3č>. šte vilka	'
Joliet, Illinois, 3©. maja 1909
Letnik XVIII
STRAJK NA GEORGIA ŽELEZNICI,
Zaradi črnokožnih kurjačev na vlakih so vsi belokožni uslužbenci ustavili delo.
LE PLEMENSKO VPRAŠANJE
Položaj zelo nevaren in vlada bo bržkone rabila vojaštvo.
Atlanta, Ga., 26. maja. — Nobeno kolo se. ni zavrtelo na črtah Georgia-železnice. Mnoga mesta v deželi se bridko pritožujejo, da niso vstanu do-biti nobene pošte in nobenih zalog, posebno nič ledu. Guverner Smith še vedno poskuša posredovati, a največ upanja stavijo na prihod zaveznega komisarja za delo O’Neilla. Gre se edinole za plemensko vprašanje, in več občin stoji tako zelo na strani belo-kožnih štrajkarjev, da ne bi pripustile čez svoje, ozemlje vlaka, na katerem bi bili vsluŽDeni črnci ali stavkokazi.
Zavezna vlada bo bržkone v najkrajšem času dala izposlovati po okrožnem pravdniku ustavna povelja proti štrajkarjem, ker je vsled štrajka oviran poštni promet.
Washington, D. C., 26. maja. — Dogodke ob črti georgijske železnice, kjer je ves promet dejansko ustavljen vsled velikega štrajka, opazujejo ižvrševal-ni uradniki in člani kongresa z napetim zanimanjem.
Velika nevarnost je v tem štrajku, ki pomenja bolj plemensko gibanje nego delavsko agitacijo. Štrajk je vpri-zorjen v svrho, da se črnci odstranijo s parovozov ali lokomotiv. Nikakor se ne gre za Vprašanje o plači ali zatira-njtf odstrani železnic. Belokožec samo zahteva, da se črnec izključi "od dela na parovozih.
Na jugu je sedaj običajno, zaposlovati belokožne strojevodje in večinoma črnce kot-kurjače. Kurjači so ta-korekoč vajenci, ki se polagoma pov-zdigajo od nizkega dela do odgovorne službe strojevodij (engineer).
Ker je torej ta štrajk pojav plemenskega vprašanja, se je bati, da se ho-matija razširi na druge železnice in povzroči popolno ustavljenje vsega prometa v južnih atlanških državah.
Poštni promet je tudi silno oviran. Doslej se je vzdrževal samo z avtomobili in vozovi, a vsled hudega deževja je tudi ta način promSeta ustavljen, in položaj se slabša od dne do dne.
Doslej je bilo manj nasilja nego se ga je pričakovalo.. Zato še ni vzroka, da bi predsednik Taft posredoval, a bržkone bo moral v najkrajšem času. Kajti prevažanje pošte je popolnoma ovirano, in vlada bo morala skrbeti za železniški promet na svoj račun ah pa dati železniški družbi vojaštva na razpolago v zaščito železniških zaposlencev.
Predsednik Taft je že opozorjen na položaj in ga skrbno opazuje, ampak se ne bo vmešaval, dokler ne bo ne-obhodno potrebno.
Linčan.
Pine Bluff, Ark., 25. maja. — Črnec Lovett Davis, obtožen, da je 161etno belokožno deklico posilil, je bil opolnoči po 300 maskiranih moških ugrabljen iz ječe in obešen na bližnjem telegrafskem drogu. Šerifi so se poskušali upirati, a so bili premagani.
$3,585,500 iz salunov.
Chicago, 111., 24. maja. — Mestni kolektor E. J. Mayerstadt je izročil mestnemu blagajniku I. N. Povvellu $3,585,500, to je, dohodke iz salunskih licenc nabrane dne 1. maja.
Vprvič, odkar je Harkinova odredba uveljavljena, ni nobena salunska licenca zapadla.
Še vedno “nadvojvoda”.
Washington, D. S., 26. maja. — Avstrijsko poslaništvo ne bode prej poročalo na Dunaj o namišljenem nadvojvodi Ivanu Salvatorju, ki se je pojavil v Painesvillu, O., dokler ne bo tehtnih dokazov na razpolago, da je mož res bivši nadvojvoda. Fotografija, ki kaže podobnost s cesarjem, se ne pripozna kot dokaz. Če se bodo pripustile rokopisne poskušnje, se bodo morale napisale vpričo uradne priče.
Prohibicionisti zmagoviti.
Blomington, Ind., 25. maja. — Tu se je vršila lokalnoapcijska volitev, ki se je ugodno končala za Vodopivce. Zmagali so v okraju Monroe s 500 glasovi večine. V Bloomingtonu, sedežu državnega Vseučilišča, so zmagali “mokraši”, s 25 glasovi. Krčme v tem okraju so bile že preje po “suhih juži-nah” pregnane.
Cerkvena vlomilca.
Chicago, 111., 24. maja. — Vzbujena po žvenketanju steklenine v podtličju katoliške cerkve “Holy Angels”, Oak-wood Boulevard in Vincennes Ave., sta čč. gg. Wm. Griffin in Tim. O’Shea skočila iz svojih postelj in našla par vlomilcev. Enega je Father Griffin ujel.
Škof A. J. McGavick, župnik cerkve, in njegov brat, Rev. J. E. McGavick, pomožni župnik, sta se vzbudila vsled streljanja in hitro oblekla. Škof je pogledal skoz okno in videl štiri moške postave v borbi med cerkvijo in župniščem.
“Kdo ste?” je zaklical škof. “Kaj pa je?”
Father Griffin je glasno odgovoril, da se on in Father O’Shea borita, z vlomilci. Medtem je bila vsa bližnja soseščina pokoncu in je hitela na pomoč, s škofom na čelu. Našli so enega vlomilca v rokah omenjenih dveh duhovnikov, a drugi vlomilec je utekel. Poklicana policija je odpeljala ujetnika v zapor. Na licu mesta so policaji našli vsepolno srebrnine, zavite v namiznem prtu, potem zlat kelih, dva. zlata svečnika, razpelo itd.
Škof Spalding.
Right Rev. John Lancaster Spalding, ki je vsled slabega zdravja odstopil kot škof peorijske škofije zadnjo jesen, je bil te dni imenovan po papežu Piju za nadškofa scyphopoliskega.
Duhovnik obstreljen.
Father Skrypko, župnik cerkve sv. Petra in Pavla v Westvillu, 111., je bil te dni obstreljen po treh oboroženih moških. Nastopil je bil proti nekaterim bogatim žganjarnam v svojem mestu, in temu pripisuje naklep na svoje življ en j e.
Teddy in Kermit.
Nairobi, Brit. Vzhodna Afrika, 25. maja. — Zastopnik združenega časopisja se je vrnil z dvodnevnega obiska v Rooseveltovem šatorišču na Heat-ley Ranch. Roosevelt in njegov sin se izvrstno počutita in sta neizmerno vesela nad svojo lovsko srečo. Tamoš-nji deželani občudujejo Američana, ki sta tako izborna strelca. Kermit je nedavno ustrelil hieno, ki ga je napadla. Družba se te dni vrne v Nairobi.
Gospod Roosevelt je zelo nezadovoljen z brzojavkami, ki se priobčujejo v gotovih časopisih in izjavlja, da nima noben poseben časnik svojega zastopnika v njegovem šotorišču. Raz-un splošnoznanih so vsa druga poročila izmišljotina, in ukročenih levov pač ne more streljati, ker jih v Afriki sploh ni.
Kočljivo vprašanje.
New York, 25. maja. — Petdeset prosilcev za državljansko pravico je preizkuševalni sodnik vprašal, da li pripadajo kaki uniji ali drugi združbi, ki svojim članom prepoveduje, služiti v redni armadi ali v državni milici. To doslej ne stavljeno vprašanje je bilo predloženo, ker se je zadnjič poročalo, da se v raznih unijah agitira v smislu, naj se članom prepove služba v milici, katera se utegne rabiti pri štrajkih.
Vsi prosilci so odgovorili na vprašanje z ne.
Premogarji se rešili.
Pittsburg, Pa., 25. maja. — V rovu št. 3 Penn Gas-kompanije je nastal nevaren požar, ob času, ko se je nahajalo do 400 premogarjev v globočini. Vendar so se vsi rešili. Gmotna škoda je pa vsekako zelo velika.
Štrajk popoln.
Charleston, W. Va., 25. maja. — Po v glavni stan premogarjev dospelem poročilu je štrajk v okraju Kanawha popoln, izvzemši nekatere manjše rudnike, kjer so še pogodbe v veljavi.
Spominek na bojišču.
Gettysburg, Pa., 25. maja. — Prihodnji ponedeljek bo odkrit in posvečen spominek, ki ga je dal napraviti kongres za vojake stalne vojske na bojišču. Predsednik Taft bo navzoč, in vojni minister DickifTson bo imel govor. Pozneje bo potem predsednik pregledal zbrane čete.
Hočejo zaštrajkati.
Evansville, Ind., 25. maja. — Na shodu cestnoželezničnih vslužbencev, pripadajočih uniji, se ima skleniti, ali naj se v sredo, to je, po doteku sedanje pogodbe z družbo, začne,s štraj-kom ali ne. Družba se protivi, pripo-znati unijo, dasi je ta pripravljena, o-pustiti stavljeno zahtevo za zvišanje plače, ako se doseže pripoznanje. Bržkone pride do štrajka.
LORIMER SENATOR, HOPKINS PROPADEL.
Chicaški kongresnik izvoljen zavez-nim senatorjem s pomočjo demokratov.
NAVDUŠENJE VELIKANSKO.
Pred in med glasovanjem (95im!) se odigralo mnogo burnih prizorov.
Springfield, 111., 26. maja. — Kongresnik William Lorimer iz Chicage je bil v skupni seji obeh zbornic posta-vodajsfva izvoljen za zveznega senatorja, kot naslednik senatorju Hopkinsu, ki se je potezal za novo izvolitev. Treba je bilo 95 glasovanj, da se je izvršila izvolitev, in še celo potem je bila omogočena samo po združenju republikancev in demokratov. Lorimer bi bil lahko imel tudi nekaj manj nego 108 glasov, ki jih je prejel in bi bil vendar izvoljen, ker jih je bilo treba samo 101 za izvolitev. Skupno število članov obeh zbornic je vsled smrti poslanca Zabela 203 namesto 204, in poslanca Daley, demokrat, in Hope, republikanec, nista' glasovala, dasi sta bila navzoča, in senator Schmitt je bil odsoten, tako da je torej bilo oddanih 200 glasov.
Ko je bilo jasno, da bo Lorimer izvoljen, je v zbornici zabučalo gromko ploskanje, ki je trajalo dlje časa in onemogočalo razglasitev volitvenega izida, dokler se ni šum nekoliko polegel.
Ko je bilo glasovanje končano a izid še ne razglašen, je bilo poslancema Hope in Daley dovoljeno, glasovati za Hopkinsa ozir. Stringerja. Glasovalo je skupaj 55 republikancev in 53 demokratov za Lorimerja. Izmed republikancev pripada 13 senatu in 42 poslanski zbornici, dočim je 6 demokratov senatorjev in 47 poslancev.
Prizor med glasovanjem in neposredno poprej je bil skrajno senzačen. Bivši podguverner Northcott, goreč pristaš Hopkinsa, kateri se je nahajal v zbornici, je bil po odredbi predsednikovi vlečen iz dvorane in bi bil resnično ven vržen, ako ne bi bil vratar kapitan Harlan še v zadnjem hipu posredoval.
Ko je imel posianec English med glasovanjem kratek nagovor, v katerem je namigaval, da se je neprimerno vplivalo, da se Lorimerju zagotovi zmaga, fedaj je Browne odgovoril, da je govornik lažnik, če misli kar govori, in ako hoče isto pofloviti izven zbornice, bo on Browne — skrbel za to, da ne bo delal nikdar več sličnih opazk. English se izzivanju na boj ni odzval.
Aurora, 111., 27. maja. — Albert'J. Hopkinsovo domače mesto, Aurora, je kar besnelo od veselja, ko je dozna-lo, da je bil Hopkins poražen. Na stolpu mestne zbornice se je oglasil zyon in celo mesto je bilo v hipu pokoncu, vriskaje in skakaje od veselja — tako priljubljen je bil tu domačin Hopkins!
Osemnajst vagonov v reki.
Helena, Mont., 24. maja. — Z rudo obložen vlak na Montana Central-pfogi Great Northern-železnice se je poškodoval na neki točki med Heleno in Great Fills.
Osemnajst vozov rude se je prevrnilo v reko Missouri. Zavirač Rogers je bil usmrčen in strojevodja Lieben resno ranjen.
Odvetnik morilec.
Lima, O., 24. maja. — Gospo Maud Diltz, mlado vdovo, je ustrelil v njenem stanovanju John Beam, dobro-znan odvetnik in zemljiški posestnik. Bil je njen gospodar ter zaljubljen vanjo in ljubosumen. Potrkal je na duri in ko so se odprle, je začel streljati na vdovo. Potem je iznova nabil revolver in dvakrat ustrelil na soseda, ki je pritekel na lice mesta. Policija je zasledovala morilca in je streljala za njim, ampak utekel je na farme. Ogorčeni meščani pretijo, da bodo o-besili Beama, če ga ujamejo.
H. H. Rogers.
Fairhaven, Mass., 22. maja. — Truplo finančnika H. H. Rogersa je bilo v tem njegovem rojstnem mestu, za katero je tako mnogo storil, med splošno udeležbo meščanstva pokopano.
New York, 22. maja. — H. H. Rogers je malo pred svojo smrtjo daroval vsakemu svojih otrok štiri milijone. Kaj se ima zgoditi z ostalo zapuščino, pokaže šele odprtje oporoke.
New York, 25. maja. — V sredo po-poludne odpro oporoko H. H. Rogers-ovo vpričo cele obitelji. Cenitve o višini zapuščine se zelo razlikujejo; po nekaterih je zapustil čez $100,000,000.
Shea v zaporu.
New York, 24. maja. — Cornelius P. Shea, bivši ^predsednik unije “The International Brotherhood of Teamsters”, ki je leta 1905. vodil veliki štrajk v Chicagi in potem deloval tukaj kot delavski vodja, je bil dejan v zapor zadnjo soboto in danes prvikrat zaslišan ter pridržan v zaporu brez poroštva, dokler se ne pokažejo posledice poškodeb, ki jih je z nožem prizadel svoji “gospodinji” Alice Walsh, s katero je bil prišel semkaj iz Chicage. Shea je baje zabodel žensko petindvajsetkrat. Svoj zločin je priznal. Svojo ženo in otroka je zapustil pred petimi leti zaradi gospice Alice Walsh in te se je poskušal iznebiti že lani. Shea je bil rojen v South Bostonu in je prebil enajst mesecev v “Concord Reformatory” kot deček.
Njegovo delovanje v Chicagi je stalo mesto nad 9. milijonov dolarjev:' Med 105 dni trajajočim štrajkom ' so delavci izgubili $1,050,000 na svojih plačah, dočim so prizadete tvrdke imele za straže in drugo ter izgube v kupčiji zaračunati kacih 8 milijonov. Polegtega je bilo med štrajkom 21 oseb usmrčenih in 115 ranjenih. Shea je baje spočel misel, izpraznovati jajca, napolnjevati lupine z vitrijolom in jih metati na neunijske voznike.
Shea se je seznanil z,gdčno. Walsh v’Chicagi med štrajkom in odtlej sta živela skupaj v divjem zakonu.
Sumnja proti unijcem.
Cincinnati, O., 25. maja. — Pod obokom vijadukta (cestovoda), držečega h kolodvoru Cincinnati Southern železnice, je bil ponoči razstreljen močan naboj dinamita. Ker so pri gradnji zaposleni neunijci, in ker je bilo pred eksplozijo videti več moških, ko so hitro zapuščali lice mesta, je nastala sumnja, da so dejanje izvršili unijci.
Proti cigaretam.
Springfield, 111., 21. maja. — Nasvet postave proti cigaretam, prav kot ga je očrtala .“The Anti-Cigarette League of America” in nujno priporočala Miss Lucy Page Gaston, neumorna prvobo-riteljica proti “papirni pipici”, je bil sprejet v poslanski zbornici z ogromno večino 89 proti 2 glasoma. Brez dvoma bo sprejet tudi v senatu, čeprav ne s tako veliko večino. Nasvet postave prepoveduje vsakojako prodajo, oddajo ali izdelavo cigaret v državi. Nadalje prepoveduje mladeničem pod
18.	letom starosti tudi kadenje cigaret.
Nova zemljišča otvorjena.
Washington, D. C., 22. maja. — Predsednik Taft je ifcdal proglas, po katerem so sledeča zemljišča otvorjena za naselitev: 440,000 akrov v Flat-headu, Mont., 200,000 akrov v Coeur d’Alene, Ida., in od 50,000 do 100,000 v Spokanu, Wash., reservacija.
Grožnje proti črncem.
Frankfort, Ky., 22. maja. — Črno-kožnim delavcem v kamenolomih v v Bensonu je naznanjeno, da bodo razstreljeni v zrak, če bodo po prihodnjem plačilnem dnevu, ki bode 29. majnika, še na delu. Sedaj so pod vojaško zaščito.
Prazen strah.
New York, 25. maja. — Ko je neka šestnadstropna najemna hiša na vzhodni strani začela goreti, so poskušale matere v sosedni šoli nahajajočih se otrok naskočiti šolo, da rešijo otroke. Šolski hišnik pa, spoznavši, da bi vsledtiga utegnila nastati strašna panika, je zaprl vrata. Otroci so bili pridržani, dokler ni bila vsaka nevarnost odstranjena, in potem poslani domov.
Stava.
New York, 25. maja. — Neki Jos. Schurmann iz Chicage in spremljevalec Geo. J. Hackett iz Buffala, oba upehana m zaprašena, sta danes dospela pred City Hall s samokolnico, ki jo je Schurman, kakor je povedal, vsled neke stave kotalil ali takal iz Chicage do New Yorka. Mož je sporočil, da je stavil, v 300 urah kotaliti samokolnico iz Chicage v New York, in trdi, da je to izvršil v 256. urah. Tako je dobil stavo in $1,000.
Coney Island.
New York, 23. maja. — Nad 200,-000 oseb je šlo ali se peljalo na Coney Island, da vidijo, ali se uresniči pret-nja župana McClellana, da bo dal zapreti vse razstavnice v onem zabavali-šču ob nedeljah. Proti1 pričakovanju se policija ni vmešavala in vse razstavnice so bile občinstvu odprte kakor običajno. Samo šest oseb je bilo odvedenih v zapor, a splošno razveseljevanje ni bilo moteno.
POTRES BREZ ŠKODE V DRŽAVI ILLINOIS.
Tudi v državah Wisconsin, Iowa in Michigan so ga v premnogih mestih občutili.
V SREDO ZJUTRAJ OB 8:40 URI
Ponekod občutili dva ali tri strese, a trajali le nekaj sekund.
Potres v Jolietu! Da, gola resnica. V sredo, dne 26. maja t. 1., ob 8. uri 39 minut zjutraj je bil tukaj razločno opaziti potres, kakor menda po vsej državi Illinois. Tri minute so trajali stresi. Mnogo ljudi trdi, da so razločno občutili dva stresa, drugi pravijo, da so bili trije, dočim govore nekater-niki o samo enem stresu. Iz okolice dohajajo slična poročila, in vse kaže, da se je potres raztezal ob reki Des-plaines. Škode je bilo precej prizadete dimnikom, ogledalom in drugim razdrobljivim rečem, tudi so se stoli prevračali in hiše so se pretresale do svojih temeljev. Mnogi ljudje so mislili, da se je pripetila spet kaka eksplozija v jeklarnici ali kje drugje. Neko poročilo je dospelo semkaj, da je v mestu Streator na stotine hiš razdejanih itd.
Čujmo, kaj poročajo od drugod:
Chicago, 111., 27. maja. — Chicažani smo imeli včeraj govoriti nekaj čisto novega. Ob 8. uri 40 minut zjutraj je obiskal tako naše mesto kakor celo državo Illinois in razne sosedne države potres, ki je trajal kacih 5 sekund' in bil razločno občutiti. Gibanje ni bilo valovito. Čutiti je bilo najprej, kakor bi se človeku' pogrezala tla pod nogami. Potem je sledilo guganje in zibanje, ki je bilo dovolj krepko, da je v nekaterih “oblakotrgačih” premikalo podobe in druge na stenah viseče reči. To guganje se je ponovilo dvakrat, dokler se ni zemeljsko stresanje poleglo.
Kolikor je doslej znano, se ni pripetilo nič resnih nezgod. Tudi jezero se ni razburjalo nad nenavadnim pojavom. Najbolj je bil stres občutiti v okolnih predmestjih, a ne povsod jednako močno. Raztezal se je potres od vzhoda proti zapadu.
Profesor H. J. Cox, predstojnik tukajšnjega vremenskega urada, pravi, da je potres trajal 4 do 5 sekund. Vzroki doslej še niso znani. Bržkone se je v zemeljski notranjosti kaj odkrhnilo in pogreznilo proti sredini.
Springfield, 111., 26. maja. — Zelo občuten potres smo imeli tukaj davi ob 8. uri 40 minut. Šipe so žvenketale in slišati je bilo votlo bobnenje.
Aurora, 111., 26. maja. — Tu smo davi ob 8:40 občutili hud stres, ki je trajal 10 sekund, Poslopja so se majala in sledilo je več požarov.
Peoria, 111., 26. maja. — Davi ob 8:38 smo imeli potres, ki je trajal 4 sekunde. Mnoga večja poslopja so se tresla. Do 11. ure se ni poročalo o znatni škodi. V White-šoli se je zrušil velik del stropa, kar je povzročilo med otroci dokaj strahu.
Etreator, 111., 26. maja.—Tu je trajal potres pol minute. Spremljalo ga je votlo bobnenje. Nič škode.
Milwaukee, Wis., 26. maja. — Kacih 15 sekund trajajoč potres je bil tu davi ob 8:40. Nič škode, samo podobe so se tupatam premaknile.
