanje globalne brezposeL nosti. Romi in ženske so bili pri zaposlovanju deležni sistemske diskriminacije, saj jih je bilo v tistem času med brezposelnimi največ. Romi so se ponovno zatekli v stare tradicionalne obrti, kot so kovaštvo, predelava lesa, izdelovanje košar ipd. Sredi 90-tih so na Madžarskem izvedli obširno raziskavo o položaju Romov, ki je le potrdila dom- neve o njihovem nizkem socialnem in ekonoms- kem položaju. Med njimi je vladala velika revšči- na, saj njihovi izdelki niso našli prostora na trgu. Romi so bili najštevilnejši prejemniki socialne denarne podpore. Kot že rečeno, je med letoma 1990 in 1993 stopnja brezposelnosti na Madžar- skem dosegla vrh - v treh letih je ostalo brez dela 2 milijona ljudi, pri čemer so bili Romi v večini.' Bivalne razmere Romov na Madžarskem so zelo slabe, Za primerjavo smo izvedeli, da tri če- trtine Madžarov živi v mestih, pri Romih pa je slika ravno obratna, kar tri četrtine jih živi na podeželju. Zanimalo me je, ali imamo čas obiskati kakšno od romskih naselij, vendar nam organiza- torji obiska niso imeli namena kazati nečesa, na kar niso ponosni. Romske vasi so zelo majhne, cestne povezave so slabe, poti v romskih naseljih se tam tudi končajo, ne vodijo nikamor. Zdravst- veno stanje Romov na Madžarskem zbuja skrb. Povprečna življenjska doba Madžarov je desedetje krajša od evropskega povprečja, Romi pa živijo še 15 let manj od Madžarov. Torej je povprečna življenjska doba madžarskih Romov kar za 25 let nižja od evropskega povprečja. Center veliko dela na vodenju programov ozaveščanja Romov o čim bolj zdravem načinu življenja glede na razmere, v katerih živijo. Izobrazbena raven je še vedno nizka. Raziskava je pokazala, da stokrat več Neromov nadaljuje izobraževanje na fakulte- tah kot pa Romov. Seveda nizka stopnja izobraz- be vpliva na nizko stopnjo zaposlenosti Romov, vendar se slika počasi izboljšuje. Center za delo v Pecsu je samoiniciativno pričel izobraževalne programe in programe zaposlovanja Romov. Nji- hova strategija dela temelji na principu prenosa znanj nazaj v romsko skupnost. To pomeni, da Romi, ki se udeležijo programov izobraževanja in usposabljanja, svoje znanje v vlogi t. i. neformal- nega učitelja in vodje prenesejo nazaj v svoje oko- lje in vodijo programe v svojem okolju. Na Madžarskem je leta 1995 parlament sprejel ustavno spremembo, ki prepoznava in sprejema skupne pravice manjšin. Manjšinam na Madžar- skem (romska, srbska, hrvaška, avstrijska) je omo- gočeno ustanavljanje lokalnih manjšinskih samo- uprav. S sprejetjem te spremembe je Madžarska postala prva izmed bivših socialističnih držav, ki omogoča manjšinam uveljavitev znotraj nacio- nalnih meja z vzpostavitvijo novih lokalnih in tudi državnih manjšinskih struktur.^ Vsak izmed petih članov lokalne manjšinske samouprave ima svojo funkcijo - na področju izobraževanja, političnega zastopanja, sociale, zaposlovanja in kulture. Na Centru za delo je Rome iz Slovenije zani- malo, kako jim je uspelo dvigniti raven zaposlo- vanja Romov. V Sloveniji namreč že zavodi za zaposlovanje odslovijo Rome, saj delodajalci že vnaprej postavijo pogoj, da ne bodo zaposlili Ro- ma. Odgovor direktorice je bil dokaj enostaven. Romom, ki se izobrazijo in usposobijo na Centru, zagotovijo in najdejo delovno mesto, kar je tudi njihova osnovna naloga - posredovanje delovnih mest. Romi se zaposlijo v lokalni manjšinski vladi, v tovarnah ipd. Finančno pomagajo tudi Romom pri spodbujanju samozaposlovanja, jim ponujajo izobraževanje na tem področju. Eno takih samo- stojnih podjetij smo pozneje tudi obiskali, j ROMSKI CENTER ZA KULTURO IN SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE V PECSU Center je bil ustanovljen leta 1989 na pobudo civilnih iniciativ. Danes