27. številka. Ljubljana, v petek 3. febrnvarja. XX\. leto, 1888. Izhaja vsak dan ivi'fer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 gld , za jedenv mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 1.1 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. lo kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt. leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne prtit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in n p r a v n i S t v o je v Rudolfa KirbiSa hiši, ,,Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Pravne razmere na slov. Štajerskem. Spisal T h o m i a t i c u s. Govorili bodemo danes o eminentno važnem vprašanji, govorili bodemo tako, da se bode zvedel greh, da se bo postavil v pristno svetlobo in da se bo tudi za informirane kroge zvedel grešnik, ne da bi se imenovalo kako ime. Nemško liberalni šovinisti v Gradci torej ho čejo tožiti barona Pražuka, ćeš, da je prelomil postavo, ko je dovolil slovensko uknjiževanje na spodnjem štajerskem. Krasna iznajdba ! Živimo v veselem pustnem času in za burke skrbijo — tevtoni in psevdotevtoni v Graškem deželnem zboru. Torej slovenske uknjižbe so prelom postave in minister Pražak — hajdi ž njim na zatožno klop ! Gorotasnejše nezniiseluosti si Človek z zdravim razumom misliti ne more. Člen 19. osuovnib postav — jej torej po tem umovanji derogiran z — deželno postavo, to ;e postavo o napravi novih zemljiških knjig. „Landrecht bricbt Reichsrecht!tt Kaj da ne? Ker bi Graški denarni zavodi izgubili nekaj materijalnega dobička aH bi si pa morali uradnike jemati, ki bi bili tudi drugega deželnega jezika vešči ter v pisavi in govoru zmožni, — jedno kakor drugo jih je malo pošegetalo — torej na zatožno klop z ministrom. Kakor da mora minister čuvati te interese proti — justitikaciji! Čudne reči se gode na svetu , in to posebna na spodnjem Štajerskem. Nekoji zagrizenci so taki, da so v poslednjem rasu nameščene pristave in sodnike začeli obirati po zakotnih listih, ker so se ti uradniki porodili iz tstili krogov prebivalstva, ki največ pomoči išče v sodnih in drugih pisarnah, to je iz kmetske sredine in ker taki pristavi in sodniki sodijo objektivno tudi zadeve onih mogotcev, ki so dozdaj si domnevali: mi vse smemo, mi vse moremo. Da celo je bilo slišati, da so se takim uradnikom — zaradi njih objektivnosti — po noči okna polomila. No mi se veselimo, da ima še eksce lenca gosp. vitez Waaer v Gradci cele Šipe v oknih, ker njemu podrejena nadsodnija ni hotela prelomiti uradne tajnosti ter se je negativno izrekla o prošnji deželnega odbora, kakor je bilo to čitati v št 13 „Slov. Naroda" z dne 17. januvarja 1888. Govorimo brez sarkazma. Lahko bi imenovali uradnikov sodnijske stroko na spodnjem Štirskem - in teh bi ne bilo malo, kateri zmatrajo dotično naredbo justičnega ministra za neveljavno. Pogosto se sliši o tej naredbi: „Verordnung ist kein Gesetz." S tem argumentom zabranjujejo slovenske uknjižbe. Pripetil seje celo slučaj, daje okrajni sodnik knjigovodji ukazal, da mora vsako uknjižbo v nemškem jeziku izvršiti, če tudi je bila prošnja slovenska. Ali se s tem ne ruši disciplina ministerstvu podrejenih uradnikov ? Pa ne dovolj. Nameščajo se sodni uradniki v čisto slovenskih krajih, ki slovenski ne znajo ali le par besed. In taki naj nalagajo stranki na primer glavno ali dopolnilno prisego? Kdo jamči za to, da bo stranka pojmila duhom in srcem to, kar imenujemo senteneo prisege ? In će uradnik tega ne more stranki tako raztolmačiti, da bi se z vestjo potem odločila, da li hoče prisego priseči ali ne — quid tuncV Nasprotna stranka toži zavoljo krivo prisege. Vsi akti, ki so seveda v soglasji mej seboj — kajti toliko razumen bo sodnik, da bo soglasje razvidno iz aktov, — pa v nasprotji z izjavami in dobro premišljeno voljo stranke, so dokaz za krivdo te stranke. Stranka podleže v ku-..enskej pravdi, se obsodi zavoljo krive prisege in roma — v ječo. In kakove posledice ima to? Pisec teh vrstic je nekaj izvežban v sodnijskem poslovanji- Pripetili so se slučaji, da skrupulozna, boječa stranka ni hotela priseči, čeravno je bilo očividno, da lahko s popolno mirnostjo prisego nastopi in priseže. Bojazen premaga bolest krivice, krivica zmaga pravico in hudobna volja stranke, ki je na tak način uporabila bojazen nasprotne stranko za svoj sebični namen, poskuša ravno tisto v drugem, tretjem itd. slučaji. Od tod izvira toliko pravdačev in toliko hudodelcev v našem narodu. Statistične številke so nas očrnile, omadeževale, obrekavale pred svetom; pa zakaj ? Zategadel, ker številke često tudi lažejo. Ne varajmo, ne slepimo ni sebe ni koga druzega. Preiskovalni sodnik, če nema popolne vednosti jezika ter če je malo izurjen lahko obdolžencu in pričam stavi tako kratka vprašanja, da ga zamota v nasprotje. Pri glavni razpravi se pomika stvar sicer v drugem tiru, pa predsednik je vezan vsako stranko vprašati, zakaj da drugače govori, kakor v preiskavi. Ali zaslišani to popolnem opraviči ali ne — vse jedno. Porotnik lahko verjame prvej ali drugej izpovedbi. Ne rečemo, da se bodo taka nasprotja mej izpoveilbami prič v preiskavi in v glavni razpravi do korenine izruvale , če vsi uradniki vestno izvajajo ministrovo naredbo; pa zmanjšalo se bode njih Število na vsak način; in zmanjšalo se bode potem tudi število hudodelcev in hudodelstev. Ali vzemimo notarske pogodbe, kupne pogodbe, sploh pisma v civilnih zadevah; ali ni mogoče, da iz vsakega odstavka takega pisma bistroumni odvetnik post Ecriptum izkuje 10 pravd? Interpretacija se loti vsake besede, vsakega pojma, vsakega stavka, vsakega syilogizina; kar se je prej jasno, dovršeno zdelo, postane na. jedenkrat temno, nejasno, po mankljivo. Pa, ako se pismo, pogodba itd. sestavi v tujem jeziku, ali ni nevarnost motne, zlovoljne interpretacije v geometričnem narastku povečana? Mislimo, da ni človeka na celem svetu, ki bi z zdravim razumom mogel to vprašanje zanikati. „Clar.'