Številka 22 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 27. junija 1973 Cena 12 dinarjev Leto XXX 192. * # Na podlagi 10. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26/70), 9. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št, 26/70), 10. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72), '11. do 14. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in uredbe o načinu in postopku pri sklepanju družbenih dogovorov o cenah (Uradni list SRS, Št. 34/72) ter v skladu z resolucijo o družbeno-ekonomski politiki in razvpju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) in z družbenim dogovorom o višini dohodkov, ki jih lahko pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973* na področju splošne oziroma skupne porabe, ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973 ter v skladu z 2. točko XXX. amandmaja k republiški ustavi sklenejo izvršni svet skupščine SR Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije, skupnost zdravstvenih delovnih organizacij SR Slovenije, zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije, republiški svet zveze sindikatov Slovenije, združenje lekarn SR Slovenije in skupnost socialnih zavodov SR Slovenije DRUŽBENI DOGOVOR o izhodiščih za izvajanje in financiranje zdravstvenega varstva v letu 1973 1. člen Ta družbeni dogovor določa načelna izhodišča za izvajanje in financiranje zdravstvenega varstva v letu 1973 in zavezuje podpisnike tega družbenega dogovora, da bodo ta izhodišča realizirana v samoupravnih sporazumih o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje za leto 1973 v regijah, ki jih bodo sklenili zavarovanci — delavci v organizacijah združenega dela, skupnosti zdravstvenega zavarovanja kot uporabniki zdravstvenega varstva, in delavci, ki opravljajo naloge zdravstvenega varstva. 2. člen Pri določanju obsega sredstev za zdravstveno zavarovanje v letu 1973 se mora ’v regijah v skladu s smernicami resolucije o družbenoekonomski politiki ih razvoju SR Slovenije v letu 1973 zagotoviti višina sredstev, ki se sme povečati tako, da bi izvirni dohodki porasli za okoli 12,5 %>; k izvirnim dohodkom ne šteje Posebni prispevek., Na podlagi resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1973, določb samoupravnega sporazuma v okviru tega družbenega dogovora in na podlagi zaTcona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva se sprejmejo sklepi o določitvi Prispevka za zdravstveno zavarovanje. 3. člen Skupnosti zdravstvenega zavarovanja morajo pri odločanju o prispevku za zdravstveno zavarovanje poleg sredstev iz 2. člena tega družbenega dogovora zagotoviti tudi sredstva za kritje stroškov povečanega obsega zdravstvenega varstva, ki bo nastal zaradi izenačitve pravic iz zdravstvenega varstva delavcev in kmetov, in sicer v obsegu, ki je bil samoupravno dogovorjen in sprejet z referendumom in tako skladen s 16. členom zakona o omejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva in omejitvi stopenj prometnega davka. 4. člen Financiranje zdravstvenega varstva temelji na načelu dohodka, ki ga ustvarjajo zdravstvene delovne organizacije na podlagi določb zakona o zdravstvu in ob upoštevanju predpisov, sprejetih smernic in družbenih dogovorov. V letu 1973 naj se nadalje izpopolnjuje financiranje zdravstvenega varstva po opravljenih storitvah. 5. člen Osnova za določanje obsega zdravstvenega varstva v tekočem letu je regionalni program zdravstvenega varstva v okviru, ki je bil dosežen v predhodnem letu. Pri tem se posebej upošteva izenačitev pravic delavcev in kmetov iz zdravstvenega varstva zaradi uveljavljanja enotnega zdravstvenega varstva. 6. člen Dohodek zdravstvenih delovnih organizacij se v letu 1973 oblikuje po določbah 96. Člena zakona o zdravstvu na podlagi cen zdravstvenih storitev in po nomenklaturi zdravstvenih storitev. Pri posameznih elementih cen je upoštevati: 1. Materialni stroški za zdravila, živila, komunalne storitve in energetiko se lahko gibljejo na ravni cen meseca decembra leta 1972, ki jih bo ugotovil zavod SRS za statistiko oziroma za cene zdravil zavod SRS za cene. 2. Višina osebnih dohodkov in drugih oblik nagrajevanja delavcev, zaposlenih v zdravstvenih delovnih organizacijah, je v skladu z zakonom o začasni omejitvi osebnih dohodkov v nekaterih organizacijah ... (Uradni list SFRJ, št. 66/72 in 71/72) omejena in je obvezna kalkulacija osebnih dohodkov na osnovi tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodkov in osebnih dohodkov zdravstvenih delovnih organizacij ob upoštevanju omejitve v višini 950/o, ki je bila dogovorjena za letp 1972. 3. Rezervni sklad, zakonske obveznosti in na zakonu ter na samoupravnih sporazumih zasnovane pogodbene obveznosti zdravstvenih delovnih organizacij, razen za investicije, se pri določanju cene zdravstvenih storitev upoštevajo v višini, kot bo določena v skladu z veljavnimi predpisi. 4. Funkcionalna amortizacija naj se pri določanju cene zdravstvenih storitev v letu 1973 upošteva v višini 30 “/o nad predpisano minimalno stopnjo. 7. člen V regijah se natančneje določijo obdobja, način in postopek ter organ ali organizacija, ki presoja in usklajuje morebitno preseganje dejanske porabe sredstev za zdravstveno zavarovanje. 8. člen V skladu z zakonom o proračunu SR Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 8/73) SR Slovenija sofinancira izgradnjo kliničnega centra v Ljubljani (20.000.000,00 din), izgradnjo onkološkega inštituta v Ljubljani ter bolnišnic v Mariboru, Novi Gorici in Murski Soboti v skupnem znesku (skupaj z zavodom za duševne in živčno bolne Hrastovec — 1.800.000 din) 14.030.000 din, zdravstveno zavarovanje kmetbv borcev NOV (7.600.000 din) in zdravstveno zavarovanje socialno ogroženih kmetov (10.912.000 din). v 9. člen O sredstvih za razširjeno reprodukcijo v zdravstvenih delovnih organizacijah se sklepajo samoupravni sporazumi po določbah tretjega odstavka 96. člena zakona o zdravstvu. Povečanje obsega dela zaradi uvajanja sodobnejših metod dela zdravstvenih delovnih organizacij in morebitni povečani obseg zaradi izgradnje in sanacije bolnišnic je možen le na podlagi samoupravnega sporazuma in posebnih pogodb. 10. člen Sredstva za zdravila in sanitetni material se obračunavajo na podlagi III. točke odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, št. 6/73) v višini 16%. Na podlagi analize; ki jo bo v dveh mesecih izdelalo združenje lekarn Slovenije, bodo podpisniki družbenega dogovora ponovno proučili stanje in način obračunavanja in po potrebi dali izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije predlog za novo določitev marže. 11. člen Plačniki zdravstvenih storitev iz 97. člena zakona o zdravstvu in zdravstvene delovne organizacije morajo v pogodbah o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva določiti način, obliko in metodo za opravljanje nadzorstva nad izvajanjem zdravstvenega varstva. To nadzorstvo naj ne zajema le finančnega poslovanja zdravstvene delovne organizacije, temveč tudi obseg, kakovost in način izvajanja zdravstvenega varstva. 12. člen Plačnik zdravstvenih storitev in zdravstvena delovna organizacija morata v pogodbi o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva podrobneje opredeliti tudi druge pomembne pogoje in okoliščine, pod katerimi zdravstvena delovna organizacija izvaja zdravstveno varstvo za osebe, za katere plačnik sklepa pogodbo. Ta določila naj opredelijo zlasti ordinacijske urnike, obveznosti, kdaj je potrebno pričeti z zdravstveno obdelavo po sprejemu v zdravstveno delovno organizacijo ipd. 13. člen Sredstva, ki jih na podlagi drugega odstavka 3. člena in 9. člena zakona o zavodu SR Slovenije za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 8/73) zagotavlja SR Slovenija temu zavodu za opravljanje nalog splošnega in skupnega pomena za SR Slovenijo, se v skladu s tem družbenim dogovorom in v okviru sredstev proračuna SR Slovenije za leto 1973 določijo s pogodbo z republiškim sekretariatom za zdravstvo in socialno varstvo, upoštevajoč pri tem 8. poglavje, 11. točko, deseti odstavek družbenega plana razvoja SR Slovenije v letu 1971—1975 — Uradni list SRS, št. 4/73. Del sredstev za dejavnosti iz prejšnjega odstavka zagotavljajo zavodu na podlagi samoupravnih sporazumov oziroma pogodb zlasti: zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja, raziskovalna skupnost Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije, skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja SR Slovenije, republiška skupnost otroškega varstva in skupščine občin. 