Cedar Rapids, la., 26. maja. — Lahek, 15 sekund trajajoč potres smo občutili tukaj. Najmočneje so ga čutili v Coe College-u, kjer so dijaki zapustili poslopje v divjem begu.
Washington, D. C., 26. maja.—Prav lahen potres, ki je trajal dobro minuto je bil zaznamovan v potresomernem uradu ob 9. uri 30 sekund vzhodni čas.
99 let.
Clanton, Ala., 22. maja. — Gospa Hattie Pope je bila spoznana za krivo umora svoje matere, gospe Marije King, ki ga je izvršila dne 4. marca v Montevallu, in ooslana v kaznilnico za 99 let.
Spet potres.
Messina, Sicilija, 24. maja. — Tu se je pripetil popoludne močan potres, ki je trajal 10 sekund in pripravil prebivalstvo v strah in trepet. Več zidov, ki so ob zadnjem velikem potresu preostali, se je zrušilo.
Priporočilo.
Rojakom v La Salle, Oglesby, De Pue, Wenona, Utica in Ottawa, 111. priporočamo našega vrlega zastopnika gospoda
Simona Jesenšek.
On sme prejemati vsa naročila in denar za naš Jist, ter izdajati pobotnice. Naše prijatelje v omenjenih mestih prosimo, da ga uljudno sprejmejo ko jih obišče in mu skažejo svojo naklonjenost, Uprav. “Amer. Slov.”
Pivo zastonj celo leto.
Glasgow, Mo., 24. maja. — Da raz-jezi prohibicioniste, ki so ta okraj “osušili”, je John Morrison-Fuller, milijonar in bančni predsednik, odprl dvorano osebne svobode (Personal Liberty Hall) in dvanajst .mesecev točil pivo zastonj vsem, ki so prišli. Použivanje piva ni bilo prav nič omejeno; bilo je pivo tako prosto in brezplačno kakor voda, ki teče v reki Missouri. Dva belokožca in en črnec V belih uniformah so skrbeli za čistost pivskega posodja; in kadarkoli je bil sodec izpraznjen, so nastavili novega.
Čez leto dni tega brezplačnega pivo-toča je Morrison-Fuller zaprl svojo ‘oštarijo’. ‘^Priznati mor,am, da se je moj poskus ponesrečil,” je rekel milijonar. “Mislil sem, da bom ljudstvo navdahnil z ogorčenjem proti postavam, ki mu jemljejo njegovo svobodo, jesti in piti kar izvoli. Dokler sem jih dajal pivo zastonj, so ga pili dosita, & za družboslovna ali politična vprašanja so se zmenili kot za lanski sneg.”
Rezervisti puščeni iz službe.
Dunaj, 25. maja. — Z velikim zadovoljstvom se pozdravlja cesarja Franca Jožefa ukaz, ki ga je smatrati za najboljši dokaz, da so politične razmere sedaj popolnoma poravnane, č® je še trebalo tacega dokaza. Cesar j® odredil, da se zdaj vsi> aktivni nadomestni rezervisti puste iz službe.
Nemci ogorčeni.
Praga, 25. maja. — Tukajšnji zborni poveljnik je izdal zborno povelje, S katerim se vsem vojaškim godbam prepoveduje, sodelovati pri slavnostih nemškonarodnih društev. V nemških krogih je raditega veliko ogorčenje.
Carnegie v Parizu.
Pariz, 25. maja. — Andrew Carnegie iz New Yorka je sklenil, darovati $1,-00(1,000 za ustanovitev "sklada za junake in junakinje” na Francoskem p0 zgledu jednakega sklada v Združ. Državah, na Angleškem in Škociji. To darilo se razglasi jutri o priliki neke slavnostne pojedine, pri kateri bo gospod Carnegie častni gost. Navzoč bo tudi francoski predsednik Fallieres.
Avstrija in Japonija proti Rusiji?
Berolin, 24. maja. — V uradnih krogih ni nič znanega o tem, da je bila med Avstro-Ogrsko in Japonijo sklenjena pogodba v medsebojno podporo v slučaju vojne z Rusijo, in Nemčija zato ne more povedati, da li bi tako pogodbo odobrila ali zavrgla.
Ledeniki na poti.
St. Johns, N. F., Kanada, 25. maja.—• — Ledena gora, ki je dva dni zadrževala parnik “Mongolian” 4n bila potem po močnem vetru odgnana, je spet zaprla to luko.
Pet parnikov leži pred Cape Race in ne morejo dopluti v pristan, namreč: “Lyberian” iz Philadelphije, “Attme-riana” iz Liverpoola, "Durango” iz Halifaxa ter “Sygna” m “Ellen” iz Sidneya. Zadnja dva sta tovorna parnika za rudo.
Huda suša.
Veracruz, Mehika, 24. maja. — V krajinah te države je suša tako velika, da se mnogi izseljujejo. Vse reke in vsi ribniki so posušeni, in živina poginja v velikem.
Volkovi in psi so stekli, in prebivalce v premnogih vaseh so stekle živali ugriznile.
Najhuje po suši prizadet je okraj Tontoyuca.
Nervozen človek.
Moderni način življenja je ustvari! nervoznega človeka. Na jednem mestu ne more ostati dalje časa, ne more svojega dela primerno opravljati, ne more jesti ali spati, sovraži družbo if! zabave. Njegovi živci so onemogli in potrebujejo nove hrane. Najpreprostejši in najboljši način gojiti živče je, prisiliti prebavila, da sprejemajo itt prebavljajo dovolj tečne hrane. Bolniku redno dajaj nekaj časa Trinerje« vega ameriškega zdravilnega grenkega vina v spodbujanje slasti do jedi. Ce se to stori, prično prebavila zopet delovati, nova kri se napravi iz razkrojene hrane in ta nova kri bo porazdeljevala živilo vsem delom človeškega telesa. Živci se okrepe. Uživaj to zdravilo ob vsakovrstni nervoznosti in pri pokvarjeni prebavi. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
— Da se “A. S.” čedalje bolj-širi in da je res edini katoliški list za slovenski narod v Ameriki, je to najboljši dokaz, ke rravno ta teden se je vpisalo 55 (reci: petinpetdeset) novih naročnikov. Narod se ne ozira na podle napade, in treznomisleči rojaki dobro vedo, kdo ima prav.

Joliet, 111., 26. maja. — Pridnim u-' do, za vsako reč je moral imeti tolma-čcncem in učenkam' zadnjega razreda | ča, kdor ni znal angleško. Namesto naše župnijske šole sv. Jožefa se bliža č. g. Hribarja je zdaj en duh. pater najlepši dan njihovega življenja. To j kapucinar, ali kaj, ko zna le angleško bo dan prvega sv. obhajila, katero bo in nemško.
letos v naši cerkvi v nedeljo 20. juni- Kar se tiče dušnega življenja, tudi ja. Več o tem ob svojem času. Da- lahko zdaj bolj poskrbimo, in tudi nes samo opozarjamo cenj. starše onih kat. društvo je letos bolj velikonočno otrok, ki pojdejo letos k prvemu sv. spoved opravilo kot 'drugikrat.
Am. Slov. dosti naročnikov.
Ivan Klasič.
obhajilu, da so dobiti v zalogi tiskarne Am. Slovenca prav lepe obhajilne knjige, naročene za to priliko. Pridite
in kupite, dokler zaloga ne poide.	.
Brockway, Minn., 20. maja. — Tu-
—Umrl je v bolnišnici sv. Jožefa kaj imamo že zelo lepo vreme. Vse za jetiko rojak John Pavlin, doma od ¿ito lepo raste. Tudi dežja imamo za Novega mesta na Dolenjskem. Ker eno potrebo.
kem sezdravil s Trinerjevim grenkim vinom.
Kar s'e dela tiče, do sedaj je bilo bolj počasi, delalo se je pa zmiraj toliko, da ni bilo treba dolga delati. Zdaj pa hvala Bog* «e je začelo precej dobro služiti. -Do sedaj se je delalo 8 ur, zdaj ipo sklenitvi zadnje konvencije pa se dela 9 ur. Zasluži se tudi, da lahko vsaki prihrani kakšen dvajsetak na mesec, ako ljubi več hišo božjo kakor salun; ako pa ima salun za hišo božjo, da hodi tja približno vsaki večer poslušat brezverske pridige .ali duševno bolane besede, tistemu pa še primanjkuje, če bi tudi stotake nosil domu, če več použije kakor mu je treba in več kakor zasluži; pa je nepotrebno za takega, da si kvari svoj život najprej s pijačo potem pa z delom.
■nima tu sorodnikov in je umrl v revščini, so milosrčni prijatelji nabrali svotico za njegov pogreb, ki se je vršil v ponedeljek. N. p. v m.!
—	Poročil se je danes dopoludne v naši cerkvi g. Leo Terlep z gdčno. Ilenič. Bilo srečno!
—	Roza Martinčič, obtožena posku-šenega umora, je bila v petek dopoludne prvikrat zaslišana pred policijskim sodnikom Allenom; slučaj je bil preložen za teden dni in obtoženka obdr-žana v zaporu brez poroštva. Kakor smo zadnjič poročali, je obtoženka iz maščevanja zaradi pretepanja in iz strahu za svoje življenje predzadnji torek (18. t. m.) zjutraj polila svojega soproga, Frank Martinčiča, z gasoli-nom in ga potem zažgala. Strašno opečeni soprog se nahaja v bolnišnici sv. Jožefa in bode gotovo okreval, da-si so od začetka zdravniki dvomili; •vida ni izgubil, in se sploh počuti že mnogo bolje. Slučaj pride naravnost pred veliko poroto.
—	Memorial Day ali Spominski dan bo obhajan prihodnji ponedeljek, dne 31. maja, namesto 30. maja, kateri dan pade letos na nedeljo. Jolietski veterani državljanske vojne se bodo vozili v avtomobilih pri paradi. Parada se prične ob poludveh popoludne od Masonic Temple-a vzhodno po Jefferson cesti do Herkimer, severno do Cass na Chicago cesto itd.; parada se nazadnje razvrsti pred spominkom na trgu sodnega poslopja, odkoder se veterani odpeljejo potem na pokopališče v Oakwoodu venčat grobove umrlih tovarišev.
—	Ponočni tatovi in vlomilci so bili zadnje dni izredno delavni. V noči od ponedeljka na torek je izginilo 14 prelepih piščancev iz kurnika našega g. organista, ki je obenem tudi imeniten perotninorejec. V noči od nedelje na ponedeljek so izsekali okno v prodajalni zlatninarja Berkowitza na Collins cesti m mu ukradli precej dragocenosti; in vlomili so tudi v neki salun ter si prisvojili dokaj žganja in smodk. In v soboto zvečer so se drznili celo v stanovanje mestnega pravd-nika Wellnitza med njegovo in njegove soproge odsotnostjo ter so ukradli zlato uro, zlato zapestnico in nekaj denarja. Zatorej pozor pred tatovi in vlomilci!
Zadnje vse tri dni smo imeli proce sije, kakor vsako leto. Vsak dan smo šli na eno stran, prvi dan na sever, drugi dan na jug, tretji dan pa na vzhod. Ob osmi uri se je začela procesija, potem litanije vseh svetnikov, potem pa maša in šmarnice. Lepo se zahvaljujemo č. gospodu Vincentu Schiffrerju O. S. B. za njegov trud.
Hudo se je poškodovala gospa Hu dovernik, ko je ušel konj, pa sedaj se zdravi, in upamo, da kmalu okreva. Janez Žumer st. je tudi bolan in gospa Zima. Vsem želimo, da kmalu ozdravijo.
Včeraj so prišli obiskat svojce iz St. John’s College-a Pavel Oman, Joe Oman in Rajko Golob, ki je prišel obiskat svojega očeta.
Drugih novic ni in tedaj sklenem za danes s pozdravom na vse čitate-Ije in cenjene naročnike. Vrlemu našemu listu pa obilo uspeha.
Janez Poglajen.
Ely, Minn,, 24. maja. — Dne 20. ma
ja je tu v Gospodu zaspala Slovenka Terezija Habjan, soproga vobčespo štovanega rojaka John Habjan-a, stara 42 let, rojena v Kočevju pod imenom Kožar. Poleg žalujočega sopro ga ostavlja S otrok, katerih najmlajši ima pet let, štiri hčere in eden sin Bolehala je že. dlje časa na raku jetrih, vsled česar se je 'morala ločiti od svojih predragih v boljše življenje katero ni minljivo. Družina Habjan je prišla iz stare domovine pred 18. leti; nastanila se je v Tower, Minn., kjer je preživela 7 let, ostala pa v Ely. Pogreb je bil dne 22. maja zjutraj sv. mašo v cerkvi sv. Antona Pad. katero je daroval Rt. Rev. Jožef F. Buh. Po sv. maši je župnik dal kra tek govor v slovenskem in angleškem jeziku. Pogreba se je udeležilo ogro mno občinstva iz tukajšnje naselbine ter g. Frank Tancig in g. Jožef Sto-nich s svojo soprogo, sorodniki iz Tower, Minn. Ostali žalujoči družini in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje. Pokojni Tereziji naj sveti večna luč!
Danes so se tu poročili g. John Jud-nich .z gdč. Ano Petrich iz Semiške župnije, ter g. Frank Erzar z gdč. Franco Grošelj. Obilo blagoslova!
Jos. J. Peshel.
Sep Rems ml.; da dobro igta.Vè', to je umevno, a bilo je zopet preveč hrupa, da bi človek to z nefeešk® mirnostjo užival !
5.	) “Ujetega priera iMKzba”, Gregorčičeva, poje meša® zbesr-, kafer emu se pač častita, posebno ¡g&gpiei “Alt” pojoči “Solo”; goapici “S'Opra'n” bi se pa svetovalo, da ‘se z ¡¿lasom v prihodnje ne presiti—bywvd by bode mogoče lepše donel.
6.	) "Gozdni akordi v duetu”, na ci-tfre. RrasHO •so donele strune igrane ‘od velez.nanih -dveh mojstrov — ni čuda, da sem komaj opazil, da je “manjši” gospod Ivan nekaj neizprosnih pomot napravil, ta “vekši” Zvonimir pa preveč v fantaziji, mbgoče- jima je srce hrepenelo po lepi 87. — nalogo sta pa le rešila kot “gentlemana”.
7.	) “Vražji bas”, ;Košat-ova v kvar-
Blaznika v sredinji rgosip. Franjo Sak-serja in /sodrugov '<-vtho imeli čast pozdravljati. •
Minul je 'večer pač v najlepši harmoniji — ^tharsikdo je vesel — ukaje— zapuščal dvorano, misleč si: “ali over!” S pozdravom, Vam vsem udani
—č — gotovo z Ribnice.
Omeniti moram tudi o naših cerkve- rtetu. 'škoda pesmice, take fiaske ni nih pevcih. Do sedaj je bilo iprav ža- vbožica zaslužila.
lostno poslušati petje ha koru, ker ni I 8.) “Mladi vojaki”-, Parma, udarja bilo petje, je bilo kričanje. Ali zdaj tamburaški zbor — to pa to, dokazalo pred dvema mesecema smo dobili or- Ie burno ploskanje, ganista ali pevskega učitelja, kateri je I 9.) "Crnogorac Črnogorki,” pl. Za-prav izurjen in navdušen za cerkveno Jec) mozki zbor. Pogrešali smo groa-slavnost in za ča-št božjo v petju in v no drugi tenor in prvi bas. Jako lepa godbi. Ta jih je izučil. Samo ne- skladba, nerazumljivo mi je, da sem kateri so odstopili, ki ne vejo, kaj je tako malo vžival: piano, forte, cres-sloga, kakor pravi pregovor, da sloga cendo i. t. d. Prišel sem do zaključka, jači, nesloga pa tlači. Vendar pa pet- da se glasovi jeden druzega “bitati” je ni propalo, če jih je tudi malo, pa hočejo, kdo se bode bolje slišal. Pe-že toliko naredijo, da ni niti malega smi naj se pojejo, kakor so pisane; pogreška. Petje se pa vrši v moškem ako bode pevec na znamenja pazil, in ženskem zboru od Velike noči na- ¿lobi vsaka pesmica "ta pravo” zahva-prej. Ali kakor je bilo petje veliko- 1°; ‘komponist je vendar komponiral nočne praznike, takega se malo sliši: pesmico, da se lepo zapoje, ne pa mogel bi reči, da ni bil nobeden pri "sfuša!”
maši, je vsak držal proti koru in paz- Da je bil svet vesel, da se je ta pte-ljivo poslušal, kako so doneli glasi iz krasni program končal, ni treba pov-gladkih grl.	darjati; ni ne preveč dobro, skoro 2 uri
K sklepu mojega dopisa pozdrav- mirno sedeti, poslušati, tiho molčati, ljam vse rojake po širni Ameriki in ako Te po ušesih trga — vsled nepra-stari domovini. Tebi, vrli list, pa vih glasov — kakor da si bil na : pre-
želim veliko uspeha in predplačnikov. | Josip Križmančič, Box 615.
pihu.
Sicer je bila pa splošna zabava jako intimna— še celo “dobroznani” je bil La Salle, 111., 24. maja. — Pozor 1izvanredno dobre volje — mizice so Slovenci in Slovenke v La Salle in b,le IeP° zasedene z veselimi ljudmi, okolici! Diletantski Pevski Klub zopet se Cel° nase8a častitega g. Lojzeta priredi igri "Buček v strahu” in “Kralj Herod”, na soboto večer, dne S. junija | v M. K. dvorani ob pol 9. uri zvečer.
Culo se bo lepo narodno petje m svi-rala bode slov. godb... Vstopnina le lSc :n lOc. Rojaki in rojakinje se bodo gotovo zopet mnogoštevilno udeležili, ter si privoščili 'za par centov najlepšo domačo zabavo, za kar se jim že vnaprej zahvaljujemo. Toraj | na svidenje, Vas uljudno vabi
Diletantski Pevski Klub.
Pittsburg, Pa., 22. maja. — Ker že dolgo časa nisem videl nobenega dopisa iz Pittsburg*, kateri bi se tikal delavskih razmer, zafor-aj jih hočem jaz nekoliko opisati.
Kolikor je meni znano, se z delavskimi razmerami ne morem nič posebno hvaliti; nekatere tovarne delajo po 4 ali 5 dni na teden, a pred kratkim časom sem slišal .pogovore: v tej ih oni tovarni je delodajalec po 50 do 100 delavcev domu odposlal Za nedoločen čas. Kaj 'ne, dragi rojaki, to jfe slabo znamenje za nas delavce. Sedaj se zopdt 'Sliši, da bodejo v kratkem času začele delati vse tovarne s polno močjo, toda 'vrjeti vsega ni, kajti ob-ljubujejo nam to že dolgo časa, a izpolnijo 'pa 'le malo.
Toraj rojakom ne svetujem sem prihajati dela iskat, kajti je tukaj dosti 'brezposelnih ljudi. Kedar se bo na bolje obrnilo, bobi drage volje v tem listu poročal.
Kar se tiče medsebojnega življenja, je res hvalevredno, kajti ni slišati medsebojnih prepirov in sovraštva, temveč kaže se povsod le lepa zloga, blagi mir in prijateljstvo. Seveda kakor povsod je tudi pri nas “ljulike” med "pšeničto”, upam, da me zastopite.
Z mesecem majnikom prejeli smo tudi lepo majnikovo vreme in tudi dobili smo priložnost počastiti Nebeško Kraljico med šmarnicami, katere se vršijo vsako sredo in soboto zvečer, ob poluosmih; kako zanimivo je gledati, ko hiti vse staro in mlado tja na hribček v slovensko cerkev, da tam počasti z duhtečimi rožami obdano -Kraljico nebes in zemlje. Res je to
hvalevredne! delo našega župnika, č g. John Mertla.
Naj tudi omenim, da dasiravno še kriza pri nas gospodari, vendar nisd naši fantje in dekleta zgubili volje do ženitbe, kajti vsako hedeljo se novi pari oklicujejo. Siji vsi Srečni pod pezo zakonskega jarma!
Sklepajoč svoj dopis, pozdravljam, vse rojake in rojakinje, ppsebno pa tiste, kateri z menoj vred iše uživajo “ledičen stan”.	Anton Jiišica.
(Nadaljevanje na 5. ¡stakni.)
i naročajte še na Amer. Slovenca. Stane le $1:00 na leto.
+
Zahvala,
/
Globoko ginjeni po mnogoštevilnih dokazih iskrenega sočutja povodom smrti našega presrčno ljubljenega in nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda JOŽEFA STALZER izrekamo tem potom vsem prijateljem, znancem in sploh rojakom najtoplejšo zahvalo.
Prav posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, namreč Rev. F. S. Šušteršiču iz Jo-lieta, Rev. John Kranjcu iz So. Chicage, Rev. John Plevniku iz Waukegana in Rev. Ant. Sojar-ju iz Chicage, ki so predragemu pokojniku izkazali zadnjo čast in nas tolažili v prebridkih dneh.
Chicago, ozir. Joliet, III., 24. maja 1909.
Marija Stalzer, soproga;
Jožef in Anton, sina;
Sister Ferdinanda (Marija), hči.
—	Z asfaltom tlakovana bo Chicago cesth prav do gorenjega mostu morda že v bližnji bodočnosti. Tozadevno prošnjo, ki se predloži mestnemu odboru, je že podpisalo mnogo hišnih posestnikov in pričakovati je, da jo podpišejo še vsi ostali v II. wardi, saj bo vsem asfaltirana cesta v korist in ponos, in cela warda zadobi potem bolj velikomestno lice.
—	Dežja so že potrebovali farmarji po naši okolici in dobili so ga včeraj dovolj, ampak deževati pa še ni prenehalo, ko to pišemo. Čez pretoplo vreme se doslej še nismo mogli pritoževati.
—	Naše pevsko društvo Sokol je imelo zadnjo nedeljo svoj prvi letošnji izlet v hosto, kjer se je razvila najlepša zabava.
—	Predzadnji ponedeljek je nezna-nokam izginil mesar in klobasar John Mueller, 713 N. Broadway. Pravijo, da se mu je duh omračil.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna sta imela: Korevec Frank in Stojsavljevič Stevo.