. pacta, boni amioi", to ^aslo velja najbolj v vsem obsegu privatnega in javnega prava. S tem gadom se vzgoja in izobražuje kmet, prostak, ki išče pouka v pisarnah. Pa kak pouk se daje včasih tem ukaželjnim in pouka iskajočim ljudem ! Kdo ga bode poučeval, ako uradnik ni zmožen jezika, katerega [edinega stranka razume? No, kakšen utis bi na obtoženega naredilo razglašenje razsodbe v njegovem jeziku, če bi ra-zumil tudi nagibe razsodbe, in ker v njegovi razburjenosti, ako je mnogo obravnav zaporedoma, nema toliko preudarka kakor poznej.e kakov moraličen utis bi naredila razsodha nanj, ako bi potem bil v svojem jeziku dobil prepis razsodbe, pisan v gladkej prostej slovenščini ter hladnim razumom sam pre-tresoval vrstico za vrstico, argument za argumentom ! LISTEK. Otci in sinovi. Ruski spisal J. S. T argoni V, preložil Ivan Gornik XVI. (Dalje.) — Oprostite ! Kot geolog bodete preje v roko vzeli knjigo, kako podrobuo delo, a ne slik. — Slika mi predočuje nazorno to, kar je v knjigi razloženo na celih desetih straneh. Ana Sergčjevna je umolkuila. — Torej nimate res ni trohice zmisla za umetnost? dejala je naslomvši se s komolcem ob mizo ter na ta način približavši se z obrazom k Baza-rovu. — Kako morete brez njega prebiti? — Čemu ga je pa treba, dovolite, da vprašam? — Če ne za drugo vsaj za to, da proučavamo in spozuavamo ljudi. Bazarov se je nasmehnil. — Prvič uči nas tega izkušnja in drugič vam moram reči, da ni vredno, izpoznavati posameznih osob. Vsi ljudje podobni so drug drugemu kakor po telesu, tako tudi po duši. Vsak iz nas ima možgane, vranico, srce, pluča jednako ustrojene. Tudi nravstvene lastnosti, kakor jih imenujejo, so pri vseh jednake: male razlike ne pomenjajo ničesar. Jeden človešk komad zadostuje, da sodimo o vseh drugih. Ljudje so kakor drevesa v gozdu: nijeden botanik ne bo proučaval vsake posamezne breze. Katja, ki je polagoma urejala cvetke, uprla je z začujenjem očesi v Bazarova, in, srečavši njegov bistri in nebrižni pogled, zarudela do ušes. Ana Sergejevna majala je z glavo. — Drevesa v gozdu, ponovila je. — Po vašem torej ni razlike mej mej neumnim in pametnim človekom, mej dobrim in zlim? — Ne, je, kakor mej bolnim in zdravim. Pluča jetičnega človeka neso taka kakor najina, dasi so jednako ustvarjena. Meroma vemo, odkod izvirajo telesne bolezni; nravstvene bolezni pa izvirajo iz slabe vzgoje, iz različnih bedarij, s kojim! od mladih nog polnijo človeške glave; izkratka iz nenaravnih naših družbinskih razmer. Popravite družbo in bolezni ne bo! Bazarov govoril je vse to s takim izrazom, kakor bi si bil ob istem času mislil: „veruj mi ali ne veruj, to mi je vse jedno!" Počasi potegnil je s svojimi dolgimi prsti po bradi, a očesi begali sta mu po sobi. — In vi mislite, nadaljevala je Ana Serge-jevna, — du, ko se ozdravi družba, ne bo ni neumnih ni zlih ljudij ? — Če bo di užba človeka pravilno urejena, bo pač vsejedno, je-li človek neumen ali pameten, zel ali dober. — Da, da, razumem; vsi bodo imeli taisto vranico. — Prav tako je, milostiva. Odincova obrnila se je k Arkadi j u — Kako pa je vaše mnenje, Arkiulij Nikolajevič? — Jaz sem popolnem istih mislij kot Kvgonij. odgovoril je. Katja pogledala ga je izpod čela. — Vi dva, gospoda, pripravljata me do za-čujenja, dejala je Odincova ; a o tem vsem bomo še govorili. Sedaj pa čujem, da gre tetka čaj pit, ozirati se moramo na njeni ušesi. Tetka Ane Sergejevue, kneginja II . . . gka, suha in majhna ženska s stisnenim, drobnim obrazom in miinima zlobnima očesoma pod sivo lasuljo, ustupila je ter sedla, jedva naklonivši se gostoma, v širok, baržunast stol, na kojega ni smel nihče razen nje sedati. Katja postavila jej je pručico pod nogi. Starca se jej ni zahvalila, da, niti pogledala je ni, le z rameni poinigala j»' pod rumenim shu\v-lom, ki je pokrival skoro celo njeno izsušene telo. Kneginja ljubila je rumeuo barvo: nosila je tudi na čepici svitložolte trakove. (Diiljo prili.) Končajmo za danes. Vsak Nemec ali nemško mislec in čuteč človek dandanes prizna, da naše zahteve ne.so pretirane; le najhujši zaslepljenci se še upirajo tej zahtevi, ker terjaj i od kmeta, prostaka, da bi se moral učiti druzega jezika. Toda narod naš se vedno bolj zaveda zlatega izreka: „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti". Iz državnega zbora. Na I Mi naj i, 31. januvarja. Razdelila se je vladna predloga zakona o pristojbinah v ustnem sumaričnem postopanji in izročile tri peticije. Na to zbornica pride k dnevnemu redu, nadaljujoč generalno debato o novem slador-nem zakouu. Prvi govoril je poslanec Tiirk in je polemizoval zlasti proti izvajanjem Plenerja. Mi nikakor nesmo oboževatelji poslanca Turka a priznati moramo, da je marsikatero resnično povedal Plenerju, posebno pa v pravem svitu pokazal njegovo skrb za državne finance. Plener očita, da so sladorni fabrikantje obogateli na stroške države. Res čudno je, da je začel Plener agitovati proti velikemu kapitalu Če je zastopnik Hebske trgovske zbornice izračunil, koliko ima škode država od sedanjega obdačenja sladorja, naj bi še preračunil, koliko škode ima država, da se dosedaj ni