šteje 800 članov in sode- luje z več kot sto organizacijami in združenji v regiji. Primarni cilj centra je vzpostavitev politič- nih, kulturnih in izobraževalnih pogojev za Rome iz regije. Kmalu so člani centra ustanovili tudi Romski studio umetnosti, ki danes združuje rom- ske umetnike, katerih na območju Baranye ni ma- lo. Organizirajo številne razstave izdelkov, izdaja- jo ilustrirano revijo. Združenje tudi finančno podpira umetnike (nakup materiala), saj so mnogi Romi v finančni in socialni stiski. Vsako leto šti- pendirajo mladega romskega umetnika, ki osvoji prvo mesto na tekmovanju za najboljši umetniški izdelek. Sodelujejo pri organiziranju romskih obrti (pletenje košar, izdelovanje žlic) in razstav- ljajo izdelke. Ustanovili so tudi druga združenja - Klub romsko-madžarskega prijateljstva. Romski metodološki center, romske folklorne skupine, glasbene in plesne skupine. Klub srednješolske romske mladine, poletne tabore, izdali so Biblijo v romskem jeziku, razne zbirke pesmi, zgodbic, 50 PRIMERI DOBRE PRAKSE PRI DELU Z ROMI NA MADŽARSKEM od leta 1998 pa letno prirejajo Spomladanski fe- stival Romov iz Baranye. Center financirajo števil- ne nizozemske fundacije in občina Pees. Združe- nje je vzpostavilo vez in izmenjavo tudi z ostalimi manjšinskimi skupnostnimi centri. Eden takih je leta 1995 ustanovljena Služba za spodbujanje pravnih pravic in interesov, ki ponuja Romom pravno pomoč, pravno zastopništvo. ETNIČNA GIMNAZIJA 4 IN DIJAŠKI DOM GANDHI V PECSU Etnična gimnazija je bila ustanovljena leta 1994 z namenom izobraževanja mladine, ki je odprta za nova znanja in čuti močno vez do svoje skup- nosti in materinščine, jim omogočiti kvalitetno izobrazbo, kot so jo deležni njihovi neromski vrst- niki, hkrati pa jim omogočiti šolanje v šoH po so- rodnih programih ostalih manjšinskih šol na Ma- džarskem. Šolanje traja 4 aH 6 let s poudarkom na učenju jezikov. Po programu za etnične manj- šine se lahko učenci učijo obeh jezikov, ki jih govorita romski manjšini na Madžarskem.^ V tem šolskem letu obiskuje gimnazijo 232 Romov, ki imajo možnost bivati v bUžnjem dijaškem domu. Ta ima ustrezno opremljene prostore za šolske in izvenšolske dejavnosti (športna dvorana, raču- nalnica, knjižnica, soba za izdelovanje tradicio- nalnih romskih izdelkov). Leta 2000 je maturirala prva generacija gimnazije, polovica od teh se je vpisala na različne fakultete. Gimnazija zaposluje tudi dve socialni delavki, ki skrbita za socialno prikrajšane družine učencev in jim po potrebi pomagata. f;i; п j!--а:ос kì,- '^v' í,,^-. :!;ч = ; FAKULTETA V PECSU ^ ; Ogledali smo si fakulteto, ki je edini primer fakul- tete na Madžarskem z oddelkom za romologijo.'* Na oddelku so zaposlene profesorica in tri učite- ljice, izmed katerih je ena Rominja, ki poučuje študente romski jezik in slovnico. Na tem oddelku se vsi študenti učijo romščine (ne glede na svojo etnično pripadnost), tako da na koncu obvladajo vsaj osnove. Oddelek ima stik s 40 romskimi štu- denti, ki študirajo na različnih smereh na tej fakul- teti. Pred štirimi leti, ko se je oddelek ustanovil, se je večkrat dogajalo, da so se Romi že na začetku študija prestrašili obveznosti in velikega mesta ter prenehali študirati. Sedaj so jim v oporo starejši romski in neromski vrstniki v organizirani pod- porni skupini. Vsem Romom na oddelku za romo- logijo tajnica, ki je tudi sama Romka, že pred vpi- som na fakulteto da številne informacije o študiju, bivanju, štipendiranju (vsi Romi, ki so se vpisali na fakulteto, prejemajo državno štipendijo ali štipendijo iz fundacije Soros). Oddelek poskrbi tudi za informiranje romskih srednješolcev po državi o pomenu in možnostih študija. Že dve leti pred koncem srednje šole pričnejo programe informiranja romskih dijakov in njihovih družin o študiju. Na oddelku smo se pogovarjah v pro- storih knjižnice, pri čemer sem bila impresio- nirana nad založenostjo knjižnih polic z izdajami v romskem jeziku. V oči mi je padel Saint-Exu- peryjev Mali princ (meni najprisrčnejša knjiga) v romščini. Veliko del je prevedenih, nekaj pa je tudi romskih avtorjev pesmi, zgodb. Študentom je v pomoč romsko-madžarski slovar. Veliko knjig v romščini je tudi po drugih šolah v državi.