Stev. 148
TRST, v torek 30. maja S9II
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
Ml sb n« ti« I j ah i* praznikih ik 5., »h ponedeljkih ik •. zfat^l-Peaaaillae ite*. M prodaiajo po S nvA. <6 stot.) v uo|lk lakakarnah v Trato is okolici. Gorici Kraaju, ftt. Pate«, Poslojoi, Sežani, NaSreiini, St. Luc^i, Tolcann, Ajdov-l«ni, Dornbergu itd Zaat&rc:« ItOT. p« 5 ari. (10 stot.). ©•LASI 8E RAČUNAJO MA MILIMETRI ▼ Hrokosti 1 kolono. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi do • nt. wum, aenartnice. rahrale, poslanico, oglasi denarnih uvedov na »O st. mm. Za ofla*e ▼ tekstu lista do 5 Trst 20 K, vsaka nndaljna vrsta K 'J. Mali oglasi po A stot. beeeda, najmanj pa 40 atol Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave , Edinosti". — Plačuje ae izključne le upravi „Edinosti". rr- I _ Plafljlvo In utožljtve v Trstu. =====
INOST
Glasilo političnega druftva Jdi&M^ za Primorske.
NAROČNINA ZNAŠA
M
m Mb leto 24 K, pol leta 13 K, S mesece • K; na aa-
kres doposlane nnročaine, ee uprava ne ozira, ■nfnlnlnnnn ne«eljeke latenje .jranroaTZ" «Ua*i ee •eto Me Kr«a HI, m >•! I«M Krca 1-eO. dapiei naj se pott^aio na aredailtvo lista. Nefranke-mm* pteu se m iHiail« la rekefle! m m vraieje *s>efetos,eglaee in reklaaaao^eje poliljati aa upravo lista.
UMDKI8TV0 i eftaa Oiergfe fialattl 18 (Naredal 4mm) Hdajetoff la odgovora! urednik ftTKTAN 90DIJTA. Lestaift koneorog Usta, „Edinost-. - Natisnila Tiskarna .Edinost' vpisana aadraga s omejenisa peroitvom ▼ Trata, ulice i	Giorgio Galatti »tov. II.	„,
Paitee>hraellirl?el raCaa It 841C52. TELEFOfl It 11-57.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
za četrtek, dne 1. junija 1911
ob 8. uri zvečer v gledal, dvorano „Nar. doma" v Trstu
volilen shod
za uradnike in nastavljenee
(državne in zasebne) DNEVNI RED:
Državnozborske volitve.
Poroča g. dr. O. Ryb&r.
Podpisani odbor vabi najuljudneje gg. uradnike in nastavljenee - volilce vseh kategorij na omenjeni shod.
ODBOR pol. društva „Edinost".
BRZOJflUNE UE5TI.
Dr. Hinković obsojen.
ZAGREB 29. V procesu Hinković je bila danes razglašena razsodba. Obtoženec dr. Hinković je bil radi zločina obrekovanja v smislu § 9 kazenskega zakonika in zločina motenja javnega miru v smislu § 300 spoznan krivim in obsojen na 6 mesecev težke ječe in v plačenje sodnih stroškov. Branitelji so prijavili pritožbo ničnosti in ▼sklic.
Nadvojvoda Leopold Salvator v Gorici.
GORICA 29. Z večernim brzovlakom ob 630 je dospel semkaj iz Trsta nadvojvoda Leopold Salvator na inspiciranje 8. topniškega polka, ki je tukaj v posadki. Na kolodvoru ni bilo oficijelnega vsprejema.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 29. Zbornica je nadaljevala splošno debato o naučnem proračunu. Okrožnica proti ločitvi cerkve od države na Portugalskem.
RIM 29. „Osservatore romano" objavlja danes zvečer besedilo okrožnice, ki jo je papež poslal škofom vsega sveta. V okrožnici, obžaluje papež atentat portugalske vlade ■a cerkev.
Zrakoplovna tekma Pariz-Rim.
PARIZ 28. Zrakoplovne tekme Pariz-Rim se udeležuje dvanajst aviatikov in sicer Garras, Beaumont, Vidart, Kimmerling, Ma-nissero, Weymann, Frey, Eevel, Bathant, Cayet, Bielovučić in Molta. — Ta poslednji je odletel ob 7 4 zjutraj.
Nevihta.
BRNO 29. Predvčeraj je divjala nad Tre-bičem in okolico nevihta s silnim nalivom, ki je provzročila veliko škodo. Nekega nočnega čuvaja je pokopal zid neke tovarne, ki se je podrl. Tudi včeraj popoludne je bil v Trebiču ln okolici silen naliv. — Mnogo so trpele setve in sadno drevje.
Eeg Porfiria Diaza iz Meksike.
NEW-YORK 28. Neka brzojavka iz Ve-raeruza poroča: 700 ustašev je pri Te-peya knalesu napadlo zvezne čete, ki so spremljale bivšega predsednika Diaza v Ve-
PODLISTEK.
raeruz. Pri hudem boju so se ustaši umaknili, pustivši na bojišču 30 mrtvih, zastave in blagajno s 1000 pezosi. — Zvezne čete, močne 300 mož so imele tri ranjence. Diaz sam in njegov sin, polkovnik Porfirio Diaz sta se vdeležila boja. Ustaši so menda radi tega bežali, ker so videli bližati se tretji vlak, v katerem so bile tudi zvezne čete. — Diaza so vsprejeli v Veracruzu z največo spoštljivostjo.
Turčija.
CARIGRAD 29. Zbornica je po izjavah ministra za unanje stvari o koraku Rusije in velikega vezirja o vstaji Malisorov s 135 glasovi votirala vladi zaupnico. 47 poslancev se je vzdrževalo glasovanja.
Budimpešta 29. Včeraj zjutraj je pogorel v Budimpešti w od lovske razstave sem znani Luna-park. Škode je pol milijona kron.
Manifestacija slovenske narodne zavesti.
To je bil sinoćnji veliki shod v dvorani „Narodnega doma".
Dvorana natlačena do zadnjega kotička toliko v parterju kolikor na galeriji, stopnišča in atriji napolnjeni. Na obrazih stotin se je izražalo slavnostno razpoloženje, zavest o resnosti dogodka o veličini naloge, ki jo ima izvršiti teh dni sleherni posamični Slovenec in ki jo ima izvršiti naša narodna skupnost. Ko so kandidatje spremljani po odboru političnega društva stopali na oder, pozdravljali so jih orkani navdušenja, doneli so jim nasproti pozdravi iz globin ognjevitih bratskih src.
Shod je otvoril podpredsednik političnega društva g. dr. Edvard Slavik z nagovorom, ki je z živo besedo izražal to, kar so čutila srca po vsej dvorani. Beseda iz srca je sezala v srca, o čemur so pričali aplavzi, ki so spremljali govor od začetka do zaključka.
Dr. Slavik je izvajal: Prisrčnim pozdravom do Vas, cenjeni volilci in rojaki, otvar-jam ta shod. V drugič nas kliče država na volišče na podlagi volilnega reda s splošno in enako volilno pravico. Zopet smo poklicani, da izjavimo koga hočemo poslati v parlament na Dunaj, da tam zastopa naše koristi, da pokažemo svojo moč, da pokažemo kako smo napredovali, da pokažemo, da hočemo vstrajati v borbi in da ne odnehamo od tega boja, dokler ne dosežemo svoje pravice !
Težko delo reklamacijskega dela je dovršeno in to z vspehom, ki ga moremo smatrati razveseljivim znamenjem, da bo dan 13. junija časten dan za tržaško Slovenstvo. Nenavadno zanimanje, kakoršnega se v resnici nismo nadejali, za ta čin volilnega gibanja, kaže kako se v našem narodu učvršćuje narodna zavest, kako v njem narašča razumevanje važnosti reklamacijskega postopanja. Nobena stranka v Trstu ni vložila toliko reklamacij za vpis volilcev, kolikor jih je vložila naša stranka. To je pa zopet dokazom, da so se ravno nam Slovencem dogodile najhuje krivice in mi smo vložili samo zares utemeljene reklamacije, ki — o tem sem uverjen, znatno spremene volilni imenik kakor so ga sestavili gospodarji na magistratu. Preskrbljeno je — o tem bodite uverjeni, dragi rojaki — kolikor je sploh možno, da ne bo izpuščen ni eden naših volilcev!
In ko smo dovršili to delo, sešli smo
Češka Magdalena.
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V.
„Mari imamo kralja z drugim imenom?" se je obrnila gospa Kristina z začudenjem k njej in od zrcala, v katerem je pozorno opazovala svoj obraz. „Ali ne sodiš, da sem lepša, nego je bila ona Mečka in nego je sedanja Svidnicka, ti grdi Nemki, ki so privlekle za seboj k nam na Češko na stotine drugih nemških grdob ? !