Aurora, Minn., 20. maja. — V tej naselbini sta bila poročena dne 17. t. m. Jožef Ogrinc iz župnije Polica in Nežica Ule iz župnije Grahovo, ob 10. uri po domačem g. župniku Rev. A. Pirnat. Zaročencema kličem na mnoga leta! Pozdrav!
Repnikov Jože.
Etna, Pa., 25. maja. — Slavno uredništvo Amer. Slovenca, prosim Vas za malo prostora v Vašem cenjenem listu. Veselega nimam kaj poročati, pač pa žalostnega. Tukaj je ubilo dne 22. t. m. Nikola Spahiča ob 2. zjutraj v tukajšnji tovarni. Delal je na tako-zvanem ‘Bar Mili’. Ko je bil pri svojem delu, mu je od vročega železa košček bele žice odletel v prša in mu presekal glavno žilo. Bil je na mestu mrtev. Pokojnik je bil star le 23 let, doma je bil od Bosiljeva na kranjsko-hrvaški meji. Pri' društvu ni bil nobenem, tako da je še večja nesreča za njegovo rodbino. Pokojnik ostavlja tukaj Jednega brata, katerega je zadnjo zimo pobilo na glavi tako močno, da mu je od udarca otrpnila leva roka in noga, tako da ni za nobeno delo več sposoben; tudi on ni bil v nobenem društvu, kar je zdaj še bolj nesrečen, ko mu je še brata ubilo, kateri je za njega skrbel. Zato so se nekateri zavzeli za njega in kolektajo, da bi ga spravili v stari kraj. To naj bo zgled vsem tukajšnjim Slovencem in Hrvatom, zgled njim, kateri niso še pri nobenem društvu, kako hitro človeka nesreča zadene. Nihče ne ve, kje ga čaka nesreča. Na delu, kjer je pokojnik delal,-pravijo da m še nobenega ubilo, nesreča je prišla, njega je. Zato vi,
Barberton, O., 18. maja. — Sprejmite par vrstic v Amer. Slov. Prvič, vreme je lepo in vse je lepo zeleno i drevje je cvetelo; z gorkoto se pa ne morem pohvaliti, je le frišno, no pa bo še preveč vroče kot je vsako leto.—
Glede dela tu, je malo boljše, pa ne •svetujem ne še zdaj sem hoditi. —
Še nismo nič čitali v Am. Sl., da je naš č. g. Hribar šel v stari kraj in v Rim; je odšel 2. maja in se sliši, da se povrne s prvim tednom avgusta Mu želimo srečen pot in povratek. Za nas Slovence je prav dobro, da imajo Angleži duh, da se tudi mi ume-mo ž njim;,saj pred je bilo za nas hu-
New York, 17. maja. — .........—m
bilo je zaman — kako pa, da ji danes — obrazek je rosan?.
Zopet sem tu s svojim “unclnom” z uptowna, dragi bralec tega nam tako priljubljenega lista “Amer. Slovenca”, da Te malo razvedrim s poročili tukaj snega velemestnega življa. Gradiva je itak vedno zadosti, posebno pa, ako se človek brezkoristno zanima za napre dek in blagor naših rojakov — v tej krasni naši “Novi Domovini!” Ako prav povprečna slamnikarska obrt sedaj polagoma ponehuje, se le še sliši: tam je bila kaka veselica — tam ples lepa zabava — po “kranjski šegi”; zopet kaka cerkvena slavnost; mar ni iz tega očividno, da se naš narod zares rad razveseljuje? In naravno; ker se tudi siva “unclna” z uptowna rada ve seliva, sva jo popihala z gorke up-townske burge “downtown”, ter smuk nila “per pedes apostolorum” v down-townsko lepo razsvetljeno dvorano, kjer je bila zopet “Domovina” in sicer veselica Pevskega društva “Domovine” z Brooklyna!
Bilo je pač dobro obiskano — seve da “uncle” žalibog pogrešali smo veliko. . . Kje so naši tovariši, kje SO veseli obrazi? Seveda, ta neznosna vročina je veliko iztirala naših veseljakov na prosto, kjer slavčki žvrgole, cvetli ce tak’ lepo duhte — nekaj nas je pa le moralo ostati za “Beine švingati” — izbila! bilo je še več prostora za plesati in tudi plesalo se je po taktih, zato ker je bila godba zares izvrstna.
Celi “probram” je bil jako umetno sestavljen, se je koj videlo, da je koncertni odbor, s svojim vodjo ozir. predsednikom na čelu, se še precej likal v taki jednaki stroki. Tedaj ker je bil program, je stalo tudi v programu, da se bode tudi pelo, seveda na “sekirice”, pa jako lepe pesmice slovenske, namreč začelo se je:
1.) Buči, buči morje adrijansko... Morje! Da! Da! Morje! Oh je! Kaj si je neki tenor domišljeval, ali ni bil zmožen z lepodonečim glasom: “Morje!” vzklikniti? Kje :so bili pk dfugi
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeve mlioe 2n^v*
sprejema vloge na knjižice in na tekoči rauui aJ 1 Qi ter je obrestuje po čistili	*	/O
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostih papirjev po
dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300 000.
PODRUŽNICE, SPLJET, CEL0TEC IN TRST.
Štev. 1005. Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co. v smislu kongresnega sklepa o hrani In zdravilih z dne 30. rožnika 1906.
Oslabeli želodec
z vsemi neredi, kakor neprebavnost, zasanost, novo ali zastarelo vnetje, kolika, ščipanje v želodcu, zoltenica, nevralgija v želodcu, neprebavnost, nervoznost, žganje srca in krči rabijo dobro zdravilo, kakor je
Severov življenski balzam f
ki utrdi in okrepča želodečno delovanje. To je najbolje in že poslrušeno zdravilo za vse zle počutke, tugovanje, nezmožnost, potrtost in izčeipano životno silo. Priporočljivo posebno za stare in slabotne ljudi. Zvesti prijatelj mater in deklet. Cena 75c.
TRPEL NA ŽELODCU.
“Trpel sem na želodcu, bolečini v boku, nerednosti srca in sploh po vsem životu sem počutil nekako slabost. Po rabljenju Severovega balzama za življenje in želodečnih tabletov je vsa nadloga izginila in se sedaj počutim kakor nov in zdrav človek.” Robert Hudeček, 1102 Walnut Str., N. E., Cleveland, Ohio.
Prodaje se v vseh lekarnah.
Vprašajte samo za Severova.
kateri niste še v nobenem društvu, pn-' tenori?... Morje ni jih pokopalo, ob stopite, dokler ne bo prepozno, zakaj pečinah jih raztijaIo.. . Kako lepo fi-kolektati za ponesrečenimi ni dobro j gurira tu prvj bas _ a ga ni bilo čuti; ker nihče več rad ne da, veli, da zakaj drug; basi so edinp rijih na]ogo rcšili
ni bil v društvu.
Na delu se zazdaj ne moremo pritožiti, delamo še dosti dobro.
Pozdravljam vse rojake širom Amerike. Tebi, Amer. Slovenec, želim pa mnogo dobrih čitateljev.
John Škoff.
Forest City, Pa., 17. maja. — Prosim, gospod urednik, da sprejmete par vrstič v nam priljubljeni list A. S. Tukaj nas je približno 400 (štiristo) Slovencev, pa vendar se ne sliši riikake novice od tukaj; tako pa sem se jaz napravil, da priobčim mal dopis, ako ga ne bo zadela tista žalostna osoda —- v omenit
nekoliko bolan v notranjem delu života, pa hvala Bogu, da sem se vkrat
-z- glasovi, kateri so bili zares basi. -2.) Serenada: “Žarki jutranje zarje” od Hursa, svirali veseli tamburaši. Svetuje se jimyda'se bolj1 Vadijo1;‘škoda je tacih krasnih skladb, da bi se nepravilno igrale —- bil je pbpolen fiasko.
3.) “Luna sije”; Hajdrihova. Ta •pa ta, in še celo*“kvartet”, alšton pa začnimo: Luna sije — KladvO bije Trudne pozne ure že — Pred neznane i. t. d. Pevcev požrtvovalnost je bila jako dobra, le poslušalci šo bili nekako nestrpni, sd rajši med seboj zabavali — žal — pesmica se je zgubila, brez da bi bil kdo navzočih opazil, da se je sploh pela — je bolje tako — za ma-zeks — svab
Ne zdrava rudečica
je odstranjena iz lic trpečih, ako rabijo
Severov krišistilec
ki je hitro in delujoče zdravilo okrepča nezdravo kri in nje barvo, odstrani zelene pege na obrazu ter daje dobre počutke in prinese zdravje. To zdravilo je jako dobro zoper bledico, lišaje, rane itd. Najbolje zdravilo spomladi. Cena $1.00.
Nestalni živci.
Ko so živci nestalni, napeti, nepokojni jih bode pomiril in okrepčal
Severov Nervoton
ter jih pripravil do pravega delovanja v vseh slučajih nervoznosti. To je prava tonika za možgane in živčni sestav, zoper živčni glavobol, potrtost misli in izgubo spanja in vse druge take nerede. Cena $1.00.
NE JEMLJITE PONAREDKOV.
ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
koš! Toraj žalostnega nimam kaj noj je nekdo stokal: ‘mej iti, kakor da ravno zdaj sem bil pojejo’!
4.) “Pomladni glasi v duetu”, na glasovir igrala gospica Mimica in g.

KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora je odpotovalo dne 3. maja 54 Slovencev, 137 Hrvatov in 36 Srbov; 4. maja 68 Slovencev, 15 Hrvatov, 25 Macedoncev in 26 Kočevarjev.
—	Sneg v majniku. Dne 2. maja je na Gorenjskem močno snežilo. Temperatura je radi tega jako padla. Snežilo je tudi na Dolenjskem do Pijave Gorice. Skoda na drevju je znatna.
—	Strelišče za topničarstvo pri Krškem se baje, kakor poroča ‘Zeit’, o-pusti in uredi nc \ o pri Trnju v okolici
Sentpetra na Krasu.
—	Boj za slovensko vseučilišče. Da se razširi zanimanje in gibanje za slovensko vseučilišče, je razdelil deželni odbor tisoč izvodov knjižice “Boj za slovensko vseučilišče”, ki jo je izdala “Slovenska dijaška zveza”, med društva in razne korporacije.
—	Stavkali so uslužbenci na električni železnici v Ljubljani 1. majni-ka. Drugi dan je bila stavka končana. Uslužbencem so ugodili tri četr-tinke od njih stavljenih zahtev, med drugimi tudi, da bodo izginili nemški napisi in da znanje nemškega jezika ne bo več pogoj za sprejem v službo.
—Novo slovensko industrijalno podjetje. M. Ivančič, veletržec in posestnik v Medvodah zida tovarno za laneno olje. Tovarna bo izdelovala večinoma namizno olje iz bombajskega in argentinskega semena.
—	Mizarsko tovarno baje. za sto
delavcev prostora gradita v Kandiji g. Vinko Umek Novomeščan in g. Jev-šček, bivši poslovodja Naglasove tvrdke. To bode gotovo pomagalo na-daljnemu razvoju Kandije, v Novem mestu pa še vedno stoji kitajski zid?!
—Z deli za preložitev ceste čez Muljavo so nedavno pričeli.
—	Za enotne pasme v kranjski živinoreji. Ker se je pokazalo, da ni bilo soglasja med deželnim odborom in med c. kr. kmetijsko družbo pri podpiranju nabave plemenskih bikov, se je deželni odbor obrnil do kmetijske družbe, da se naj odslej postopa po skupnem enotnem načrtu, da se doseže na Kranjskem čiste pasme.
—	Ruski mladeniči na Slovenskem. Dne 2. maja so dospeli v Ljubljano štirje ruski mladeniči, ki se nameravajo na Slovenskem naučiti kmetijstva. Na kolodvoru jih je sprejela s slovansko gostoljubnostjo gospa Terezina dr. Jenkova; na to so se odpeljali na Dolenjsko.
spomina izza septembrskih dogodkov v Ljubljani.
—	Rekurz ljubljanskega veteranskega društva proti odloku kranjske deželne vlade, s katerim se je društvo razpustilo, je ministrstvo notranjih zadev zavrnilo. S tem je usoda tega vedno lojalnega in patrijotičnega društva zapečatena. Zaslugo za to pa ima kranjska skrbna in pravična vlada!
—	Nesreča. V Št. Rupertu zgodila se je velika nesreča. 18-letna Karolina Strmole hotela je gladiti novo obleko. Šla je torej v drugo hišo po žrjavico za gladilnik. Ker pa je bil hud veter, zakrila je gladilnik s predpasnikom. Predpasnik se je vnel in zgorela je na deklici vsa obleka. Prepeljali so deklico potem v bolnišnico, kjer je umrla vsled opeklin.
—	Zopet samoumor v Idriji. Ustrelil se je doma v soboto, 8. maja, opoldne 32 letni oženjeni rudar in posestnik Janez Brus z lovsko puško Oddal je dva strela v prsi ter bil kmalu mrtev. Bil je socialni demokrat.
—	Umrla je v Kranju gospa Antonija Belec. — Umrl je v Podgori pri Borovljah g. Rupert Janc, c. kr. poštar, ki je v prejšnjih časih vozil četve-rovprežno pošto čez Ljubelj do Tržiča.
—	Uboj. Dne 2. maja ubila sta fanta Klemenčič iz čateške fare in Pavlovič iz fare Križevo, posestnika Antona Vlašiča iz Kraške vasi s kolom, potem ko so se bili pri pijači sporekli. Vlašič zapušča ženo z nedoraslimi sedmerimi otroci. Surovost srca, združena s pijanostjo, rodi tako grozne sadove.
—	Smrtna kosa. Dne 4. t. m. je umrl na Bregu pri Litiji mnogoznani in povsod spoštovani Jožef Simončič, posestnik, mlinar itd. Ranjki je bil vzor moža-poštenjaka, skrbnega gospodarja in dobrega očeta.
—	Umrla je na Bledu (Grad) Katarina Vovk roj Ferjan, mati nadinže-nerja Vovka in tašča trgovca Sekova-niča na Bledu.
—	Uboj se je dogodil v Št. Rupertu v nedeljo 2. maja. §icer pošten sin posestnika Rometa iz Kozjeka je zašel v slabo družbo — namesto v cerkev — so šli v gostilno. Pijanost in lakomnost pa ne pozna mej — divjaki so ga zdelali, da je tekom 24 ur umrl.
—	Umrla je dne 5. majnika v Št. Jerneju dobro znana in dobrotna gospodična Jožefa Majzelj.
—	Umrl je na Dunaju po daljši bolezni vpokojeni dvorni sluga Fortunat Klun, nečak pokojnega poslanca Klu-
sarski” vajenec zahvalil in veli ključavničarju oditi. Navihanec je šel potem v mesnico in ker so bili predali že “pospravljeni”, je zopet odšel. Ko so domači to zaznali, so mesnico zabili, mladega navihanca pa je policija dejala pod ključ.
— Navihanec. Dne 30. m. m. je prišel v neko trgovino na Starem trgu v Ljubljani okoli 18 let star fant ter rekel trgovcu, da ga je poslal salezijanski ravnatelj iz Rakovnika, da bi mu dal v vpogled dve obleki. Trgovec je želji takoj vstregel in dal neznancu mesto dveh pet oblek. Popoldne prinese mladenič nazaj dve obleki ter vzame mesto teh črne hlače, naramnice in dva ovratnika, da naj pošlje račun za vse skupaj ravnatelju g. Kovačiču. Drugi dan pa dotičnik zopet pride ter pravi, da je g. Kovačič sedaj na južnem kolodvoru, odkoder se misli odpeljati v Italijo, da mu je zmanjkalo 30 K voznine, katero je tudi dobil. Goljufija je' bila kmalu odkrita in goljuf, v osebi 181etnega dninarja iz Mokronoga, Ignacija Miklavčiča, areto-van. Na njegovem stanovanju na Selu so dobili še izgoljufano obleko. Izročili so ga sodišču.
—	Južnoštajerska hranilnica v Celju je dovolila v svoji seji Družbi sv. Cirila in Metoda 500 . K.
—	Cerkev v ognju. Iz Poljčan se piše: Večer zadnjega aprila je bil za našo župnijo osodepoln: ob grozni nevihti treščilo je v stolp podružnice Sv. Marije Ljubično. Par trenotkov je bilo videti vso cerkev obdano od ognjevitega svita. Zgorela je stolpova streha in mežnarija z gospodarskim poslopjem.
—	Vogelna hiša celjske posojilnice. Vogelno hišo lahko imenujemo to stavbo, stoji namreč ob treh ulicah, Graški, Kovaški in “Ringu”. Hiša je bila že pred novim letom gotova, zdaj jo izvršujejo v notranjščini. Prvotno se je govorilo, da bo tu kavarna. Za-zdaj se je misel še opustila za kakih deset let, ker je velik riziko. Zato pa bodo ob treh ulicah same trgovine dveh dozdanjih celjskih tvrdk in ene nove tvrdke iz Ljubljane, v treh oziroma dveh nadstropjih pa stanovanja. Hiša bo gotova šele na jesen.
—	Samomor bivšega župana radi izgubljene pravde. V ormoški okolici so našli v nekem gozdu na drevesu obešenega posestnika Franceta Ivahu-šo, nekdanjega župana v Kagu. V samomorilčevem žepu so našli sodnij ske spise o neki pravdi, katero je zgubil Ivanuša in pismo, v katerem prosi ženo oproščenja, da si je vzel življenje, ‘ker na tem svetu ni nobene pravice’.
—	Umrl je V Mariboru domobranski stotnik Pirhan. — Ubil. se je sin sod. svetnika Smoleja v Celju, ki je bil pri mornarici. Padel je z glavo tako nesrečno na nek žebelj, da je umrl.
—	Nabori. Iz celovške okolice je prišlo na nabor 343 funtov. Potrjenih izmed teh samo — 31 in en prostovoljec, torej niti deset od sto ne! Drugi dan so jih vzeli izmed 276 fantov le— 30! Sploh se vidi povsod in tukaj posebno, da gre tam, kjer ljudstvo moralno in telesno nazaduje, tudi z odporno silo v narodnem oziru nazaj. V Borovljah jih je bilo potrjenih nekako četrtina!
—	Loče pri Beljaku. (Grize jih.) Naši privandrani Nemci ter slovenske poturice so kar zbesneli,- tako v živo jih je zadela ustanovitev našega izobraževalnega društva. Pišejo in lažejo v svojih trobilih, da je veselje.
PRIMORSKO.
—	Slovenska občinska hranilnica se snuje v Trstu. Jamčile bodo okoliške občine.
—	Blagoslovljenje Simon Gregorčičevega doma v Gorici, ki je namenjen
slovenskemu šolstvu, se je vršilo dne
1.	majnika.
—	Slovenski napisi na postaji Nabrežina. Po dolgem boju za dvojezične napise so obesili na postaji dvojezičen napis — toda samo na blagajni, da ve tudi Slovenec, kje šteti denar!
—	Šulferajn v Gorici pod pokroviteljstvom c. kr. državne vlade prav hitro stega svoje kremplje po slovenskih otrocih. Zanimivo je, da so štirje razredi šulferajnske šole žč podržavljeni, dočim morajo domačini Slovenci v Gorici vzdržavati slovenske šole— sami in je v Gorici Slovencev gotovo več nego.9000. Pa ne samo nemštvu, ampak tudi svobodni šoli pripravlja v Gorici šulferajn pot. Šulferajnov “Auf-sichtsrat” profesor Stockmaier je prepovedal, da bi se novo šulferajnsko šolsko poslopje blagoslovilo in je dal odpraviti tudi kip Matere Božje, ki je stal prej na hodniku in so ga kupili starši katoliških otrok. In nahajajo se med Slovenci še zaslepljenci, ki podpirajo društvo.
—	Dezerterja. Iz garnizijskega zapora v Pulju sta jo odkurila prostaka 87. pešpolka Ivan Breznik in Karol Rose.
—	Umrla je v Vrtovinu pri Ajdovščini 781etna Ter. Štibelj, mati znanih rodoljubov J. Vukasoviča-Štibelj, polkovnika v srbski armadi in H. Štibelj, lastnika slov. pogrebnega podjetja v Trstu.
HRVATSKO.
—	Hrvaška šolska družba se snuje, kakor smo zadnjič poročali, v Osieku, imenovati pa jo hočejo “Strossmayer-jevo družbo”. Družba je postala silno potrebna, ker je mažarsko “kulturno” društvo “Julian” na Hrvaškem osnovalo že 73 šol, od teh 70 samo na Slavonskem, kjer je naseljenih 60,000 Mažarov in 100,000 Nemcev,
—	Hrvati za slovensko planinstvo. V občinskem svetu zagrebškem se je odkazal odseku predlog, naj občinski svet dovoli podporo “Aljaževemu domu”. Na občnem zboru “Hrvatskega planinskega društva” je bil soglasno sprejet predlop-. da bi slovenski “Planinski vestnik” postal tudi glasilo hrvaških planincev. Društvo je sklenilo darovati za “Aljažev dom” 200 kron.
—	Nestor hrvatskih književnikov in pesnikov Ivan vitez Trnski, ki je zložil tudi občeznani pesmi “Oj Banovci” in “Oj junači”, je< obhajal 1. majnika še čvrst in čil svoj 90. rojstni dan.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building.
wwMmwiMvwwww
\ Stassen k
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. WJWWW'JV.\WJWJWJWY.
Kot nova izgleda obleka ko smo I« mi očistili in pogladili, neglede ako Ja iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se «•« znanijo z našim delom. Prenovi»* obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za Kar zahtevamo le malo Pl* čilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka Sc Co.
620-622 Cass St.	JOLIET, ILL,
Chi. Tel. 489.	N. W. Tel.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago St*.