14. člen Pogodbe o izvajanju in financiranju, zdravstvenega varstva med zdravstvenimi delovnimi organizacijami ter drugimi z zakonom pooblaščenimi organizacijami, ki opravljajo dejavnost zdravstvenega varstva, in plačniki zdravstvenih storitev za leto 1973 morajo. biti sklenjene do 30. aprila 1973. Ce pogodbe niso sklenjene v roku iz prejšnjega odstavka, se izvajajo določbe 100. člena zakona o zdravstvu o reševanju sporov v zvezi s sklepanjem pogodb o arbitraži. 15. člen Podpisniki družbenega dogovora bodo avtentično tolmačili ta družbeni dogovor, spremljali njegovo realizacijo in izvajanje njegovih določb ter proučevali in ugotavljali aktualno problematiko, ki spremlja izvajanje in financiranje zdravstvenega varstva v letu 1973 in ki nastaja zaradi objektivnih razlogov (spremembe cen na tržišču, predpisi o novih obremenitvah, gibanja na področju zaposlenosti, na področju zdravstvenega varstva, na področju prometa z zdravili itd.). Na podlagi ugotovljenih gibanj lahko podpisniki tega družbenega dogovora sprejmejo ustrezne ukrepe za financiranje zdravstvenega varstva v drugem polletju 1973. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo je dolžan podpisnike družbenega dogovora sproti obveščati o izvajanju tega dogovora in po potrebi predlagati podpisnikom ustrezne ukrepe. Ce se ugotovi, da se določbe tega družbenega dogovora ne izvajajo ali da regionalni samoupravni sporazumi o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje za leto 1973 niso sklenjeni ali se ne izvajajo v skladu z načeli tega družbenega' dogovora, predlaga izvršni svet skupščini SR Slovenije potrebne, ukrepe. 16. člen • Arbitraža iz 99. členh zakona o zdravstvu je dolžna na podlagi 101. člena citiranega zakona upoštevati pri svojih razsodbah ta družbeni dogovor kot tudi resolucijo o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1973. 17. člen Podpisniki družbenega dogovora se bodo prizadevali, da bodo do konca septembra 1973 v regijah iz- polnjene priprave za sklenitev regionalnih družbenih dogovorov o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva za leto 1974, v katerih bodo y regijah zainteresirani določili osnovne kriterije in obveznosti za izvajanje in financiranje zdravstvenega varstva v regiji za leto 1974. 18. člen Ta družbeni dogovor je sprejet, ko ga podpišejo vsi podpisniki v enakem besedilu in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od T. januarja 1973. St. 402-6/73 Ljubljana, dne 20. aprila .1973. za izvršni svet skupščine 'SR Slovenije član izvršnega sveta in republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo Zora Tomič 1. r. *V za gospodarsko zbornico SR Slovenije v. d. predsednika mr. Rudi Babič, dipl. inž. 1. r. za skupnost zdravstvenih delovnih organizacij SR Slovenije predsednik prof. dr. Franjo Zdravic 1. r. za zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije predsednik Mirko Kocjan 1. r. za republiški svet zveze sindikatov Slovenije član republiškega sveta Dolfka Boštjančič 1. r. za združenje lekarn SR Slovenije predsednik mr. ph. Janez Varl 1. r. za skupnost socialnih zavodov SR Slovenije predsednik Janko Perat 1. r. 193. Na podlagi prvega odstavka 92. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70) izdaja republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo It ' PRAVILNIK o specializaciji zdravnikov, zobozdravnikov, diplomiranih farmacevtov in zdravstvenih sodelavcev z visoko izobrazbo I. SPLOŠNE DOLOČBE ' i > 1. člen Ta pravilnik predpisuje način sprejemanja zdravnikov, zobozdravnikov, diplomiranih farmacevtov in zdravstvenih sodelavcev z visoko izobrazbo na speciali- zacijo, panoge specializacije, njihov načrt in program, način opravljanja specialističnega staža, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstvene delovne organizacije za izvajanje specialističnega izobraževanja, način opravljanja specialističnega izpita, sestavo in delo izpitnih komisij ter obrazce v zvezi s specializacijo. ’ 2. člen Specializacija je posebna oblika strokovnega izobraževanja zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev iz prejšnjega člena za opravljanje strokovnega dela v določenih panogah medicine, stomatologije, farmacije in'drugih področjih zdravstvenega varstva. Specializacije po tem pravilniku so temeljne in usmerjene. Specializacija obsega praktično in teoretično usposabljanje ter specialistični izpit. II. SPREJEM NA SPECIALIZACIJO 3. člen Zdravstvenega delavca sprejme na specializacijo zdravstvena delovna organizacija za svoje potrebe in v skladu s predpisanimi kadrovskimi regulativi na podlagi programa zdravstvenega varstva. Sprejem na specializacijo se opravi na podlagi razpisa zdravstvene delovne organizacije po določbah njenega splošnega akta. Pogoj za sprejem na specializacijo in za pričetek specializacije je visoka strokovna izobrazba, opravljen strokovni izpit ter odobritev specializacije po določbah tega pravilijika. 4. člen Specializacijo odobri republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo z odločbo na predlog zdravstvene delovne organizacije. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo vodi evidenco o izdanih odobritvah specializacij. ‘ 5. člen Po izdani odločbi o odobritvi specializacije sklene zdravstvena delovna organizacija s specializantom pogodbo, s katero določi obojestranske pravice in obveznosti glede opravljanja specializacije ,in glede pravic in obveznosti združenega dela v zdravstveni delovni organizaciji. Zdravstvena delovna organizacija v svojem splošnem aktu uredi obveznosti specializanta glede združenega dela ter glede povrnitve osebnih dohodkov, če mu pred potekom dobe, ki je določena v splošnem aktu zdravstvene delovne organizacije in v pogodbi o specializaciji, po njegovi volji ali odgovornosti preneha lastnost delavca v združenem delu. III. panoge specializacije, nacrt IN TRAJANJE 6. člen Panoge specializacije, v katerih se lahko specializirajo zdravniki, njihovo trajanje in načrt: 1. INTERNA MEDICINA 4 leta — splošna interna medicina in urgentna stanja v interni medicini 24 mesecev — infektologija 2 meseca — nevrologija 2 meseca — onkologija 2 meseca — radiologija z nuklearno medicino 2 meseca — patološka morfologija 2 meseca — patološka fiziologija 1 mesec — mikrobiologija z imunologijo — poglabljanje znanja iz celokupne interne medicine, ki se določi v 1 mesec programu specializacije 12 mesecev PNEUMOFTIZIOLOGIJA 4 leta — splošna interna medicina in urgentna stanja v interni medicini — patološka morfologija — patološka fiziologija , — medicina dela — radiologija toraksa — socialna medicina, epidemiologija in dispanzerske metode dela — pljučne bolezni s tuberkulozo 10 mesecev 2 meseca 4 mesece 2 meseca 2 meseca 4 mesece 24 mesecev — transfuziologija — specialna kirurgija 1 mesec 12 mesecev 9. ORTOPEDIJA — ortopedija s travmatologijo — splošna kii-urgija s plastično kirurgijo — anestezija in reanimacija — nevrologija in nevrofiziologija — fizikalna medicina in rehabilitacija — ortopedska protetika 4 leta 30 mesecev 9 mesecev 2 meseca 3 mesece 3 mesece 1 mesec 10. GINEKOLOGIJA IN PORODNIŠTVO — porodništvo — ginekologija — anestezija in reanimacija — mikropediatrija — socialna ginekologija in dispanzerska služba z načrtovanjem družine — kirurgija z urologijo — onkologija z radiologijo 4 leta 12 mesecev 12 mesecev 2 meseca 2 meseca 5 mesecev 12 mesecev 3 mesece 3. INFEKTOLOGIJA — interna medicina in urgentna stanja v interni medicini — .pediatrija — nevrologija — mikrobiologija s parazitologijo — epidemiologija — infektologija 4. PEDIATRIJA — splošna in socialna pediatrija — otroške bolezni — otroška kirurgija in ortopedija, otorinolaringologija, dermatologija, okulistika in infektologija kot mejna področja 5. NEVROLOGIJA — splošna nevrologija — splošna psihiatrija — interna medicina ;— druga mejna področja, določena s ^ programom specializacije — specialna nevrologija 6. PSIHIATRIJA — splošna psihiatrija — nevrologija in mejna