uvel borzni davek. Govornik je dokazoval, da ni res, da bi bile premije le v obdačenje konsumentom, ter v korist le fabrikan-tom. Če se premije odpravijo, bode se uničilo naše poljedelstvo. Da bi Be premija polagoma zmanjševala, potem pa odpravila, zdi se govorniku ravno tako, kakor bi kdo psu iz usmiljenja nakrat repa ne odrezal, ampak polagoma, kos za kosom. Zlasti pa on odobrava, da je vlada povprašala interesente in po teb poizvedbah spremenila svojo predlogo ob obdačeuji sladora. On le želi, da bi vlada se jednako lavnala pri vseh druzih predlogah. Poslanec Hevera priznava, da ima zakon raznih pomankljivostij, toda treba ga vsprejeti, da se dajo trdna tla važnej industriji. Sedaj še nikdo ne ve, kak upliv bode imel zakon na sladorno industrijo, a jako je obžalovati to, da so se nekateri poslanci postavili na čisto finančno stališče. Govornik omenja, da sedanja davčna sistema za slador ni ugaiala, ker fabrikant nikakor ni mogel vedeti, koliko bode plačal davka. Nadalje dokazuje, kako neugodni so železnični tarifi za sladorno industrijo. Potem je govornik zagovarjal Belcredijevo vlado, katero je napadal Plener. Res je ta vlada marsikaj zakrivila v davčnem oziru, a še slabše bi bilo, če bi bil Plener tedaj minister, kajti potem bi ne bilo sedanje sladorue industrije, ki jo ponos dežele in države. Vsled Belcredijevo davčne sisteme se je tako lepo razvila sladorna industrija, da je bila nekaj capa najboljša na kontinentu, a še sedaj za-vzemlje tretje mesto. Četudi bi bilo dobro, da bi se poman kiji vosti sedanjega zakona odpravile, vender ne gre več stvari odlašati, ker to bi bila narodnogospodarska nesreča. Na predlog poslanca Doblhammerja sklenil se je konec generalne debate. Levičarji so si izvolili generalnega govornika dr. Mengerja. Na desnici je pa bil upisan le še jedini govornik Salaček torej ni bilo treba voliti generalnega govornika. Posl. Menger je govoril bolj za zakon nego proti njemu. Priporočal je neko srednjo pot, da bi se nekako združil materijalni in konsumni davek. Za Plenerjev predlog on ni, ker bi se potem le uničila sladorna industrija. Želi, da bi se odpravile premije po mejuarodnem sporazumljenji, tako namreč, da bi jih nobena država ne dejala in stavi predlog v tem tem zmislu, kateri podpira zbornica. Ko je Salaček zagovarjal predlog, prišla sta na vrsto poročevalca Plener in Meznik. Mi se z njihovima govoroma ne bomo dalje pečali ter smo že v začetku debate dovolj poiasnili načela predlogov večine in manjšine. Plener je res zavijal besede, pa vender ni mogel nikakor ovreči, kar so navajali govorniki za predlog. Slabe stvari tudi najboljši zagovornik ne more zagovarjati. Saj se celo politični pristaši Plenerjevi neso mogli dosti ogreti za njegov predlog, kar smo razvideli iz Meugerjevega govora. Saj pa tudi levičarjev ni pred vsem vodila v tem oziru skrb za državo, temveč le sovraštvo do vlade in čeških veleposestnikov, ki imajo največ sla dornih tovaren. Poročevalec večine tudi ni mogel posebnega več navesti, ker so že prejšni govorniki stvar z vse stranij pojasnili. Nekatere pomisleke izrekel je proti Mengerjevemu nasvetu, da bi se upeljal materij alni davek združen s konsumnim davkom. Sklenilo se je preiti v specijalno debato in se je potem sklenila seja. Koncem nje so Millevoi in drugovi interpelovali ministra trgovine v interesu Istre zaradi ugodnostij ki je je dovolila severna Železnica Ostrovskerau premogovniku. Politični razgled. Voli aiijr dežele. V Ljubljani 3. februvarja. V maji snideta se delegate!ji. Kakor se go vori, bode vlada zahtevala večje svote od njiju za oboroževanje črne vojske. Ker Nemčija zahteva 180 milijonov mark za oboroževanje črne vojske, tudi Avstrija, ki je njena zaveznica ne sme zaostati. Vsi nemški liberalni listi zagnali so grozen hrup zaradi kontcsl joimliie šol«' Za nj imi se oglašajo nemškoliberalni občinski zastopi, razna dru štva, trgovske zbornice itd. Iz pisave nemških listov se pa razvidi, da ta hrup ne velja le stvari sami, temveč ima namen le zbegati prebivalstvo, je nahuj-skati proti sedanji državnozborski večini in vladi in če le moč napraviti razpor mej državnozborako desnico. Zaradi tega pa tudi razkladajo obširno, kake razprave so vrše o tej stvari v klubih desnice, kako sv v poljskem klubu grajali poslanca Swiežija, da je podpisal Liechtensteiuov predlog. V resnici se pa noben klub državnozborske večino ni pečal me-ritorično s konfesijonalno šolo in v dotični seji poljskega kluba, v kateri bi se po zagotavljanjih nemških liBtov bili jezili nad Swiežijem, če poslednji ni bil navzoč. Sedaj še itak ni bil čas za meritorične razprave o tem predlogu, temveč gre le za formalno vprašanje, da se izroči odseku. O tej formalnosti pa na desnici ni nobenega nasprotja. — Najhuje nemške liberalce jezi, da se Liechtensteinov predlog še bolj ozira na deželno avtonomijo. To bi utegnilo koristiti Čehom, mislijo in zatorej treba vse sile napeti, da ne bode ta predlog nikdar postal zakon. Oficijozni 1 isti tudi pobijajo Liechtensteinov predlog, pa tudi le zategadel, ker jim ne ugaja njegov avto-nomi8tični značaj, v ostalem bi se pa še sprijaznili ž njim. Odkar je Avstrija zasela IIoniio in Hercegovino se je izselilo mnogo moharaedancev. Temu so bile nekoliko povod razne agitacije. Izseljenci pa v svojih novih bivališčih nikakor neso posebno zadovoljni in več jih je že prosilo, da se smejo povrniti v svoje domovje, kar se jim seveda bode dovolilo. Viianje «tržave. Nemški kancelar baje hoče *»re«liijeevrop-«ki zvezi, katerej je neki