„Tvoja milost se z lepoto in nežnostjo odlikuje pred obema tema kraljicama; ali..." tu se je Aluši zaletelo.
„Kako, ali?" se je raztogotila gospa Kristina. „Govori, kar misliš, kaka je bila zapreka, da je dal kralj Karol tema obema grdobama prednost pred menoj?"
„Ne razumem teh visokih stvari," seje . zgovarjala Aluša, „toda domnevam si, da se kralji ženijo iz političnih ozirov."
„Naj si bo!" se je togotila gospa Kristina. „Toda, tak častilec in občudova-telj vsega, kar je krasno, ne more ljubiti grde ženske, in če bi bila stokrat njegova soproga. Imam kralja Karola močno na sumu, da poleg svojih grdih kraljic neguje kje drugje ljubezen. Aluša, dam ti vse te dragocenosti, če mi zaslediš to tajnost. Napravim potem direkten poskus, da ga zvabim v te sobe. Če ljubi druge ženske in ne kraljice, zakaj bi ne ljubil tudi mene ? In če bo še kedaj vdovec — in zdi se mi, da mu je v tem oziru usoda posebno naklonjena — bom imela vsaj vse pripravljeno, da mi ne uide tretjič... Aluša, Aluša, pomagaj mi ga dobro opazovati na današnjem turnaju! Zasleduj njegove oči, kam se obračajo, kje se najdalje mude, — niti pri vitezih, niti pri konjih to ne bo. Kralj Jjubi ženske... mora ljubiti tudi mene! Će ni možno, da bi imela že sedaj kraljevo roko, hočem imeti njegovo naklonjenost. Tako dosežem saj na pol svoj namen."
In strogo je zaukazala Aluši:
se danes tukaj, da se složimo in odločimo za ono pot, ki jo bomo hodili dne 13. junija. Politično društvo „Edinost" Vas je povabilo danes semkaj, da Vam predloži manifest, ki ga hoče izdati na narod in ki vsebuje program, po katerem bo delovati izvoljenim zastopnikom naroda.
Povabilo pa Vas je politično društvo danes semkaj tudi v namen, da se Vam predstavijo kandidatje, ki jih je postavilo v soglasju z Vašimi zaupniki. Ti možje so Vam sicer že znani po svoji prošlosti in svojem delu, ali vendar je potrebno, da čujete tudi iz njihovih ust, kako hočejo zastopati Vaše koristi in se boriti za nje. Današnji shod naj pokaže vsemu svetu, da se razvoj tržaškega Slovenstva ne da zaustaviti z nobeno silo, da hočemo iti naprej, dokler ne pridemo do svojega cilja.
Na to je predsednik prečital pripravljeni manifest, ki jasno, v pregnantnih črtah, riše program dela, ki je hočejo izvrševati v bodočnosti politično društvo „Edinost* in naši kandidatje.
Napeto pozornostjo — po vsej natlačeni dvorani je vlagala tišina — so zbo-rovalci sledili Čitanju tega zanimivega in jedrnatega dokumenta. A ko je dr. Slavik dovršil, je zaorilo „Živio" klicev, ploskanja in odobravanja po vsej dvorani. Na to so začeli, pozdravljani od frenetičnega aplavza govoriti gospodje kandidatje: Prof. Matko Man dič za prvi mestni okraj, dr. Otokar R y b a f za drugi mestni okraj in za okolico, dr. Josip W i I f a n za tretji mestni okraj in Ivan S k r j a n c za četrti mestni osraj. Utis teh govorov je bil globok in tako silen, da je mogočno valovilo navdušenje po dvorani. Dvorana našega narodnega doma je bila že priča mnogih manifestacij in programatičnih izjav, ali govorov, ki bi vsebovali toliko krasnih idej, toliko zlatega zrnja, morda še ni čula ta dvorana. Tega, kar so povedali govorniki, misli, ki so jih izražali v najlepših oblikah, ni možno podati v kratkem ekscerptu. Zato jih hočemo priobčiti posebej istotako kakor tudi manifest.
Veliki mogočni utis govorov se je pokazal na impozanten način, ko je dal gosp. predsednik dr. Slavik kandidature na glasovanje. Dvignilo se je gotovo najmanj 2000 rok ob gromovitih živioklicih in ovacijah kandidatom.
Ko se je valovje nekoliko poleglo je spregovoril zopet predsednik dr. Slavik in je najprej opozarjal volilce, da so nasprotniki vložili mnogo objestnih reklamacij za izbris opravičenih naših volilcev. Kdor je torej dobil poziv naj dokaže svojo volilno pravico, mora storiti to v 24, urah. Zato naj pride vsakdo nemudoma v našo volino pisarno, kjer se napravi potrebno, da bo reklamacija odbita. Nikdo naj ne zamudi, ker mi potrebujemo vsak glas.
Nato je govornik nadaljeval: Slišali ste lepe, krasne govore, lepe nazore, idejo, ki je vredna, da se jo dostojno in odločno zastopa. Na kandidate, ki Vam tako govore morete biti ponosni in se dičiti ž njimi. Hvaležni jim moramo biti, da so vsprejeli kandidature in dovolili, da manifestujemo z njihovimi imeni. Hvaležni moramo posebno biti dr. Rybaru, da je sprejel kandidaturo za okolico in da pojde na Dunaj zastopati koristi nas vseh. V znak te hvaležnosti glejmo, da naberemo impozantno število glasov, ki naj bo v memento naši vladi, da je v Trstu toliko Slovanov, da ne sme pozabljati na njih nobena vada, v memento Italijanom, da je zastonj ves njih trud, da bi nas potlačili;
in v memento internacijonalnim socijalnim demokratom, da zastonj ščuvajo naše delavce, da bi jih odvrnili od naše narodne zastave. Treba je, da v tem resnim trenutku gremo vsi složni v boj, da izvojujemo novo zmago, da se z novim korakom približamo cilju. Vsi v boj za naš narod slovenski. Hvala Vam iskrena na ogromni vdeležbi a Vaše navdušenje nam je v poroštvo boljše bodočnosti, poroštvo, da je zmaga zagotovljena na zmagi v prihodnosti.
Po tem vznešenem apelu je zagromelo po dvorani od navdušenja in priče smo bili ganljivega prizora, ki je manifestiral narodno zavest naših mas. Le počasi se je praznila, a na trgu pred „Narodnim domom" so se zgrnile množice, ki so z navdušeno pesmijo ponovile prisego zvestobe, da pojdejo dne 13. junija v boj, kakor kompaktna in složna narodna vojska._
Volilno gibanje.
V ISTRI.
Volilni shod v Loki, občini Dekani. V imenu političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri otvoril je shod g. Josip P a n-g e r c deželni poslanec in župan. Predsednikom je bil Jzvoljen Josip An d r i j a š i Č, obč. svet. v Črnemkalu, ki je podelil besedo g. Pangercu, ki je izvajal v glavnem : o naro-dostnem vprašanju v Istri in Avstriji sploh in o državnem in deželnem zboru. Zaklical je: Nočemo poslancev ki bodo le pete lizali ministrom na Dunaju ampak ki bodo znali tudi zahtevati z glavo po konci. Omenjal je zasluge dr. Laginja (Klici: Bog ga živi!), dela prof. Mandiča (živio-klici) ter prof. Spinčiča (živio-klici) in poživljal ljudstvo, naj ne verujejo izvestnim sumničenjem o možeh, kakoršnji si ti trije, ker mi nimamo denarja, da bi ljudstvo „futrali" kakor to delajo Lahi in Nemci. Šo nekateri, ki bi hoteli, da bi poslanec prišel v vsako hišo in jo obogatel, tega pa ni mogoče. — (Ploskanje).
Dr. Josip M a n d i č , ki je ravnokar prišel iz shoda v Sv. Križu, je izjavil da res nima kaj pripomniti tem lepim predgo-vornikovem izvajanjam, ko vidi da je ta kraj jako zaveden. Edini ta okraj nima ni-kakega nasprotnega kandidata in morda je to tudi edini v Avstriji. Zato so lahho ponosni Slovenci na takega poslanca. Govornik je šibal krivično postopanje vlade v zadnjih dveh letih ter menil, da je razgnala parlament samo zato, da bo vladala s § 14. za nove kanone in dretnate, namesto, da bi skrbela za ceste in blagostanje ljudstva (Glasno odobravaje.)
Zborovalec Lozar se je pritoževal, da finančni organi pri užitninski službi vršijo to službo z vso strogostjo starega zakona. Naglašal je, da ubogemu krčmarju-obrtniku, ni možno izhajati več v teh razmerah. Toplo je apeliral na bodočega poslanca naj se zavzame z vso močjo, da reši obrtnike iz finančnih klešč.