področja, določena s programom specializacije — interna medicina — specialna psihiatrija 7. DERMATOVENEROLOGIJA — splošna dermatovenerologija — interna medicina in infektologija — mikrobiologija z imunologijo — specialna dermatovenerologijo 8. SPLOŠNA KIRURGIJA — splošna kirurgija s travmatologijo in rehabilitacijo — mejna internistična področja, določena s programom specializacije — patološka morfologija — anestezija in reanimacija 4 leta 11. OTORINOLARINGOLOGIJA 4 leta 8 mesecev — otorinolaringologija 40 mesecev 10 mesecev 1 mesec — mejna kirurška področja, določena s programom specializacije 5 mesecev 4 mesece — anestezija in reanimacija 1 mesec 1 mesec — onkologija 2 meseca 24 mesecev 12. OFTALMOLOGIJA 4 leta 4 leta — oftalmologija 42 mesecev 6 mesecev — interna medicina 1 mesec 32 mesecev — splošna kirurgija s plastično kirurgijo 2 meseca 10 mesecev 13. — nevrologija — otorinolaringologija ANESTEZIOLOGIJA 2 meseca 1 mesec 4 leta IN REANIMACIJA 4 leta 6 mesecev — splošna anesteziologija 12 mesecev 6 mesecev — specialna anestezija 12 mesecev 2 meseca — interna medicina 8 mesecev 10 mesecev 24 mesecev 14. — intenzivna terapija TRANSFUZIOLOGIJA 16 mesecev 4 leta 4 leta — transfuziologija z imunologijo 30 mesecev 16 mesecev 9 mesecev — interna medicina (klinična hematologija s hematološkim 'in biološkim laboratorijem) : 12 mesecev 3 mesece — kirurgija 1 mesec 20 mesecev — anestezija z reanimacijo 2 meseca — ginekologija in porodništvo 1 mesec 4 leta — pediatrija in neonatologija 1 mesec 24 mesecev — mikrobiologija 1 mesec 6 mesecev 4 mesece 15. FIZIKALNA MEDICINA 14 mesecev IN REHABILITACIJA 3 leta 4 leta — medicinska rehabilitacija — kompleksna rehabilitacija 12 mesecev 11 mesecev 28 mesecev — ortopedija in travmatologija •— nevrologija 5 mesecev 3 mesece 3 mesece 2 meseca — psihiatrija — respiratorna in kardiovaskularna obolenja 1 mesec 3 mesece 2 meseca — revmatologi j a 1 mesec 16. RENTGENOLOGIJA — radiofizika in rentgenska tehnika — patomorfologija — rentgenska diagnostika organov in sistemov — interna medicina — kirurgija — radioterapija in zaščita pred ionizirajočimi sevanji 4 leta, 3 mesece 2 meseca 36 mesecev 3 mesece 3 mesece 1 mesec 17. RADIOTERAPIJA — osnove radioterapije in zaščite pred inonizirajočimi sevanji — osnove rentgenske diagnostike — teleradioterapija — brahiradioterapija — klinična onkologija 3 leta 3 mesece 2 meseca 20 mesecev 6 mesecev 5 mesecev NUKLEARNA MEDICINA 4 leta — interna medicina 18 mesecev — pediatrija 6 mesecev — rentgenologija 4 mesece — onkologija in radioterapija 3 mesece — nevrologija- 2 meseca — patofiziologija 3 mesece — nuklearna medicina 12 mesecev PATOLOŠKA MORFOLOGIJA 4 leta — normalna histologija s histološko tehniko 2 meseca — mikrobiologija 2 meseca — splošna patološka morfologija: obdukcije z nevropatologijo in s specialno histološko tehniko 16 mesecev — biopsije in citologija 9 mesecev — patološka fiziologija 2 meseca — sodna medicina s toksikologijo 5 mesecev — klinična patologija in citologija 12 mesecev SODNA MEDICINA 4 leta — sodna medicina 24 mesecev — patološka anatomija in fiziologija 8 mesecev — patološka histologija, . 6 mesecev — forenzična toksikologija 4 mesece — klinična toksikologija 3 mesece — klinična travmatologija 3 mesece MIKROBIOLOGIJA S PARAZITOLOGIJO 3 leta — molekularna biologija 5 mesecev — klinična bakteriologija 10 mesecev — sanitarna bakteriologija 2 meseca — parazitologija 6 mesecev — virologija 6 mesecev — serologija z imunologijo 5 mesecev — epidemiologija 1 mesec — infektologija 1 mesec EPIDEMIOLOGIJA 3 leta — epidemiologija infekcijskih bolezni 8 mesecev — epidemiologija neinfekcijskih bolezni 8 mesecev — infektologija 3 mesece — imunologija in serologija 3 mesece — mikrobiologija 3 mesece — higiena 3 mesece — javno zdravstvo 8 mesecev 23. HIGIENA — splošna higiena — specialna higiena in sanitarna tehnika — dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija — infektologija — epidemiologija — sanitarna mikrobiologija — javno zdravstvo 24. MEDICINA DELA — psihofižiologija dela, prometa in športa — diagnostika, zdravljenje in preprečevanje bolezni v zvezi z delom (patologija dela) — ekologija dela in industrijska sanitacija — javno zdravstvo in higiena dela — funkcionalno testiranje organskih sistemov in organov, zgodnja diagnostika in preprečevanje kroničnih degerativnih bolezni pri delavcih kot mejna področja — praktično delo v dispanzerju za medicino dela in v obratni ambulanti 25. Šolska medicina — pediatrija — infekcijske bolezni z epidemiologijo — interna medicina — zdravstveno varstvo žena, otrok in šolske mladine — šolska higiena 26. SPLOSNA MEDICINA — preventivna medicina in organizacija zdravstvene službe s higieno zdravstveno varstvo žena, otrok in mladine (socialna ginekologija in pediatrija) — interna medicina s pulmologijo, infektologija, - dermatovenerologija, nevropsihiatrija in sodna medicina — kirurgija s travmatologijo in ortopedijo ter otorinolaringologija in okulistika 27. SOCIALNA MEDICINA Z ORGANIZACIJO ZDRAV. VARSTVA — socialna medicina — osnove higiene in epidemiologije — zdravstvena statistika in kibernetika — ekonomika v zdravstvu — socialno varstvo in socialno zavarovanje — zdravstvena prosveta in vzgoja 28. MEDICINSKA BIOKEMIJA — analitska kemija in matematika kot dopolnitev znanja po programu specializacije 3 leta 6 mesecev 12 mesecev 2 meseca 3 mesece 3 mesece 2 meseca 8 mesecev 4 leta 8 mesecev 9 mesecev 4 mesece 5 mesecev 12 mesecev 10 mesecev 4 leta 24 mesecev 3 mesece 12 mesecev 6 mesecev 3 mesece 3 leta 12 mesecev 6 mesecev 12 mesecev 6 mesecev 3 leta 16 mesecev 4 mesece 6 mesecev 4 mesece 4 mesece 2 meseca 4 leta 12 mesecev — splošna biokemija (6 mesecev), mikrobiologija s parazitologijo in osnove sterilizacije — klinična kemija (6 mesecev) in hematologija s citologijo (6 mesecev) — specir/na klinična kemija (6 mesecev) in fizijtalno-kemijske metode analize v medicinski biokemiji (6 mesecev) 12 mesecev 12 mesecev 12 mesecev 7. člen V interni medicini še uvajajo naslednje usmer- jene specializacije po končani temeljni Specializaciji: za kardiologijo, gastroenterologijo, endokrinologijo in metabolizem, nefrologijo, revmatologijo in hematologijo. v V splošni kirurgiji se uvajajo naslednje usmerjene specializacije po končani temeljni specializaciji: za urologijo, kardiovaskularno kirurgijo, nevrokirurgijo, plastično kirurgijo in maksilofacialno kirurgijo. Usmerjene specializacije trajajo najmanj \2 mesecev in ne več kot 24 mesecev; natančnejše se to določi za posamezne panoge s programom specializacije. 8. člen — stomatološka protetika — stomatološka rentgenologi j a 3 mesece 1 mesec 5. ORALNA KIRURGIJA 4 leta — splošna kirurgija in travmatologija — plastična in rekonstruktivna kirurgija — anestezij^ in reanimacija — Onkologija — okulistika — patološka morfologija — oralna in maksilofacialna kirurgija — ustne bolezni in ortodonti j a 9 mesecev 4 mesece 2 meseca 2 meseca 1 mesec 2 meseca 22 mesecev 4 mesece 6. MAKSILOFACIALNA KIRURGIJA Načrt je isti kot za zdravnike (drugi odstavek 7. člena) s tem, da se v programu usmerjene specializacije iz maksilofacialne kirurgije program stomatologije nadomesti s programom iz splošne kirurgije 7. SOCIALNA MEDICINA Z ORGANIZACIJO ZDRAV. VARSTVA 3 leta Panoge specializacije, v katerih se lahko specializirajo zobozdravniki, njihovo trajanje in načrt: Načrt je isti kot za zdravnike (27. točka 6. člena) 1. ZOBNA IN ČELJUSTNA ORTOPEDIJA 3 leta — zobna in čeljustna ortopedija — antropologija in antropo'metrija — otroško in preventivno zobozdravstvo — pediatrija — logopedija in foniatrija — maksilofacialna in oralna, kirurgija — socialna in preventivna medicina — osnove psihologije otroka — parodontopatije 24 mesecev 1 mesec 4 mesece 1 mesec 1 mesec 2 meseca 1 mesec 1 mesec 1 mesec 2. OTROŠKO IN PREVENTIVNO ZOBOZDRAVSTVO 3 leta — otroško in preventivno zobozdravstvo — ortodontija — ustne bolezni in parodontopatije — fiksna protetika — oralna kirurgija — pediatrija — infekcijske bolezni — zdravstvena prosveta in mladinska psihologija 20 mesecev 5 mesecev 1 mesec •1 mesec 4 mesece 3 mesece 1 mesec 1 mesec 3. STOMATOLOŠKA PROTETIKA 3 leta — stomatološka protetika — laboratorijska protetika — oralna kirurgija •— parodontopatije — ortodontija 30 mesecev 3 mesece 1 mesec 1 mesec. 