^ Zanimalo me je ali je na Madžarskem raz- širjena segregacija romskih otrok v homogene romske oddelke in osnovne šole s prilagojenim programom, kot je to pogosta praksa v Sloveniji.^ Izvedela sem, da se na Madžarskem romski otroci ne šolajo v ločenih oddelkih v rednih osnovnih šolah, so pa pogosto deležni nižjih kriterijev in zato ob koncu šolanja nimajo enakih možnosti za nadaljevanje šolanja na višji stopnji. Oddelek za romologijo sodeluje tudi z organizacijo Neki. Vsako leto na oddelku zberejo zgodbe Romov, ki pričajo o primerih etnične diskriminacije in o drugih kršitvah človekovih pravic. Organizacija Neki objavi zgodbe v knjižni izdaji Bele knjige in jih razdeli po šolskih knjižnicah, fakultetah, orga- nizacijah po državi. M- LESARSKO PODJETJE ^risur. Odpravili smo se tudi v nekaj kilometrov oddaljen kraj Siklos, kjer nas je pričakal direktor podjetja za predelavo in obdelavo lesa. To je delavnica na obrobju vasi in zaposluje 25 Romov. Je v prvem letu delovanja, zato še vedno deluje s pomočjo finančne podpore fundacije, ki je prispevala pri gradnji in opremi te 60-milijonske naložbe, prav tako pa zaposleni prejemajo finančno pomoč lo- kalnega Urada za delo in Nacionalnega etničnega fonda. Lokacija in zemljišče sta bila dar občine. Zaenkrat še ne ustvarjajo dobička, saj je proizvod- nja lesenih palet in lesenih izdelkov po naročilu 51 POROČILO majhna. Sprva so delali celo zastonj. Direktor podjetja, ki je tudi sam Rom, je poudaril pomen takega dela v skupnosti. Plače delavcev so sicer še vedno nizke, saj 50—70.000 forintov mesečno izplača fundacija, ki jih je prva podprla v gradnji. Dobre strani takega projekta zaposlovanja Romov so po besedah vodje firme v tem, da se delavnica nahaja na obrobju vasi, kjer se Romi počutijo bolj domače kot pa v velikem mestu, da se povezujejo tudi s širšo skupnostjo, saj se njihovi proizvodi vračajo v okolje (poleg predelave lesa vaščanom podarjajo neizkoriščene ostanke drevesne skorje, kar je uporabno za kurjavo ali pokrivanje zemlje). V načrtu imajo razširitev programa v izdelavo biobriketov iz drevesne skorje. Preden so začeli delovati, so se spopadali s številnimi težavami in močno konkurenco - 60% površine lokalnega ob- močja pokriva gozd, zato je gozdarstvo in lesar- stvo poglavitna panoga mnogih okoličanov. Romi so bili sprva deležni tudi številnih nesoglasij na račun svoje etnične pripadnosti. Kljub temu vztra- jajo, saj imajo veliko podporo v romski lokalni samoupravi, ki je most pri pogajanjih s finančnimi viri. DIJAŠKI DOM Na drugem koncu majhne vasice že šest let stoji dijaški dom, kjer trenutno prebiva 40 Romov z obrobja mesta Pees. Dom je bil zgrajen z name- nom spodbujanja nadaljevanja šolanja Romov. Na Madžarskem so še pred desetletjem redki Romi obiskovali srednje šole. Ti redki Romi so se srečali z dodatno obremenitvijo - z odhodom od doma. Večina romskih naselij na Madžarskem namreč enako kot v Sloveniji leži na obrobju mest, vasi, ob gozdovih, kjer se končajo ceste. Romi niso vajeni življenja v velikih mestih, zato so jim z izgradnjo dijaškega doma omogočili bolj domače bivanje. Tudi zaposleni v domu so večinoma Romi (kuharice, čistilke, vzgojiteljica), tako da imajo šolarji možnost pogovorov z osebjem v maternem jeziku, kar jim pomeni še večji občutek