Točim izvrstno pivo, katero izd*. Iuje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočala
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
pošljem uzorce. Vsa
Dobro vino oi 3Sc do 45c gaL, staro vino po 50e gal., Riesling vš* no po 55c galon. Sladki mošt, 24 steklenic za 15. Fino muškatel vino po 40c gaL Na zahtevanj« naročila pošljit«
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., California
—Belokranjske novice. (Prvi strah.) Letošnje leto nam obeta precej dobrega sadu. Kamorkoli se človek ozre povsod vidi bujno rast. Kmet se z veseljem ozira na svoja polja i vinograde, ki tudi zelo lepo kažejo. Toda Bog nas varuj le slabega vremena, ki je že začelo strašiti. Zadnjega aprila zvečer je že okoli Črnomlja precej mlatila toča. Mlademu zelenju to gotovo ni na korist. — (Orjak pogorel.) Blizu Rutečne vasi uro hoda od Črnomlja je zgorel orjaški kostanj, ki je meril v obsegu nad sedem metrov. Rastel je morda i štiri stoletja in v tej visoki starosti ga je uničil ogenj že zelenečega. Znotraj je bil namreč votel in suh. Kako se je vnel, se gotovo ne ve. — (Kaj je z železnico?) Naši ljudje z velikim hrepenenjem pričakujejo, kdaj bo počil glas, da se bo začela graditi železnica. Zdaj zopet merijo železniško progo nekaj nižje.
—	Kranjsko vino v Pragi. Izvoz kranjskih, zlasti vipavskih vin na Češko in na Moravsko čedalje bolj raste in se bode gotovo še bolj razvil, ko se bodo vinogradniki poprijeli pravilnega kletarjenja. Prva vipavska vinarska zadruga je ustanovila v Pragi že zalogo svojih vin in v kratkem otvori tam svojo lastno vinarno v sloveči starodavni patricijski hiši “u Vejvodu” (pri vojvodi). Da se češko občinstvo, zlasti pa vinski trgovci, vinarji in gostilničarji še bolj seznanijo s kranjskimi vini, zlasti pa da se informirajo, kje in kakšne vrste vina na Kranjskem rasto, priredi novomeška podružnica kmetijske družbe kranjske v Pragi od 29. t. m. do 6. junija deželno razstavo kranjskih vin s poskuševa-njem istih. Te razstave se udeleži kakih 25 kranjskih najboljših vinskih producentov in zadrug, ki razstavijo 30 do 40 vrst vina iz raznih krajev, tako da bodo vsi tipi kranjskih vin zastopani.
—	Pogozdovanje Krasa. Do konca leta 1906 je bilo pogozdenega Krasa na Kranjskem 2378 ha, na Goriškem *1143 ha, v tržaški okolici 869 ha, v Istri 1905 in v Dalmaciji 10,000 ha.
—	Živinorejska zadruga se je osno vala v nedeljo, dne 2. maja .v Trnovem
Ilirski Bistrici. Pri ustanovnem shodu je predaval g. deželni nadzornik LeSvart.
poročnik Mayer je prestavljen od
■ Pešpolka v Kraljevi Gradec. Torej ostane v armadl ta junak žalostnega
—	Ustrelil se je v Beljaku 24-Ietni Avgust Frank, trgovski pomočnik. Doma je iz Postojne.
—	Dan po pogrebu — zgorela hiša. V Sv. Barbari pri Miljah je po kratki bolezni umrl 46 let stari posestnik Josip Ražim, zapustivši vdovo in osem otrok. Dan po pogrebu — v ponedeljek dne 19. aprila — ko so nekoliko posnažili pohištvo, so hišni ljudje na večer zaprli hišna vrata in odšli skupno k nekemu prijatelju, da bi se tam, nekoliko utolažili po toliki bridki izgubi. Okoli devete ure zvečer pa so zagledali bližnji sosedi, da je v hiši nastal ogenj. Hiteli so na pomoč, ali bilo je zastonj. Zgorelo je vse pohištvo, obleka, pridelki in 250 K denarja. Tako je ta nesrečna družina izgubila svojega glavarja in reditelja in — vse drugo. Posestvo je bilo zavarovano. — Škoda je okolu 6000 kron.
—	Iz Novega mesta. Elektriko je bil vpeljal gosp. Košiček iz izvirka pod graščino Luknja v Kandijo za razsvetljavo in kot gonilno moč za svojo žago istotam, zdaj pa prodal celo napravo z žago vred g. Fr. Seidelnu, veleposestniku in trgovcu v Novem mestu za 103,000 kron. Novi lastnik bode prestavil vse stroje iz Kandije v Novo mesto ter skušal razsvetljavo vpeljati v Novem mestu.
—	Pri občinskih volitvah v Dragi na Kočevskem dne 28. aprila so zmagali Slovenci v prvem razredu; volitev v drugem in tretjem razredu se Slovenci niso udeležili.
—	Navihan ljubimec. Delavec Fran
C.	v Ljubljani je izvohal da ima služkinja M. nekaj prihranjenih krajcarjev, kateri so mu tako dišali, da je začel v svrho, da pride do denarja, z njo ljubavno razmerje.Obljubil ji je zakon. Preje pa se je moralo seveda nakupiti pohištvo. Ker C. ni imel novcev, je pod to pretvezo izvabil od svoje ljubimke 230 K, za ktere pa ni kupil pohištva, marveč vozni listek do Amerike, kamor si je šel iskat še boljše sreče in bogatejše neveste.
—	Navihan čevljarski vajenec. Nedavno proti večeru je prišel 151etni čevljarski vajenec Viktor O. k nekemu kijučav. vajencu ter ga prosil, da mu je šel odklenit mesnico Julija Klemenca v Ljubljani, češ, da je izgubil ključ, pa jo mora pospravit. Vajenec je O. verjel in šel mesnico odklenit. Ko je bil z delom gotov se mu “me-
—	Možu je ušla žena trgovca z južnim sadjem v Gradcu Klara Korošec. Vzela si je iz blagajne 800 kron in hajd na kolodvor.—Ko je priletel mož za njo, je vlak z ubeglo ženico ravno zapihal proti Dunaju. Doma mu je pustila listek, da se ga je naveličala in gre v Ameriko.
—	Krvavo ženitovanje. Meseca februarja so obhajali pri Meču v Gru-šovju ženitovanje, h kateremu je prišlo tudi par fantov prisluškovat. Ob 10. uri prideta tudi Franc Pahič in Anton Lubej, katera so pa tepinski fantje napodili. To je Pahiča in Lubeja tako razjezilo, da sta sklenila se maščevati. Pridobila sta še Slemen-šeka in Skerbineka ter se oborožila s puško dvocevko, ki jo je Pahič ukradel svojemu polbratu. Nato gredo vsi štirje nazaj k Meču in so začeli peti in tepinske fante izzivati, da bi prišli ven, in ko so se približali na kakih 25 korakov, je zadonelo povelje “ogenj!”, na kar je Pahič ustrelil in ranil pet tepinskih fantov. Štirje so bili lahko ranjeni, peti, Janez Kompost, je pa dobil precej težke poškodbe in tudi izgubil jedno oko. Po pravdoreku celjskih porotnikov je sodni dvor obsodil Franca Pahiča na dve in pol leta težke poostrene ječe, dočim je druge obtožence oprostil.
—Pogorel je 18. aprila na Teharjih kozolec posestnika Jurija Jošta. Škode je okrog 4 tisoč kron. Siromak ni bil sedaj zavarovan; ob Novem letu ni mogel radi bolezni svoje hčerke zavarovalnine plačati in sedaj ga je ravno po preteku 3 mesecev zadela nesreča.
—	Zvezo slovenskih županov na Koroškem priporoča neki dopisnik v “S. N.”. Dne 27. apr. je bilo krog 30 občin v slovenskih rokah.
—	Mlad koroški kipar, Frid. Gornik, rojen Slovenec, je razstavi! na Dunaju svoje delo “Dies irae”. Delo je bilo odlikovano. Zopet eden, s katerim se bo ponašal nemški sosed, obenem pa zabavljal čez slovensko nekulturo!
—	Železnico skozi Ture otvorijo dne 1. julija. Slavnostna vožnja se prične v Beljaku in konča v Solno-gradu.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3
—	'T--	' ......... ........* '
d-rbe 30. aprila 1909.
V poj as ni lo.
Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakserju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti.
Kdor pošilja denar (vloge) v Mestno hranilnico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakserja, dobi v kakih 25 dneh utožno knj ižico, ker se poslovanje med Frankom Sakserjem in Mestno hranilnico 1jublj ansko jako točno izvršuj e. Kdor pa poši 1 j a sam. denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zaj edno ne obvešča hrani lnice, kaj naj se stori s pos lanim zneskom, ali pa svoj naslov tako netočno naznani, da se ji ne more knjižica pos lati.
Gospod Frank Saks er je naš zaupni k v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato je naj bo lj e, da s e ameriški rojaki naravnost do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanesljivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mestna hranilnica ljubljanska.
/

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Jrvi, naj večji in najcenejši §lovensko-katoliški Mist v Ameriki In glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek	j
JLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA..
Naročnina za Združet\e države le proti predplači $1.00 na leto; za- Evropo proti predplači $2.00 na leto.
."Popisi. in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
¿MKRIKANSKI SLOVENEC
Joliet, 111.	|
—--- I
Tiskarne telefon Chicago in N. W. S09 Uredništva telefona Chi. 1541.
Jri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
jtMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
|fhe first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 3LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising rates sent (¿n application.
CERKVENI KOLEDAR.
V).	maja	Nedelja	Prihod sv. Duha.
3!.	«s	P ond el j ek	Blnkoštr.i pond.
I.	jim.	T ov*vv	J t: venci, tr.tič.
2.	41	Freda	Erazem škof.
?.	«	Čet~tek	-4-» O Ü
t.	C«	Petek	Q «2 : r* n it ~.
5.	a	Sobote.	Bonifacij, škof.
BINKOŠTNI PRAZNIK.
Med gromom in bliskom je govoril »ekdaj Vsemogočni po Mojzesu izvoljenemu ljudstvu, ki je tresoč se poslušalo njegov glas. Tako je Bog zunanje pokazal svojo mogočnost in upognil pod jarem svojih zapovedi trdovratno Judovsko ljudstvo. — In o prihodu sv. Duha nad apostole, se li ni nekaj podobnega zgodilo tudi v Jeruzalemu: silni vihar se je dvignil ter napolnil vso hišo, kjer so bili zbrani apostoli ih nad njih glavami so se svetili goreči plameni? Ta vihar in ti plameni nam pričajo mogočnost sv. Duha, ki pa ni polnil src le s strahom, kakor nekdaj v puščavi grom in blisk, ki je pretresal Sinajsko goro in so Izraelovi otroci trepetaje čakali vsemogočne besedi. Hotel je pokazati ta grom in blisk !'e ono skrivno moč, s katero naj so prenovljena ’srca vseh. Zato pa je *a tvas spomin prihoda sv. Duha znamenitejše dejanje, kakor je bil Judom Spomin na Sinajsko postavodajo. Judje so se s strahom spominjali, kako so se njihovi pradedje tresli, ko jim Je Bog narekoval postave: mi pa se z veseljem spominjamo, kako je prišel po Izveličarju obljubljeni Tolažnik, ki ¿i nas učil vso resnico, razsvetlil um, utrdil voljo, užgal ogenj sv. ljubezni, skratka, kojemu naloga je bila:- prenoviti zemlji staro obličje in preroditi srca vseh verujočih.
“In bili so napolnjeni vsi s svetim Duhom”, prerojeni so bili po sv. Du-bu. Podelil jim je dar modrosti, učenosti in umnosti. Čudili so se in strmeli so ljudje v Jeruzalemu, ki so culi učiti apostole tako vzvišene nauke in «a tako priprost način: “Mar niso vsi Si Galilejci” —■ zaničevano ljudstvo? Dar moči so prejeli po sv. Duhu in sad tega daru je nadnaravna njih stanovitnost in srčnost. Oni, ki so se še pred kratkim potikali po skrivališčih radi imena Jezusovega, nastopajo sedaj javno pred zbranim ljudstvom in sovražniki svojega Učenika in učijo, «aj ne čakajo drugega Mesijo, ker že je prišel, a križali so ga in umorili. Kraljem in cesarjem so neustrašeno zatrjevali, da morajo biti Bogu bolj pokorni kakor ljudem in radostno so .pretrpeli najhujša preganjanja, muke, smrt za ime Jezusospvo. “Duh dije, kjer hoče: ti čuješ njegov glas, a ne reš — od kod pride in kam gre. Tak je sleherni, ki je prerojen po sv. Du-%u.”
Brani in vlada pa kraljestvo božje »a zemlji ista moč sv. Duha, ki je napravila v trenotku iz nevednih ribičev velike učenjake, katerih naukom se je čudil in uklonil paganski. svet; isti Duh jih je napravil neustrašene junake. Tn mi smo udje te cerkve in tudi nam prihajajo, po sv. Duhu darovi njegovi in njih sadovi, ki pa so tudi '¡po besedah sv. Pavla apostola mnogoteri: “Sad Duha je: ljubezen, veselje, »lir, potrpežljivost, milosrčnost, dobrotljivost, prizanesljivost, krotkost, zvestoba, zmernost, zdržnost, čistost.” fTb *0 tlarovi sr. Duha, teh smo deležni vsi, ako le hočemo sprejeti njegova ¡navdihovanja. Pokrepčan s sedmeri-
mi darovi njegovimi in po navdihovanjih more vsak kristijan zaupljivo pričakovati veinega življenja. A ne le udari se mu moramo, tudi sodelovati nam je dolžnost, zakaj on, ki nas je vstvaril brez nas Mn odrešil brez nas, nas ne bo izveličal brez nas. Ako sodelujemo z njegovimi milostmi, pridobivali si bomo vedno novih, pospe-njali se od čednosti do čednosti in se vedno bolj popolni bližali večnemu iz-veličanju. To obljubo nam daje sv. Duh v knjigi pregovorov: “Poslušaj moj sin in sprejmi moje besede. ■, Pot svojo ti pokažem in po stezah pravice te popeljem na cilj. Če po njih tečeš, se ne spodtalfteš, zakaj pot pravičnih je kakor svetla luč, vshaja in raste do polnega dne.” On vodi s svbjo milostjo v nas naše misli, voljo, dejanje in zato mašnik v svojem imenu in imenu ljudstva s ponižno prošnjo prihaja pred stol božje milosti, ko moli pri sv. maši s psalmistom: “Pošlji svojo luč in svojo resnico; da me peljeta in pripeljeta na tvojo sv. goro m v tvoje šotore.” In oče nebeški da dobrega Duha njim, ki ga zanj prosijo. — Apostoli so prosili Tolažnika sv. Duha in v molitvi pričakovali Njegovega prihoda; moliti moramo torej tudi mi, ako hočemo prejeti Tolažnika, ki naj bi nas utrdil na potu v večnost. Lahko nam bo umeti večne resnice in lahko bomo spolnjevali vse svoje dolžnosti, z veseljem prenašali vse težave, ki nas revne Adamove otroke spremljajo na tem zemskem potovanju in očiščeni se izveličamo v ognju sv. Duha, ker tak je sleherni, ki je rojen in prerojen po sv. Duhu.
DESETURNI DELAVNIK.
Ko je bila takozvana osemurna predloga izpremenjena v deseturno predlogo, jo je senat v Springfieldu te dni enoglasno sprejel. Odredba se tiče samo žensk in deklet, kojih zdravje in blagostanje dostikrat trpi vsled dolge delavne dobe. Izpremembo prvotno na osem ur preračunjene delavne dobe v deseturno je smatrati za spo-razumljenje med delavskimi voditelji in zastopniki združbe illinoiških tovarnarjev (Illinois Manufacturing Association), ki niso hoteli o tozadevnem postavodajstvu sploh nič vedeti.
Bržkone tudi v poslanski zbornici ne bo znatnega odpora, zato ni dvoma o tem, da bo predloga v kratkem času zadobila postavno moč. Delavski voditelji in voditeljice, ki so se v Springfieldu živahno potezah za sprejetje predloge, so s svojih uspehom zelo zadovoljni, vendar ostane vprašanje še : nerešeno, da li so mnogo dosegli.
1 Vsekako je videti ustavnost zakona ■ zagotovljena, ker je zadnji posnetek v Omahi sprejetega in po zaveznem : višjem sodišču potrjenega zakona.
Predloga določa, da v tovarnah in pralnicah zaposlene žene in dekleta ne smejo delati čez 10 ur. Ker je pač zelo malo tovarn v tej državi, ki v njih delavni čas presega 10 ur, zdto ni pričakovani dobiček vsaj splošen ne in bo opaziti le v posameznih slučajih. Nasprotno je pozdraviti z zadoščenjem, da se je napravil konec dolgi, do poznih večernih ur trajajoči in naporni delavni dobi v takozvanih “laundries” ali pralnicah.
Sicer pa delavski vodje izjavljajo, da je zahtevana deseturna delavna doba samo zagozda, ki se im"a i dalje zabijati, da se polagoma doseže korenito skrajšanje do vsaj osem ur. To bi pač prej bilo truda vredno. Ampak uvedba osemurne delavne dobe za žene in dekleta nele v tovarnah, marveč tudi pri vseh drugih opravilih bi se dala težko izvršiti brez poprejšnjega hudega boja. Delodajalci bi se na vso moč upirali, ker bi odredbi moralo slediti nele zmanjšanje dovršenega dela, ampak tudi izpremena v obratu.
Nadalnje znižanje delavnika ur nele za ženske, marveč tudi za moške ni le mogoče, ampak tudi verjetno. Da li je pa prišel uže čas za to, ali kdaj pride, je vprašanje, ki se da laglje staviti nego odgovoriti nanje.
DRAGOCENA DOTA.
(Posebno za matere napisano.)
Menda je ni reči, ki tako deluje na celo življenje, tako pritisne človeku svoj pečat-za vse čase, reči, ki tako neposredno vpliva na mišljenje sveta, tako naglo prikupi ali primrzi kako osebo, kakor v svojem bistvu vidni sled prve o d g o j e in okolice. Ni čuda, da je tako. Saj imaš le redkokdaj priložnost in še manjkrat čas, da bi prodrl kacemu človeku do najglobljega jedra. Tako si pa napravljaš svojo sodbo po vnanjem vtisku osebnosti ter tistemu, ki ga spoznaš za izmUda dobro vzrejenega, zaupaš in želiš dobro, drugega pa preziraš, če ga ne zamrziš. Človek, ki izhaja iz dobre vzgoje, nosi v oznanilih ali izjavah iste nekaj s seboj kakor spremno pismo, ki mu odpira vrata in srca, dočim se zdi, da se žrtve zanemarjene prve odgoje drži za vse čase nekaj pustih tal, zaduhlega ozračja njegovega bivališča v detinskih letih, kar mu od kraja otuja ljudi, ga osamlja in onemogoča.
Dobra vzreja v otroški izbi je torej dragocena dota ali prinos za življenje, in vsaka vestna mati se mora prizadevati, da odpira otroku neprestano, do popolne navade tiste vtiske in vplive, ki tvorijo skupaj bistvo dobre otroške izbe.
Vse, kar vidi otrok okoli sebe, mora kazati vidno resnobo, potem največji red in snago, tako da smatra te za
edino prave in samoumevne. Vsak odstop od njih, kakor nepobožnost staršev pri molitvi pred jedjo, ki se tako dostikrat kaže z nespodobnim obnašanjem, potem zanemarjena obleka, razmršeni lasje, pokvarjena ali umazana jedala morajo kot nekaj nezaslišanega, gnusnega razžaliti njegovo oko, tako da ne bo vstanu, trpeti kaj tacega na sebi.
Sliko reda in snažnosti brez pogreška mora dajati tudi miza, za katero uživa družina svoje vsakdanje jedi. Čist namizni prt, celo posodje in jedala, vse urejeno, tiha, pravilna postrežba, to so stvari, ki jih premore' tudi najoskromnejše gospodinjstvo, kakor tudi trdno navacjp, da vsi udeleženci jedi, tudi otroci, prihajajo k mizi s poprej urejenimi lasmi, čistimi rokami in v čedni obleki. Teh na videz nevažnih podrobnosti se lahko držimo in se moramo, ako hočemo, da se otroci priuče pravega obnašanja za mizo.
Za neredno, z raznovrstnimi črepinjami obloženo mizo se ne bodo tega nikdar naučili. Nehote se vedemo za tako mizo kakoržekoli, in posebno otrokom se zdi docela odveč, jesti čedno in dostojno ter se obnašati omikano. Samo za snažno, lepoure-jeno mizo se nam posreči, otroke naučiti pravega obnašanja za mizo, pravega jedanja.
In kako važno je, da se temu priuče, kako rad vidi svet v načinu, kako se kdo vede za mizo, merilo njegove odgoje. Zato moramo temu delu vnanje odgoje obračati prav posebno pozornost. Otrok se mora navaditi, pravilno sedeti, roke in komolce pravilno gibati, se vesti zmerno in mirno, to se pravi niti glasno govoriti in se smejati, niti nagajati in zbadati, niti grajati in grditi, ali narobe z beračenjem, zahtevanjem in nezmernim zajemanjem kazati svojo lakomnost. Predvsem pa naj se otroci poučijo, dostojno in olikano jesti.
Kako je v roke jemati nož, vilice in žlico, kako je uživati razne jedi, kako se je pri vsem tem skrbno ogibati vseh nespodobnosti in brezozirnosti, vseh nelepo učinkujočih razvad, v tem jih moramo poučevati z besedo in vzgledom, dokler jim ne preide v kost in kožo.
NOVO ZDRAVLJENJE HROMIH.