1 mesec 4. ZOBNE IN USTNE BOLEZNI — zobne bolezni — ustne bolezni in parodontopatije 10 mesecev — oralna kirurgija 4 mesece .3 leta 18 mesecev 9. člen Panoge specializacije, V katerih se lahko specializirajo diplomirani farmacevti, njihovo trajanje in načrt: 1. MEDICINSKA BIOKEMIJA 4 leta Načrt je isti kot za zdravnike (28. točka 6. člena) s tem, da v prvem letu diplomirani farmacevti dopolnijo znanje iz medicinske fiziologije in biologije 12 mesecev 2. PREIZKUŠANJE ZDRAVIL 3 leta — analitika zdravil (tehnika, metodika) — kemija zdravil in fizikalne metode analiz — biološko preiskovanje zdravil — farmakodinamično preiskovanje zdravil — pridobivanje in kontrola serumov in cepiv 15 mesecev 3 mesece 14 mesecev 3 mesece 1 mesec 3. OBLIKOVANJE ZDRAVIL 3 leta — metode izdelave čvrstih oblik zdravil 6 mesecev — metode izdelave paranteralnih raztopin in derivatov krvi 6 mesecev — metode izdelave poltrdih oblik zdravil 4 mesece — metode izdelave tekočih oblik zdravil 2 meseca — fizikalno-kemične analize oblik zdravil 3 mesece — organizacija preskrbe z zdravili in vloga ter naloge lekarniške službe 3 mesece — stabilnost zdravil 4 mesece — analiza farmacevtske embalaže 2 meseca — teoretična in praktična obdelava določene teme iz oblikovanja zdravil 6 mesecev 4. BIOFARMACUA 3 leta — vpliv kemične strukture zdravilnih snovi in njihovo terapevtsko dedovanje _ 6 mesecev — vpliv oblikovanja zdravil in vpliv fizikalno-kemičnih lastnosti in njihovo delovanje . — določevanje razstapljanja, razpadanja in razpuščanja zdravilnih snovi in podlag ter ugotavljanje kemijske, fizikalne in mikrobiološke stabilnosti — obveščanje, distribucija in racionalna poraba zdravil — teoretična in praktična obdelava določene teme iz biofarmacije 12 mesecev 6 mesecev 6 mesecev 5. KLINIČNA FARMACIJA 3 leta — fiziologija in patofiziologija; delo- vanje, vzporedno delovanje in medsebojno delovanje zdravil; izbrana poglavja'iz farmacije 12 mesecev — praktično uvajanje v teamsko delo z zdravnikom na kliniki oziroma bolniškem oddelku ter izbiranje najprimernejših zdravil za določene klinične primere 24 mesecev 6. SANITARNA KEMIJA 3 leta — kemija in analitika živil s principi nauka o prehrani — kemijsko preizkušanje pitnih in odpadnih voda — osnove mikrobiologije živil in voda — sanitarna tehnika 14 mesecev 12 mesecev 6 mesecev 4 mesece 7. TOKSIKOLOŠKA KEMIJA 3 leta — splošna toksikološka kemija — industrijska in komunalna toksikologija — sodna toksikologija — toksikologija biološkega materiala, vode, zraka in živil, kontaminiranih z bojnimi in drugimi strupi 12 mesecev 8 mesecev 6 mesecev 10 mesecev 10. člen Panoge specializacije, v katerih se lahko specializirajo zdravstveni sodelavci z visoko izobrazbo, njihovo trajanje in načrt: 1. MEDICINSKA BIOKEMIJA 4 leta za kemike in biologe Načrt je isti kot za zdravnike (28. točka 6. člena) s tem, da kemiki v prvem letu dopolnijo znanje 'iz medicinske fiziologije in biologije, biologi pa iz medicinske fiziologije, analitske kemije in' matematike 12 mesecev 2. SANITARNA KEMIJA 3 leta* za kemike in živilske tehnologe Načrt je isti kot za diplomirane farmacevte (6. točka 9. člena) 3. TOKSIKOLOŠKA KEMIJA ' 3 leta za kemike Načrt je isti kot za diplomirane farmacevte (7. točka 9. člena) 4. PREIZKUŠANJE ZDRAVIL 4 leta za kemike Načrt je isti kot za diplomirane farmacevte (2. točka 9. člena) s tem, da v prvem letu specializacije dopolnijo znanje iz farmacevtske kemije, patofiziologije in farmakologije 12 mesecev 5. MEDICINSKA BIOLOGIJA 3 leta za biologe in veterinarje Načrt je isti • kot za specializacijo zdravnikov iz mikrobiologije s parazi-tologijo (21. točka 6. člena) s tem, da se biologi in veterinarji ne specializirajo na bolniških oddelkih 6. KLINIČNA PSIHOLOGIJA 3 leta za psihologe — klinična-psihološka problematika, diagnostika in obravnavanje — psihopatologija otrok in odraslih — teorija osebnosti — psihološko svetovanje in . osnove psihoterapetskih intervencij 12 mesecev 12 mesecev 4 mesece 8 mesecev IV. PROGRAMI SPECIALIZACIJE, NAČIN IN POGOJI ZA OPRAVLJANJE SPECIALISTIČNEGA STAŽA ' 11. člen Programe specializacij za posamezno panogo specializacije pripravijo v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika ustrezne klinike in inštituti medicinske fakultete ali druge klinične ustanove in zavodi po poprejšnji konzultaciji ustrezne strokovne organizacije zdravstvenih delavcev oziroma sodelavcev. Program specializacije obsega predvsem: 1. katera pomembnejša opravila mora specializant obvladati potem, ko konča staž v posamezni strokovni enoti po načrtu specializacije; 2. koliko časa traja posamezna usmerjena specializacija s področja' interne medicine in kirurgije in kako se preverja pridobljeno znanje; 3. katera opravila mora specializant obvladati po končani dobi usmerjanja v interni medicini oziroma kirurgiji; 4. ali se temeljna oziroma usmerjena specializacija lahko delno opravlja tudi v obliki seminarjev s praktičnimi demonstracijami posameznih opravil in koliko časa trajajo seminarji; 5. ali mora specializant izdelr.ti tudi pismeno nalogo pred polaganjem specialističnega izpita; 6. koliko časa mora specializant prebiti na posameznih mejnih področjih, ki so omenjena v 6. členu tega pravilnika; 7. ali oziroma koliko se študij III. stopnje, magisterij in podiplomski tečaji lahko priznajo v specialistični staž. Študij III. stopnje na ustrezni fakulteti, magisterij ali podiplomski tečaji, organizirani za posamezna področja zdravstvenega varstva, se lahko priznajo v specialistični staž ustrezne panoge toliko, kolikor so v skladu s programom odobrene specializacije. 12. člen Najmanj zadnje tri mesece specialističnega staža prebijejo specializanti na ustreznih klinikah, v fakultetnem inštitutu ali v drugih kliničnih ustanovah in zavodih, da izpolnijo specialistično znanje v določeni panogi. Specializanti klinik, fakultetnih inštitutov in drugih kliničnih ustanov in zavodov prebijejo najmanj tri mesece specializacije v ustreznih zdravstvenih delovnih organizacijah zunaj sedeža kliničnih ustanov. 13. člen Specializacija se lahko opravlja v tistih zdravstvenih delovnih organizacijah, ki imajo: — ustrezne strokovne službe; — strokovno usposobljene mentorje za izvajanje specializacije; — opremo in druge zdravstveno-tehnološke pogoje za specialistični) izobraževanje; obsežno in raznovrstno medicinsko in drugo kazuistike. 14. člen Da se zagotovi organizirano in učinkovito opravljanje specialističnega staža, določi zdravstvena delovna organizacija oziroma njena strokovna enota, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje specializacije, priznane strokovnjake — mentorje, ki morajo skrbeti za pravilno izvajanje programa in načrta specializacije. Mentorje določi direktor Oziroma predstojnik zdravstvene delovne organizacije na predlog strokovnega kolegija. Za mentorja je lahko imenovan specialist z najmanj petimi leti specialistične prakse. 15. člen Mentor opravlja svoje naloge po tem pravilniku sporazumno z vodjem strokovne enote, v kateri se opravlja specialistični staž. Mentorjeve naloge so predvsem: razporejanje specializantov v določene strokovne enote po programu specializacije, občasno preverjanje dela in pridobljenega znanja, organizacija seminarjev in sestankov, na katerih specializanti obravnavajo strokovno kazuistike, usmerjanje specializantov pri uporabi strokovne literature in druga opravila, ki so potrebna, da je'specialistični staž dobro organiziran in učinkovit. 16. člen Specialistični staž se opravlja brez prekinitve; prekinitev je mogoča le v primeru bolezni oziroma v času porodniškega dopusta. Prekinjeni specialistični staž se podaljša za toliko, kolikor je trajala prekinitev. Letni dopust se praviloma všteje v čas specialističnega staža. Ce specializant izkoristi letni dopust v času, ko je v določeni strokovni enoti na stažu, ki je po predpisanem programu krajši od šestih mesecev, se mu specialistični staž ustrezno podaljša. * 17. člen Potek specialističnega staža se vpisuje na obrazcu »List o specializaciji«, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del. Zdravstvena delovna organizacija, ki je sklenila pogodbo s specializantom (pivi odstavek 5. člena tega pravilnika), izda list o specializaciji in izpolni prvo stran lista. Vse podatke o listu o specializaciji, ki se nanašajo na opravljanji specialističnega staža po programu specializacije, vpisuje in potrjuje vodja strokovne enote, v kateri se opravlja staž. V. SPECIALISTIČNI IZPIT IN IZPITNE KOMISIJE S 18. člen Specializant, ki je opravil specialistični staž po določbah tega pravilnika, pridobi pravico polagati specialistični izpit. 