Preds. Pangerc je dodal k temu, da vlada ne šteje stroškov, ki jih ima pri tem načinu pobiranja, ampak se baha le samo z dobičkom. Ljudstvo naj čim manj pije, ker s tem se rešimo teh spon.
Gospod kapelan Krašovec je povdarjal, da shodi so javna mnenja in sodba ljudstva; zato prosi, naj poslanci vedno zahajajo mej ljudstvo in ne samo za časa volitev. Zato pa Je toplo priporočal vsim Jugoslovanskim poslancem, naj se na Dunaju združijo v enoten klub, da bomo mogočni na gospodarskem in kulturnem polju,
„Kaj čakaš tukaj tako dolgo brez dela ? Hitro prinesi v prednjo sobo vse moje | najdragoceneje obleke in okraske, da jih preskušam, kaj bi mi danes najbolje prista-ijalo. Sreča, da sem dala svoj oder pred hišo tako visoko zgraditi; kralj me mora opaziti, mora gledati na-me... In jaz, Aluša, jaz moram biti danes krasna, najkrasnejša vseh gospa in deklet, ki bodo prisostvovale vitežkim igram... Na današnji slavnosti je vse ležeče... Taka prilika, da zvabim pozornost kralja na-se, se mi ne bo mudila nikdar več..."
„Ah, to bo veselje, ko se bomo selili iz te stare, zatemnele hiše tja gori na grad!" se je veselila Aluša, odhajajoč, da izpolni ukaze svoje gospe. „Potem gotovo dobim tudi jaz kakega dvorjana, plemiča ali pa vsaj viteza!" je premišljala nadalje pri sebi. „Najbolj bi mi ugajal Vitek z Hradka... Lep, prijazen, hraber vitez... Do sedaj se je vedno samo šalil z menoj, kadarkoli je obiskal gospo Kristino... Vsakokrat mi je stisnil v roko kak denar... Od danes moram bolj na-se paziti... Niti dotakniti se me ne sme!... In k gospej Kristini ga tudi več ne pustim... Za njo ga je vendar le preveč
škoda... Tak mlad, krasen vitez!... Ona naj naprej pridi one starejše in grše..."
V par trenotkih so bile v stranski, krasni sobi, v katero so že skozi odgrnjena okna drli žarki jutranjega solnca, že mizice pre-napolnjene z dragoceno obleko vseh barv 1 svile, baržuna, najfinejšega sukna : s čipkami, zlatim in srebrnim vezenjem, biseri in dra-
1 gim kamenjem bogato odičeno ; vse po najnovejšem francoskem in laškem kroju.
Gospa Kristina je hitro prebirala v tej bleščeči mešanici oblek, predstavljajočih same ob sebi veliko meščansko imetje, kakor bi jih hotela v tem trenotku uničiti ali odstraniti, če bi nič ne pristajak) njenemu današnjemu ukusu in namenu. Na preprogah na tleh so že ležala dragocena krila, suknjiči in plašči, še le nedavno poslani iz Benetk, Milana, Florence, iz Pariza, ali pa kupljeni od holandskih trgovcev na Tynskem bazaru.
Aluša se ni niti upala še kaj hvaliti pred svojo gospodarico, ki jo je vsa razburjena, češ, da nima za današnjo slavnost niti poštene in dostojne obleke, začela zmerjati, da se na ničesar ne spominja, da ne ve, česa je treba pri hiši, da svojo službo zanemarja in bog zna na kaj misli!
Stran EL
kakor so Čehi. Denarni zavodi in zadruge ne smejo biti ne klerikalne ne liberalne, ampak edino le narodne (Živio-klici in navdušeno ploskanje.) Na to se je vnela mala debata med raznimi zborovalci radi policijske ure za gostilne po deželic
Obč. tajnik K o s m i n a je izjavil: Kdor ne spoštuje svojega materinega jezika, ni vreden, da je Slovenec, zato naj ljudstvo govori vedno in povsod le slovensko. Pred lagal je resolucije, ki so bile že na shodih v Dolini, v Kastvu in po vsej Istriji predlagane in so bile vse soglasno vsprejete. Ob 6 tričetrt zvečer je predsednik zaključil ta lepo vspeli in poučni shod, na katerem je 100 mož-volilcev skozi dve ure pazno poslušalo razprave._
Domače vesti.
Iz finančne službe. Finančni deželni blagajnični oficijal Milan Paternoster je imenovan deželnim blagajnikom IX. čin. razreda.
Kristanovi kandidaturi v tržaški okolici aplavdirajo italijanski socijalni demokratje. Tako pišejo v svojem glasilu z dne 27. t. m., v katerem proglašajo svoje kandidate. Žal da ne moremo tudi mi ploskati in odobravati te kandidature. Pričakovali smo, da laški sodrugi vsaj sedaj odstopijo en mandat slovenskim sodrugom in da ta mandat odstopijo Kristanu. Ko bi se bilo zgodilo to, bi tudi mi in gotovo soglasno odobravali Kristanovo kandidaturo. Kristan se namreč lahko meri z vsakim socijalno demokratičnim kandidatom, med tem, ko se našemu dr. Rybaru absolutno ne more primerjati.
V mestu, recimo v II. volilnem okraju, bi bil Kristan gotovo izvoljen, ako bi vsi sodrugi in Slovani glasovali zanj. V okolici pa prav gotovo pade, ker naši okoličani predobro poznajo zmožnost in požrtvovalnost svojega narodnega kandidata, ki jih je zastopal v zadnji dobi, kakor jih ni do sedaj zastopal še nikdo.
Ob enem z okoličani si želimo tudi mi mestni Slovani, da bodi dr. Rybar državni poslanec, ker mi nimamo svojega zastopnika, ki bi nas branil in podpiral in ker dr. Rybar gotovo stori na Dunaju, kar bo le mogel tudi za nas. Italijani nas n. pr. naravnost zavidajo na tem možu in priznavajo, da oni nimajo tacih mož. Naša dolžnost je, da znamo ceniti takega moža.
Kedor ima trohico čuta za svoj narod in kedor želi dobro sebi in svojemu narodu, ne odda svojega glasu drugemu kandidatu nego d.ru Rybafu.
Socijalisti pa naj, ako so res mejna-rodni, odstopijo en mestni okraj Etbinu Kristanu. Zakaj tu internacijonalci silijo v slovensko okolico, ko lahko v mestu samem dokažejo, da niso laški šovenisti in da priznavajo slovenskim sodrugom enake pravice ? !
Od štirih kandidatur bi se menda Iaglje odstopila ena, nego pa da bi Slovence silili, da edini mandat, ki ga imajo, odstopijo slov. socijalistem.
Dr. Gregorin — vladni kandidat. V dve koloni obsegajočem sestavku se peha „Gorica", da bi dokazala, da je dr. Gregorin — vladen kandidat ! To dokazuje „Gorica" med drugim tudi s sledečim odstavkom :
„Kako zelo se čuti Gregorin domačega v vladni hiši v Trstu, kaže dejstvo, da je, ko je bil v zasedanju izključen Gabršček, tekel takoj drugi dan na namestništvo, tam hudo razsajal in kričal (tako se nam je poročalo iz Trsta) ter dosegel, da je c. k. vlada takoj zaključila naš deželni zbor. To se je zgodilo na zahtevo Gregorinovo ! Ako bi bili naši poslanci se kaj takega predrznih, bi jih bili pometali kar skozi vrata, ali v najugodnejšem slučaju bi jim bili odgovorili : Počakajte, vlada mora prej pomisliti, ali sme in more kaj takega storiti. Na zahtevo Gregorinovo ni bilo teh pomislekov."
Gospodje res nič ne mislijo, kako in kaj! pišejo. Ali ni pisec nič slutil, da je napisal i za dr.a Gregorina najlepše priporočilo! Če je imel dr. Gregorin, kakor deželni poslanec, tak vpliv na c. kr. vlado, da mu je trebalo iti samo malo porazsajati in kričati na namestništvo, da se je vlada takoj pre-1 strašila, in le na Gregorinovo zahtevo izpo- i slovala zaključenje deželnega zbora gori- ( škega, moremo si misliti, kak vpliv bi dr.1 Gregorin imel šele kakor državni poslanec ! ! To, da je imel dr. G. gorin korajže, da je Šel na namestništvo in je tam kričal ter razgrajal, dokazuje menda le, da ima dr. Gregorin vpliv na vlado, ne dokazuje pa, da ima vlada vpliv na dr. Gregorina! Dr. Gre-gorinu kakor državnemu poslancu bi torej ne trebalo druzega, nego, da bi vsakikrat, ko bi se našemu ljudstvu dogodila kaka krivica, šel k Bienerthu — ali njegovemu nasledniku — tam porazgrajal in kričal, pa bi bila odpravljena krivica ! Trditev „Gorice", da ima dr. Gregorin tako velik upliv na vlado, mora biti torej za naše Kraševce in Vipavce le en razlog več, da volijo — dr.a Gregorina!!