Zanimiv dogodek je predkratkim priobčila newyorska “Morgenzeitung” o načinu, katerega so se poslužili, da bi se hromeč ozdravil. Tu označeni slučaj se tiče nekega gledališkega strokovnjaka, ravnatelja newyorške opere, Henrika Conrieda, ki je nedavno umrl. Conrad je bil zbolel približno pred pol letom radi mrtvouda v nogah, boleznijo, ki se imenuje od strokovnjakov “locomotor ataxia”, in za katero mu ameriški zdravniki niso mogli obljubiti zdravniške pomoči. Bolnik je potlej poklical 70, let starega nemškega učenjaka profesorja Fraenkla iz Berolina v Newyork, in ta se je sešel pred osmimi meseci z gledališkim ravnateljem. Pojasnil je po skrbni preiskavi, da bo bolnik spet lahko hodil, če se podvrže šest- do dvanajstmesečnemu lečenju, pri katerem se mora učiti hoje kot otrok. Nemški učenjak je zahteval po poročilu newyorskega lista za zdravljenje
30,000	dolarjev, ki so mu bili dovoljeni. Sklenilo se je, da se bo zdravljenje smatralo kot uspešno šele, kadar bo mogel Conried prehoditi v eni uri tri milje prosto brez palice in poleg tega še-navadne stopnjice brez opore.
K temu dostavlja “Morgenzeitung”: “Brez nadaljnega odlašanja je začel sedaj profesor Fraenkel z zdravljenjem bolnika, ki je obstajalo izključno le v električni pripravi. Uspeh je bil zelo znamenit. Conried se je počutil dan za dnevom slabšega in ob dnevu zaključka operne sezone ni mogel več iti po sobi niti na bergljo oprt. Čim obupnejši pa je postajal Conried, tem bolj je učenjak upal.
“Danes sva že tako daleč,” mu je razložil nekega dne. “Sedaj ste se v resnici izvrstno naučili hoditi, in šele danes morem začeti s tem, da vas naučim hoditi Spočetka po svoji metodi.”
Prvi aparat, ki je prišel v porabo, je bila vrsta lesenih steklenic v obliki kegljev, ki so bili postavljeni na postelji in so se sami po sebi postavljali, če jih je podrl. To pa ni šlo. Conried je sunil in prevrnil steklenico, pa ne one, katero je nameraval podreti. Mišice so bile pokvarjene, njegova noga ni mogla dirigirati. Če je hotel Conried suniti na levo, je zadel na desno. Štiri ure na dan je sedel pred navedenim aparatom. Okoli enega tedna se je uril z neutrudno potrpežljivostjo s čudovito igračo, dokler slednjič ni vedno bliže prihajal svojemu cilju. Spojitev med njegovimi živci, dobro voljo in členi se je počasi uravnala, in prav kmalu je mogel Conried z nogo zadeti vsako steklenico, na katero je nameril. Ko je bilo že tako daleč, se je preselil Conried v Berolin, kjer je v hotelu “Cesarski dvor” nadaljeval “učenje” v spremstvu profesorja Fraenkla. Nazadnje je prišel neki aparat drugačnega sistema na vrsto. Na tekališču med dvema ograj ema so bile po Con-riedovi nogi pomerjene zaznamovane stopinje) po katerih je moral hoditi. Tudi to spočetka ni šlo. Noge niso ubogale, razmikale so se v stran in se niso postavljale po zaznamovanih sledovih. Kmalu pa se je tudi tega naučil. Vedno varnejši je postajal bolnik v premikanju nog, zmerom redkeje se je pripetilo, da ni mogel noge postaviti na začrtano stopinjo, vedno
varnejša so bila premikanja.
Po tem sistemu se je naučil Con- ^ ried prosto, pokonci in ravno tako , dobro po ovinkih hoditi. Tedaj so bili sledovi nog numerirani, in Conried je stopal kot majhen otrok okoli, med tem ko je njegov učitelj štel ena, dve, tri, štiri itd.
Na lesenih stopnjicah, katere je sam tjakaj pripravil, se je Conried naučil hoditi po stopnjicah gladko na isti način, najprej s pomočjo ograje, pozneje čisto prosto in brez opore. Tudi tu so bile stopinje natančno zaznamova-jje.”
In ravnatelj Henrik Conried je res prišel tako daleč, da je prosto, varno in brez slabosti hodil po obljudenih cestah in sicer v obipajni hitrosti vsakega drugega izprehajalca. Ampak popoln gospodar svojih nog ni več postal, ker je medtem umrl.
Prve žveplenke so bile izdelane leta 1829.
Prva lokomotiva je bila rabljena v Ameriki leta 1820.
Prve žepne rute sp bile izdelane v Škociji šele leta 1743.
Prvi dnevnik je bil tiskan v Londonu leta 1702. Prvi časopis v Ameriki je bil izdan leta 1704.
Prva gosja peresavso rabili leta 553 po Kr. Prva jeklena peresa so bila izdelana leta 1820.
Avstrijska armada dobi zrakoplov, ki bo preplul v eni uri 40 kilometrov.
Največja najemna hiša na svetu se zgradi sedaj v New Yorku. Imela bo dvanajst nadstropij z 2080 sobami. 2000 oseb bo lahko stanovalo v njej.
V Bordeauxu na Francoskem je padel žveplen dež, ki je pokril strehe in vrte z žveplom. Sodi se, da so vetrovi zanesli žveplo iz Italije.
Ob konzistoriju dne 29. aprila je imenoval sv. Oče sto novih škofov in kanomzral blaženega Klemena Marijo Hofbauer.
Ruska vlada je predkratkim dumi predložila zahtevo, naj ji da 40 milijonov rubljev za utrdbe ob zahodni ruski meji.
Kronanje bolgarskega kralja Ferdinanda se svečano izvrši v Tirnovu prihodnje jeseni. Za slovesnost delajo velikanske priprave. Kralj poprej obišče inozemske dvore, ki so povabljeni k slavnosti.
Kako naglo leti lastovica. V Ant-verpnu je ujel neki meščan lastavico, ki ji je pobarval hrbet in jo poslal do Compiegne. Tam so jo izpustili ob četrt na osem. Vrnila se je v svoje gnezdo ob 8. uri 33 minut, tedaj je preletela 235 kilometrov za eno dobro uro.
Črnogorska princezitija Ksenija se poroči s princem Napoleonom Louisom Bonaparte, ki služi kot general v ruski armadi. — Knez Nikola in Ksenija sta v Nici, kamor pride v kratkem tudi Napoleon.
Premeteno koristolovko so zaprli v Parizu. Imenuje se Emilija Marchetti in je v zadnjem času pod imenom princezinja Luiza Koburška znala izvleči iz .trgovcev 200,000 fr. Nastopala je tudi kot grofica.
Dar carjev srbskemu princu Jurju. Iz Zemuna poročajo, da je ruski car nakazal bivšemu srbskemu prestolonasledniku pol milijona rubljev in mu obljubil za časa študij v inozemstvu po 60,000 rubljev letne apanaže. Na ta način je resen spor med srbsko vlado in med princem Jurjem, ki da se poda že prihodnji teden v Pariz.
Ameriška banka sedaj prva. Dnevi, ob katerih se je moglo trditi, da ima Angleška banka Bank of England največji svetovni promet, so minuli. Sedaj zavzema prvo mesto v tem oziru newyorška banka City Bank of New York. Osemdeset milijonov dolarjev tam povprečno gre iz rok v roke vsaki dan.
Slovanska trgovska zbornica v Petrogradu. Skupina ruskih trgovcev je sklenila v Petrogradu osnovati slovansko trgovsko zbornico. Ta nova zbornica bi imela nalogo pospeševati trgovino in skrbeti za trgovinske zveze med Rusijo in ostalimi Slovani. Slovanska trgovska zbornica bi imela svo je zastopnike v vseh večjih slovanskih mestih.
Mišja pojedina. Izborno kosilce so si priredile miši nekega posestnika v Dwielen na Finskem. Posestnik je pro da! svoje posestvo, nato shranil 2800 mark v svojem stanovanju, ker ni hotel vložiti denarja v banko radi političnih odnošajev, češ da je denar najbolj varen doma. Toda on je obračal, miši so pa obrnile, oziroma požrle ban kovce, tako da je dobil le še kupček papirčkov, katere so mu miši pustile v spomin.
Nravnost v Berolinu. Središče nemškega naroda, Berolin je nravno najbolj propadlo mesto na svetu. Tam imajo sodišča vsak čas opraviti z vsakovrstnimi pregreški zoper nravnost, četudi niso vedno prizadeti tako viso-
Sodnik Frank L. Hooper, kandidat za zopetno izvolitev.
Vsakdo, ki ima kaj z sodnijo opraviti in se večkrat mudi v sodiščih, pozna sodnika Hooper-ja. Misel in želja izkušenih advokatov in meščanov je, da se sodnik Hooper zopet izvoli ob prihodnjih volitvah dne 7. rožnika 1909.
Sodnik Hooper je med svojem uradnem poslovanju imel opraviti z raznimi slučaji, ki so bili jako kočljivi. Vsako njegovo sodbo je vrhovno sodišče potrdilo. To znači njegovo trezno razsodnost.
Ta sodnik je nepristranski kandidat za zopetno izvolitev. Ob teh volitvah bodo izvoljeni trije sodniki. Toraj vsak volilec lahko glasuje za tri kandidate.
Da pa ne bo nikake pomote, naj vsak volilec pazi, da bo naredil križ le v kotniku pred imenom kandidata za katerega hoče voliti. Sodnik Hooper bo gotovo dobil en glas od vsacega volilca, ki se udeleži volitve, ker je znan kot pošten in ugleden mož in je ponosen na svoje dosedanje delovanje.
Ko pojdete na volišče naredite križec pred imenom sodnika Hooper-ja in pred dvema drugima kandidatoma na republikanskem tiketu. Ne pozabite pa, da smete le za tri kandidate voliti, ker drugače lahko volilni listek pokvarite.
Ne pozabite voliti za sodnika — Frank L. Hooper.
ki gospodje, kakor knez Eulenburg. Zdaj pride pred sodišče cel ženski klub, ki je bil javno obdolžen vsakovrstnih svinjarij. Članice tega kluba s* same odlične dame.
Rokavice iz podganjih kožic. V Londonu se industrija rokavic, ki so izdelane iz podganjih kožic, vedno bolj razširja in so samo tekom lanskega leta izdelali za 200,000 dolarjev takih rokavic. Iste kože se rabijo tudi za vezanje knjig, za okvire slik in slične predmete. Siromašnejši sloji ljudstva se sedaj marljivo bavijo z lovom na podgane in skoraj vsak tak lovec zasluži na dan po 90 centov.
Zoper nosni katar.
Gosp. Ludovik Sudvoj, 41 Turpin St., Trenton, N. J. piše: “Po rabljenju vašega balzama zoper nahod petkrat, in po izpiranju nosnic z Severovim antisepsolom, me je katar, na katerem sem trpel’dolgo časa, popolnoma zapustil. Hvala Vam za tako dobro mazilo in Antisepsol, katera zdravila sem tu v lekarni kupil. To naznanjam, ker želim, da bi se rojaki vedeli kam obrniti v slučaju enake potrebe.” — Severov balzam zoper katar stane 25 centov, antisepsol pa tudi 25 centov. Dobe se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
— Naročniki na “A. S.” se čedalje bolj množijo. To kaže, da rojaki vedo, da je naš list res priporočljiv slovenskemu ljudstvu. Le tako naprej in uspeh bo če^blje večji. Samo $i na leto
+
Zahvala»
Spodajpodpisana žalujoča družina se na tem mestu najsrčneje
zahvaljuje vsem rojakom, znancem in našim prijateljem, kateri so nas začasa bolezni in smrti naše predrage matere oziroma soproge obiskali, ter tolažili. Zahvaljujemo se Mrs. Wlowitz, katera je med rojaki in prijatelji nabrala svoto $17.50 za venec na krsto. Zahvaljujemo se vsem darovalcem. Bog plačaj obilno vsem.
John Habjan soprog; Štefan, sin; Leopoldina, Te-režija, Julija in Ana, hčere.
V Ely, Minn., 24. maja 1909.
V;WVWAWAVyWWWWW WWWVVWWVWVWUWUWJW1A
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba» da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel, 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !

K. S. K.
JEDN0TÁ
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:...'...Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tujnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: ........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:___Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec..............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St, Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
I	John N. Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Leo. Kukar, Box 246, Gilbert, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
pristopili Člani.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 14012 Alojzij Zabukovec, roj 1887, spr. 14. maja 1909.	Dr. št. §20 članov.
K društvu sv- Jurija 64, Etna, Pa., 14013 Mihael Dukovič, roj 1881, spr. 17. maja 1909.	t	Dr. št. --- članov.
K društvu sv. Janeza Krstnika 20, Ironwood, Mich., 14014 Marka Šajnič, roj 1892, spr. 19. ma-ja 1909.	Dr. št. 43 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 14015 Peter Husic, roj 1872, spr. 26. maja 1909.	Dr. št. 70 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 14016 Mihael Kutin, roj 1879, spr. 23. maja 1909.	Dr. št. 60 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 14017 Anton Žirovnik, roj 1889, 14018 Ivan Kiren, roj 1879, 14019 Matevž Lauriša, roj 1874, spr. 16. maja 1909.
Dr. št. 220 članov.
K društvu sv. Jan. Evangelista 65, Milwaukee, Wis., 14020 Josip Zalar, roj 1880, 14021 Anton Kernz, roj 1872, spr. 26. maja 1909. Dr. št. 115 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 14022 Matija Indihar, roj 1880, 14023 Franc Šuštaršič, roj 1882, spr. 26. maja 1909. Dr. št. 78 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 14024 Vinko Stunac, roj 1891, 14025 Mihael Stunac, roj 1890, 14026 Anton Mataja, roj 1878, spr. 26. maja 1909.	Dr. št. 104 člane.
K društvu Marija Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 14027 Franc Ple-setz, roj 1879, spr. 20. maja 1909.	Dr. št. 32 članov.
K društvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 14028 Anton Stibil, roj 1873, spr. 26. maja 1909.	Dr. št. 17 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 9510 Josip Škof, 17. maja 1909.	I. dr. št. 319 članov.
,	II. dr. št. 59 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 10569 Ivan Troha, 30. aprila 1909.	I. dr. št. 102 člana.
II. dr. št. 313 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, k društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 10980 Anton Slobodnik, 17. maja 1909. I. dr. št. 43 članov.
II. dr. št. 60 članov.
ČLANI ZOPET PRISTOPILI.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 10988 Ignac Šepic zopet sprejet 3. maja 1909.	Dr. št. 312 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 11520 Alojzij Kavalar, zopet sprejet 26. maja 1909.	Dr. št. 44 članov.
SUSPENDO VANI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1911 Jurij Rozman, 24. maja 1909.
* Dr. št. 69 članov.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 9917 Ivan Poropot, 20. maja 1909.	Dr. št. 185 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 4648 Franc Suhadolnik, 13. maja 1909.	Dr. št. 33 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 6205 Elija Golobič, 17. maja 1909.
Dr. št. 219 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 3240 Franc Vodnik, 3471 Ivan Terček, 24. maja 1909.	Dr. št. 90 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 8529 Ivan Lesjak, 12057 Matija Ročnik, 10970 Mihael Kernz, 11808 Josip Kinzel, 12067 Franc Praprotnik, 22. maja 1909.	Dr. št. 113 članov.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 5676 Anton Starc, 18. maja 1909.
Dr. št. 32 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 6919 Ignac Kožar, 18. maja 1909.
Dr. št. 76 članov.
Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 12427 Martin Novlan, 7116 Franc Pence, 23. maja 1909.	Dr. št. 53 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13343 Jurij Badovinac, 13722 An-toa;Kompaš, 17. maja 1909.	Dr. št. 41 članov.
•"-*	ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12784 Jakob Gostiša, 3789 Ivan Peklaj, 17. maja 1909.	Dr. št. 217 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 4084 Marija Starcar, roj 1885, spr. 14. maja 1909.	Dr. št. 158 članic.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, 4085 Marija Škerbec, roj 1889, spr. 16. maja 1909.	Dr. št. 101 članico.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 4086 Doroteja Devunič, roj 1881, spr. 26. maja 1909.	Dr. št. 15 članic.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 4087 Katarina Husic, roj 1886, spr, 26. maja 1909.	Dr. št. 29 članic.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 4088 Marija Bedek, roj 1877, spr. 23. maja 1909.	'	Dr. št. 12 članic.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 4089 Katarina Benedik, roj 1888, spr. 26. maja 1909.	Dr. št. 116 članic.
K društvu Marije Čist. Spočetja 80, So. Chicago, 111., 4090 Ana Ancel, roj 1892, spr. 16. maja 1909.	Dr. št. 74 članic.
K društvu Marija Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 4091 Frančiška Tlaker, roj 1878, spr. 20. maja 1909.	Dr. št. 8 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 2453 Marija Suhadolnik, 13. maja 1909.	Dr. št. 14 članic.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 1575 Ivana Vodnik, 24. maja 1909.
Dr. št. 29 članic.
Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 2341 Marija Kožar, 18. maja 1909.
Dr. št. 14 članic.
Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 3625 Neža Penca, 23. maja 1909.
Dr. št. 12 članic.
Od društva sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 2689 Magdalena Kapele, 24. maja 1909.	Dr, št. 27 članic.
ZVIŠALA POSMRTNINO.
Pri društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 2427 Marija Mladič, zvišala zavarovalnino iz $500.00 na $1000.00, 5. razred, 26. maja 1909.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
10711 Mihael Brozovič, star 40 let, član društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrl 17. aprila 1909. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 7. dec. 1906.
1587 Josip Colarič, star 32 let, član društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., umrl 3. aprila 1909. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 28. okt. 1900.
^549 Ivan Mravlje, star 50 let, član društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., umrl 30. aPrila 1909. Vzrok smrti: Rak na jetrih. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 14. avg. 1902.
°® Neža Penca, stara 29 let, članica društva Marije Pomagaj 78, Chicago, umrla 26. aprila 1909. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 9. junija 1907.
2776 Johana Palear, stara 29 let, članica društva sv. Antona Pad. 72, Ely,
Minn., umrla 25. aprila 1909. Vzrok smrti: Prehlajenje. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 14. jan. 1906.
10695 Nikolaj Cerjanec, star 40 let, član društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., umrl 26. aprila 1909. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 30. nov. 1906.
3930 Barbara Hmelič, stara 25 let, članica društva sv. Martina 126, East Mineral, Kans., umrla 11. maja 1909. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 25. jan. 1909.
NAZNANILO.
. Asesment štev. 6 za mesec junij 1909 je reden brez vsake doklade. Kakor sem že zadnjič poročal, pravila so na vsa cenjena društva razposlana. Če jih toraj katero društvo ni prejelo, prosim, da se mi to naznani. Ravnotako prosim, da jemlje vsak društveni tajnik(ica) v poštev, da “express” od vseh poslanih pravil se je plačal iz Jednotine blagajnice. V slučaju, da se je expresni strošek kolektiral tudi od strani društva, je nepravilno in prosim, da se mi tak slučaj sporoči.
Dalje naznanjam in objednem tudi prosim vse člane(ice) naše slavne Jednote sledeče:
Zadnje čase prihaja v urad vse polno pisem od posameznih članov(ic), katerih vsebina je tako malopomembna, da ni vredno na isto odgovarjiti! Vsake malenkosti ja ni potreba pisati na gl. urad Jednote. Kajti če se tako ničevno pisarenje ne preneha, je treba jednega posebnega tajnika, da bode na taka pisma odgovarjal. Meni nikakor čas ne pripušča, da bi na vsako malenkost odgovarjal. Pravila določujejo osemurno delo. Delam pa po 12 in 14 ur, in kljub temu mi zaostaja uradno delo. Uljudno toraj prosim, da taka pisma izostanejo, če ne sem primoran ista poslati v “koš”, kajti odgovarjati hočem le na uradna pisanja. Upam, da se bode v bodoče to vpoštevalo. Bratski pozdrav vsem članom in članicam
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
34C40»C4040<H04(H04<Ht >1.
Društvene vesti.
Chicago, 111., 24. maja. — Vsem u-dom društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. Jednote naznanjam, da bode imelo naše društvo svojo redno sejo v soboto, dne 5. junija ob 7:30 zvečer. To pa zato, ker bode imelo društvo Katoliških Borštnarjev št. 960 na nedeljo dne 6. junija veliko slavnost, katere se udeleži tudi naše društvo. Objednem prosim vse člane našega društva, da se polnoštevilno udeleže te slavnosti, da tako pokažemo bratsko ljubezen med društvi in narodom.
Nadalje opozarjam vse tiste člane, kateri še niso opravili svoje velikonočne dolžnosti, da to opravijo ter mi prinesejo vsaki svoj spovedni listek. Opozarjam tudi vse tiste člane, kateri malokdaj pridejo na društvene seje, da bolj redno plačujejo svoj mesečni asesment; kateri ne more priti sam, naj pošlje po drugih. Vsaki si naj prebere pravila; kateri jih še nima,, naj pride ali pošlje ponje. Kajti jaz bodem postopal točno po društvenih in Jednotinih pravilih. Potem si bode vsak sam kriv svoje usode. Upam, da ne bode treba rabiti pravil v tem oziru, in da bode vsaki z veseljem opravil svojo dolžnost.
Končno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J.
Math Grili, tajnik, 787 W. 22d St.
' štvena zastava. O pol 10. uri bode j slovesna sveta maša. 'Po sveti maši • se bomo zbrali v društveni dvorani, I odkoder bomo odkorakali na določeni j prostor. Torej vljudno vabimo vsa bližnja društva K. S. K. J. in Jugoslovanske Katoliške Jednote in vsa bratska društva Hrvatske N. Zajednice, da bi se vdeležila marca in piknika, katerega bomo imeli na Mestnem parku, da nam pripomorete do boljšega vspe-ha. Torej, rojaki in sobratje, na svidenje 10. junija! Vam se vsem že za-naprej zahvaljujemo. V imenu društva	John Hartel, tajnik.
East Helena, Mont., 10. maja.—Naznanjam onim, kateri niso še opravili velikonočne dolžnosti ’n ne poslali svojih listkov na društvo, naj to storijo, zakaj zadnji čas določa odposlati listke na duhovnega vodjo. Tukaj je bil častiti gospod John Pirnat, slovenski duhovnik iz Butte, Mont. Mudil se je od 24. do 27. aprila, tako da bi skoraj rekel, da je lahko vsaki katoličan opravil velikonočno dolžnost. Da se ne bo kateri jezil, ako ga Jednota suspendal. To ne bo moja krivda, zakaj dolžnost mi je opozoriti v glasilu K. S. K. J. In tudi one opozarjam, kateri so ven iz East Helene, naj bolj redno pošiljajo svoje društvene dohodke, naj ne zaostajajo predolgo.