19. člen Kandidat za polaganje specialističnega izpita se prijavi k izpitu prek svoje zdravstvene delovne organizacije republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo vsaj tri mesece prej, preden namerava polagati izpit. Prijavi za izpit mora kandidat priložiti odločbo o odobritvi specializacije, izpolnjen list o specializaciji ter pogodbo o specializaciji. Ce je predvidena po programu specializacije pismena naloga, jo predloži kandidat neposredno izpitni komisiji. 20. člen Ce republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo ugotovi, da je specialistični staž pravilno in v celoti opravljen, z odločbo odobri kandidatu opravljanje izpita. Z isto odločbo se določita tudi čas in kraj izpita ter se imenuje izpitna komisija. Rok za polaganje izpita ne sme biti krajši kot trideset dni od dneva prejema odločbe. Odločbo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena je treba poslati kandidatu, kandidatovi zdravstveni delovni organizaciji in članom izpitne komisije. Kraj in dan izpita ter sestava izpitne komisije se lahko spremenijo, če so za' to opravičeni razlogi. O tem odloči republiški sekretariat zg zdravstvo in socialno varstvo. Preložitev izpita za največ 15 dni lahko odredi tudi predsednik izpitne komisije. 21. člen Specialistični izpit se opravlja v ustrezni kliniki, v inštitutu ali v drugi klinični ustanovi. Izpitna komisija ima predsednika in dva flana, ki so obenem tudi izpraševalci. Predsednik in člani izpitne komisije se imenujejo izmed fakultetnih učiteljev in drugih priznanih strokovnjakov medicinske stroke. Članom izpitne komisije in zapisnikarju pripada nagrada za njihovo delo v izpitni komisiji. Višino nagrade določi republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo. 22. člen Izpit je javen ter obsega praktični in teoretični del ter zagovor pismene naloge, če je ta predvidena v programu specializacije. Specialistični izpit se opravlja pred izpitno komisijo v celotni sestavi. Izpit traja, dokler se izpraševalec oziroma komisija ne prepriča, da kandidat obvlada izpitno gradivo. Vprašnja lahko postavlja kandidatu vsak član komisije. 23. člen O poteku izpita se piše zapisnik na obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del. Zapisnik vodi zapisnikar, podpišejo ga pa vsi člani komisije. Po končanem izpitu pošlje komisija en izvod zapisnika republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo. 24. člen Uspeh kandidata na izpitu se ocenjuje z »je opravil« oziroma »ni opravil«. Clanj komisije se posamično odločijo za eno od ocen. Končna ocena uspeha je sprejeta z večino glasov. Predsednik komisije sporoči takoj kandidatu uspeh izpita v prisotnosti vseh članov komisije in zapisnikarja. 25. člen Pričetega izpita ni dovoljeno prekinjati. Ce kandidat neopravičeno ne pride na izpit ali svojevoljno odstopi od nadaljevanja pričetega izpita, se šteje, da izpita ni opravil. O tem odloči izpitna komisija z večino glasov. Ce kandidat ne pride na izpit iz opravičenih razlogov, se mora k izpitu ponovno priglasiti v roku, ki mu ga določi izpitna komisija. 26. člen Kandidat, ki prvič ne opravi izpita, ima pravico ponavljati izpit največ še dvakrat v presledku najmanj šestih mesecev od prvega oziroma drugega izpita. Ce kandidat tretjič ne opravi izpita, izgubi pravico do opravljanja specialističnega izpita. 27. člen Kandidat, ki ni opravil izpita, a meni, da so bile med izpitom prizadete njegove pravice, lahko predloži obrazložen ugovor republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo v odločitev. 28. člen Kandidatu, ki je opravil specialistični izpit, se izda spričevalo o opravljenem specialističnem izpitu iz ustrezne panoge specializacije. Spričevalo podpišeta predsednik izpitne komisije ih republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo. Spričevalo iz prejšnjega odstavka se izda na obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in njegov sestavni del. Spričevalo se izda v dveh izvodih. Izvirnik spričevala se pošlje kandidatu, prepis pa njegovi zdravstveni delovni organizaciji. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo vodi evidenco o izdanih spričevalih. 29. člen Stroške specialističnega izpita nosi zdravstvena delovna, organizacija, v kateri je spacializant stalno zaposlen. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ki so se začeli specializirati pred uveljavitvijo tega pravilnika, nadaljujejo specializacijo ter opravljajo spe-' cialistični izpit po doslej veljavnih predpisih. 31. člen Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ki so po opravljenem strokovnem izpitu brez odobrene specializacije prebili določen čas na delu in študiju v ustrezni kliniki, bolnišničnem oddelku ali inštitutu oziroma v drugi ustrezni ustanovi in pred potekom specialističnega staža obvladajo gradivo celotnega pro-' grama, 'se lahko priglasijo k specialističnemu izpitu največ eno leto pred potekom specialističnega staža. Opravljanje specialističnega izpita po prejšnjem odstavku odobri republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo na podlagi predloga in mnenja predstojnika klinike oziroma druge klinične ustanove. 32. člen Cas specializacije, ki ga je zdravstveni delavec oziroma sodelavec prebil v tujini v ustrezni klinični ustanovi, se prizna kot specialistično izobraževanje po tem pravilniku, če se njegova specializacija v tujini bistveno ne odmika od programa specializacije po tem pravilniku. ’ Specializacija, pridobljena v tujini na podlagi specialističnega izpita ali brez izpita, se lahko prizna kot specializacija po tem pravilniku. O priznanju specializacije oziroma specialističnega staža iz prvega in drugega odstavka tega člena odloči republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo po dobljenem mnenju ustrezne klinike oziroma druge klinične ustanove. 33. člen , Tuji državljani se lahko specializirajo v SR Sloveniji po določbah tega pravilnika pod istimi pogoji, ki veljajo za specializacijo državljanov SFRJ. 34. člen \ ' Ta pravilnik se glede na razvoj medicinske in drugih znanosti ter glede na potrebe prebivalstva praviloma vsako tretje leto dopolni oziroma revidira. Predloge za spremembo tega pravilnika lahko dajejo zdravstvene delovne organizacije, medicinska fakulteta in druge ustrezne medicinske šole, slovensko zdravniško oziroma farmacevtsko društvo, asociacije zdravstvenih delovnih organizacij, skupnosti zdravstvenega zavarovanja ter druge inštitucije in' organi, ki so zainteresirani za izobraževanje specialističnega zdravstvenega kadra. Predloge iz prejšnjega odstavka zbira republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo. 35. člen Zavod: (1. stran) LIST o specializaciji iz (panoga specializacije) (Ime In priimek) Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v (naziv) Uradnem listu SRS. St 131-1/73 (zavod, v katerem Je zaposlen-a) Ljubljana, dne 6. junija 1973. Član izvršnega aveta in republiški- sekretar za zdravstvo in socialno varstvo Zora Tomič 1. r. Specializacijo je začel-a dne m. p. Predstojnik zavoda Leto — — (2. stran) Zavod in strokovna enota Število mesecev in doba od Pomemb- nejša strokovna opravila Oblike preverjanja pridobljenega praktičnega in teoretičnega znanja Uspeh Podpis vodje strokovne enote in pečat SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO — LJUBLJANA Številka: Datum: ZAPISNIK o specialističnem izpita (Ime In priimek) V _______________________________________ zaposlen-a v ..................................................-...............—..................... (naziv) ’ (panoga specializacije) ----------------------------------------------------------- dne---------------------------------------- pred komisijo, ki je bila imenovana z odločbo, št.___________________________________________________ z dne .............