Poglavje o neodvisnosti. Pri goriški „Gorici" so se utaborili proroki. V svoji neznanski zadregi razglašajo nauke, ki se neusmiljeno kregajo z zdravo človeško pametjo. Mirno vestjo lahko rečemo, da ga ni lista morda v vsej Avstriji, ki bi na malem prostoru mogel nagromaditi toliko neskladnosti, nesmislov, nelogičnosti, absurdnosti
in protislovij — kakor jih sme usiljevati „Gorica" svojim potrpežljivim čitateljem. Trditve enega spisa so v dijametralnem navskrižju s trditvami v drugem spisu, vsako besedo, ki jo kujejo v potu svojega obraza v prilog svojemu kandidatu Stepančiču, je možno izkoriščati proti kandidaturi njihovega kandidata Fona.
Z eno roko zidajo, z drugo podirajo v isti hip. Nekdo je menil, da najbolja agitacija za dra. Gregorina bi bila, če bi razposlali vsem volilcem — zadnjo številko „Gorice".... I
V	svojem izdanju od 20. t. m. pa je „Gorica" prinesla sestavek, ki pomenja rekord in naravnost smrdi po absurdnosti vsebovanih trditev. Nadrajsala je namreč — kakor pravi — poglavje o „neodvisnosti!"
Prosimo čitatelje, naj se oborože s potrebno mero dobrega — humorja, ker sicer padejo vznak, ko jim podamo tu par citatov. Naj čujejo torej:
»Kdor je zadolžen, je bolj odvisen, kakor oni, ki ni zadolžen. Kdor se je več učil in več zna, je bolj neodvisen kakor oni, ki ni izobražen. Kdor ne išče v politiki izboljšanja gmotnega in socijalnega stališča, ta je bolj neodvisen, kakor oni, ki hoče z mandatom še-Ie priti takorekoč do boljšega kruha".
Torej sedaj ste Čuli!
Kdor je kaj dolžan, ta ni za poslanca!! A ker je dandanes sila redek posestnik, ki ne bi imel svoje posesti več ali manje obremenjene, bi morali prav za prav posestnike principijelno izključiti od pasivne volilne pravice!
Odijozno je, kar hočemo sedaj napisati in ne gre nam rado iz peresa, ker se dotika privatnih razmer, ki ne smejo nič brigati druzih Ijudij. Ali „Gorica" nas sili v to z gorostasno nesmiselnostjo svojih trditev In naukov. Ko že hoče „Gorica" trditi, da le oni, ki se nima boriti z nikaklmi materi-jalnimi skrbmi in ki se takorekoč valja v masti, more biti neodvisen zastopnik naroda, pa moramo že odgovoriti krivim prorokom goriškim, da je notorična stvar, da je bilo med bivšimi poslanci S. L. S. mož, ki so bili na robu financijelnega poloma, ko so vsprejeli svoje mandate, in da je tudi voditeljev omenjene stranke, ki so zakopani v dolgove... Po naukih „Goričinih" ti ljudje niso imeli potrebne neodvisnosti, ko so jih „Goričini" politični somišljeniki predložili narodu v izvolitev.
Nikomur ni prihajalo na misel, da bi jim kaj tacega očital, da bi jim radi tega odrekal neodvisnost in sposobnost za zastopnika naroda. Priti je morala še le „Gorica", da jim je napravila tako krvavo krivico. To je ravno tisto brezglavo otepanje v „Gorici". Da slepomiši v prilog kakemu svojcu, bije po glavi druge svojce.
Po „Goričinih" naukih iz volilne zadrege, v kateri se nahajata nje kandidata Stepančič in Fon, bi bili sposobni za poslance prav za prav le viši uradniki z dobro plačo za — nobeno delo, oziroma z dvema dobrima plačema za eno delo in s poslanskimi dijetami. Ali z drugimi besedami: glavno, kar daja prednost kandidaturama Stepančiča in Fona, bi bila njiju dobra uradniška plača in pa rejeni — mošnjiček. Po tem takem bi morali Slovenci voliti v državni zbor same dobro plačane c. k. uradnike, ker so to jedini od vlade neodvisni državljani...! Vsi drugi naj se le odrečejo misli na take politične in državljanske pravice, kakorŠnja je pasivna volilna pravica! Evo do takih absurdnosti prihajajo proroki pri „Gorici".
Ali Še nekaj druzega smo hoteli naglasiti — nekaj zelo značilnega za moralno razpoloženje goriško! V njihovem političnem katekizmu o „neodvisnosti" ni nikakega poglavja, ki bi pripovedovalo o stari resnici, da politične individuvalitete in politično neodvisnost ustvarjata — tudi značaj in možtvo človeka!! Ne, ne, ravno tega ne potrebujejo v Gorici... značajev! ^
V	črno so zadeli, kriči „Gorica". — S čem ? Nu, s tem, da so v znani aferi Gre-' gorin-sv. Križ imenitno in popolnoma — pogoreli ! Najboljši dokaz za to je dejstvo, da na naše pripombe k popravku d.ra Gregorina, ki ga je „Gorica" morala priobčiti, ne ve odgovoriti druzega, nego trditev, da mi divjamo in to da je v dokaz, da so oni zadeli v črno!! — Zakaj pa noče „Goricau malce citirati iz naših pripomb ? ! Saj bi se nje čitatelji le nebeško naslajali na našem.... divjanju!! Ali pa se morda „Gorica" boji, da bi katerega njenih čitateljev vendar le osupnilo, ko bi po nepobitnih dokumentiranih dejstvih, ki smo jih mi naveli, videl, kako je „Gorica" lagala in kako perfidno je slepila, vzvračala dejstva in pačila resnico, hoteč valiti krivdo na človeka, ki je kaj storil, ne da bi bil obvezan kaj storiti, in kako drugi niso nič storili, da-sl so bili dolini storiti!
To jasnost je prinesla afera, ki jo je „Gorica" objestno izzvala v svoji brezgla-vosti. Hotela je črniti in ostala je sama črna kakor najbolj osmojeni kotel. Ker je okoli nje vse črno, ni čuda, da kriči, da je v — črno zadela.
Ponesrečen socialistični shod na Kontovelju. V nedeljo popoludne so sklicali socialisti shod na Kontovelj. Prišla sta Kontoveljec Regent in kandidat Etbin Kristan. Na dvorišču „Delavskega društva" na Kontovelju se je zbralo nad 200 ljudi, med
temi 60 socialistov, večinoma iz sv. Križa, drugi so bili iz Trsta in nekateri celo od drugod. Zborovalci so zahtevali, naj se voli predsednika, čemur se je Regent odločno uprl in takoj pričel kričati, da sploh ne da besede nobenemu razen Kristana. To je zborovalce še bolj razburilo in nekateri so pričeli peti „Hej Slovani", češ: ako mi ne pridemo do besede, tudi Kristan ne bo govoril. Ko je Kristan čul zvoke naše himne, se je strašansko raztogotil in pričel je na način, ki se gotovo ne spodobi slovenskemu pisatelju, psovati zborovalce. „Tepcev" je deževalo vse vprek. Sploh se je Kristan razvnel kakor furija. Fiksiral je jezno posamične zborovalce in kazal nanje: Čemu se smejete, kaj me tako gledate? itd. Ko ga je nekdo iz zborovalcev pozval, naj vendar dalje razvije svoj program, je neki socialni demokrat zaklical: „Saj je to tudi naš p r o g r a m." Res lep program! Ko so gospodje socialisti videli, da ne opravijo nič, je Kristan zaključil shod. Tako se je stvar končala.
Mi nismo prišli na shod z namenom, da bi ga razbili in izzivali nerede. Nekateri so hoteli le slišati Kristana, ker ga niso še čuli, nekateri pa so se hoteli udeležiti razprave. Najprej je razburilo odurno nastopanje Regentovo, potem pa so žaljenja Kristanova provzročila, da je jeza prekipela.
Skušnje iz prejšnjih časov bi bile morale že poučiti socijalne demokrate, da z žaljenji ne opravijo nič pri nas okoličanih.
Kako se je postopalo v pisarni socijalista v za reklamacije v Vrdeli, krčma pri „Cecu" !! Prejeli smo : V sredo večer sta sedela odbornik nar. volilnega odbora in njegov znanec Tomaž pri čaši vina ter se razgo var jala, kakor naravno, slovenski. Ko je prišla neka ženica po pol litra pijače, jo je vprašal odbornik krepko po slovenski: No, kako je kaj itd. Krčmar „Cec" ga je pa zavrnil nejevoljno: „Kaj tukaj provociraste, s svojo Ščavarijo ! ? Odbornik ni ničesar odgovoril in kmalu potem tudi odšel. Ko je ostal Tomaž sam, se je krčmar zopet razkoračil, pred njim in tudi drugi gostje so ga začeli žaliti s ščavarijo ! Se le ko so prišli neki znanci se je upal skrivoma odpraviti domov, ker zapazil je, da so prejšnji gg. nekako sumljivo stopili za njim, ko je mislil oditi. Prašamo: So-Ii tudi »Cec" in ostali gostje bolj narodni nego narodnjaki iz „Nar. doma"? — kakor socijalni apo-steljni trde sedaj po shodih ?