namen ohraniti evropski mir, pridobiti še nekaj manjših držav, pred vsem Švedsko in Rumunsko. Dosedaj baje neso bila njegova prizadevanja v tem oziru posebno uspešna. Od Švedske je dobil nejasen odgovor, Rumunija pa nema posebnega veselja za zvezo z Avstrijo, dokler se bodo Madjari tako malo ozirali na rumu uski živelj na Ogerskem. V Srbiji je sedaj jako živahna volilna agitacija. Naprednjaki bodo tudi v več okrajih postavili svoje kandidate, kjer pa ne bodo postavili svojih kandidatov, bodo pa glasovali za radikalce. Liberalci posebno močno agitujejo. Po deželi širijo izjave ruskih in čeških listov, katere trdijo, da je politika radikaleev protislovanska in protisrbska, da se drži istih načel, kakor se jih je Garašanin. Vlada dala je uradnikom stroge ukaze, da se nemajo mešati v volitveno agitacijo. Nemški oficijozni listi začenjajo zopet napadati Itusijo. „Kblnische Zeitung" je objavila dolg članek od vojaške strani, v katerem dokazuje, da se Rusija pripravlja za ofenzivno vojno. Vse vojne od 1812. leta sem je Rusija začela s tem, da je udrla v sovražno deželo. Poslednji čas je Rusija zgradila mnogo železnic, da hitreje lahko spravi vojake na zapadno mejo V Vilenskem vojaškem okraji so trije vojni voji s 125.000 vojaki, 10.500 konji in 420 topovi. Nasproti tej vojni sili nema Nemčija postavljenega niti celega voja. V Kovnu, Lanzi, in Go-niodu grade Rusi trdnjave, z veliko hitrostjo. Ta utrjenja prav blizu meje imajo prav ofenzivni značaj. Jutri ali pa v ponedeljek bode v neniNlieni državnem zboru začela se debata o novem vojaškem zakonu. Kakor se pričakuje, bode Bismarck to priliko porabil, da bode zbornici pojasnil vnanji položaj. Kaj veselega bode javaljne mogel povedati nemški kancelar. Iz Afrike prihaja vest, ki bode za Italijan-jako ugodni, ako se potrdi. Šoanski kralj Melinik začel se je baje puntati proti Abesincem. Na Mele-nika so se Italijani zanašali, da jim bode pomagal. Zadnji čas se je pa poročalo, da je šoanski kralj se pobotal z Abesinci in jim poslal celo mnogo tisoč vojakov na pomoč. To je bila jako poparilo Italijan^. Morde se je pa Melinik le zategadel kazal Abesincem prijaznega, da se je za boj pripravil, bedaj bode pa porabil priložnost, da se otrese abesinskega vrhovnega gospodstva. Dopisi. H Spodnjega Štajerskega 1. februva-rija. [Izv. dop.] („Nov mučenik") se je prikazal v Celji in ta kakor Celjska vahta trdi, — »pravi mučenik" ni nikdo drugi kakor, ne tako slavni, kakor sloviti Celjski opat VVretschko. In zakaj je ta mož, o katerem duhovni pravijo, da je najslabši kaplan proti njemu v cerkvenih vedah velik učenjak, nakrat postal „pravi mučenik" ? Hudo se godi v zadnjem Času možu, ljubljencu Celjskih Glantschniggov in ljudij jednake baze. Vse se g. opata ogiblje. Kar je Celjskih purgarjev prave sorte, ne marajo itak že zarad svojega liberalizma duhov-novih makar je ta sam liberalen opat, akoravno ga je Celjska vahta pred par leti proglasila za „biserja duhovnih"*). Kaj smešno je videti, da zgine — kakor nam zatrjujejo — očividci, — kedar se ru dečelični in tolsti g. opat polagoma premikajo po ulicah starodavnega Celja, Celjan za Celjanom, ki bi imel g. opata srečati, za prva hišna vrata, ter prikuka zopet vun, ko mu naznanja odmev korakov na ulici, da so g. opatovi čevlji že mimo, da že dalječ proč kje merijo tlak! — Čujmo, kako Be temu „mučeniku" godi, Celjska „Vachta" tako le pravi: „Die Peinigung, die er zu erdulden hat, wird in der Geschichte der Stadt Cilli unvergessen blei-ben . . . Seine Berufsgenossen haben ihn vor das hdchste geistliche und vor die weltlichen Gerichte gezerrt, er wurde der Freiniaurerei angeklagt. Še pri volitvi v državni zbor 15. aprila 1887. volil je g. opat, jedini duhoven, dr. Forreggerja, ki je, kakor je Čagranova pravda dokazala, s frama-zoni v kaj ozkej zvezi in njihov velik prijatelj, proti dr Gelingsheimu . . . man hat ihn mit beispielloser Frechheit in seinen tiefsten Geftihlen (aha „Berglez!") verletzt und . . . man hat ihn auch noch der Ge-wogenheit seines Bischofs beraubt! (mož namre č nima pojma, kaj je diskretnost, ter je v Čagrano vej pravdi dal javno pre&itati jedno najzaupljivejših pisem knezoškofa, ki se je takrat do dobrega prepričal, kake vere človek je Celjski g. opat.) Mit Hohn-gelachter hat man seine Resignation auf die Deca-natsvorstehuug aufgenommen (noben duhoven namreč ni hotel k dekanijskim konferencam več prihajati), und sein Haus wird von den Berufsgenossen gemie-den, wie das Hauseines Pes t k ranke n."**) . . . (Istina !). G. opatu je pač že silno neprijetno v njegovi osamelosti! Saj vidi, da je najzadnji kaplan čislan mej svojimi kolegi, mejnem, ko se njega Celjskega opata vse izogiblje. — To so nasledki njegovega postopanja! „Nicht ungestraft vvandelt man unter Palmen"; to se pravi po slovenski: g. opat, ni dobro če je duhoven intimus dr. Glantschnigga, dr. Foreggerja in drugih jednakih mož, „ liberalcev"! — % Dunaja 30. januvarja. [Izv. dop.] (Slovenski klub). Pri zadnjem večeru „slovenskega kluba" spominjal se je najprej predsednik g. J. Navratil umrlega odličnjaka slovenskega Einspie-lerja, poudarjajoč njegove zasluge za ves narod slovenski in posebno za pouzdigo narodne zavesti v Slovencih na Koroškem. Tako pada list za listom, in žalibog v jednem letu pobrala nam je nemila smrt troje najodličniših sinov matere Slovenije: Erjavca , Levstika in EinBpielerja. — Ko je končal govornik, ustanejo navzoči Slovenci v dokaz svojega spoštovanja do umrlega izbornoga Slovenca Ein-spielerja. Za tem nadaljeval