—..................................... ..........- —.......... ................... ki ga je opravljal-a rojen-a ............ (1. stran) Kandidata je pripustil k specialističnemu izpitu republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo z isto odločbo, s katero je bila imenovana izpitna komisija. Kandidat je predložil s programom specializacije predpisano pismeno nalogo.* * Pismena naloga s programom specializacije kandidatu ni bila predpisana.* * Neustrezno črtati. St. 22 — 27. VI. 1973 URADNI LIST SRS Stran 833 Kandidat je dobil na izpitu naslednja vprašanja: (2. stran) ' • ' • 'Po konCanem izpraševanju je komisija odločila in razglasila ter kandidatu sporočila, da JE — NI opravil specialistični izpit. Zapisnikar Predsednik h r- Clani komisije (1. stran) SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA Takse prosto po 28. točki, 19. člena REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA ZDRAVSTVO zakona o upravnih taksah (Uradni IN SOCIALNO VARSTVO — LJUBLJANA list SRS, št. 7-77/72) Številka: _____ Datum: Na podlagi 28. člena pravilnika o specializaciji zdravnikov, zobozdravnikov, diplomiranih farmacevtov in zdravstvenih sodelavcev z visoko izobrazbo (Uradni list SRS, št. 22-193/73) se izdaja SPRIČEVALO o specialističnem izpitu rojen-a ..................................................... v____________________________________________________________ je opravil-a dne---------------------izpit za specialista iz pred izpitno komisijo republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo v Ljubljani. Predsednik izpitne komisije Republiški sekretar - (2. stran) ■ ’ <■ v Spričevalo je vpisano pri republiškem sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo v matično knjigo o opravljenih specialističnih izpitih pod št __________——- X--------------------1-------., dne...................197— Vodja evidence specialističnih izpitov: ■L P. SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 194. Na podlagi 166. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na 65. seji dne 21. junija 1973 sprejela SKLEP o določitvi višine enkratnega prispevka za rekreacijo I Enkratni letni prispevek za rekreacijo znaša v 1973 letu 225 dinarjev. II Znesek iz T. točke tega sklepa gre tistim uživalcem, katerim se je začela dajatev izplačevati najpozneje do vključno 1. junija 1973. V \ . • Ta sklep zače veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. S-140/20-73 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Skupščina skupnosti pokojninskega In invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Jože Globačnik 1. r. 195. Na podlagi četrtega odstavka 59. in 350. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) objavlja skupnost Najnižje in najvišje zneske osebnih dohodkov, ki se upoštevaj«) za izračun pokojninske osnove III Prispevek za rekreacijo, določen v I. točki tega sklepa, bo izplačan skupaj s pokojnino za mesec julij 1973. IV Za zagotovitev pogojev za rekreacijo upokojencev in njeno pospeševanje se dodeli Društvu upokojencev SR Slovenije 3,000.000 din. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je na seji dne 21. junija 1973 v skladu i določbami tretjega odstavka 59. člena statuta ugotovila za posamezne skupine, v katere se razvrščajo ‘ zavarovanci-delavci po drugem odstavku 59. člena statuta, povprečne mesečne osebne dohodke, ki so bili doseženi v prejšnjem koledarskem letu, ter v tej zvezi objavlja naslednje najnižje, in najvišje zneske osebnih dohodkov, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove: ; OPIS SKUPINE SKupina 23 zavarovance na delovnih mestih, za katera t Za leto Povprečni mesečni osebni dohodek v prejšnjem koledarskem letu Znesek mesečnega osebnega dohodka, ki se upošteva za Izračun pokojninske osnove najnižji najvišji din din 1 2 3 4 5 6 1966 430 301 860 1967 568 398 1136 1968 628 440 1256 1969 688 482 1376 I se ne zahteva nobena kvalifikacija 1970 792 554 1584 ,. J . 1971 949 664 1898 ' 1972 1133 793 2266 1973 1335 935 2670 1966 493 320 937 1967 652 424 1239 .1968 720 468 1368 II se zahteva po osnovnem šolanju priučitev za 1969 789 513 1499 določena dela ali poklic 1970 908 590 ' 1725 1971 1089 708 2069 \ 1972 1300 845 2470 1973 1531 995 2909 1966 569 341 1024 1967 753 452 1355 1968 832 499 1498 III se zahteva poklicna šola po zakonu o sred- 1969 911 547 1640 njem šolstvu 1970 1049 629 1888 * 1971 1257 754 2263 1972 1501 901 2702 1973 1768 1061 3182 1 2 3 4 5 6 1966 724 398 1231 ' 1967 958 527 1629 IV se zahteva končanje splošne srednje šole, teh- 1968 1058 582 1799 nikuma, delovodske šole, tehnične srednje šo- 1969 1159- 637 1970 le, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta; 1970 1?34 734 2268 izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma 1971 1599 879 2718 izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 1972 191'0 1051 3247 1973 2249 1237 3823 1966 908 454 1453 1967 1201 601 1922 1968 1327 664 2123 v se zahteva višja šola, prva stopnja fakultete 1969 1454 727 2326 oziroma z zakonom predpisan izpit za prido- 1970 1674 837 2678 bitev višje strokovne izobrazbe 1971 »• 2006 1003 3210 1972 2395 1198 3832 1973 2821 1410 4514 ' 1966 1207 543 1931 1967 1597 719 2555 VI se zahteva diploma visoke šole ali fakultete 1968 1763 793 2821 ali po diplomi še javno priznana specializacija 9905 ioni SFifin (magistratura) ali doktorat znanosti 1971 2666 1200 4266 1972 3184 1433 5094 1973 3750 1688 6000 St. S-140/19-73 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Jože Globačnik 1. r. 196. SPORAZUM o spremembi zadržanih cen za mlečne izdelke 1. Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in št. 35/72) so predstavniki proizvodnje in predstavniki potrošnje — kupcev, kot podpisniki sporazuma o poslovnem sodelovanju in oblikovanju cen goveda, mesa, mleka in mlečnih izdelkov — sporazumni, da se cene mlečnih izdelkov v SR Sloveniji oblikujejo skladno z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1973 (Uradni list SFRJ, št. 28/73). 2. Sedanje zadržane proizvajalčeve cene mlečnih izdelkov se povečajo za največ 10 "/o s tem, da se proizvajalčeve cene lahko zaokrožijo na 0,10 din (do 0,04 din navzdol, od 0,05 din navzgor). 3. Prodajni pogoji za mlečne izdelke ostanejo enaki, kot so bili na dan 31. XII. 1972. 4. Sporazum o poslovnem sodelovanju in oblikovanju cen gdveda, mesa, mleka in mlečnih izdelkov so podpisali proizvajalci, ki zajemajo Ido °/o proizvodnje mlečnih izdelkov ter kupci mlečnih izdelkov, ki v SRS prodajo 69 V o teh izdelkov. S tozadevno dokumentacijo razpolaga izvršni odbor .podpisnikov sporazuma in je na vpogled pri Gospodarski zbornici SRS. 5. K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SR Slovenije za cene z odločbo št, 38/127-1-20/73 z dne 21. VI. 1973. 6. Ta sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, nove cene iz sporazuma pa se uporabljajo od 1. VIL 1973 dalje. Izvršni odbor podpisnikov sporazuma o poslovnem sodelovanju in oblikovanju cen goveda, mesa, mleka in mlečnih izdelkov Predsednik Savo Vovk, dipl. inž. 1. r. ZVEZA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SR SLOVENIJE 197. Na.podlagi 3. člena sklepa o združitvi zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev SR Slovenije in zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov SR Slovenije v zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14/73) je zbor delegatov na seji dne 14. maja 1973 sprejel STATUT zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije V I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev SR Slovenije so ustanovile skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Ravne na Koroškem s skupnim ustanovitvenim sklepom, objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 3/71. Zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov SR Slovenije so ustanovile skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, s Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Ravne na Koroškem, s skupnim ustanovitvenim sklepom, objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 17/71. Skupnosti iz prejšnjih dveh odstavkov so po svoji združitvi v enotne skupnosti zdravstvenega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: skupnosti) sprejele sklepe o združitvi obeh zvez skupnosti v Zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zveza skupnosti). 