Volilna pisarna v „Nar. domu" posluje dalje (od 9.—1. ure in od
4.—8. ure zvečer) in daje vsa potrebna pojasnila in navodila za te dni, ko Vam bode treba dokazati, kako neopravičeno so Vas brisali nasprotniki iz volilnih list.
Socijalističen shod v Rojanu. V „Gospodarskem društvu" v Rojanu (pri Boletu) se je. vršil sinoči socijalističen shod, ki je bil prav dobro obiskan, a večino so tvorili socijalisti iz mesta, med temi mnogo italijanskih sodrugov, ki so se posebno odlikovali s klici: „Evviva il socialismo internazio-nale".
G. Etbin Kristan je govoril dobri dve uri o miljonih, dreadnoughtih, kravah, volih, argentinskem mesu, kavi, čaju, polenti in — popru !
Kristanu je odgovarjal dr, M a n -d i c, ki je rekel, da je od g. Kristana pričakoval, da razvije program socijalne demokracije, a je v resnici razvil le sliko banke-rotne avstrijske države in pa povedal sredstva, katerih se misli socijalno demokratična stranka posluževati, da odpravi vse to mizerijo, katero priznavamo tudi mi. Pov-darjal je posebno, da moramo v Trstu predvsem gledati na to, da rešimo svoj narod potujčenja.
Dr. Mandiča so neprestano motili socijalisti z raznovrstnimi vskliki, odlikovali so se posebno socijalisti iz mesta, ki so motili dr.a Mandiča z raznimi italijanskimi mejklici.
Predsednik g. G a s p a r i je svaril so-druge, naj ne motijo govornika, a komaj je spregovoril par stavkov, že so mu zopet za-donele nasproti razne psovke.
Konečno je dr. Mandič rekel, da je v takih razmerah nemožna vsaka debata. — Predsedniku g. Gaspariju se je posrečilo, da je napravil mir, a g. Kristan je skušal postopanje sodrugov opravičevati s postopanjem narodnjakov na Kontovelju minule nedelje ter rekel, da so začeli narodnjaki prvi s taktiko, da ne puste nasprotnikov govoriti. Ker sodrugi le niso hoteli nehati, je dr. Mandič rekel, da se pri teh razmerah rajši odpove besedi.
Nastopil je g. Kristan, katerega so pa naši pozdravili s hrupom. Konečno je nastal mir in shod je končal mirno. Prišel je bil med tem pred gostilno močan oddelek redarjev, ki pa to pot ni imel prilike posredovati.
Tudi za vpis regnikolov so reklamirali ! Prejeli smo : Nočem trditi, da so socijalni demokratje namenoma reklamirali vpis večih regnikolov, a da so bili prepovršni, je gotovo. Saj je že pri izkazu domovinske pravice razvidno, kedo ima pravico biti vpisan in kedo je nima.
Socialistična omika se je v prav drastični luči pokazala na shodu, ki ga je
j socijalistična stranka sklicala preteklo nedeljo popoludne na Katinaro. Shod je pose-tilo par zapeljanih surovih fantalinov, a poleg teh veliko število naših, ne le mladine, ki je bila sicer častno zastopana, temveč tudi starih osivelih mož, ki so imeli dober namen podvreči se žrtvi, da poslušajo učenost rudečkariev, a so kot pametni ljudje raje shod predčasno zapustili, ker niso hoteli prenašati takih izrazov surovosti, besnosti, kakor jo poznajo sami socijalisti. Svojo prazno glavo je izračil neki Petejan, ki se je trudil skoro dokazati, da so slovenski narodnjaki in posebno dr. Rybar krivi, — da je bila razpuščena zbornica, krivi — današnji draganji v Avstriji! Lepo so dokumentirali svoje svobodoljubje in demokratlzem s tem, da niso niti pustili voliti predsednika shodu (seveda le zato, ker so bili naši v večini). In oni, ki so kričali osem dni poprej v isti dvorani, da so boljši narodnjaki, nego vsi rodoljubi v „Narodnom domu, so ob priliki svojega shoda preteklo nedeljo razobesili po zidih dvorane s I o-venske gostilne, slovenskega shoda za slovenske volilce samolaške manifeste od „partito socialista".
Naši so se zadržavali naravnost vzorno. Ko pa si je kteri dovolil le črhniti, skočili so nanj od vseh strani ter mu kričali: kaj lajaš, kakor bi bili psi. Sploh so se vedli ti zapeljani slepci kakor najprostejši hlapci, kakor zbesneli podivjanci. Da! Spozabili so se tako daleč, da so žugali, da bodo s steklenicami piva, obdelovali naše glave. Za to prijaznost so se jim seveda naši lepo zahvalili; nekdo naših je nato izjavil, da ga je sram biti v sredi take sumljive družbe, na kar je mnogo naših odšlo. Sipali so za njimi same cvetke iz vrta socialističnih „ražonov": kričali so našim, da so tepci, osli, „šljeve" in podobne lepe stvari. In to je stranka, ki hoče delati za „povzdigo" (?) ljudstva. — Da, da eno nevenljivo zaslugo ima socijalistična stranka za naše ljudstvo, to se vidi po onih izbruhih surovosti, nasilja, naravnost barab-stva, ki se ga ima priliko občudovati po njih shodih. Po socijalistih zapeljano in na-hujskano ljudstvo se spozablja do dejanj, ki spadajo pod kazenski zakon. — Tudi s katinarskim shodom se bo še bavila sodnija.
Zahvaliti se je le treznosti in višjemu nivoju naših, da so pri vsem tem izzivanju in vkljub dejstvu, da so bili v odločni večini na shodu, ohranili mirno kri, da ni prišlo do hujšega. Slovenski narodnjaki pa sedaj vemo za kaj nas imajo ti sociji: za tepce, za osle, za šleve. Pa kaj jih ni nič sram, da hodijo k tepcem, k šlevam prosit in beračit glasove.
Prošnja do usmiljenih src. Juraj Me-darić iz Zagreba, kletar, je doŠel v febru-varju v Trst, da si najde zaslužka. Nesreča pa je hotela, da je tu obolel in da je moral v bolnico, kjer je ostal kakih 5 tednov. Nekoliko časa mu je pomagal neki usmiljeni rojak, ali ta ni mogel dalje. Med tem so siromaku na stanovanju zaplenili vse imetje. Šel je na magistrat, da bi mu dali kako pomoč na račun njegove občine. Odvzeli so mu pač certifikat bolnice, ali dali mu niso ničesar! Siromak se ne ve kam obrniti. Niti za kruh nima. Obrača se torej do usmiljenih src, osobito pa do bratov Hrvatov, da bi mu pomogli vsaj toliko, da bi mogel odpotovati Kdor se ga hoče usmiliti, naj pošlje svoje darilce našemu uredništvu, kjer se hoče prosilec zglasiti.
Nov slovenski socialističen dnevnik prične izhajati v Ljubljani s 3. junijem. Imenoval se bo „Zarja". „Rdeči Prapor" bo prenehal.
Izlet po morju s posebnim parnikom v Devin. — Kakor že objavljeno priredijo združene skupine slovenskega ženstva NDO izlet po morju v Devin. Zanimanje je še danes veliko. Kako vendar ne bi bilo, ko da izlet po morju človeku priliko, da se navžije Čistega morskega zraka in se lepo pri tem zabava.
Posebno odposlanstvo NDO se je podalo v Devin, da preskrbi, da bo toliko veselica, kakor tudi postrežba in vse druge priprave popolnoma v redu. Na obširnem vrtu restavracije znanega rodoljuba gospoda Plesa, se vo vršila veselica, pri kateri sodeluje iz prijaznosti vrlo pevsko društvo „La-dija" iz Devina. Tudi na mladino se ni pozabilo. Plesalo se bo namreč v veliki in krasni dvorani. Svirala bo rojanska godba pod vodstvom g. Majcena. Godba bo svirala tudi na parniku med vožnjo v Devin in nazaj. Nihče naj ne zamudi te lepe prilike, da si ogleda starodavni grad devinski. Vozni red in cene objavimo v jutršnji številki.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico v Trstu, je za priliko ko zboruje „Saveza jugoslov. učiteljskih društev" najela velik parnik „Split" paroplovne družbe „Dalma-tia". — Parnik odpluje iz Trsta v nedeljo točno ob 4. uri popol. proti Kopru, Izoli in Piranu, odtam bo plul v ravni črti proti Gradežu ozir. tržiškem zalivu ob Devinu v Grijan. Tu se potniki za par ur izkrcajo, kjer lahko v hotelu večerjajo ali se v mor-kem kopališču kopajo. Po 9.30 uri se zopet vkrcajo ter ob obrežju križujoč se pred trž. luko izkrcamo.