domač- nosti. Dijaki imajo v domu urejene lastne sobe, dnevne prostore, kuhinje, kar jim daje priložnost samostojnejšega življenja. Tedensko se srečujejo na sestankih in si razdelijo obveznosti. Sami ure- jajo notranjost doma in njegovo okolico. Njihov način bivanja sem razumela kot obliko bivanja v stanovanjski skupini, kot jih poznamo tudi v Slo- veniji. Velik pomen dajejo tudi vlogi staršev, pri- rejajo mesečna skupna srečanja. Kljub otrokovem odhodu od doma starši še vedno ohranijo primar- no vlogo v procesu socializacije, saj spodbujajo otroke k čim pogostejšemu vračanju v matično okolje. Dijaški dom jim daje le bolj urejene pro- store in organizirano učno pomoč, Vzgojitelj, ki nam je predstavil dom, je poudaril, da gre za sku- pinsko delo dijakov, staršev in vzgojiteljev (v tem zaporedju), z namenom, da otroci končajo šola- nje. V šestih letih obstoja tega doma so vsi Romi, ki so živeli v domu, končaH srednjo šolo in se zaposlili ali pa vpisali na fakultete. Vendar je treba za tak napredek začeti ozaveščati otroke in njiho- ve starše že zelo zgodaj. Vzgojitelji dijaškega do- ma že dve leti pred koncem osnovne šole prirejajo za romske družine v osnovnih šolah in romskih naseljih motivacijske projekte za nadaljevanje šo- lanja njihovih otrok. Dijaški dom finančno pod- pirajo sredstva iz tujine (nizozemska ambasada, ameriška fundacija Soros), del sredstev pa prej- mejo tudi iz nacionalnih fondov, od Ministrstva za šolstvo in Ministrstva za socialo, Slednje jih močno podpira pri plačilu številnih šolskih uč- benikov, telovadne opreme, potovanj. Njihov cilj je razširiti mrežo podobnih domov po celi državi, vendar bo za to potrebna stabilnejša finančna podpora. - OBČINA NAGYKAN1ZSA Zadnji dan našega obiska na Madžarskem nas je sprejel župan občine Nagykanizsa. Pozdravil nas je z besedami, ob katerih so se Romom iz Slove- nije zasvetile oči, da je ponosen na cigansko manj- šino v občini. Predstavil nam je politično sliko Romov na Madžarskem in položaj manjšine v občini, v kateri deluje ena od romskih manjšinskih samouprav. Poudaril je, da je zakonodaja podlaga za njihovo delo, vendar je ta mestoma pomanjklji- va.^ Kjer je v občinah posluh za Rome bolj soču- ten, je finančna podpora večja kot pa drugje, kjer ljudje na položajih, ki imajo moč, ne upoštevajo romske etnične samouprave enakovredno z osta- limi manjšinskimi samoupravami na Madžarskem (srbska, hrvaška, avstrijska). Po podrobnejšem prebiranju madžarskega zakona o manjšinah sem tudi sama ugotovila, da zakon ni pisan na kožo Romom, katerih težave so bolj eksistencialne, so- cialne in ne toliko kulturne. Predsednica lokalne romske samouprave je poudarila, da v času, ko je sprejela to vlogo, sama kot Romka še ni bila 52 PRIMERI DOBRE PRAKSE PRI DELU Z ROMI NA MADŽARSKEM dovolj izobražena, informirana, sposobna za to vlogo. Večina Romov ni imelo zadostnega znanja za vodenje romske vlade. Luknja v zakonu je tudi nejasno definirano področje financiranja romskih projektov. Zato veliko romskih lokalnih samo- uprav deluje na podlagi dobrih osebnih odnosov z ljudmi, ki imajo moč odločanja. Finančna pod- pora posamezne romske lokalne samouprave je torej odvisna od tega, kako so Romi v določeni lokalni skupnosti spoštovani. Tako je lahko podpora v eni občini desetkrat večja kot v drugi. Nagykanizsa je zgleden primer dobrega in spo- štljivega sodelovanja z romsko skupnostjo. Obči- na jim daje več pravic, kot jih predpisuje zakon o manjšinah. Gre za t. i. pozitivno diskriminacijo. Razvijajo in financirajo programe zaposlovanja za Rome. Romski lokalni samoupravi so odstopili zapuščeno hišo, kjer so Romi uredili prostore sedanjega Družbenega doma, ki smo si ga tudi ogledali, kjer člani romske lokalne samouprave izvajajo