je g. J. Navr ati 1 roman „Iliša na samini", koji je pričel pripovedovati prejšnji večer. „Okrajni sodnik Folinio zasliševal je razne priče, da bi zasledil morilca skopuhovega. Seveda glavna priča bil je Berolinski naravoslovec, kateri je videl tudi vračajoč se z Nanosa proti hiši skopuhovi v nje obližji plaho lazečega grašSaka Šorna. V začetku ni hotel zapisati Folinio te izjave v zapisnik, kajti dejal je: Midva s Šornom sva si sovražnika, in nečem vsled tega s praviti po vsi sili v zapor. — Čez par dnij podali so se Berolinski naravoslovec, Šorn, Folinio in še več druzih gospodov obiskat neko podzemljsko votlino blizo Lut. V ti jami bilo je tudi brezdno. V to spustil se je najprvo po vrvi Šorn in za njim naravoslovec. A temu utrgala se je vrv, in gotovo bi se bil ubil, *) Čuden biser. Opazka stavca. **) Nuj se nani oprosti, da navajamo nemški tekst; pa „Vahta" piše takrat tako uaivno-izborno; da bi Skoda bilo za vsako besedo, ki bi se preložila. Ured. da ga ni bil uj«»l Šorn. Ko so preiskovali potem vrv, našli so, da je bila zarezana na onem mestu, kjer se je utrgala. Naravoslovec trdi, da jo je zarezal Fohnio, kajti ta pečal se je največ z vrvjo. A dasi ohranil ga je Šorn smrti, poškodoval si vender jako svojo nogo, da je moral prebiti par tednov v postelji. — Mej tem naznanil je Folinio umor skopuhov deželnej sodniji, ter prišla sta iz Ljubljane preiskovalni Bodnik in državni pruvdnik v Lute. Tudi ta dva zaslišavala sta priče, in ko izvesta, da je bil Šorn oni čas blizu biše skopuhove, dasta ga odpeljati v Ljubljano v zapor. — Vse se je oddahnilo v Lutah in bilo je potolaženo, da bode zdaj morilca Šorn a zadela zaslužena kazen. A prišlo je drugače. — Mej svojo boleznijo jel je urejevati Berolinski naravoslovec nabrane svoje žužke in rastline. Prosil je tudi oštarico, da mu postavi v sobo še kako omaro, da spravi vanjo nabrano svoje blago. In ta zapove, da mu prineso hlapci, mej tem ko je Folinio bival nekoč jeden dan v Gorici, staro omaro iz njegove sobe, v koji navadno on w shranjeval ničesar. Stanoval je namreč tudi [ta v onej gostilni. Ali ko jo odpro, kako se začudijo, ko najdejo v nji krvavo njegovo obleko in polno denarja. Sodnijski pristav, ki je imel mej tem, ko ni bilo Folinija, vso sodnijsko oblast, dal ga je takoj prijeti po orožnikih, ko se je vrnil, ter ga odpeljati v Ljubljano In v zaporu se je zaklal. Seveda Šorn je bil spuščen, in prihodnji predpust vzel je lepo Anko za ženo." Še toliko bodi rečeno, da je Berolinski naravoslovec našel v Slovencih vse drugačne ljudi nego so mu jih slikali prej: namesto divjakov jako dobrosrčne ljudi, namesto surovežev jako [uljuđen narod. In tako je tudi res. Prihodnji večer slovenskega kluba bode 18. februvarja. Iz Itiidoltovega 30. januvarija. (»Dolenjsko pevsko duštvo"). Svesto si svoje naloge gojilo je „Dolenjsko pevsko društvo" tudi v minulem letu pevsko umetnost z vsemi svojimi močmi. V ta namen so se vežbali gospodje in dame vsak po dve uri na teden. S posebnim veseljem konsta-tujemo, da je izmej 28 Novomeških pevcev in 26 pevk in j stalno sodelovalo vseh 26 gospej in gospodičin (slava jim!) in 22 gospodov. Vežbal in zbore vodil je g. VaclavTuček, kapelnik tukajšnje mestne godbe, ki je bil preje vojaški kapelnik v Jelačičevem polku. Za vaje in pevske večere je prepustila „čitalnica" proti majhni odškodnini za svečavo in kurjavo svoje prostore. — Društvo priredilo je v minulem letu naslednje pevske veselice : 1. ) „Vodnikovo svečanost", 13. febru-v arij a s sodelovanjem „ćitalnice". 2. ) „Preširnovo svečanost", 4. decembra, brez sodelovanja kacega druzega društva. — Obe ti veselici sta se vršili v veliko zadovoljnost članov in gostov. 3. ) Štiri pevske večere; dva na vrtu gospe Brunnerjeve, dva na vrtu g. Tučka. — Dohodki jednega teh večerov namenjeni so bili D o-lenjcem po toči prizadetim. Uspeh bilje lep, kajti oddalo se je nesrečnikom 43 gld. 30 kr. 4. ) Dva izleta; prvi 1. maja v Bršljin, drugi binkoštni ponedeljek v Žužemberk. Obeh so se članovi in gostje udeležili v jako obilem številu in ostal bo posebno zadnji izlet, kjer so nas do m orodni Žužemberčani, njim na čelu vrli župan g. Dereani kaj prijazno vsprejeli — vsem v najboljšem spominu. V minulem letu bilo je 435 gld. 49 kr. dohodkov, troškov pa 385 gld. 40 kr., tedaj se je tudi gmotno stanje društva toliko zboljšalo, da je ne le plačalo svoj dolg za glasovir, ki ga je dr. Ferjančie preskrbel in bilo kos vsem v tekom minulega leta nastalim troškom, ampak bilo je celo koncem leta prebitka v blagajnici 50 gld. 9 kr. Torej povsod lep uspeh! Društvo je član „Slov. pevskega društva" na Ptuj i in „ Glasbene Matice" v Ljubljani. Članov ima 240 in sicer jednega častnega: g. državni poslanec dr. Ferjančič, 83 izvršu-jočih (32 dam in 51 gospodov, mej temi 26 dam in 28 gospodov v Rudolfcvem) in 15G podpirajočih. Pri občnem zboru bili so voljeni v odbor za 1. 