Da omogočimo p. n. občinstvo da se tudi isto vdeleži vožnje, postavili smo zelo nizko ceno K 140 za osebo. Zato se dobe v razprodaji že sedaj vstopnice pri g.

»EDINOST« št. 148.
Stran IH.
učitelju Fonda v Rojanu, g.ci Scheiner v Barkovljah, g.ci Amaliji Martelanc na Prošeku, g,ci Marici Gregorič v Skednju, g. Grmeku v sv. Ivanu in pri g.i Biček v „Nar. domu".
Opozarjamo p. n. občinstvo naj ne zamudi te lepe redke prilike, toliko bolj, ker s tem dokaže da ve ceniti trud in delo slovenskega učiteljstva, ter mu se svojo navzočnostjo tudi pokaže svoje simpatije. Ob enem se tudi p. n. občinstvu samemu nudi nenavaden užitek. Parnik bo okrašen in električno razvetljen, na parniku bo instrumentalen in vokalen koncert, pri katerem bo sodelovali, mešani zbor trž. učit. društva pod vodstvom skladatelja tov. Adamiča, bufet in ples. Krasna bo letna noč in v tisoče lučih svitljajoče se mesto tržaško, vse to pač pripomore do krasnega večera.
Gospa vdova pl. Hutterot je v spomin obletnice smrti njenega moža Jurija vit. Hiitterota, izročila župan 500 K, da jih razdeli med uboge družine.
C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesar Fran Josip I." v petek priplula v Tsingtau, kjer ostane 12 dni, od tam odpluje v Ćefov. Na krovu vse zdravo.
Za Ciril-Metodov obrambeni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in društva : 904. Klub „Orgeljce* v Trstu (plačal 200 K) ; 905. Tomo Šorli c. kr. notar v Podgradu — Istra.
Nadvojvoda Leopold Salvator v Trsta.
Včeraj ob 3'15 popoludne je s torpedovko došpel iz Pule v Trst nadvojvoda Leopold Salvator, generalni nadzornik topništva. Izkrcal se je na pomolu Sanita, kjer ga je pozdravil namestnik princ Hohenlohe. Skupno sta se nato odpeljala v ladijedelnico Sv. Marka. Nadvojvoda je ob 5. uri z brzovlakom državne železnice odpotoval v Gorico.
Tržaška mala kronika.
Samomora. Včeraj ob 7. uri zjutraj so potegnili iz velikega kanala truplo nekega mladeniča. Prenesli so ga v mrtvašnico pri sv. Justu in tu so zdravniki konstatirali, da gre za samomor in da je ležalo truplo v vodi že kakih Šest ali sedem dni. Truplo so prepoznali za ono Atilija Delmedico iz Vidma, 23-letnega brivca, ki je stanoval v ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi.
— Friderik Majcen, star 23 let, skladiščnik pri tvrdki Mezger & Co. si je včeraj ob 4. uri popoludne v skladišču omenjene tvrdke v svobodni luki izstrelil iz revolverja tri krogle v glavo. Bil je takoj mrtev. Pozvana zdravniška postaja je dala prepeljati truplo v mrtvašnico pri sv. Justu. Vzrok samomora: nesrečna ljubezen.
Koledar in vreme. Danes : Ferdinand. — Jutri Angela M. dev.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne H- 24° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Deloma oblačno, tupatam tendenca za nevihte. Temperatura malo spremenjena. Zmerni vetrovi.
Društvene vesti.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu.
Odborova seja se vrši danes zvečer ob 9. uri v društvenih prostorih. — Bratje odborniki se prosijo, da se udeleže polnoštevilno te seje. Na zdar!
Odsek za ljudska predavanja, ima sejo jutri v sredo ob 7. uri zvečer v „Čitalnici". Že neštetokrat ni bila seja tega odseka sklepčna; čas bi bil, da se enkrat poklicani zavedo svoje dolžnosti.	Predsednik.
Kolesarsko društvo „Balkan" priredi kakor je bilo že objavljeno potom „Edinosti" dne 25. junija t. 1. predpoludne Jugoslovansko dirko in popoldan veselico na vrtu „Narodnega doma" pri sv. Ivanu. Pri tem je kolesarsko društvo že pred mesecem prosilo druga društva, da blagovolijo upoštevati našo prireditev. Vendar se je prijavila na isti dan ena prireditev, ki nam bi gotovo Škodila.
Obračamo se zato še enkrat do vseh bratskih društev, da nam prepustijo dan 25. junija za našo veselico, pri kateri bo sodelovala tudi Ciril-Metodova podružnica iz Vr-dele s svojim zborom.
Med veselico, ki prične ob 4. uri pop. bo srečkanje za dvokolo in razdelitev daril dirkačem. Potem ples do polnoči. Darila za dirkače sprejemata s hvaležnostjo gospod ali gospa Kranjc v kavarni „Minerva".
__Odbor.
Gospodarstvo.
Občni zbor „Kmetijske družbe za Trst in okolico*. (Konec).
G dež. posl. F e r I u g a je priporočai, da bi odbor dosegel pri vladi podporo živinorejcem oškodovanim vsled kužne bolezni na parkljih. G. predsednik je menil, da bi se dalo težko kaj doseči, ker se ta bolezen ni pojavila samo v naši okolici, temveč skoro v vsej državi in bi zahtevala primerna razdelitev podpor na vse kraje velikih denarnih žrtev.
O vprašanju glede mlekarstva so se čule razne pritožbe proti postopanju magi-
stratnih organov pri poskušanju in nadzorovanju mleka, ki je nosijo naše mlekarice v Trst ter se je družbo poživljalo, da nastopi pri kompetentnih oblastih v obrambo oko-ličanskih mlekaric pred šikanami in krivicami pristranskih nadzorovalnih organov.|
V diskusiji, katere . so se vdeležili gg. Andrej in I. M. Čok iz Lonjerja in A1 o j z G o r i u p, je g. dr. W i 1 f a n priporočal, naj kmetijska družba izda za naše mlekarice kratek poljuden pouk o ponarejanju živil, da se bodo znale braniti v slučaju, da se jim godi krivica. Opozarjal je posebno na to, da ima, komur je bilo mleko zaseženo, pravico zahtevati, da si vzame uzorec, katerega potem lahko da analizirati v svrho dokaza, da je mleko nepo-pačeno.
Grgič Josip je tožil o škodi, ki jo delajo lovci in divjači in je predlagal, da se intervenira pri kompetentnih oblastih za bolj hitro in kulantno postopanje ob vstanovitvi dotične škode. Ob enem naj se skrbi za to, da se bo lovnina po zakonu delila med dotične posestnike.
G. Alojzij Goriup je izjavil, da se je mestni odbor že pečal s tem vprašanjem in da se je izrekel za to, da se lovnina razdeli med posestnike v smislu lovskega zakona.
G. dež. posl. F e r 1 u g a je grajal, da se poljski čuvaji zlorabljajo od administrativnih oblastij za druge posle in s tem odtegujejo svoji službi.
G. P i c i g a je priporočal, da bi si družba preskrbela zalogo gnojil, semena in kmetijskih priprav.
G. predsednik je obljubil, da bo odbor uvaževal vse, od zborovalcev izražene želje in nasvete.
G. Alojzij Goriup je opozarjal na koristi, ki so jih imeli člani kmetijske družbe s tem, da so dobivali brezplačno gospodarski list, razna semena, sadno drevje, trte itd. in druge stvari* zopet po znižani ceni. Opozarjal je na veliko nalogo in važnost kmetijske družbe, ki bo pa mogla dosezati svoj namen le, ako bo močna t. j., ako bo imela dosti članov. Pozival je torej prisotne, da, ako niso, naj se vpišejo vsi v kmetijsko družbo in da pridobivajo družbi nove Člane, da postane naša kmetijska družba organizacija vseh kmetovalcev trž. okolice.
G. dež. posl. F e r l u g a je proslavljal v vzneŠenih besedah važnost kmetijskega stanu, poživljal družbo na delo za blagor in napredek okoličanskega kmeta, a kmetovalce, da se tesno oprimejo kmetijske družbe, da ji pomagajo vršiti nje lepo nalogo.
G. predsednik se je še enkrat zahvalil vsem zborovalcem, deželnim poslancem in zastopnikom vlade ter zaključil to važno zborovanje z željo, da se blagi namen družbe in od vseh izražene želje uresničijo na korist tržaške okolice.
DAROVI
— Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabrala je gospica Pepka Lavrenčičeva v gostilni „Kons. društva" v Rojanu K 844. Srčna hvala.