Kar se dela tiče, ne bodem dosti sporočal, zakaj se je “za troštat” še slabih časov. Dela je malo, ljudi pa dosti, ki ne morejo dela dobiti.
H koncu mojega dopisa pozdravljam vse ude K. S. K. J. in rojake širom Amerike. Tebi, Amer. Slovenec, pa želim obilo naročnikov in predplačnikov. Martin Ovniček, tajnik, Box 185.
Pittsburg, Pa., 22. maja. — Ker še nisem prejel vseh spovednih listkov od članov in članic društva Matere Božje št. 33. K. S. K. J., si štejem v sveto dolžnost, da Vas še enkrat opominjam. Vse tiste, kateri mi niste še oddali listkov, Vas prosim, da mi jih oddate ali pošljete kakor hitro je mogoče; nazadnje jih bom pobiral pri 6. junija vršeči se seji, potem jih bom pa poslal duhovnemu vodji; ako mogoče kateri ne bo listka oddal, naj se potem sam zagovarja pri duhovnem vodji.
Tudi prosim vse člane zgoraj imenovanega društva, da pridejo polnoštevilno k prihodnji društveni seji dne 6. junija t. 1., kajti pri istej bodemo imeli veliko važnih predlogov, zatoraj želim, da bi bili vsi pričujoči, ko se bode kaj zaključilo.
Tudi opominjam vse tiste, kateri že več mesecev dolgujejo društvu, da pridejo k seji in kolikor mogoče tudi svoj dolg poravnajo, da bodem zamo-gel poluletni račun izdelati.
Toraj upam, da bodejo moje besede obrodile sad, tako da ne bode nobeden imel kakih nepotrebnih sitnosti.
Z bratskim pozdravom ostanem vsem članom in članicam našega društva vedno zvesto udani
Anton Mišica, I. tajnik, 5129 Dresden Alley.
Wenona, 111., 18. maja. — Naznanjam rojakom in sobratom, da naše društvo Janeza Krstnika št. 60 K. S. K. J. priredi slavnost dne 10. junija. Na ta dan bode blagoslovljena dru-
?*0+0*040404040f04<H04<H*C
Iz slovenskih naselbin. I
-------- ~ §
I- +Q+C+0+G ♦0+0«Q+0*0+0+0+C
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Soudan, Minn., 23. maja. — V cerkvi sv. Martina so se poročili t Dne 9. maja g. Janez Rus z gdčno. Frančiško Pluth; dne 23. maja g. Jožef Erčul z gdč. Jerico Stjepan. Bilo srečno!
Nesreča je zadela rojaka Frančiška Kralj. Dne 22. t. m. je šel zdrav in vesel na delo. Zjutraj, okoli devete ure, je postavil lestvo, hoteč “obarati” strop (delal je namreč v rudniku), in ko je šel gori, se nakrat lestva izpod-makne in on pade doli. Poškodoval se je’močno na noge. Želimo skoraj-šnega okrevanja.
Pozdrav vsem čitateljem Amer. Slovenca zlasti onim na Evelethu.
Leopold Stupica, Box 754.
Willard, Wis., 24. maja.—G. urednik, prosim, da priobčite teh par vrstic v list Am. Sl. Sem je prišel z družino Frank Hribar iz Pueblo, Colo. Kupil si je 40 akrov zemlje poleg svojega šogra Frank Volka. Botra gospa štorkla je zopet prišla zadnji teden. Ali je šla kar naravnost v Dolenjo vas. In tam je dala čvrsto bebico našemu rojaku Frank Volku. Dolenja vas rečemo novi slovenski naselbini, katera je dobre tri milje od tukaj. Slovenci imamo svojo “hunt”-karo, katera nam bode služila za vožnjo k sv. maši v Greenwood, in vsak dan jo lahko rabimo. Jaz imam dovoljenje iti po vsej Fosterjevi železnici s “hunt”-karo. Osem nas se lahko pelje na kari. Kar zvečer se včasih peljemo na pivo v Greenwood. Samo 28 minut zmudimo od tu do Greenwooda. Iz Waukegana, 111., je bilo tukaj več rojakov zadnja dva tedna. Vsak je kupil zemljo. Naša naselbina je neverjetno velika narasla. Zadnji teden smo delali en most, vsak par drv smo prinesli in takoj je bil most zgrajen. To je dokaz, da le v slogi je moč.
Pozdrav Am. Sl. in rojakom in rojakinjam po celem svetu. Z Bogom!
Ignac Česnik, farmar.
Chicago, 111., 15. maja. — Iz urada društva sv. Jurija št. 960 C. O. F. Omenjeno društvo ima redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu in sicer točno ob 2. uri popoldan v dvorani cerkve sv. Štefana. Prosim naše cenjene rojake, naj pristopajo k našemu društvu, ker je cjobro in zanesljivo.
Slavnim društvom in celemu občinstvu naznanjam, da bode naše društvo letos obhajalo lOletnico obstanka in objednem blagoslovilo novo društveno bandero in sicer dne 6. junija t. 1. Slavnost se bo vršila v novi češki America dvorani na 588 W. 18. ulici. Zatorej opozarjam vsa cenjena društva, da naj se zberejo točno ob pol-ene ure p. m., odkoder se bo začelo marčanje do slovenske cerkve sv. Štefana in iz cerkve zopet nazaj v omenjeno dvorano, nakar se začne imenitna. zabava.
Prosim Vas, cenjeni mi bratje, da si vzemite nekoliko v poštev in delajte z vso močjo, da se ta slavnost izvrši v najlepšem redu in da pokažemo tudi drugim narodom, da mi Slovenci nismo zadnja narodnost.
Spoštovani bratje in rojaki! držimo lepo skupaj, podpirajmo drug druzega in pošteno se ravnajmo kot katoličani ter pomagajmo jeden drugemu in jaz mislim, da ni Slovenca, kateri bi mi
(Nadaljevanje na 8. strani.)
Slovensko Zdravišče.
Pozor rojaki Slovenci in Hrvati! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na SLOVENSKO ZDRAvIŠČE pod spodaj podpisanim ravnateljem. On ima jako veliko prakso v zdravljenju vseh bolezni, bodisi notranje ali zunanje bolezni, pa naj bo ista akutna ali kronična. On je specialist za ženske in otroške bolezni in operacije. On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mož in žena.
Zatoraj rojakil Ako ste bolni ali slabi na kakoršnikoli bolezni ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite, koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter se lahko z največjim zaupanjem obrnete na to res izkušeno zdravišče, kjer najdete gotovo pomoč in ozdravljenje, ako je to sploh mogoče. Nikarte trpeti! Če trpite Vi, Vaša hči, Vaša mati, Vaši otroci, Vaš oče. Vaši bratje ali sinovi na kakršnikoli bolezni, pridite pri tej priči, že danes, in da! Vam bo svet čisto zastonj, in izvrstna zdravila. Pišite danes, ker se Vam ta prilika morda ne ponudi nikdar več.
Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec,
900 N. Chicagu Sir.	Joliet, Ills.
JOHN N
5313 Butlor Nt. Ii-11 P
SAR CO.
'iri Pisk 090.1 Pitisburg, Pa,
®	Se priporočam sl. društvom za naročila ZASTAV, znakov (Re-
| JjA	galij), gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd.
! J' Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer.
<u </>-
KRASNI MOLITVENIKI PO ZEL O NIZKI CENI.
CHAS. B. CAMPBELL, advokat v Kankakee, 111.
Gosp. Campbell je republikanski kandidat za okrožnega sodnika v okrajih Will, Kankakee in Iroquois. Ob tej priliki se priporoča treznomislečim volilcem v teh treh okrajih.
Gosp. Campbell je eden izmed najboljših advokatov v okraju Kankakee. Rojen in zgojen je v okraju Kankakee, ter je okoli 45 let star. On deluje na pravniškem polju že 20 let, ter je vob-če spoštovan.
Chas. B. Campbell je prijatelj delavcev in se vedno poteguje za unijo. Ako izvoljen, obljublja, da bo tudi kot sodnik, delal v korist delavcev v smislu postav.
Kandidat za zopetno izvolitev za o-krožnega sodnika
ni armadi; študiral je pravo v Chicagi; bil je deželni senator; je pisatelj raznih zanimivosti, i. t. d., ter sedaj zaseda mesto prejšnjega okrožnega sodnika Garnsey-a.
Med časom svojega delovanja se je izkazal pravičnega sodnika, ki sodi nepristiansko. Posebno veliko rojakov ga pozna, ki so postali, državljani med tem časom, ter dobro vedo da ni ta sodnik gledal veliko na odgovore prosilcev in skoro vsem dal dovoljenje, da so dosegli sv^j cilj in postali državljani.
Volitev bo pondeljek 7. junija. Ta dan pojdimo na volišče vsi in volimo za moža, ki ga vsi poznamo, kot poštenega in pravičnega sodnika. Vsak valilec ima voliti za tri kandidate. Oddajmo eden glas za sodnika Marshalla.

SODNIK DORRANCE DIBELL.
Ako hočete izvoliti za okrožnega sodnika zmožnega, skušenega in absolutno nepristranskega moža, ki je že mnogo let na sodniškem stolu, volite za sodnika Dibell-a. To pa storite, ako oddate enega svojih treh glasov za njega s tem, da naredite križ v če-tverokot pred njegovim imenom. To je najbolj varno voljenje.
SODNIK ALB. O. MARSHALL
kandidat za okrožnega sodnika za zopetno izvolitev.
Sodnik Marshall je bil rojen na farmi v našem okraju, bil je vojak v zvez-

NAPRODAJ LEPA HIŠA NA SE-verozap. vogalu Moran in Broadway cesti. Hiša ima tudi fino klet. Več pove Jos. Jurjevich, cor. Broadway, in Moran Sts.
V NAJEM POCENI HIŠA S 5 SO-bami, 107 Clay str., nasproti šole in cerkve, krasna lega. Več pove Dr. Ivec.
H*..* ..TSKO DRUŠTVO ZRINSKI rankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobnik, 920 N. Chicago St.; blagajnik; Josip Tušek, 205 Ruby St.; bolniška načelnika: za vzhodno stran mesta: Tom. Stefančič, 1014 N. Chicago St.; za zapadno stran mesta: Ant. Malnarič, 1316 N. Hickory St. Seja prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
POTREBUJETE LI BARVARJA ali pa preprogarja stenskega papirja, oglasite se pri meni. Delo dobro. Chicago Tel. 3891. J. Benedikt, 1820 N. Broadway, Joliet, 111.
NAPRODAJ LEPA FARMA 40 A-krov prav na prijetnem kraju, 3 milje od postaje Hilliard. Najboljše prilika za takega kateri se nekoliko kovaško in kolarsko razume. Farma obstoji z gospodarskim poslopjem in je tudi prav lep sadni vrt. Vprašajte za pojasnila: John Turk, R. No. 1, box 21, Poplar Bluff, Mo.
KJE JE JACOB JERMAN, DOMA iz Petrove Vasi pri Črnomlju, Kranj sko. Pred enim letom je bival v Ely, Minn, potem je odšel v Montano kjer je bil uslužben na železnici kot pomočnik v kuhinji. Za njegov naslov želi zvedeti njegov brat: Jos. Jerman. Ely, Minn., box 1030. 4t
DEKLE, KI JE ZMOŽNO NEKAJ knjigovodstva, potrebujemo pri nas. Grahek & Ferko, 207 Idiana Str., Joliet, III.
NAPRODAJ POHIŠTVO IN ŠE nov bicikel. Po ceni radi selitve.
'Vprašaj na: 107 Grant Ave., Joliet.
KJE JE ALOIS FABJAN, PO DO-mače Čuček, prosim rojake, ako še živi, naznaniti njegov naslov Ameri-kanskemu Slovencu.	It.
4
KOREJSKA BRATA
Črtica iz misijonov v Koreji.
Spisal Jožef Spillmann iz dr. J. — Prevel D. Z
(Dalje.)
8. Prva krščanska občina.
Lepi dnevi so se naselil; na Kirnovi j ielski dvorec. Peter, novokrščenec, pripoveduje vsem prijateljem in znan-tem, ki ga obiščejo, od Pekinga in zlasti o častitljivem škofu Govejskem, njegovih misijonarjih, o krščanski cerkvi, ki jo je sezidal cesar Kangi, in o vzvišeni službi božji, katere se je udeležil. Oče njegov je vedno pri svojem prijatelju, pri velikem mandarinu, kateremu mora to in ono narediti. Zato jprejema Peter vse obiske in zelo rad pripoveduje o tem in onem. Peter je aamreč zelo zgovoren in porabi v prvi gorečnosti izpreobrnenca te vsakdanje priložnosti, da oznanjuje vsem obisko-vavcem Kristusov nauk ali nauk Gospoda nebes, kakor ga imenujejo. Pri tem mu pa zelo pomagajo podobe, ki So v razlago katekizma.
Velike barvane podobe kažejo stvarjenje sveta, raj, greh prvih staršev in Sjegovo posledico, potem rojstvo, življenje, smrt, vstajenje in nebohod Jezusa Kristusa, poslednjo sodbo, nebesa in pekel. Te podobe razkazuje po vrsti svojim Korejcem, ki jih zelo «bčudujejo, zraven pa razlaga njih pomen in vseje tako večkrat kako se-®ie v sprejemljiva srca. In kmalu govore v vseh krogih glavnega mesta o aauku Gospoda nebes, o njegovem mladem oznanjevavcu in o podobah, ki jih še nikdar niso videli na Koreji. Vedno novi obiskovavci prihajajo, katerim mora kazati podobe in jih razlagati. Mnogi žele slišati tudi kaj o Sravoslovju te zapadne religije in se .¿ado poučiti o sredstvih milosti, s katerimi nam podeljuje sin Božji moč, ia moremo izpplnovati njegov vzvišeni zakon. In pri tem mu dobro slu-iijo podobe sedmih zakramentov. Kon šno izjavijo mnogi, da verujejo v nauk ¡Gospoda nebes, ki se jim zdi v vseh ttečeh lepši in pametnejši nego Budov Wjli in da so pripravljeni sprejeti iveri krst.
Prva dva, ki sta postala po sv. krstu otroka božja, sta bila seveda Petrova bratranca Jan in Kvan in njihova mati. Petru nista dala preje mi-3U, da jih je že v prvih tednih po svoji vrnitvi iz Pekinga krstil. Dečka sta bila seveda že dovolj pripravljena, njih mati se je pa tudi odlikovala z natančnim znanjem katekizma. Poleg tega so bili vsi trije polni otroške pobožnosti in trdne vere. Z gorečo molitvijo ijred svetinjo brezmadežno spočete ¡Device, pred katero so že tolikrat klečali, se pripravijo zi\ sv. krst in ko jih Peter potem, ko so se odpovedali hudiču in. vsem njegovim delom in so izpovedali svojo vero, krsti v imenu Očeta in Sina in sv. Duha, se vsi zjokajo od veselja. Pri sv. krstu pa dobi mati ime Marija, Jan ime Pavel in Kvan ime Jakob.
“Zdaj smo. otroci Božji in velike C>Ospel” zakliče Marija po sv. krstu. '"Zdaj moramo živeti kot otroci Božji 'in biti pripravljeni, če treba tudi umreti za našo vero!”
Nato se vsi trije prvi novokrščenci objamejo.
Tem trem sledita kmalu Petrova prijatelja Pirki in Kirni. Nekaj drugih prijateljev se pa še nekoliko obotavlja, ker imajo še, nekaj pomislekov skrivnosti presvete Trojice in po-, iohnim naukom krščanske vere, ki jih -je more pojasniti slabi človeški razim. Toda goreči Pirki jim kmalu prežene te dvom-» in jih pouči, da je po-potnoma naravno, da človek ne more doumeti in pojmiti bistva Božjega in ia bi vera imela malo zasluženja, ako bi njene nauke z našim umom popolnoma dognali in pojmili. In da da vsem svojim prijateljem dober zgled, poprosi prvi za sv. krst, na kar ga krsti Peter na ime Janez in hkrati ž njim Kitata na ime Franc Ksaverij; kakor je Msnjri ta veliki apostol Kitajske m Japonske za svojo vero. tako hoče tudi Kim vse svoje življenje žrtvovati Kristusovemu nauku. Tisti pa, ,ki je najbolj dvomil nad resnicami krščanske vere, učitelj King, sledi takoj tem trem ■aovokrščencem, ko se prepriča o ničevosti svojih ugovorov in prosi za ime Tomaži ker je tudi temu apostolu pregnal Gospod vse njegove dvome.
Tako so kmalu vsi Petrovi znanci in prijatelji, ki so preje tvorili društvo “morske rože”, krščeni, ona mala peščica tistih pa, ki nimajo toliko pogu-W>a v sebi, da bi proti zakonom dežela sprejeli tujo religijo, izstopijo iz društva, ki postane tako nekaka druž-;ha za razširjenje krščanstva.
Korejci so veliki prijatelji veselic in St štejejo v čast, ako morejo napraviti ali pa posetiti veliko veselic. To je bife razširjenju krščanske vere zelo v "feorist. Peter in njegova prijatelja Ja-wez in Franc Ksaverij. vsi iz imenitnih piemskih rodbin, so na vse kraje povabljeni in njih gorečnost ne zanemari nobene prilike oznanjevati sv. vere. To pa delajo s tako spretnostjo in s lak« vnemo, da pridobe krščanstvu kmalu veliko število iz najboljših dru-ain. Tudi žene in dekleta, katerim je j>o korejskih šegah strogo prepovedalo pohajati družbe možkih, zvedo kmalu po materah in sestrah novokr-Ščencev o Kristusu in njegovi veličastni materi in kmalu se dado tudi od Sijih mnoge krstiti, ki razširjajo potem
krščanstvo prav tako vneto kakor Peter, Janez in Franc Ksaverij. Vsem pa sveti s svojim zgledom Marija, mati naših mladih znancev.
Še bolj se razširi sv. vera med nižjim ljudstvom; tudi v Koreji so se uresničile besede sv. pisma, da se bo ubogim oznanjeval evangelij. Tu se odlikuje vrli učitelj Tomaž King. Ta ima sorodnike in znance med brodarji in kramarji, da celo med kmeti na deželi in v hribih, in stori vse za razširjenje nove vere. In kmalu je mnogo navdušenih pristašev sv. vere med meščani in kmeti, ne le v glavnem mestu, ampak tudi v pristanišču Kemul-po, v malih mestih bližnjih pokrajin in celo v oddaljenih hribovskih vaseh. Prav tako goreč je Tomaž King v šoli. Ne mine ura, da ne bi bral svojim učencem iz evangelija ali kake druge pobožne knjige, ki jih je prinesel Peter iz Pekinga, to ali ono lepo povest. Zlasti dečke navaja k otroškemu če-ščenju Matere Božje in jih pripravi z zgledi svetih mučencev' na čas preganjanja, ki gotovo pride. Že zdaj ščuvajo bonci zelo proti novi religiji.
Dokler je bil veliki mandarin v službi, niso mogli bonci šiloma nastopiti proti kristjanom in Bog sam je prekrižal načrt, ki sta ga naredila Lamen in najvišji bone. Nekaj dni nato, ko se je sešel Lamen v samostanu z Lao-lujem, je napravil mandarin zopet o-studno gostijo. V pijanosti gre po noči na cesto, da pozove svojega smrtnega sovražnika, velikega mandarina, na odgovor zastran zaboja, ki ga je baje ta izpodmaknil, in zaide pri tem v neko mlako. Tu ga dobe drugo jutro cestni pometači in poneso sodnika z zlomljeno nogo v groznem položaju domov, meščani se pa norčujejo iz pijanega mandarina. To da velikemu mandarinu zaželjeni povod, da spodi pijanca iz službe. Ves besen od jeze zapustil Lamen s sinom glavno mesto in se zaklinja pri vseh bogovih, da se zato še enkrat krvavo maščuje. Tako je bila saj za en čas mlada krščanska občina obvarovana pred preganjanjem; višji bone namreč ni imel nič vpliva na dvoru, ker je bil poleg svoje zlobnosti tudi strahopetnež.
Po človeško sojeno bi bilo razširjenju krščanstva v največjo korist, ako bi se dal še veliki mandarin krstiti. Toda do tega ga niso mogli pripraviti. Krščanski nauk ga je kakor vsaka druga znanost živo zanimal; izprevi-del je, da je globokejši in temeljitejši, tudi za srce ugodnejši nego nauk Bude in kitajskih modrijanov. Toda njegov učenjaški ponos se ni hotel ukloniti krščanskim skrivnostim in tako ni mogel začeti verovati, ker mu je manjkala ponižnost. Tudi posvetni oziri so ga odvračali od izpreobrnenja, ker je bil budizem državna religija in se mu •je zdelo zelo nevarno začeti boj proti njej. Naj drugi poskusijo; če zmagajo, je zanj še vedno dovolj časa priklopiti se zmagovavcem, modruje vedno. In prav tako kakor veliki mandarin misli in ravna tudi učeni Kim v veliko žalost svoje sestre in svojega sina. * * *
Pol leta potem, ko so se vrnili poslanci iz Pekinga, šteje mlada krščanska občina že več sto /udov, in nad tisoč nekrščenih udov obiskuje redno pouk pri Petru in njegovih prijateljih in vsi so. pripravljeni se dati krstiti. Gotovo lep uspeh! Da bi bil le še en duhovnik tu, ki bi bral sv. mašo, delil zakramente sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa, in pred vsem čuval nad Petrovim naukom! Nikakor se namreč ne smemo čuditi, če se je zapletel Peter pri svojem učenju v kake zmote; saj v Pekingu ni imel dovolj časa in prilike, da bi se temeljito poučil v krščanstvu, knjige, ki jih je prinesel s seboj, pa tudi niso bile pppolnoma jasne brez razlage kakega dobrega učitelja. Tako ni prav pojmoval, kaj je mašniško in škofovo posvečenje in je mislil, da po-dele obleka in druga zunanja znamenja mašniku čast in oblast kakor naredi uradna obleka mandarina ali vojaška oprava vojaka. In ker je napravila slovesna služba božja v Pekingu nanj tako velik vtisk, zato predlaga svojim tovarišem, naj si izvolijo škofa in mašnike, ki bodo darovali mašo.