2. člen Skupnosti so ustanovile zvezo skupnosti, da bi v njej: — samoupravno usklajevale svoj razvoj s skupno politiko na območju SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republika); — kot asociacija skupnosti sodelovale pri programiranju razvoja zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva z drugimi družbenimi dejavniki v republiki in sklepale družbene dogovore o izhodiščih za sklepanje pogodb o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva ter druge družbene dogovore, ki imajo pomen za republiko; — v sodelovanju med seboj izpopolnjevale samoupravnost zavarovancev, usklajevale svoje splošne akte in izpopolnjevale ter razvijale službo za izvajanje zdravstvenega zavarovanja; — razvijale čim bolj smotrno vzajemnost in solidarnost zavarovancev kot samoupravljavcev zdravstvenega zavarovanja na območju republike. 3. člen Zveza skupnosti je samoupravna organizacija skupnosti zdravstvenega zavarovanja na območju republike in ima lastnost pravne osebe. Zveza skupnosti je članica Zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja Jugoslavije. t 4'. člen Zveza skupnosti opravlja svoje naloge v skladu z zakoni, predpisi, izdanimi na podlagi zakonov, sklenjenimi mednarodnimi sporazumi, programom dejavnosti, ki ga sprejme, in v skladu s tem statutom ter dodatnimi pooblastili skupnosti. Zveza skupnosti tudi spodbuja in organizira sodelovanje skupnosti pri vprašanjih, ki so skupnega pomena za področje 'zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva v republiki. 5. člen Pri opravljanju svojih nalog sodeluje zveza skupnosti s skupnostmi zdravstvenega zavarovanja, z družbenopolitičnimi skupnostmi, z organizacijami združenega dela, z družbenopolitičnimi in strokovnimi organizacijami ter z zdravstvenimi delovnimi organizacijami in z njihovo asociacijo. 6. člen Skupnosti določijo sporazumno z zvezo skupnosti svoje finančne in druge obveznosti do zveze ter način izpolnjevanja teh obveznosti in tako ustvarjajo finančno osnovo za njeno delo. 7. člen Zveza skupnosti je nosilec pravic in obveznosti ter upravlja premoženje zveze. S premoženjem zveze je zveza skupnosjj dolžna gospodariti smotrno. 8. člen Zveza skupnosti ima štampiljki okrogle in pravo-Kotne oblike z besedilom: Zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije. Sedež zveze skupnosti je v Ljubljani. II. NALOGE ZVEZE SKUPNOSTI 9. člen Zveza skupnosti opravlja zlasti tele naloge: 1. obravnava razvoj in politiko zdravstvenega zavarovanja v republiki in sprejema o tem ugotovitve, stališča in sklepe; 2. obravnava krog zavarovanega prebivalstva v republiki, vprašanja vzajemnosti in solidarnosti v pravicah in obveznostih zavarovancev, zdravstveno varstvo mladine, zdravstveno stapje prebivalstva in razvoj zdravstvene preventive, skrb za zdravo delovno in živ-1 jensko okolje, skrb za zdravstveno varstvo zaposlenih oseb in njihove pravice ob nezmožnosti za delo, politiko financiranja zdravstvenega zavarovanja in prispevkom zavarovanih oseb ter obremenjevanja organizacij združenega dela s prispevki oziroma njihovo udeležbo pri financiranju zdravstvenega zavarovanja, prispevanje zavarovanih oseb k stroškom za zdravstvene storitvi, oskrbovanje zavarovanih oseb z zdravili in zdravstvenimi pripomočki, oblikovanje skupnosti zdravstvenega zavarovanja in podobno ter sprejema o tem ugotovitve, stališča in priporočila skupnostim; 3. sodeluje po poprejšnjem posvetovanju s skupnostmi pri urejanju prispevka družbenopolitične skupnosti za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za socialno ogrožene zavarovance-kmete; 4. sklepa družbeni dogovor o izhodiščih za pogodbe o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva ter sodeluje pri drugih oblikah družbenega dogovarjanja, ki ima pomen za republiko; 5. sodeluje z republiškimi in zveznimi organi ter z drugimi dejavniki na področju zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva; 6. obravnava vprašanja izvajanja zavarovanja in sprejema smernice za njegovo izpopolnjevanje; 7. izvaja zdravstveno pozavarovanje in upravlja sklad za zdravstveno pozavarovanje; 8. obravnava možnosti in daje pobpdo tudi za drpge oblike solidarnosti med zavarovanci v republiki; 9. skrbi za študijsko in analitsko dčlo na področju zdravstvenega zavarovanja, ki ima pomen za republiko ali federacijo ali ki je potrebno za opravljanje nalog zveze skupnosti; 10. zbira in yodi evidence s področja zdravstvenega zavarovanja za območje republike, ki imajo pomen za vso državo ali ki so določene s posebnimi predpisi oziroma ki jih potrebuje za svoje delo; 11. opravlja naloge iz svoje pristojnosti kot zvezni organ po določbah sklenjenih mednarodnih sporazumov; v 12. opravlja tudi druge naloge, za katere jo pooblastijo skupnosti oziroma katere ji določajo veljavni predpisi. / Skupnosti se dogovorijo, za katere naloge pooblastijo zvezo skupnosti, s posebnim dogovorom ali s sprejetjem programa dejavnosti zveze skupnosti oziroma s samoupravnim sporazumom p združitvi in upravljanju sredstev za izvajanje skupnih ukrepov in akciji ki so širšega skupnega pomena za področje zdravstvenega zavarovanja. . . Posamezna ali več skupnosti zdravstvenega zavarovanja se z zvezo skupnosti lahko tudi posebej dogovori, da bo zveza skupnosti opravila zanjo posebne naloge, in določi tudi način financiranja takšnih nalog. 10. člen Poleg nalog iz prejšnjega člena zveza skupnosti opravlja in organizira sodelovanje med skupnostmi na enakopravni osnovi o vprašanjih, ki so skupnega pomena za področje zdravstvenega zavarovanja. 11. člen Zveza skupnosti sodeluje tudi kot članica v Zvezi skupnosti zdravstvenega zavarovanja Jugoslavije. III. ORGANIZACIJA ZVEZE SKUPNOSTI 1. Organi upravljanja zveze * 12. člen Organ upravljanja zveze skupnosti je zbor delegatov. V zbor delegatov zveze skupnosti imenuje vsaka skupnost po štiri predstavnike. Zbor delegatov izvoli predsednika in dva podpredsednika, enega izmed delegatov-delavcev in enega izmed delegatov-kmetov, ki vodijo delo zveze skupnosti in delo zbora delegatov. 13. člen V zboru delegatov sestavljajo delegati-delavci in , delegati-kmetje skupino delegatov-delavcev in skupino delegatov-kmetov. ki lahko ločeno obravnavata vprašanja zdravstvenega zavarovanja ustrezne vrste zavarovancev in dajeta predloge zboru delegatov. 14. člen Zbor delegatov je pristojen zlasti za naslednje naloge: 1. sprejema statut in druge splošne akte zveze skupnosti; 2. voli predsednika zbora delegatov in dva podpredsednika; 3. ustanavlja komisije in druge organe za oprav-1 Ijanje določenih nalog v skladu s tem statutom; 4. sklepa po poprejšnjem posvetovanju s skupnostmi družbene dogovore o izhodiščih za sklepanje pogodb o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva ter obravnava in po poprejšnjem posvetovanju s skupnostmi sprejema stališča za druge družbene dogovore, ki imajo pomen za republiko; 5. obravanava tn po poprejšnjem posvetovanju s skupnostmi sprejema izhodišča za sodelovanje zveze skupnosti z republiškimi in zveznimi organi ter z drugimi dejavnik) na področju zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva; 6 obravnava in po poprejšnjem posvetovanju s skupnostmi sprejema izhodišča za določanje prispevka družbenopolitičnih skupnosti za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za socialno ogrožene zavarovance-kmete; 7. po posvetovanju s skupnostmi sprejema program študijskega in analitskega dela s področja 'zdravstvenega zavarovanja, ki ima pomen za vso republiko in ki ga opravlja zveza skupnosti, ter naroča posamezne študije in analize, ki jih potrebuje za svoje naloge; 8. izvaja zdravstveno poza varovan j e in upravlja sklad za zdravstveno poza varovan j e ter v zvezi s tem predlaga skupnostim določitev obsega pozavarovalnih rizikov, višine premij in povračil ter pogojev in postopka za uveljavljanje povračil; 9. sprejema finančni načrt in naključni račun sredstev zveze skupnosti in sklada za zdravstveno po-zavarovanje; 10. sprejema letni program dejavnosti in obravnava njegovo izpolnitev; 11. sklepa s službo zveze skupnosti dogovor o obsegu dela in povračilu za opravljeno delo ter sprejema njen letni finančni načrt in letni zaključni račun; 12. določa povračilo za potne stroške članov zbora delegatov; 13. obravnava vprašanja, ki zadevajo organizacijo, razvoj in programiranje zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva na območju republike, in o tem sprejema stališča; 14. določa organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v službi zveze skupnosti; 15. imenuje generalnega sekretarja zveze skupnosti, mu določa osebni dohodek in daje soglasje k namestitvam strokovnih delavcev; 16. opravlja druge naloge, za katere je pristojna zveza skupnosti po zakonu, statutu ali na podlagi pooblastila skupnosti zdravstvenega zavarovanja, če ni za posamezne naloge izrečno določena pristojnost kakšnega drugega organa. 