Vesti iz Goriške.
Pevsko društvo „Doma na Repen-tabru priredi dne 25. junija t. 1. veliko vrtno veselico s petjem, igro in plesom.
Iz Svetega pri Komnu. Dne 25. t. m. ustanovili smo v Svetem pevsko in bralno društvo „Draga". Ker je naša vas precej velika in ljudstvo ukaželjno, bila je nujna potreba, da smo za napredek stopili korak naprej. Glavna zasluga pri tem je g. Josipa Kovačiča, vnetega moža v dobrobit občine. Želimo novemu društvu obilo vspeha za prosveto. Ker je naša mladina zelo uka-željna, upamo, da se tega prekoristnega društva tesno oklene. Petje se bo gojilo ob sobotah zvečer in nedeljah zjutraj. Kmalu se bo tudi v naši vasi razlegala ubrana domača pesem.
Imenik porotnikov c. k. okrožne kot porotne sodnije goriške, izžrebanih za I. zasedanje 1911. A. Glavni porotniki: Leban Peter Pavel, Stopnik (Sv. Lucija), Michlstad-ter Hijeronim, Gorica, Faganeli Miha, Miren, Spieler Alojzij, Gorica, Andlovitz Edvard, Gorica, Savorgnani pl. Arrigo od Josipa, Krmin, Obizzi m. grof Jušt, Gorica, Tram-pus Josip, Gorica, Kruliec Miha, Tržič, Lojk Josip, Črniče, Macuz Franc, Gorica, Delpiero Ludvik, Gorica, Comar Edvard pok. Dom., Fiumicello, Pontoni Anton, Gorica, Cumar Karol, Gorica, Forcessin Avgust, Tržič, Zuccato pl. Anton, Sv. Mihael (Ozeljan), Bratina Jernej, Otlica, Fabris Edvard pok. Josipa, Krmin, Lazzari Gvido, Ajello, Kristančič Ivan, Višnjevik, Snider Josip pok. Jos., Ložice (Dolenje), Toros Leopold, Medana, Hrast Anton, Livek, Grinover Gvido, Gorica, Primas Friderik, Gorica, Pincherle Josip, Gorica, Colautti Jakob Viktor, Tržič, Venuti Peter, Gorica, Marzini Franc, Gorica, Perin Henrik, Medana, Bramo Ivan, Gorica, Marocco Ivan pok. Rom., Gra-dež, Senigaglia Arrigo, Gorica, Podbersig Franc, Gorica, Klanjšček Josip Štefanov, Pevma. — B. Nadomestni porotniki: Dra-šček Karol, Zamparo Anton, Dekleva Josip, Fiegl Andrej, Krainer Oton, Lepre Kristjan, Velicogna Peter, Gyra Ivan, vsi v Gorici, Komel Valentin, Ajševica.

POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
BAFAELE ITALIA
TR8T - VIA MALCANTON - TR8T
Mnenje gosp. dr. M. Lemmen-a
Grafenstein
G. J. SERRA VALLO
Trst.
Predpisal sem Vaše ŽELEZNATO KINA-V INO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) zelo pogostoma in z ugodnim uspehom: pri kloroci malokrvnosti in pri rekonvalescenci od težkih bolezni služi Izborno. Posebni znak tega vina je, da poseduje zela prijeten okus in da ga bolniki zelo radi jemljejo in prenesejo.
GRAFENSTEIN, dne 28. febr. 1910.
Dr, LEMMEN.
Na obroke I JAKOB DUBINSKV Na obroke !
TRST — ulica deli' Olmo Stev. 1, U. nadstropje — Trst
Vela izDera izgoMel oblek za pspofle in lanMusia blaga
MT ter moške In ženske suknje. Tgm	107 j
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Ceno brez konkurence.
Simić i Co. - Zrst
ul. S. Anastasio 8-10
== OBAVLjA =====
Agenturske in komisijn. posle
se priporoča udam	i Bavi se s prodajo kolonijalnoga
KARL KOZMANN.Iblaga lil nakupom dež. pridelkov.
V četrtek I junija 1911
Bagno Galleggiante
nazionale
O priliki birme
boste dobili v prodajalnici ur in zlatanina
BOGOMIL FINO - Trst
m. Vinceazo Belliii 13 (xn«en certre s?. Antona aoveiaj
VELIK IZBOR zlatih, srebrnih in kovinastih ur vsake vrste. Zlate in srebrne verižice za ženske in moške. Uhani in prstani z dijamanti in brez. Ovratni okraski in obeski po konkur. cenah. - GOVOii SS Sl076H3lH.
1 It
B
Pravkar je izšlo
Edmondo de Amicis:
FURIJ
Novela
Iz italijanščine prevel Jos. Jurca. Cena vezani knjigi 2 K 50 v, broširani 1 K 50 v.
Znameniti italijanski pripovedovalec riše v tej psihološko zanimivo zasnovani noveli štirinajstletnega dečka Furija, ki živi daleč od sveta edino v družbi dveh starih ljudi. Furij se zaljubi v svojo ko-ketno svakinjo, ki pride bivat na poletni dvorec. Kako se razvija ta ljubezen, je popisano z izredno plastično silo ; ob enem pa pisatelj ostro biča vzgojno metodo, ki hoče obdržati oblast s
hladnostjo in $ibo.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani
založna knjigarna.
Ik
■	To leto je preskrbljena J
manufaktur. trgovina v Rojanu
■	štev. 2 (hiša Tuzzi)	■
£ Mr z največjo izbero ~ma srajc brez ovratnika, gladkih s svilenimi prsi,	§g|
z ovratnikom iz zefira in satena v vseh barvah in oblikah I. vrste. Nadalje
B kravate, ovratniki, zapestnice, malje, robci, delavske obleke, dežniki itd.	H
■ vsake barve in oblike. - Najbogatejši izbor perkala in satena itd. - Nadalje	_
perilo, trliž, preproge, zavese in izgotov. predmeti. - Velik izbor. Cena zmerne.	Bi
Čevljarska zadruga v jViirnu
S5553B pri Gorici	;
Prodajolnlco Cesllev o Trstu ola Barrlera oecchla 38
naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. hr, vojno armado v popolno zadovoljstvo.
Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne
zamude priti v nje prodajalno.	78
/
#
Stran IV.
.EDINOST" St. 148.
V Trstu, BO. maja 1911.
Vesti iz Istre.
Občni zbor Ciril-Metodove družbe za Istro. V nedeljo se je vršila v Buzetu glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Udeležba je bila mnogoštevilna. Slovensko družbo sv. Cirila in Metoda sta zastopala predsednik družbe g. Senekovič in g. Hudovernik. Oba je s krasnimi besedami pozdravil predsednik gosp. Vekoslav Spinčić. Družba je imela v minolem letu nad 180.000 kron dohodkov in 140.000 K stroškov.
Javen volilni shod v Maliji občina Izola, ki se je vršil minolo nedeljo, se je izredno lepo obnesel. Shodu je prisostvovalo 400 volilcev iz občin Piran in Izole. Predsedoval je g. dr. Črne. Govorili so dež. poslanec Pangerc, posestnik Medoš iz Me-doš pri Kortah in nadučitelj Orel iz Kort. Kandidatura prof. M a n d i ć a je bila eno-g'asno in navdušeno vsprejeta.
Iz sv. Socerba. V sredo dne 24. t. m. je bil sv. Socerb. Pri tej priliki se daruje vsako leto sv. maša v jami sv. Socerba. Ljudstvo prihaja iz vse bližje in daljne okolice v procesijah v sveto jamo molit. Pri tej priliki se godi pa nekaj jako žalostnega.
V	jami se nahaja nekaj vode oziroma luže, ki je tako umazana, da bi moglo uživanje te vode imeti zle posledice v zdravstvenem oziru. In vendar jo ljudstvo pri vsem tem pije. Dogaja pa se celo, kar je posebnega obžalovanja vredno, da se nekateri, osobito ženske, umivajo z vodo, a za njimi prihajajo drugi, ki tisto vodo — pijejo!! Iz zdravstvenih razlogov bi se moralo to strogo zabraniti.
Od planinskega društva postavljene svarilne tablice, naj ne lomi in poškoduje kapnike v sv. jami, prezira ljudstvo tega dne in lomi brez usmiljenja. Ne pretiravamo, ako trdimo, da so razbili za okoli par kvintalov kapnikov in jih odnesli domov, v dobri veri, da se obvarujejo žnjimi — strele. Ubogo ljudstvo, ki verjame v to! Ako bi bilo to res, bi vsi, prav vsi prihajali v sv. jamo in odnašali domov tak kap-■ik, da se obvarijo pred strelo. Človeka boli srce, ko vidi to opustošenje v sv. jami. Ali ni nobenega razumnika, ki bi ta dan, ko prihaja ljudstvo v tako veliki masi, jel pod-učevati ljudstvo in zabranjal ta vandali-zem ?!	Ljubitelj slovenske krasote.