svoje naloge. ) POVZETEK Na poti proti domu smo bili še bolj razpoloženi. Ugotavljali smo, v čem se razlikujejo možnosti Romov med tema dvema sosednjima državama. Namesto sklepa navajam nekaj misli, ki smo jih oblikovali skupaj z Romi: • Podlaga za kakršno koli delovanje, sodelova- nje z romsko etnico manjšino je zakonodaja, ki je specifična, pisana na kožo Romom in njihove- mu načinu življenja z upoštevanjem vseh njihovih bivanjskih razsežnosti (jezikovno, bivanjsko, kul- turno, zdravstveno ipd.) - v Sloveniji ni nikakršne zakonodaje za Rome, omenjeni so le v sedmih področnih zakonih.^ Madžarska črpa precejšnjo finančno podporo iz tujih virov (tuje ambasade, fundacije). • Poudarek je na skupnosti - projekti so za- stavljeni tako, da se izboljšuje življenje v romski skupnosti, da se znanje vrača nazaj v skupnost, zagotavljajo se nova delovna mesta v okolju, kjer živijo Romi. • Številni so finančni viri iz tujine, o čemer bi lahko tudi Slovenija bolje izkoristila svoj položaj. Spela Vrh 53 POROČILO OPOMBE ' Danes je populacija prebivalstva na Madžarskem okrog 10 milijonov, od tega okrog 800.000 Romov. To so sicer netočni podatki, saj se ob popisu prebivalstva tako na Madžarskem kot tudi v Sloveniji dogaja, da se vsi Romi ne opredelijo za Rome. Tudi Center za delo ne razpolaga s točnim številom brezposelnih Romov, saj ne vodi ločene evidence, kar imajo za negativno diskriminacijo, A> - s ? * ^ Poleg lokalne manjšinske samouprave, ki jo sestavlja pet članov, imajo Romi pravico ustanoviti tudi državno manjšinsko samoupravo. Prvo leto po sprejetju ustavne spremembe je bilo izvoljenih 810 lokalnih manjšinskih samouprav na Madžarskem, od tega več kot 400 romskih. Vlada je ustanovila Nacionalni etnični manjšinski fond, s katerim finančno podpira osnovno izobraževanje in usposabljanje manjšin. ' Na Madžarskem živita dve romski manjšini, ki govorita dva različna dialekta. Ena skupina Romov je madžarska, druga skupina pa prihaja iz Romunije (skupina Bejaš). Romologijo je mogoče študirati le po načinu študija A+B, kar pomeni, da mora poleg romologije študent vzporedno študirati še eno smer, lahko pa vpiše študij romologije po diplomi. ^ V Sloveniji v večini šolskih knjižnic ni romske literature. V šolskih knjigah in učbenikih Romi kot pripadniki manjšinskega naroda niso omenjeni, čeprav so se na slovenska da začeli množično priselje- vati že v 17. stoletju. Poskusi za učenje materinega jezika med romsko skupnostjo niso naleteli na plodna tla, vsebine, ki bi vključevale romsko kulturo in tradicijo, pa niso del učnih načrtov šol. V učnem programu za osnovne šole ni praktično nobenih z Romi povezanih vsebin. Izjema je učbenik za 7. razred s kratkim tekstom in fotografijo skupine Romov. Romi so v pesmi predstavljeni z nega- tivnim tonom v smislu Rom = tat. Nekaj Romov v Sloveniji je izdalo svoje pesniške zbirke, zgodbe, a so knjigarne s temi deli redko založene. ^ V Sloveniji je bilo v šolskem letu 1998/99 v t. i. posebne šole napotenih 10-krat več romskih otrok kot neromskih. Ravnatelj neke prekmurske osnovne šole s prilagojenim programom je izrazil zadovolj- stvo nad velikim številom romskih otrok v njegovi šoli, saj bi v nasprotnem primeru morali program zaradi nizkega vpisa opustiti. Rome kategorizirajo v posebne šole najpogosteje z izgovorom, da ne razumejo slovenskega jezika. ^ Nova zakonodaja za manjšine na Madžarskem je za sabo pustila tudi številne konflikte. Cilji in sodelovanje med lokalno oblastjo in manjšinami niso jasno definirani. To nekateri občinarji izkoriščajo v prid manjšini, drugi pa v prid večini. * Za primerjavo navajam podatek o italijanski in madžarski narodni skupnosti v Sloveniji, ki imata urejen status v ustavnem členu in v 41 področnih zakonih. 54