1888. sledeči gospodje: profesor Josip S t ur m, predsednikom, posestnik Ivan Mehora, podpredsednikom, davčni pristav Ignacij Kline, tajnikom, davčni pristav Josip Kavčič, blagajnikom; odborniki so pa gg.: sod. svetnik in deželni poslanec Edvard Dev, odv. koncipijent dr. Fran Rosi na, davčni uradnik Komad Ros man, okr. živinozdravnik Otmar Skale in trgovec Anton Vir a nt. Domače stvari. — (Olede kandidature dr. Nemca) za deželni zbor koroški javlja se nam iz Celovca, da bo to raco izvalili naši nasprotniki na svojo lastno pest in odgovornost. Kadar dojde Čas, naznanil se bode o pravem času kandidat, ki bode imel upanje do zmage. — („Humoristicke Listy") imajo v zadnji številki na prvi strani izvrstno pogojeno sliko pokojnega A. Einspielerja, na drugi strani pa prav laskavo pisan životopis z vsemi glavnimi momenti iz življenja pokojnikovega. Za ta dokaz vzajemnosti slovanske smo g. Vilimku jako hvaležni. — (Pred upravnim sodiščem) bila je, kakor smo Že v poslednji številki javili, dne 31. januvarja obravnava o Makolske posojilnice pritožbi zaradi njenega obdačanja. Na podlagi dopisa z Dunaja dostaviti nam je danes še to, da je pred upravnim sodiščem pritožbo izvrstno zagovarjal g. Makso Veršec, tajnik „Zvezi slovenskih posojilnic", in tudi sijajno zmagal. Zadeva je za naše posojilnice tem važneja, ker se je preporno vprašanje tikalo obstanka naših manjših posojilnic, katere nnj svoje davčne zadeve strokovnjaku gosp. Veršecu pošiljajo v pregled. — (Zabavni večer „Pisateljskega društva") bode jutri v Noboto 4. februvarja ob navadni uri v čitalnični restavraciji. — (Ruskega jezika) se jako marljivo uče častniki Ljubljanski. Poučuje jih gosp. Berg-mann, sekundarij na deželni bolnici v Ljubljani, ki se je šolal na gimnaziji v Harkovu. — (Vodnikov ples.) Kakor druga leta, priredila je čitalnica Ljubljanska tudi letos Vodniku na čast sijajen ples, ki pa ri bil tako mnogobrojno obiskan, kakor druga leta. Nekaj malega je morda konkurence delal „Bauernball", največ pa je osepnična epidemija kriva, da letošnji plesi sploh ne uspevajo. Mnogo je po osepnicah prizadutih hiš in rodbin, mnogo pa tudi takih, ki si iz strahu nikamer ne upajo. Dasi je bil Vodnikov ples glede števila pič-leji, pa nikakor ni zaostajal, kar se tiče izrednih krasot i c in jako bogatih in elegantnih toalet, marveč je vse svoje prednike v tem oziru nadkriljeval. Plesalo se je pa tudi jako lepo in vztrajno. Prvo četvorko plesalo je 20, drugo 36 parov, „Kolo" pa je plesalo jako točno 16 parov, ki so prav dobro pogajali izvirne figure in lepote tega jugoslovanskega plesa. Ob 4. uri zjutraj še neso utihnila godala. Ples obiskalo je več civilnih odličnjakov, izmej vojaškega stanu pa ni bilo niti jednega zastopnika. — („Slovenski Pravnik") izdal je svojo 2. številko. Vsebina: Jezik zemljiških knjig. — Komu se sme prisoditi odškodnina v kazenski pravdi. (Pleško). — Pravniški razgovori (Dr. K ) — Pravosodje, a) Forum contraetus. b) Kedaj treba določiti nov glavni vložek. (§. 113 o. z. z.) c) Vsebina zapuščinskega prisojila. d) K pojmu ^prizadete škode" (§. 2 post. z dne 25. maja 1883 št. 78 d. z.) in k vporabi §. 3 iste postave. — Listek. — Književnost. — Drobne vesti. — „Slovenski Pravnik" je prav izvrstno uredovan, vsebina pa je tako srečno odbrana, da bode zanimala tudi nejuriste. — (Umrl) je preteklo sredo g. Fran Šu-šteršič („Bobenček") posestnik in vinski trgovec na Viči, v 60 letu svoje dobe. — (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli 2 moška, 4 ženske, 5 otrok. Ozdraveli 3 moški, 4 otroci. Umrla: 2 otroka. — (O b r t n e š o 1 e.) Osrednja komisija za obrtni pouk na Dunaj i posvetovala se je, kakor čitamo, tudi o obrnih šolah na Kranjskem. Odobrila je predlog, da se v Ljubljani ustauovi šola za vezenje. Predlagala se je tudi za Ljubljano večja strokovna šola za lesni obrt. Čitamo, da se je k temu predlogu veliko govorilo in to zategadel, ker so lokalni kontribujentje doneske svoje le s tem pogojem obljubili, da bode v šoli učni jezik slovenski. Nek član je nasvetoval, naj se šola dovoli le proti temu, da bode tudi Ljubljanskim Nemcem možno, učiti se v tej Šoli na podlagi materinega jezika. Ta nasvet — se je odobril s 16 proti 13 glasovom. I, seveda se mora skrbeti za „Nemce, katere preparira „šulferajnova šola" ! — ( P r e m e m b a v posesti.) Pokojnega V. Smoleta hišo na Marije Terezije cesti kupil je gosp. Ivan Knez iz Spodnje Šiške za 52.000 gld. — („Prvi slovenski upis) v zemljišne knjige." Pod tem naslovem piše se iz Podgrada „Našej Slogi" : „Ovih dan ah bijaše mi dostavljena riešitba jedne moje molbe za uknjiženje u zemlji-štne knjige u slovenskom jeziku. Kako sam se osvjedočio izveden je upis u zemljištnu knjigu ta-kodjer slovenski. Ovo je prvi upis u zemljištne knjige u slovenskom jeziku kod ovdašnjeg kotarskog suda. Izveden j h tako samo radi toga, što sam odlučno zahtjevao, da se slovenski unese. Iznašaju«" ovo u javnost, želimo, da onaj slavni sud u buduc'e sve slovenske molbe slovenski riešava te je u tora jeziku u zemljištne knjige unaša, bez da se to odlučno zahtjeva, jer je to njegova sveta dužnost i neoporocivo pravo našega prava." — (V Istri) iztirava se, kakor čitamo v „Naš. Slogi" po nekaterih župnijah Poreško-Puljske škofije, hrvatski jezik iz cerkva in jeden župnik oznanil je svojim vernikom z lece, da ne sine veČ dopuščati hrvatskih molitev, od paintiveka običajnih. „Naša Sloga" izrekajoč v tej zadevi par moških besed, pozivlje svoje dopisnike, da jo skoro in točno o tej stvari obveste! Kadar bode „Naša Sloga" objavila kaj podrobnejega, bodemo tudi mi obvestili čitatelje svoje. — (Vabilo k Vodnikovi besedi s plesom,) ki jo priredi Čitalnica v Šiški dne 5. svečana 1888 v prostorih Koslerjeve zimske pi-varne. Pri besedi in plesu svira orkester „Stiaral". — Tittl: Slovanska ouvertura. 1. F. S. Vilhar: „Ljubica", moški zbor. 2. Gregorčič: „Domovini", deklamuje gospdič. Ivanka Rurger-jeva. 3. Mancochi: „R'bič", ženski zbor z godbo. 4. Tovačovskv: »Sporočilo", moški zbor. — Robandi: „Alia stella con-fidente". 5. „Nagovor". 