Tomaž King je sicer mnenja, da to ni prav in da smejo mašnike posvetiti le škofje, škofje pa le drugi škofje; toda večina je teh misli, da se sme tu voliti in samovoljno nastaviti škofa, ker nimajo nikjer škofa, ki bi to napravil; in tako izvolijo Petra za škofa Janeza in še dva druga tovariša pa za mašnike. Peter si da torej napraviti naprsni križ, prstan, mitro in palico, kakor je videl v Pekingu, in posveti Janeza s pokladanjem rok v mašnika, kakor je videl na podobi, ki kaže posvečenje. Nato si da narediti od svoje tete mašna oblačila, si oskrbi dragoceno kupo, ki jo lahko rabi kot kelih, naredi v največji dvorani Selškega dvorca nekak oltar in oznani občini, da bo daroval na božični praznik, ki se sedaj bliža, veliko daritev krščanske veroizpovedi.
.To bi bilo brez dvoma vse velik greh, ako ne bi delali Peter in njegovi tovariši tako v dobri veri, da je dovoljeno in Bogu dopadljivo; toda Vsemogočni gotovo ni zameril svojim otrokom te zmote in Jezus Kristus je prišel saj po duhovnem obhajilu v
ZNAK NEVARNOSTI
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so	.j
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
«ossnsniffEVft	.	,
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeetfiao pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdr avnik vam ga pošlje brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
CHICAGO, ILL
srca onih, kt so hrepeneli polni ljubezni in koprnenja združiti se ž njim.
Služba božja se je veličastno obhajala. Mesto sveč, ki jih ne poznajo na Koreji, so gorele brezštevilne kitajske svetilke; Pavel in Jakob in še več drugih dečkov so stregli pri maši v krasnih oblačilih in so kadili z malimi na verižicah pritrjenimi žerjavnicami dobrodišeče kadilo; Tomaž King je vodil petje, ki so je spremljali neke vrste piščalke in rogovi, in vse skupaj je napravilo na mlado občino najboljši vtisk. Tudi pridiga je bila, v kateri je razložil Janez ganljivi božični evangelij, in imeli so neke vrste jaslice, ki sta jih napravila Pavel in Jakob z materno pomočjo po Petrovem opisu jaslic, ki jih je videl v Pekingu, in po podobi rojstva Izveličarjevega. In ves dan so prihajale in odhajale skupine otrok za skupinami otrok, ki so poklekovali pred jaslicami in molili božje dete.
“Kako sem srečen, mati!” reče Pavel zvečer božičnega praznika. “Zdaj postane kmalu vsa Koreja krščanska.”
“Otroci!” odvrne mati, “zdaj se bo boj šele pričel. Ali niste culi, da so morali povsod šele mnogi svetniki potrditi vero s svojo krvjo, predno je premagala poganstvo? Tako bo tudi na Koreji. Molite, otroci, da ostanete stanovitni v tem boju!”
“Moja želja je,” reče Jakob, “da dava Pavel in jaz najino kri za Božje dete, ki je tudi umrlo za nas.”
9.	Pšenica in pleve.
Že takoj nastopno leto 1785 se je pričelo preganjanje. Veliki mandarin Kimun je umrl po kratki bolezni, ne da bi prejel sv. krsta; milost sv. vere se ne dobi vedno v drugič, če se je enkrat zavrgla. Njegova smrt je imela velike posledice za mlado krščansko občino. Navada je bila, da je kralj izvolil velikega mandarina enkrat iz te stranke, drugič pa iz nasprotne stranke, to pa zato, da mu niso mogli očitati pristranosti. Tako je bil sedaj izvoljen za velikega, mandarina eden iz Kimunu nasprotne stranke.
Ker je Kimun ščitil krščansko vero, je novi veliki mandarin kot iz nasprotne stranke bil sovražen tej novi veri. Prvi bone Laolu je bil torej takoj uslišan, ko je tožil pristaše nove religije, in novi oblastnik ukaže mandarinu naj višjega sodnega dvora, naj takoj nekaj kristjanov na g-rozovit način muči in umori drugim v svarilo, sodnega dvora, naj takoj nekaj kristjanov na grozoviti način muči in u-mori drugim v svarilo.
Lamen je namreč pristopil k nasprotni stranki, kakor hitro je bil odpuščen iz službe. Sedaj je bil zopet višji sodnik. Zato mu ni bilo nič ljubšega nego ukaz, naj začne preganjati kristjane. Najraje bi vrgel vse v ječo, jih mučil in slednjič umoril. Toda veliki mandarin ni hotel priti navskriž z odličnimi plemenitaškimi rodbinami nasprotne stranke in je u-kazal Lamenu, naj najprej pokliče pred sodišče priprostega moža iz ljudstva; če vidijo potem plemenitaši, kako se ravna po postavi s privrženci tuje vere, se ji že sami od sebe odpovedo.
Po dogovoru s svojim čednim gospodom sinom, ki je bil, sedaj 18 let star, pod svojim očetom nekak policijski častnik, mu ukaže Lamen, naj prime učitelja Kinga. Temu je obljubil mladi Lamen že zdavnaj krvavo maščevanje za mnoge zaslužene kazni in zlasti zato, ker ga je natepel takrat, ko je obhajal rajni veliki mandarin svojo šestdesetletnico. Zato mu je v največje veselje očetov ukaz in z veliko radostjo gre na čelu biričev nad učitelja, da uklene vrlega moža.
“Proti selskemu dvorcu Janov!” u-kaže svojim biričem. “Novi učitelj, je ta čas vedno tamkaj, ker imajo tamkaj svojo hudičevo službo s petjem in molitvijo. Rad bi videl enkrat, kake obraze bodo napravili vsi ti čedni pristaši nove vere, ko se prikažemo med njimi tako nepovabljeni.”
Lamen je bil dobro poučen o celi stvari: Velika krščanska občina se je res zbirala sedaj vsak večer v Kirnovem selskem dvorcu; bil je namreč sv. postni čas in Peter je bral v neki nabožni knjigi, da je posvečen ta čas spominu bridkega trpljenja našega Odrešenika. Molili so torej vsak večer skupno žalostni del rožnegavenca in Tomaž King jim je prebral iz sv. pisma del Kristusovega trpljenja. Na dan, o katerem sedaj govorimo, je pre bral učitelj pravkar, kako so Jezusa Kristusa nesramno ujeli, ko se kar nenadoma odpro z velikim ropotom vra ta v dvorano in se na pragu pokaže Lamen v spremstvu oboroženih biričev.
“Aha!” zakliče na ves glas, “sedaj imamo vso to čedno družbo skupaj, ki zasramuje božjega Budo, tepta z nogami korejske postave in vtihotaplja grdo vero zapadnih hudičev! Jaz bi vas zdaj lahko vse skupaj zvezal in oddal biričem — in če bi bilo po moje, bi se to,.tudi zgodilo, pri vseh peklenskih duhovih! Toda usmiljeni veliki mandarin ima za danes dovolj enega izmed vas, da boste videli na tem, kaj bo vaša usoda in usoda vaših rodbin, ako se ne odpoveste tuji čarovniji in se ne vrnete k božjemu Budi! Kakor gotovo mi je ime Lamen, biriči vam eno zagodejo, da boste plesali po njihovi godbi, kakor boste doživeli jutri na dragem vam Kingu.”
Pri teh besedah je že tudi prijel učitelja za brado in ga potegnil izza učne mize, na kateri je bral evangelij.
“Tako, stari grešnik, ki zastrupljaš vso mladino,” mu kriči na ušesa, “se-
(Nadaljevanje na strani.)
Ustanovljena 1S7X.
flu WillCoüDtyMml Bail
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.0a
Prejema raznovrstne denarne ulogc ter pošilja denar na vse dele sveta.
J.	A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.—
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113
IPiite "Elk. Brand" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah
C. W. BROWN, predsednik.
It. PIL CIIEÉ, podpreds9dnik.
W. G. WILCOX, casir.
1
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v
stari domovini.
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVEN-SKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO^ ILL.^^^^	^
Poštena Postrežba vsakemu.	Telefon 123, South Chicago.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE ME
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER«
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. V/. 1727, Joliet, 111.
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver IPills
čistijo jetra zdravijo nered in zabasanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMAN*
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET. ILL.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. '
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander narasli1
JljL Chicago telef. 2794 mLM talef.N fl2 7

		
—
—
—
AMERIKANSKI SLOVENEC, 28. MAJA 1909,
7.
KOREJSKA BRATA.
(Nadaljevanje !b '6. strani.)
daj ti poplačarh Vse udarce z dvojnimi obrestmi ih !te postavim v najprijaznejšo sobico, mnogo lepšo nego je bila tista, v katero si ti mene utaknil pred dvema letoma. Zvežite ga! To pa naj bo začetek povračevanja!”
Pri tem udari paglavec častitljivega moža tako močno v obraz, da se mu/ takoj vlije kri iz ust in nosa, dasi se\ učitelj nič ne brani biričem in se jim
da voljno ukleniti. Zbrani vsi ogor-
tje. Ne-
čeni zakriče, ko vidijo to početj kateri se celo prerinejo bliže in hočejo braniti Kinga; drugi se pa prestrašeni umaknejo nazaj, se skušajo skriti po kotih in bi radi ušli skozi okna te dvorane, ki je v pritličju, ako ne bi bila tudi ta obdana od oboroženih biričev.
Med tistimi, ki so se postavili v bran za svojega učitelja, sta bila tudi oba dečka Pavel in Jakob, sedaj 14 oziroma 12 let stara. Neustrašena stopita pred Lamena in mu začneta očitati, ker se tako surovo obnaša napram človeku, ki mu je dolžan tolike hvale, ter zahteva, naj tudi nje pelje v ječo s častitljivim učiteljem Kingom. Toda on ju zavrne porpgljivo in jima reče:
“Le potrpita, prijateljčka; vama napravim neko posebno veselje, ako se ne spametujeta kaj kmalu!”
Nato si napiše imena vseh navzočih na kos papirja, si prisvoji Petrovi zlati križec in prstan in kar dobi denarja in dragocenosti pri zbranih kristjanih, in se odstrani z ujetnikom v glavno mesto. Tu vtakne učitelja za zdaj v eno onih ječ, v kateri so bili kristjani z roparji in morilci skupaj zaprti in * ki nam jih škof Ridel iz lastne skušnje takole popisuje:
“Približno kakih 30 jih leži v ječi vse dni in noči zvezanih, dasi so vsi bolni. Gnjusne kožne bolezni jih uničujejo; njihove rane se gnoje; vsi trpe lakoto; nekateri so le še sama kost in koža.. . Stori se vse, da se spravi jetnike počasi na drugi svet. Še celo spati se jim ne dovoli; po noči zbude te nesrečneže čuvaji s tem, da jih začno tepsti. Kolikokrat smo slišali, kako so pijani suroveži pretepali jetnike, ki so se skoraj že s smrtjo borili! Če so potem res umrli, se je reklo, da so umrli vsled bolezni. Za hrano dobe zjutraj in zvečer nekoliko slabo narejenega riža, ki pa nikakor ne zadošča; tudi zdravi shujšajo v dvajsetih dneh do kosti. Od časa do časa spravijo iz ječe trupla onih, ki so umrli od lakote ali vsled bolezni. Bolniki ne dobe nikakih zdravil in se jim ni nadjati, da bi se jim kdaj na bolje obrnilo; še spon ne snamejo umirajočim... In ječarji, kako hinavski, togotni in surovi ljudje so to! Smeje se opravljajo svoj krvniški posel; človeka zadaviti to jim je v kratek čas. Brez vsakega povoda tepejo in mučijo jetnike.
So pa v ječi še slabejši in propalejši ljudje, kakor ti ječarji, in to so njihovi hlapci, pravi rabelji. Ti bičajo in pre-tepavajo uboge jetnike po rokah in nogah in njihovo ječanje jim dela ve-seljet nesrečneže še bolj mučijo s svojimi slabimi dovtipi. Če se le prikažejo v ječo, začno vsi jetniki trepetati. Tako globoko pade lahko človek v svoji podivjanosti! Po pravici se zo-vejo korejske ječe podoba pekla.”
Tako opisuje škof Ridel korejske ječe pred nekaj leti; gotovo niso bile boljše pred sto leti.
*	* V
To je bila usoda, ki je čakala Tomaža Kinga. Znana mu je bila dobro. Vendar je šel raje v te mučilnice, v katerih morajo prebiti včasih jetniki po korejski šegi več mesecev, predno se jih zasliši, kakor da bi zatajil svojega Izveličarja.
S solzami v očeh gledata za biriči Pavel in Jakob, ko jima odvedeio ljubljenega učenika.
“Ali ne izgleda to prav tako kakor smo culi, da so hudobni judje zvezali izveličarja in ga odvedli v mesto?” reče Pavel.
“Prav tako izgleda to,” odvrne Jakob. “Prosiva mater, da naju puste jutri k Tomažu, ki ga dovedejo pred sodišče! Ti greš vendar tja, Peter, ti kot škof in Janez in drugi!”
“Jaz?” reče mladenič, ki so ga ta nepričakovani napad in pretenje z ječo in mučenjem tako prestrašili. "Jaz se bom premislil. Kaj mu zamoremo pomagati? Bolje bo, da pošljemo prošnjo do velikega mandarina in do kralja, da nam dovolita našo religijo in pomilostita Kinga.”
S tem predlogom mnogi soglašajo, drugi pa pogumno izpovedo, da se javijo sodniku; čas je prišel, da «e pokaže s pogumno veroizpovedjo pri krstu Bogu obljubljena zvestoba.
Že zdaj v začetku nevarnosti so se začele ločiti pleve od pšenice.
10. Prvi mučenec.
Drugo jutro proti deseti uri pripeljejo Tomaža Kinga pred Lamena, da ;ga ta obsodi. Z veliko težavo prehodi to kratko pot; celo noč je moral ležati v svojih okovih na kupu gnjile slame. Toda pogum mu sije iz oči. Z molitvijo se je pripravljal na boj in milost Božja ga je okrepila. Veliko dvorišče v sodniji, po katerem mora sedaj iti, je polno ljudi in še na stotine jih stoji zunaj na cesti; vest, da Pride pred sodišče privrženec tuje ve-■re, je privabila semkaj vse te ljudi glavnega mesta.
Bonči in njihova stranka začnejo' Preklinjati, ko peljejo jetnika mimo "jih. Pa tudi mnogo kristjanov, med . katerimi zapazi King svoja najljubša Pcenca Pavla in Jakoba, se je pririnilo Prav do ograje in ga bodre k stanovitnosti.
“Molite!” reče spoznavavec polglasno svojim prijateljem; nato peljejo biriči jetnika po stopnjicah na vzvišeni prostor tako, da ga zamorejo videti vsi gledavci. Še nekaj stopnjic više pa sedi oziroma leži na blazinah sodnik.
Z zlobnim veseljem se ozre Ramen, ki. ima ves obraz zabuhel vsled prevelikega žganjepitja, na jetnika, kateri pade pred njim po tamošnji šegi na roke in kolena, dva biriča ga pa držita na težkih verigah. Sodnik nagovori najprej kratko vse navzoče in psuje tujo 'hudičevo vero’, ki se je vsilila iz zahoda v deželo vzhajajočega solnca, potem se pa zadere nad učiteljem: "Kako ti je ime, ti satanov služabnik, o katerem mi poročajo, da nisi ne-Ie sprejel nauka tujih hudičev, ampak da zapeljuješ prav pridno tudi druge k temu?”
"Jaz sem Tomaž King.”
“King? da to je korejsko ime; toda Tomaž, tega imena še nisem čul na Koreji.”
“To je moje krščansko ime, ki sem je dobil pri krstu.”
"In ti se predrzneš izustiti to hudičevo ime pred nami, ki imamo tako čista ušesa? Dajte mu jih takoj po njegovih nečistih ustih!”
Birič udari s trdim usnjatim podplatom Kinga po obrazu, da še mu kar kri ulije.
"Tako, sedaj si okusil usnje.. Takoj boš okusil še hrastov les, ako se ne odpoveš pri tej priči tujemu maliko-vavstvu in daruješ božjemu Budi!” “O Jezus, ki si bil zame! bičan, daj mi moči v tej bridki uri!” moli tiho Tomaž; nato reče glasno in odločno: "Stori z menoj, kar hočeš, z milostjo božjo ne bom častil tega malika, ki sem mu žalibog v svoji zaslepljenosti služil toliko let.”
Vsi poslušavci se zganejo.
Nekaj kristjanov, med njimi celo nekaj od najvišjega plemstva in tudi oba dečka Pavel in Jakob se prerine v zagrajeni prostor in kličejo Lamenu, da so tudi kristjani in torej pripravljeni, deliti usodo Kingovjo.
“Na vas pride že še vrfeta, vi norci! Zapisnikar, zapiši njihova imena! Sedaj jih pa zapodite nazaj, biriči, in kdor še enkrat moti obravnavo, pride takoj v okove in v ječo,” kriči Lamen. Nato v|li krvniku, naj jih našteje 40 Kingu s hrastovim polenom po podplatih.
To hrastovo poleno je bilo približno en in pol metra dolgo in 15 cm široko. Pod groznimi udarci, ki jih zadaja krvnik s tem mučilnim orodjem, padajo kar celi kosovi mesa od podplatov ubogega mučenika. On sicer tiho toži nad grozovitimi bolečinami, toda ko ga vprašajo, hoče li darovati, pa vselej zmaje z glavo.
"Bičajmo ga sedaj, oče!” reče nato mladi Lamen. “Jaz mislim, da je njegov hrbet občutljivejši nego njegove noge. In ker ne more več na njih stati, ga dajmo nekoliko obesiti!” "Dobro — torej druga stopnja mučenja!” ukaže surovi sodnik.
"Naj ga li obesim za roke ali za lase?” vpraša rabelj.
"Kako drugače nego za lase. Pri tem se bo prav prijetno pačil in mene je tudi večkrat vlekel za lase,” odvrne mladi Lamen in nekaj surovih pristašev mu še celo ploska.
Tedaj pa zakliče Pa-vel s svojim čistim deškim glasom:
"Sram te bodi, ti surovi nehvalež-než!” in nekaj dobromislečih mu glasno pristrjuje.
Tomaža slečejo do pasu in ga obesijo za lase na tram. Že to mu povzroča neznanske bolečine in kmalu začne žvižgati bič po njegovem hrbtu, da meso kar preč leti in kri namaka zemljo. Čez nekaj časa omedli in ko opazi to sodnik, ukaže, naj prenehajo; začno ga polivati po obrazu z vodo in ko se. zopet zave, ga vpraša Lamen: ,‘Ali hočeš darovati sedaj Budi?” "Nikdar in nikoli — Bog mi bo že dal novih mqči za nadaljnje trpljenje in mučenje,” odgovori Tomaž.
"Tretje mučenje! Bomo videli, premagamo li tvojo svojeglavnost ali ne,” zakriči ves iz sebe sodnik.
Tretje mučenje je bilo to, da so mučencem izvinih ude iz členov, kar je povzročalo izvanredno hude bolečine zlasti še raditega, ker so surovi ra-beljni čestokrat tudi zlomili kosti pri tem mučenju. Kdor je moral prestati to tretjo muko, je ostal pohabljen vse svoje žive dni.
Sedaj se oglase tudi mnogi izmed poganskih gledavcev, ki poznajo Kinga kot častitega moža in občudujejo njegovo pravkar dokazano stanovitnost, in kličejo sodniku, naj bo usmiljen. Toda vse zamanj. Še kamen ali divja zver bi se preje omečila nego ta podivjani človek.
“Kar začnite!” zakliče Lamen in rabelji popadejo Tomaža in mu šiloma izvinejo desno roko in rame.
“O moj Zveličar, ki si dal izviniti svoje ude in z žeblji prebosti, daj mi milost, da ti ostauerp zvest!” moli mučenec.	'	*
Nato ga na isti način mučijo tudi na desni nogi. Le tiho grčanje mučenčevo je slišati. Kar naenkrat pa zakriči mučenec na ves glas, da obide vse navzoče zona, in omedli.
(Konec prih.)
Chi. Phone 521	N. W. Phone 66!
MAURICE F. LENNON
Advokat—Pravdnik
SODRUG E. MEERS
Soba 318—321 Barber Bldg.	JOLIET, ILL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
Finančno poročilo za mesec april 1909
. Ime, številka in kraj društva.
1.
2.
3.
4.
5.
7.
8. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105.
107.
108.
109.
110. 111. 112. 113.
114;
115.
117.
118.
119.
120. 121. 122.
123.
124. 126.
127.
128.
129.
130.
Sv. Štefana, Chicago, 1111....................
Sv. Jožefa, Joliet, 111......................
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111................
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn.............
Sv. Družine, La Salle, 111....................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo......................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111.............
Sv. Roka, Clinton, Iowa.......................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111..............
Sv. Jožefa, Forest City, Pa...................
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn............
Sv. Janeza Krstnika, Bufte, Mont..............
Sv. Roka, Allegheny, Pa.......................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn.................
Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark.............
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich...........
Sv. Jožefa, Federal, Pa.......................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio.................
Sv. Barbare, Blocton, Ala.....................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio.....................
Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111...............
Sv. Petra, Calumet, Mich......................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash............
Matere Božje, Pittsburg, Pa...................
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans.........
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa.......................
Sv. Barbare, Hibbing, Minn....................
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.....................
Sv. Alojzija, Steelton, Pa....................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont....................
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111........
Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont.......
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y..........
Sv. Alojzija, Chicago, 111....................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa.............
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa...........
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich.....
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind...............
Sv. Jožefa, Waukegan, 111.....................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn...................
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo...............
Sv. Jožefa, Leadville, Colo...................
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y....................