Druge slovenske dežele
Izid občinskih volitev v Idriji. V nedeljo so se vršile v Idriji občinske volitve.
V	I. razredu je bilo vseh 10 odbornikov izvoljenih naprednjakov; v II. razredu so dobili pristaši S. L. S. 8 mandatov, 1 mandat napreden obrtnik, 1 mandat socijalisti; v III. razredu so dobili vseh 10 odborniških mest socijalisti.
Binkoštna veselica v Postojnski jami. Na binkoštni ponedeljek dne 5. rožnika se bo ob 3. popoludne vršila v Postojnski jami običajna jamska slavnost. Štiri godbe — med temi železničarska z Dunaja in mestna iz Pule — bodo svirale v raznih dvoranah, kjer bodo rajali neutrudljivi plesalci in plesalke. V jami bo poslovala c. k. pošta, katere posebnost je ta, da na vsako tam oddano razglednico pritiskuje jamsko-poštni pečat. Tudi za telesni blagor jamskih posetnikov bo kar najbolje preskrbljeno. Posebni vlaki bodo vozili po znatno znižanih cenah iz Ljubljane, Trsta, Reke, Pule, Gorice in Krmina in posebni parobrodi iz Benetek bodo imeli železniško zvezo v Trstu. Bujni podzemeljski svet v Postojni, bo vseskozi slavnostno električno razsvitljen. Veselica se bo vršila pri vsakem vremenu. Vstopnina v jamo je znižana na 2 krone za osebo. Posebni vlak odide iz Trsta ob 8. uri 40 minut zjutraj ter se vrne ob 10. uri 13 minut zvečer._
Razne vesti.
Zanimiva statistika o svetovnem prebivalstvu. Na svetu živi okolu 1500 mil. ljudi. Od teh ne nosi 250 mil. ljudi nobene obleke. Ti srečni prebivalci, ki ne poznajo krojačev, šivilj, računov, prebivajo večinoma ob ravniku, posebno pa na otokih Tihega oceana. Kar se tiče stanovanja, prebiva več nego polovica ljudi na svetu v hišah, zgrajenih iz kamna, opeke ali lesa. Ostala polovica pa v kolibah, šotoriščih in brlogih. Le okoli 50 mil. ljudi ne pozna stanovanj.
rjii	IUL1 OGLASI	
	MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanj« pristojbina znaša 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku.	
Prniia CO Čevljarski šivalni stroj malo rabljen I rUUd	in Čistokrvnega bika Svicerskega
ednaeat meseov starega. Fran Rndež - dimnikar -Kabjaglava postaja Štanjel.	942
DrnrlaiolrO .iestvin in zelenjave ae proda; ■ I UUdJdUtCl dnevni inkaso kron 50 — mala najemnina. Arquedotto 4, Kremser.	947
Pncfouroniicta kuharica za italijansko ncoldvratfljdncl kuho se išče za dobro plačo. Zahteva se najboljša preporodila. Nastop takoj. Predstaviti se je vratarju Hdtela Balkan V. Geppa 23.	'	948
VI floti mora> kdor B£ hoče prepričati. Velika VlIlCII priložnost! Šest šivalnih „Singeijevih" strojev za družinsko rabo po kron 62, enak moderen za vsa dela, kakor tudi za vezanje kron IGO, drog za f alon, 4 predalčki z ugibijivo mizico kron 16t. Vsi stroji se piemeno jamčijo na tri leta. Via S Caterina 7. skladišče na dvorišču.	831
Cržattn posojil, in hranilnica
T lastni hiši.	registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom ::		Telefou št. 952. |
Trst, Plozza Caserma 2,1 n - (uhod po Slavnih stopnicah)			
Hranilne vlogo sprejema od vsakega, če tudi ni nd in Ji 11 01 jih obrestuje "^ft |4 |0 Sentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5"/0—6°/^ na menjice po 6°/0, na zastave^		po 51/,°/» hi na amortlzaoljo za dalj-io dobo po dogovora o o o o o Ura dre ure : od 9.—12 ure dopolodne in od 3.—5. popoludne. Izplafiiije ae vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno - hranilnični račun 816 004. I---	
lat najmodemeje urejeno varnostno oelioo za shrambe vrednost, paoirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pusice, s katerimi se najuspešneje navajaštediu svojo deco.
Pv*inni*nra O o mizar M* Majcen, u'. Bel-rnpUIUW OO vedere vogal Torquato
Tbbso. Izdeluje spalne sobe in vsakovrstno pohištvo.
899
Pil tO ftsmn ,Tol»tov*«ko slatino-. Na-njlB odIIIU rofii M v Tolstem vrhu, On i tanj. Koroftko. _ 736
Glasovir
za koncerte se proda po nizki ceni. Ulica Giuliani 29, pritličje. 926
llhirsilpr in P°Pravliatelj gl*»ovirjev se pri-UUIf (al C I/ poroča slavnemu občinstvu. Andrej Pečar, ulica Alighieri 3, II, Trat._900
Josip Trampuš
priporoča svojo pekarljo. Ve&krat na dan svet kruh. — Zaloga moke vsake vrste is prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. BladČioe ln blikotl.	1829
Hranilnico in posojilnica u Marezigah
reg. zadruga z neomej. jamstvom vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 5. junija 1911 ob 4. uri popoludne v svoji pisarni v Marezigah
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Odobrenje raean. zaključka za 1. 1910.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri ne prišlo zadostno število zborovalcev, bi se glasom § 33 zadr. pravil sklical čez tri tedne drugi občni zbor, kateri bi Bklepal z vsakim Številom zadružnikov.
MAREZIGE, dne 15. majnika 1911.
NAČELSTVO.
manuf aktur. blaga
Izbera borgeta, perila in drobnarije za šivilje
FRAN KOČIJ AN
Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst
g. De Vecchi 8 i. Skerl
nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst
zaloga • ovsa
klaje in otrobom.
SENO prve vrste po 8 K. Oves Ben po 20 K. Slama po K 9. Kornzna slama po K 12. Rastlinska žima po K 2 o Otrobi „V" po
14 K. — Prodaja na drobno in debelo. Cene po dogovoru.
Uelih izbor daril za birmo
v prodajalnici zlatanine in ur
Michsle Sforsa
Trst, Corso 37. Prodaja. - Popravki. - Zamenjava.
ZMERNE CENE. Kupujejo se dragocenosti, zlato, srebro itd. itd.
Izvršuje se vsakovrstna zlatarska dela. — - Za eksaktnost se jamči.
jfans Schmidt
tehnični zobozdravnik
TELEFON Št. 1UV3.
TRST ul. deiia Zonta št. 7- I.
>995
POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 K 50 st.
Radi plačilue zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para meških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, b predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
Pošiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Krakovo St. 240
Sme se zamenjati in se vrne denar.
	■ ti	-••''"V		
				
Pozor! Pozor! Pozor\
Slovenci v mestu in na deželi, ki rabite čevlje, obrnite se na mojo
iS B! TRGOVINO iS SI
kjer jih imam dovolj in vsake vrste. Trst, ulica Arcata št. 19. — Cena od 2—20 K.
Za obilen obisk se priporoča
MATIJA PAHOR.
Za birmo!
Trst, ul. Giosue Carducci 32 (vogal Santorio)
SKIadlšče izgotov. obisk
A. LEVI
Velik izbor izgotovljenih oblek za odrasle in dečke.
Specijaliteta: kostimi za dečke.
———-- Vsak dan novi dohodi.	..
os
C 93
•a
£ *
40 n
a> .
KJ
>
•a
& os
32*3*
CS> JG
rsi
Na obroke !
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Telika izbera volnenega blaga. ^jzrneriiejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico".
Telefon št. 251, Rim. II.
CD>
m
JO
:r in
» 7?
&} J»
< 2:
cz* M ry. • O
S Q
s.
co s
is&r
Naznanja se slavnemu občinstvu, da se prodaja
pri Orehu (Noghere) pri glavni cesti
vse potrebne mrtvaške predmete, kakor:
Krste, soeče, obleke, pnlčolnne, sence iz umetnih coetllc ln peri
Trgovina je bagato založena. Na izbero so vsi predmeti te stroke.
Zaslonko Nora PoireUM Podjetja v Trstu, Con št. 47
Uljudno se priporočata Alojzij Jamšek in Franc Bernetič, mizarja.
Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno.
TOVARNA VOZOV
PETER KERSIĆ
v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana
- (Kranjsko) -
Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo.
Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim.
Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi.

Irevljarnica „Alla Sartorella", Trst
j	VIA BATOTBBA VBOCHIA *T. 10 (HASPBOTI ■I.HT>CI6ABHB QATTI)
Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago iz-vrstno in BV cene zmerne.