6. F'brster: „Tvoja struna" in „Kranjc", iz venca Vodnikovih pesni; mešan zbor z godbo. — Parma : „Spominj na Kranj", četvorka. Iz posebne prijaznosti igrajo čast člani druiniitič* nega društva: „Sam ne ve, kaj hoče." Dramatična gluma v enem i v '/» dejanja. — Poslov. Andrejč-kov Jože. Besedi sledi ples. — Začetek ob 7. uri. Ustopnina za osobo 50 kr. Častiti društveni ki so ustopnine prosti. K obilni udeležbi najuljuineje vabi odbor. — (Ustrelil) seje danes dopoludne ob Va 12. uri postrešček J. Nachtigall, štev. 34, za sv. Krištofa pokopališčem. — (Iz Krope) se nam piše: Žalostno stanje tukajšnjih delavcev pospešuje zopet nesrečno žganje, bodi si v Kropi ali Kamnigorici. Mnogo revežev, ki si naprosijo milodarov za živež, poprodajo taiste za male krajcarje, katere potem tolažeč si obup zapijo na žganji, ker priložnosti imajo mnogo in se malo kje toliko te nesrečne pijače popije kakor v Kropi ali pa Kamnigorici. Dobro bi bilo tudi žga-njepitje na kakšen način zapreči, ker to je bil začetek bedi, sedaj pa še pomanjkanje dela, — (Za I. letno zasedanje porotnih razprav v Novem mestu), ki se prične s 13. februvarjem t. 1., izžrebani so naslednji glavni porotniki: Krakar Mihael, pos. iz Jernejevasi; Škufca Jože, mlinar iz Starega trga; Krašovic Ant. pos. z Št. Vida; Rabuze Janez, trgovec iz Kostanjevice; Engelsberger Rupert, trgovec s Krškega; Strojin Janez, pos. iz Dobrave; Planinšek Janez, pos. iz Vel. Loke; Požek Jauez, trgovec iz Metlike; Košak Jakob, posestnik iz Družinske vasi; Zaje Anton posestnik iz Bistrice; Riedl Karol, pos. iz Les-kovca; Weibl Alojzij, trgjvec iz Metlike; Zagorjan Anton, pos. iz Zagorice; Šircelj Janez, pos. iz Rih-pouc ; Kočevar Štefan, pos. iz Lipouc; Pavlin Fran, pos. iz Povhovce; Hodnik Andrej, pos. iz Spod. Kronovega; Zupančič Jože, pos. iz Podturna; Želko Janez., p. in Lahine; Perme Janez, pos. izGaberja; Uhan Anton, pos. iz Roden j: Poglajen Andrej, posestnik iz Riglja; Margheri Alb. grof, graščak iz Otočce; Hočevar Matija, pos. iz Škerjailč ; Neumann Peter, tovarnar suknja iz Mozela; Marn Janez, pos. iz Jezera; Erste Franc, pos. iz iz Dol. Nemškevasi; Stupar Franc, pos. iz Vinkovima; Kukenberger Fran, pos. iz Zgor. Ponikev; Zaplatar Fran, pos. od Sv. Helene; KlemenČič Janez, pos. iz Stranske vasi; Zainida Janez, pos. iz Riglja; Malnerič Martin, trgovec iz Črnomlja; Planinšek Janez, pos. iz Vrh-trebnja; Skubic Auton, pos. iz Dedendola; Malic Peter, župan in trgovec iz Vinice. —• Nadomestni porotniki: Umek Vincenc, mizar; Andre Karol, pos.; Pintar Janez, pos.; Ogoreutz Jože, trgovec; Gustin Adolf, trgovec; Novak Anton, pos. iz Iludollovega ; Plantan Fran, pos. iz Kaudije; Krive Jože, pos. iz Dobja; Nagel F'ran, pos. iz Bršljina. „DoI, Nov." — (V Z agradu) (Sagrado) odprla se je včeraj kakor nam javlja c. kr. poštno in brzojavno vodstvo s pošto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. — (Vabilo k veselici), katero priredi bralno društvo Mengeško v nedeljo dne 5. febru-varija 1888 v prostorih g. župana J. Levca v Vel. Mengši. Vspored: 1. „Trobojnici", pesem Volaričeva, poie moški zbor; 2. „Ponesrečena glavna skušnja", šaloigra, spisal I. Borštnik; 3. „Sabla moja", pesem, poje moški zbor; 4. „Pesem starega Kranjca", narodna, prednaša g. Jos. Kržič; 5. „V tihi noči", oveterospev, besede Jenkove, uglasbil Avg. Leban; 6. Smešna loterija. Začetek ob 7. uri zvečer. Udje bralnega društva ustopijo prosto, neudje plačajo po 10 kr. ustopnine, in za sedež plača vsakdo posebej 10 kr. K tej veselici uljudno vabi odbor. — (Vabilo na ples), katerega priredi „ bral no društvo v Žužemberku" v nedeljo 5. febru-varija t. 1. Začetek ob 8. uri zvečer. Dopuščeno je priti tudi kostumovanim. Ustopnina udom prosta, neudje plačajo 00 kr, — (Vabilo na veselico), katero priredi Sežanska čitalnica dne 5. febrnvarija 1888 v prostorih hotela „ Tri krone". Vspored: 1. Lichtenegger: „Lepa naša domovina", moški zbor; 2. Gorazd: „Kralj Matjaž", deklamacija; 3. S. Carli: „Slav-janka", mešani zbor; 4. I. Kocijančič: „Danes tukaj, jutri tam", moški zbor; 5. „Zamujeni vlak", veseloigra v 5. dejanjih; 6, Ples, pri katerem svira znani češki kvintet Peineltov. Začetek ob 7. uri zvečer. — Ustopnina za osobo G0 kr. K obilnej udeležbi uljndno vabi veselični odsek. Telegrami „Slovenskomu Narodu": P eter b ur g 3. februvarja. „Novoje Vremja" zatrjuje, da so „ Ruskega Invalida" podatki o številu ruskih, nemških in avstro-ogerskih vojakov na meji popolnem istiniti, naglasa defenzivni značaj vojaških naredeb ter izjavlja, da Rusija ne potrebuje niti pedi nemške zemlje, a da tudi niti pedi svoje zemlje odstopila ne bode. Prošinjena ljubezni do miru, pripravlja se Rusija na obrambo (defenzivo). Dokler je Nemčija mirna, ne preti jej od nobene strani napad. London 2. februvarja. Parnellovca poslanca Coxa so v Etnisu zaradi puntarskoga govora zaprli na jeden mesec v zapor. I H jjubljmi nor h to ii (199—980) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. i m Tujci: oO. januvarja) Pri Slona j Braggauer Is Berolhm, — Weber is Dobrave. — Bnodialek, Fiissel, Miksche, Elzholz s Dunaju. — Englhoter is Orado«. — Berutz iz Trstu. Pri »iaii<-.: Hagemosti is Dra&dan. — Kremer, Sasir Kleiner z Dunaja. — Gasser is Olomuca. — Torisser it Trst.k Umrli \ LL u M fani: 81. januvarja: Marjeta Taller, delavka, 19 let, Tržaška cesta 37, 2» kozami. 1 tobnivnrja : Jožef Anino, učiteljev sin, 8 dai, Trnovski pristan 10, aa kosami, — Rudolf Predovlo, hišnega posestnika sin, 4 letu, Poljanski tr« 6, z i davico. — Ka rolina Heinzman, koudukturjova lici, 41/., leta, Krakovski nasip 10, za kozami. — Rudolf Ileinziuau, kondukterjev^sin, 10 mose , Krakovski nasip 10, 7.a kozami. — Franca Čor-nivc, ključarjeva hči, 22 dni. Stari trtf 6, za božjastjo. 