Sv. Jožefa, Haser, Pa.........................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn..........
Sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111..............
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O.............
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111..............
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio.................
Sv. Jurija, Etna, Pa..........................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss............
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio................
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa....................
Sv. Barbare, Irwin, Pa........................
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont.................
Srce Jezusa, St. Louis, Mo....................
Sv. Antona Pad., Goff, Pa.....................
Sv. Antona Pad., Ely, Minn....................
Sv. Jurija, Toluca, 111.......................
Sv. Barbare, Springfield, 111.................
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111.............
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa............
Marije Pomagaj, Chicago, 111..................
Marije Pomagaj, Waukegan, 111.................
Matere Božje, So. Chicago, 111................
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa...........
Sv. Alojzija, Fleming, Kans...................
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.......
Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio....
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo............
Sv. Antona Pad., Joliet, 111..................
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich....................
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa..................
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr.........
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa................
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa....................
Friderik Baraga, Chisholm, Minn...............
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..
Sv. Alojzija, Broughton, Pa...................
Sv. Barbare, Kaylor, Pa.......................
Sv. Barbare, Mount Olive, 111.................
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111...............
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah...................
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio........
Novi Dom, Newark, N. J........................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis....................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo.........
Sv. Ane, New York, N. Y. .....................
Sv. Barbare, Moon Run, Pa.....................
Sv. Genovefe, Joliet, IH......................
Sv. Družine, Aliguippa, Pa....................
Sv. Tožefa, Barberton, Ohio...................
5rca Marijinega, Barberton, Ohio.........
Sv. Jožefa, Ely, Minn.........................
Sv. Roka, Denver, Colo........................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa............
Sv. Veronike, Kansas City, Kans...........
Sv. Srca Jezusovega, Murray, Utah.............
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y.................
Marije Pomagaj, Rockdale, 111.................
Sv. Ane, Forest City, Pa......................
Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y............
Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo.................
Sv. Ane, Bridgeport, Ohio.....................
Sv. Jakoba, Gary, Ind.......■.................
Sv. Martina, Mineral, Kans....................
Sv. Ane, Waukegan, 111........................
Sv. Barbare, Etna, Pa.........................
Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb................
Sv. Pavla, De Kalb, 111.......................
PLAČALI
130.55
30075
123.90
89.65
146.35
360.75
108.10
12.10
32.00
292,05
60.45
204.10
114.25
Skupaj ..................................... $8522.51
40.45
52.15
114.55
42.55
20.65
282.35 229.00
398.35
62.90 115.65
56.25
19.65
131.15
72.45
72.45
66.30
196.80
42.55
34.90
48.35
36.95 125.30
34.15
85.70 229.10
102.80 63.80
269.15
76.55
99.95
242.55
56.20
62.40
14.90
112.75
37.50 109.45
29.70
39.45 115.80
20.50
69.90
43.60 B2.50
36.25
58.55
59.45
118.75
84.55
98.15
65.00
78.05 98:40
106.35
26.35
23.00
73.55
46.05
37.00
4.90
87.30
26.90
81.70
44.40
68.55 36.10
48.35
39.75
45.90
45.90
21.95
46.60
44.40
13.70
12.50
16.60
12.75 7.85
1-5.95
79.35
40.00
14.90 46.60
4.90
11.35
15.70
20.05
26.30
95.00
29.20
18.85
66.90
39.05
38.51
9.25
Preostanek 1. aprila 1909 ................................................$115,202.80
Plačano od društev ....................................................... 8,522.51
Skupaj .............................................$123,725.31
Izplačana posmrtnina za: —
Ignac Kavčič (del. b.) ...............................$ 50.00
Franc Žnidaršič ..................,..........j........ 1000.00
Ignac Bačnik ......................................    1000.00
'Elizabeta Kremesec .................................... 500.00
Mihael Tomac ........................................... 485.00
Pavel Cerar ........................................   1000.00
Ivan Spitzmueller (de!) ................................ 800.00	$	4,835.00
Razni drugi stroški ......
Preostanek 30. aprila 1909.
858.68
118,031.63
Skupaj ..................................................$123,725.31
ROJAKI! Kedo zamore v slučaju bolezni jamčiti da Vas bode hitro in popolnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical-Institut, kateri se skriva za imenom že pred več leti umrlega zdravnika, temveč samo izkušeni in vestni zdravnik, kateremu lahko z mirno vestjo zaupate svojo bolezen v zdravljenje in to je jedino le naš slavni zdravnik:
DR.J.E. THOMPSON
GLAVNI ZDRAVNIK-
,in ravnatelj Slovenskega zdravika v New York
Dr. Thompson je jedini, kateri je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal da lahko z popolnim uspehom in v kratkem času bolnika ozdravi, brez da g• osebno preišče; njemu zadostuje samo natančen opis bolezni v pismu in ako ]e bolnik še še take daleč oddaljen. Njegova izkušenost in zmožnost v zdravljenju Vam garantira, da Vas zamore ozdraviti in ako bolehate naj si bode kateri koli akutni ali kronični, notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi že kateri koli bolezni. Za zdravljenje vseh bolezni se tajnost jamči.
RADI TEGA TOREJ! ako ste slabi in bolni,'ter ako Vas drugi zdravniki niso mogli, ter Vas ne morejo ozdraviti in Vam je izkušena zdravniška pomoč neobhodno potrebna, ter ako želite da bodete v kratkem popolnoma ozdravili, tedaj ne odlašajte, marveč se takoj obrnite z popolnem zaupanjem na vestnega zdravnika, zato natanko v pismu opišite v materinem jeziku svojo bolezen ter pismo pošljite edino le na: —
DR. J. E. THOMPSON 342 West 27 Street, New York, N. Y.
POZOR: Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto lOletni svoj obstanek. Ob tej priliki bode slavni Dr. Thompson med rojaki porazdelil 10.000 krasnih srebrnih užigalnikov. Vsaki rojak, kateri nam pošlje nekoliko za poštnino potrebnih znamk (stempsov), dobi takoj in brezplačno ta lep spomin v dar. Pišite takoj danes v svojem materinem jeziku naij Slovensko Zdravišče, 342 W. 27th Street, New York, N. Y.
Anton Neman ich & Son,
1002 N. CHICAGOSTREET 205 Î Ohia St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IS KONJUŠNICA
Chicago Phono 2273
N. W. 41«
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.	J
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
JOLIET-ILL.
FIFO PIVO V STEKLEFICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. (A
♦ AA-AAA.A-A AA.».A.«.AA.A>.A.4.A.«.AAA.t.AAAAA.>.AJ>.AA.A.>.A.»|A A É*É*É*«1 A A
W w V W V V V W V W “ V W V W V “ '4' W V V 4 W W W 4 W V W W V W V W V “ V W '«rWV f '4' V I V
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
fvseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
; J Zastopnik za Besley Brig. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba točna.
A A i*i 4AAAA A A A AAA A A A A A A A A A A AAAAA V V*.' W V W V W V W V ▼*«' W	V V W V W	¥ '«•▼▼V
Compagnije 9 Generale 9 Transalantique
Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K. J.
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn SL, Chi cage Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17«ft Sl, Sl Louis, Mo., L. Stern & Son, a gents, JolieL Illinois.

DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Strte JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa v to t trohi padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila po nizki ceni.
(Nadljevanje s 5. strani.) oporekal ali se ne strinjal s temi vrsticami, kar sem jih napisal.
K sklepu pozdravljam vse sobrate društva sv. Jurija št. .960 C. O. F., kakor tudi slavnemu občinstvu kličem veselo: Na svidenje! In tebi, Amer. Slovenec, cenjeni list, pa mnogo naročnikov. S spoštovanjem
Frank Jurjovec, rec. tajnik,
830 Spaulding Ave.
Preloka, Dolenjsko, 1. maja. — Slavno mi uredništvo A. S.! Precej časa je minilo, kar sem zapustil Ameriko in se povrnil v svoj rojstni kraj. Ko sem bil v Denvefju, sem »večkrat spisal kakšen dopis, ali tukaj pa ni časa, ker je kmetiški stan vedno obložen z delom, tako da tudi jaz nimam toliko časa, da bi se oglasil, kako da živimo tukaj v Beli Krajini.
Nadalje dam vedeti vsem mojim faranom in drugim darovateljem kapelice Matere Božje v Gerduni, da se je začelo zidanje kapelice 27. aprila. Kapelica je dolga 5 metrov in pol, široka 4 metre in se prav umetno dela, bo ena najlepših kapelic na Dolenjskem. Samo dosti je treba truda in dela a posebno denarja. Zatorej so napfo-šeni vsi moji sosedi in rojaki, če kteri premore kaj darovati na kapelico, naj pošlje na mene ali na Nikolaja Grdu-na, ker mi bi jako radi, da se tukaj, ko bode gotova kapelica, tudi sv. .maša služi, ker kapela je dosti velika in iz-gledna za sv. mašo služiti. Če pa h.o čemo te vse stvari kupiti, kar kapelica potrebuje, nas precej denarja stane. Zatorej prosimo pomoči od sosedov in faranov in drugih, če je koliko mogoče.
Nadalje dam vedeti, da je Jožef Kroteč po domače Petolas, kakor je več znano, pred 4 leti iz ječe ušel in je sam prišel nazaj v Novo mesto, •■da prestoji kazen, katera mu je bila naložena. Nekateri pravijo, da je bil ta 4 leta v, Srbiji in ko je slišal, di bo vojska, se je podal nazaj, da dobro-voljno odsluži kazen.
Zahvala.
Spodaj podpisani se zahvaljujem dru štvu sv,. Jožefa, št. 110 K. S. K. J. v Barberfonu, O., za meni izplačano bolniško podporo; hvala tudi vsem društvenim bratom, ki so me prišli v bolezni obiskat.
Joe Podpečnik, član društva.
Oderuhi in častniki.
Plamburg, Nemčija, 25. maja. — Trije oderuhi, Mohr, Bein in Kruschwitz, so bili pred tukajšnjim kazenskim sodiščem spoznani za krive oderuštva, katero so izvršili na kacih 100 vojin-skih častnikih. Oderuhi so bili obsojeni v zapor za eno leto odnosno devet mesecev in dve leti ter v denarne kazni in izgubo državljanskih pravic.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$	10.35 ............... 50	kron,
za	20.55 ............... 100	kron,
za	41.10 ............... 200	kron,
za	102.75 ............... 500	kron,
za	205.00 ...............1000	kron,
za	1020.00 ...............5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Dank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland Street, New York.
6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Dr. Goldstein, 134 Rivington St. ▼ NewYorku izjavlja; Dr. Richterjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treoa po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
lQi Naša znamka Sidro je na
.T. vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50
N§r centov.
F. Ad. RICHTER & Co.
215 Pearl St., New York.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo ▼»» lej postregli z najnižjimi tržnimi c. nami...Mi imamo v zalogi vsakovnsi nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki s» in trdi les, late, cederne stebre, desk* in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines «Uca blizu novega kanala,
Predno kupiš LUMBER, oglasi s< pri nas in oglej si našo zalogo! M; t» bomo zadovoljili in ti prihrinili deaar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogl* DES PLAINES IN CLINTON ST»
TROST & KRETZ
•V.V.V.V.V.V.V.V.\V.V.,.V.V.V.V.V.*.V.V.V.V.\\\V.\V.\V.V.V.V.\V.*.W.V.\V.,.V.W.V.|
:■ Naj večja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ..37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam .. 2,048,214	K
Menice ....... 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin........ 2,925,746 K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
' WJWW^\WJWW^\W.V,VJWS,V.WJWJV.WJVJWW.WJWMWfJWJWAWWJWl
Mini
Na voglu Chicago in Clinton ulic RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL$ioe,ooo.o«
T. A. MASON, predsednik.
JOHN GRAHEK
GOSTILNICAH.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržiat
najboljše smodke.
Prodaiam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
mn N. Broadway..JOLIET, ILT

John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IH
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, iz-vrstna vina in žganja ter prodajo pri-jetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET,
Nadalje naznanim, da se je doigra-la žaloigra tukaj pri nas in sicer dne 29. aprila sta se kregala oče in sin, in sin je ubil očeta. Jure Mrzljak, po domače, Teliant iz vasi Radiče pri Marindolu, se je skregal s svojim sinom Matijom zaradi ene krave; sin je hotel kravo gnati na sejm, oče pa ni dopustil. Sina Matijo je prijela huda jeza ,ter je pograbil kol m očeta začel obdelovati; in ker si je zmislil, da to ni dosti, je hitel v hišo po veliko sekiro in s sekiro začel sekati po očetu kakor po drvu. Zavdal mu je 9 velikih ran, tako da je precej namestu izdihnil dušo. Jure Mrzljak je bil star bližji ■ 70’ let, ostavlja eno hčer omoženo in enega sina, to je ubijalca svojega in ženo. Pokojnega Mrzlja-ka so deli k večnemu počitku 1. maja. Naj v miru počiva! Sina so izročili sodišču na Hrvaškem, kamor pripada, da odsluži kazen za svojega očeta ubojstvo. Mate Mrzljak je oženjen, brez otrok, star 40 let.
Nadalje, dozdaj smo imeli vreme suho, a zdaj od 1. maja je začelo deževati in mrzlo je. Letina ne kaže bogvekaj, sadje je vse cvetelo, posebno pa hruške in črešnje, če ne pride slana v tem mrzlem vremenu kakor je zdaj prvega maja. Lepo smo proslavili prvi majnik; jako visok mlaj so postavili v Preloki, gornji in dolnji; tudi mi v Gerduni nismo zaostali in smo postavili lep visok mlaj, da plapola velika bandera v sredi Gerdunske vasi. -
Zdaj pri sklepu svojega dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno pa svojega brata in njegovo ženo in svaka in sestro v Denveru, Colo. ! A tebi, A. Slov., pa želim obilo uspeha. George Pavlakovič.
Ribnica, Dolenjsko, 10. maja. — Sl. uredništvo! Prosim prav lepo, da bi slavno uredništvo v “Amer. Slovencu” priobčilo naslednjo prošnjo do naših rojakov:
“Ribničani, pozor! Prošnja iz domovine! Dragi rojaki v Ameriki! V Hrovači pri Ribnici na Dolenjskem zidamo novo cerkev sv. Trojice. Velikonočni ponedeljek je bila v stari razpokani cerkvi zadnjič služba božja; na slovesen način smo se poslovili od nje, ki je žalovala ob pogrebih za našimi dedi in pradedi. Takoj drugi dan smo jo začeli podirati, in na istem mestu že raste iz tal novo, lepše, veličastnejše svetišče sv. Trojice.
“Tudi Vi, rojaki, boste morda svojo zadnjo pot romali skozi novo pokopališko in pbdružno cerkev v Hrovači, če bo božja volja, da se vrnete ,v domovino. Tudi Vam, ribniški rojaki in rojakinje, bodo morda hrovaški zvonovi peli zadnjo pesem žalostinko ob Vaši smrti. Obračamo se toraj tudi do Vas, da nam pomorete postaviti veličastno svetišče. Sv. Trojica Vam bo obilna plačnica! Darovi naj se pošiljajo na župni urad v Ribnici.”
Fr. Dolinar, dekan.
Bolečina slabi
telo. Istotako oslabi glavobol celo telo. Čutite se utrujene, nemirne in nervozne. Ne trpite v takem slučaju. Vzemite nekaj Severovih praškov zoper'glavobol in nevralgijo in kmalu bodete počutili razliko. So najboljša in najzanesljivejša na svetu. Brez strupenih lastnosti. Škatljica za 25 centov v vseh prodajalnah. W. F. Severa, Cedar Rapids, Iowa.	1
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St,, blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkvi. Prodajaln* moških in ženskih ob’ek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros. EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway.
Izdelovalec kranjskih harmonik. GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St, Joliet, 111. šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt.
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Ob» telefona 8. Joliet, 111. KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
VOGRIN ANTON, 205 Ruby St. Izdelovalec in popravljalec čevljev. V/OLK VICTOR, 200kž Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO, ILL. KOMPARE JOS., 8908 Greenbaj Ave. Salun in prodaja šifkart. CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C.. 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo. HOTEL REINHOLD, 5400 Bntler St., R. Matuszewski, lastnik. HOTEL DUBLIN. H. A. Ot in last.. 5438 Butler St
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
SlOTensKo-angleške slovnice, SlovensKc-anglešliega tolmača in Anglešto-angleskega slovarja,
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri
V. J. KUBELKA & CO.,
9 Albany St.	New York, N. Y.
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” lOc. in “Meerschaum” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, 111
Cenjenim rojakom na znanje!
V. J. Kubelka izdal je novo, za Slovence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl. tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli.
Knjiga v platno vezana stanesamo
$1.00.’
Svota se lahko pošlje v poštnih znamkah na
V. J. KUBELKA & CO.
9 Albany St.,	New York, N. Y.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, IH
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. Tel. 263
POZOR, ROJAKIl
urejeno
Moderno g’ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domač» vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
N. W. Phone 825.
Joliet, IU
Kje je najboli varno naložen denar?
Hranilnih slog je: 35 milijonov kron,
Rezervne«”» zaklada je: Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljnaska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrata po vaem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh nlog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana a vaem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država a posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po s jilnica, pupilarao varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešern<ivih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND. O.
FRANK SAKSER
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,

Phoenix Buffet
ejer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Skoff,
N. W. Phone 6og.
113} N. Hickory Sl,	Joliet
Rojaki! Pijte
“Elk Brand” pivo
dobite je pri
Mike Hočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
Naj več ji dobiček
se -naredi, ako kupite delnice dobrih bakrenih rudnikov. Pred nekaj leti so st delnice od Shattuck prodajale po 25 centov ter so sčasoma poskočile na 55 dolarjev. Le pred 8 leti se so prodajale delnice od Calumet Arizona po 63 centov, krasneje je njih vrednost tako narastla, da so se prodajale po 210 dolarjev na trgu. Taka prilika se vam sedaj ponuja od
THE GRAND ARIZ ONA COPPER CO.
Ta družba lastuje 620 akrov zemlje, ki je bogata na zlatu, srebru in bakru, le 9 milj od Douglas, Arizona, kjer se nahajajo ogromne topilnice Copper Queen in Calumet-Arizona družb. To posestvo se nahaja blizo Shattuck ia Calumet-Arizona družb ter je istako bogata, a veliko večje in v boljšem stasu kakor katero istih. Posestvo je sedaj plačano in družba rabi le nekoliko de narja, da začne poslovati. Stroji za izvoz so že postavljeni in rov je že v srcu najboljše zlate, srebrne in bakrene rude. Gosp. B. V. Brajevič, znan trgovec v Bisbee, Arizona je direktor te družbe in skoro vsi tamošnji rojaki so delničarji te družbe, Zakaj pustite vaš denar v banki le po 3—4 obresti, ko lahko naredite 1,000 in 10,000 odstot., ako kupite delnice od The Grand Arizona Copper Co.? To zemljišče se bo v kratkem uredilo, da bo nosilo velikanski dobiček. Ali hočete, da vam bo enoletni dohodek zadostoval za celo življenje? Tu je prilika. Ne spreglejte! The Grand Arizona Copper Co. prodaja svoj« delnice le po 50c. Ta denar se bo rabil za plačevanje rudarjev, ki služijo po $3.50 do $4.00 na dan, ter da se nakupi več strojev. Manj kot 50 delnic »e ne proda nikomur. Najmanj ena petina odločenega denarja se mora poslati z naročilom. Ostanek se plača v štirih mesečnih obrokih. Ne čakajte, da bo cena višja, naročite sedaj! Pošiljatve se naj naročajo na
O. E. Petterson 6c Co.
FISKALNI ZASTOPNIKI,
213-14 First National Bank Building,	DULUTH, MINNESOTA-
Ustanovljeno 1897.
300.000
OZDRAVLJENIH 1
Comu bi še dalje trpeli? 300,000 za raznimi bolezni bolujočih ljudi, med katerimi je bilo mnogo tacih. katere so drugi zavodi in zdravniki že «stavili kot neozdravljive, je bilo ozdravljenih po občeznanih zdravnikih slavnega Collins N. Y. Medlcal Instituta.
Ne obupajte! Ako ste še tako hudo in dolgo bolni, omenjeni zdravniki Vus lahko «»zdravijo. Pridite takoj (ali pa pišite v Vašem materinem jeziku), in oni Vam bodo odredili najboljša zdravila, katera Vam bodo zagotovo pomagala, da bodete v kratkem zopet popolnoma zdravi!
NIKARI ne poverite Vašega zdravja In
Collins N. T. Med. Ins.bodočnosti neizkušenim zdravnikom! In ne dajte se zapeljati po oglasih neodgovornih
Svetovno znani med. Profesor
Dr. E. C. COLLINS,
Ustanovitelj
Pridite in se posve- zdravilnih zavodov! tujte z našimi zdrav- Collins N. Y. Medica! Institut je nnjsta-nilri klor lahko e-nvo- rejši, najzauesljtvejšl in najboljši, katerega niKi, kjer lanao govo zdravnlkl so izkušeni in kateri se bodejo rite slovensko.	^ Vas zavzeli.
Pošteni vestni zdravniki, čista sveža zdravila in najnižje cene!
Specialist za kožine bolezni, bolezni oči, ušes, nosa in grla! Različne, tudi najtežje operacije izvrši z sigurnim uspehom dobri izvež-bani Chirur^ic!
Ako toraj bolujete na kateri kolislbodi zunanji ali notranji bolezni, -	, bolezni ter ste mogoče že zastonj iskali
pomoči pri zdravnikih in zastonj trošili denar, opišite točno Vašo bolezen. Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo «‘Človek, njegovo življenje in zdravje”, katera se Vam takoj odpošlje ako dopošljete v pismu za 15 c. poštnih znamk. Ta knjiga obsega 240 strani ter je bogato okrašena z slikami. Vsa pisma nasljavljajte na:
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th STREET, NEW YORK, N. Y.
Uradne ure so: od 10 dop. do 5 pop., v torek in petek od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10 dop. do 1 pop.
Dr. J. J. McGLADE Dr. J. P. COYDE, Zdravniška ravnatelja.