2. februvarja; Jožef Oblak, de'avČOV sn, \ inesc. Kravja dolina 1, za vnetjem sapnika. — Ana Zabukovec, tesarjeva hči, 7 mes., Kožne ulice 86, za kozami. — Janez Setina, umirovljeni c. kr. uradnik, 83 lot, Gospodske ulice 4, za pljučnim edemom. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja , Sta"J? Tem-barometra tura v mm. 1 Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. «2 ' ~l 7. zjutraj ° r>oi)ol. 9. zvečer 728-2 mm. — 9-0» C 730-8 mm. , - 4-6° C 734 1 mm. —12-4° C si. zah. si. jz. si. zah. obl. jas. ine^la 0-00 mm. 1 '-. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737-5 min. —12-4° C si. vzh. 738 2 mm. — :"•■»•- l' »1- vzh. 739-0 mm. ! • 6-0° C b'. vzli. snež. obl. obl. 2 70 mm snega. Srednja temperatura — 8 7 G'9° pod nnrniiilom. - 80". za 7-6° "n ID-CLxa.^jsls:a- "borza dne 3. februvarja t. 1. (Izvirno telegratlćno poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 76'^U — gld. Srebrna renta....., 80-15 — „ Zlata renta....... 108*40 — , 6"„ marčna renta.....93-— — „ Akcije narodne banke. . . 868-— — , Kreditne akcije.....„ žritf 20 — „ London........„ 198*40 — „ Srebro........, —•— — „ Napol......... . 10*01 */| — t C kr. cekini .... . , 597 — - Nemške marke.....B 89*15 — „ 4 / državne srečke iz 1. 1854 2.">q gld. 130 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 , 16i „ Ogerska zlata renta 4°/0...... % „ Ogerska papirna renta o0/0..... ■ 3 ,, 5% štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 1<)0 gld. 118 „ Zemlj. obč. avstr. 4Vj0/0 zlati zast. listi . 12 i ,, Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — ,, Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 9!' „ Kreditne srečko . . . . . 100 gld. 17*1 „ Rudolfove srečke.....10 „ 19 „ Akcije anglo-avstr. banke . li!0 „ 99 ,, Tramrnway-društ. velj. 170 gld. a, v. . 213 „ danes 78 — 79-85 108-nO 99* >3 864'— 268 — 12H-60 10 OI v, 5 ■ '. 1 . 69-Ifi 78 kr a n 35 , jj 60 „ 30 [] BO „ 50 „ 75 Leopold Ai-niie. mestni učitelj, naznanjam v svojem in v imenu svojih otrok Viktorju, Viilerlje in l.\:;«un vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, 88*"r~T Gospodinje! [ le v zapečatenih vrcc-sih... $ (77-9) ! ©VV.'V..* v-;; ^smsjsjsj ' I 'WW^I Oznanilo. Zaradi oddaje zgradbe novega poslopja za petrazredno ljudsko šolo v 4 ■ no ml ji vršila se bode zmanjževalna licitacija dno 30. fVI»rnvar|n ob 10. uri zjutraj pred c. kr. okr. šolskim svetom v Črnomlji. Vse delo cenjeno je 25 804 gld. Za licitacijo uložiti je treba 5°/0 vadij, katerega mora prevzemnik ali precej ali pa pri prvem izplačilnem obroku kot kavcijo na 10°/0 povikSati. Postavno napravljeni in pfOVO&asno uloženi oferti se bodo tudi vsprejemali. Stavbeni načrti, proračuni in licitacij.ski pogoji leže pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu vsakteremu na ogled. (79_2) v C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji, dne 29. januvarja 1888. prtŽŠSŠ v V prodajalnicah koloni- i .„1 WoS|1o.iinuvU jalnega blaga in delika-1 zlato ^ tes ter aroguerijah se dobiva BouiUon-Eztract "•*«»«»i«" iieprengljiTO zaradi Dajo najeđenkrat, ne da bi se kaj pridejalo, izvrstno mesno juho. Marke: Kvtractitm 1'urum, Ko 0i ilri pomanjkanj] llattl ji'dij, Blnlirm želodci, smnlcci iiiiiiiMi.iuiiji, kisloiii j > < > 11 i : ■ j i, koliki, žoloiU'cvvm ksititru, UgASl, su naroju pesek in jišcno ter ho tubini provoi; Bluza, ]>ri zlntunici, gujinu in liljuv:niji, glkTOboUI (flfl izvini bolečina iz žoloilca), k ni v .•[•lodci, /apiran.ii lili /.:ilias.'in|i, |ircolilo7.cnii lolođOB jedjo u I i pijiito, (jlistnli, liolc/iiih mi .vranici, na jetrih ;ili zlutoj žili. — Cena steklenici / navodilom, kako se rabi, kr., vel. stekleirci HO kr. Glavno -zalogo ima lektt liAltOI. ltltAl»V v KrOtnerlŠl (Moravsko). Marijacnljsko kapljico ne«o nikako tajno »red-btvo. Njili aestavine navedene so na navodu, kako rabiti, ki se priilone vHaki-j steklenici. v skoro vseh lekarnah, n Scbutzmarko. m Pristne. N\ A 1C1I.O ! eristno Marijnceljskn kapljico se nuiouokrat ponarojnjo in posnemajo. — I>n H*> pristne, mora vsaka steklenica imeti rudne zavitek /. wo>'4'll|<.1111 Ii t. in z • m* eilinii, U.1 k« radili, ki se jiriilene vsakej steklonici, upom-niti je, da inora biti navod tiskan v tiskarni II. (.Iisrk-ll *■ Iti ... meri v. i. Pristne imajo : \ ■.|■■ t»■ i 11 ■ 1 i: lekar (labr. 1'iccoli, lclcar Joa. Suol.oda. — V POStOlInlt lekar Fr. Ilaecarcicli. — \ SI-,,1,1 l.olti-. lekar Karol h'aliiani. — X IC m I o \ I j i <■ i : lekar Aleksander Itohlck. — V ItnOoirov-ni: 'ekar Dominik Hi'/.oli, lekar [lern-mann. — V /taiiiiiikn : lekar J. Sločnik. — V Črnomlji: 'ekar Jun. JUa/.ok. 173'j—1(1) CACAO MICTOR ScHMIDT & SOHNE ki Jta jiri prvej Dunajskej razstavi kuhinjske umetnobii bili odlikovani z najvišjo odliko, čaBtniui tlplomom, sta pristni samo, če imata nafto uradno registrovano varstvene znamki 1 in linno. (800—58) !><»l»iv» HV pri vseh boljših trpovcih in prodajalcih de-likutes, v JT.JiiI»l jani pri g. I etra I^iN.suik-u. Razpošilja se V provincijo proli poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIU, & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in contr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allegasne Nr. 48 (pole;? juž. kolodvora) III..........II— ^ izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Josip Vnšu) a k. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'