15. člen Zbor delegatov dela na sejah. Zbor delegatov sklepa veljavno, če sta na seji navzoči vsaj dve tretjini delegatov. Sklep zbora delegatov je sprejet, če je zanj glasovala večina skupnega števila delegatov zbora. Glasovanje na seji zbora delegatov je praviloma javno; zbor delegatov lahko sklene, da se o posameznih zadevah glasuje' tajno. 16. člen Predsednik in podpredsednika zbora delegatov ter generalni sekretar zveze skupnosti sestavljajo koordinacijsko komisijo zbora delegatov, ki določa gradivo za seje zbora delegatov in pripravlja predloge za zbor. Po izrečnem pooblastilu zbora delegatov opravlja koordinacijska komisija tudi določene izvršilne naloge zbora. 17. člen . , Seje zbora delegatov so po potrebi; sklicuje jih predsednik po svoji presoji, mora pa sejo sklicati, če to zahteva tretjina članov zbora delegatov. O poteku seje in sprejetih sklepih se vodi zapisnik, ki ga. podpiše predsednik zbora delegatov. Predsednik podpisuje tudi druge akte zbora delegatov. Skupščina ali izvršilni odbor posamezne skupnosti zdravstvenega zavarovanja lahko zahteva, da zbor delegatov da na sejo določeno zadevo, če meni, da je to potrebno; skupnost, ki predlaga obravnavo na seji zbora delegatov, pripravi tudi gradivo, ki je nujno potrebno za razpravo. 18. člen Kadar ima skupina zbora delegatov po 13. členu • tega statuta ločeno sejo, vodi sejo podpredsednik zbora iz ustrezne skupine delegatov kot predsednik. Sejo posamezne skupine zbora skliče podpredsednik iz ustrezne skupine po potrebi ali če to zahteva najmanj deset delegatov iz te skupine. 19. člen Predsednik zbora delegatov opravlja tele naloge: — zastopa zvezo skupnosti; — sklicuje in vodi seje zbora delegatov; — skrbi za izvrševanje sklepov zbora delegatov in splošnih aktov zveze skupnosti; — sklepa pogodb? in prevzema obveznosti za zvezo skupnosti na podlagi sklepov zbora delegatov; — podpisuje splošne akte, ki jih je sprejel zbor delegatov; ___opravlja druge naloge, ki mu jih določi zbor delegatov ali ki so določene zanj v tem statutu. Predsednik zbora delegatov je tudi odredbodajalec za sredstva zveze skupnosti; svojo pravico odredbodajalca lahko v neomejenem ali v omejenem obsegu prenese na generalnega sekretarja zveze skupnosti ali na njegovega' namestnika kot pomožnega odredbodajalca. Če je predsednik zbora delegatov odsoten ali zadržan, ga z vsemi njegovimi pravicami in dolžnostmi nadomešča eden od podpredsednikov zbora delegatov. 20. člen Mandatna doba članov zbora delegatov traja štiri leta. 21. člen Ce članu zbora delegatov preneha mandat ali če član zbora delegatov umre, mora prizadeta skupnost zdravstvenega zavarovanja najpozneje v dveh mesecih izvoliti novega delegata. Tak član zbora delegatov je član le do poteka dobe, za katero je bil izvoljen prejšnji član. Zbor delegatov lahko predlaga Skupnosti odpoklic njenega predstavnika, če ugotovi, da le-ta ne izpolnjuje svojih nalog. 22. člen Člani zbora delegatov imajo pravico vpogleda v vse delo in gradivo zveze skupnosti. V zvezi s tem lahko postavljajo vprašanja predsedniku zbora delegatov, zboru delegatov in generalnemu sekretarju zveze skupnosti ter zahtevajo ustrezna pojasnila. Delegat mora biti vnaprej seznanjen z gradivom in mora po potrebi poskrbeti za stališče svoje skupnosti o vprašanjih, o katerih bo sklepal zbor. Delegat mora poročati samoupravnemu organu svoje skupnosti o sklepih in stališčih, ki jih je sprejel zbor delegatov. 2. Komisije 23. člen Za preučevanje posameznih vprašanj in za pripravo predlogov iz delovnega področja zveze skupnosti lahko ustanovi zbor delegatov stalne in občasne komisije za opravljanje določenih nalog. 24. člen Predsednika komisije in njegovega namestnika imenuje zbor delegatov izmed članov, drugi člani pa so lahko tudi družbeni ali strokovni delavci. Ce ima komisija samo, strokovne naloge, je lahko sestavljena samo iz strokovnih in družbenih delavcev. 3. Strokovna služba zveze skupnosti 25. člen Za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev za zvezo skupnosti ustanovi le-ta svojo službo. 26. člen Službo zveze skupnosti vodi generalni sekretar zveze skupnosti. Generalnega sekretarja imenuje na podlagi razpisa zbor delegatov za štiri leta. Generalni sekretar je po poteku dobe, za katero je imenovan, lahko ponovno imenovan. Za generalnega sekretarja je lahko imenovan le, kdor ima ustrezno visoko šolsko izobrazbo in potrebno prakso. Zbor delegatov ob' razpisu natančneje določi vrsto ustrezne izobrazbe in zahtevano prakso. Generalni sekretar zastopa zvezo skupnosti v zadevah, ki jih določi zbor delegatov, skrbi za izvrševanje sklepov zbora, opravlja upravno-izvršilno delo zveze skupnosti in druge naloge, ki so določene s tem statutom ali s sklepi zbora delegatov. Generalni sekretar je starešina in odredbodajalec delovne skupnosti. Za svoje delo in delo službe je odgovoren zboru delegatov. 27. člen Status službe zveze skupnosti določi v okviru zakonitih predpisov zbor delegatov s posebnim aktom. Z istim aktom določi tudi organizacijo službe, delovna mesta in pogoje za njihovo zasedbo. 28. člen Članom delovne skupnosti službe zveze skupnosti so zagotovljene vse pravice samoupravljanja in delitve ustvarjenega dohodka. Zbor delegatov sprejme poseben akt o samoupravljanju članov delovne skupnosti. Strokovna služba zveze skupnosti mora skrbeti za svoje strokovno izpopolnjevanje, spremljati delo družbenopolitičnih organov, zakonodajo in sistem zdravstvenega zavarovanja v republiki in federaciji ter pp potrebi opozoriti na omenjene akte organ zveze skupnosti. Naloga strokovne službe zveze skupnosti je tudi spremljanje razvoja drugih sistemov zdravstvenega zavarovanja in njegovega financiranja, če bi bilo' tp pomembno za razvoj zdravstvenega zavarovanja v republiki. Strokovna služba je dolžna spremljati tudi splošne akte skupnosti zdravstvenega zavarovanja in določbe mednarodnih sporazumov, ki so pomembni za delo zveze skupnosti ali samih skupnosti. Potrebna sredstva za delo službe zveze skupnosti se zagotovijo z • dogovorom med zvezo skupnosti na podlagi sklepa zbora delegatov in delovno skupnostjo. Pri določanju višine sredstev se upoštevajo: število delovnih mest, program dela, zahtevnost dela in kvaliteta opravljenega dela. IV. SPLOŠNI akti zveze skupnosti 29. člen . Splošni akti zveze skupnosti so: statut, sklepi, ugotovitve, priporočila, delovni in finančni načrti in t drugi akti splošne narave. Osnutke splošnih aktov pripravlja služba zveze skupnosti. , Preden sprejme zbor delegatov statut 'ali delovni in finančni načrt, zahteva mnenje in predloge skupnosti zdravstvenega zavarovanja in za to določi primeren rok. Kadar zadeva ne dopušča odlaganja, lahko generalni sekretar sam zahteva mnenje in predloge k osnutkom splošnih aktov. Preden je splošni akt sprejet, morajo biti člani zbora delegatov seznanjeni z mnenji in predlogi skupnosti. Skupnosti morajo obravnavati ugotovitve in priporočila zbora delegatov in svoje sklepe.sporočiti zvezi skupnosti. 30. člen Samoupravni sporazumi, ki jih sklenejo skupnosti pri medsebojnem sodelovanju, obvezujejo vsako skupnost, ko jih sprejme njen pristojni samoupravni organ. Statut in drugi splošni akti, ki imajo pomen za skupnosti in za druge pravne in fizične osebe, se objavijo v Uradnem listu SRS. V. SREDSTVA ZVEZE SKUPNOSTI 31. člen Zveza skupnosti ima in upravlja: a) sredstva sklada za zdravstveno pozavarovanje; b) sredstva za kritje potreb zveze skupnosti; c) združena sredstva skupnosti za izvajanje skupnih ukrepov in akcij. Sredstva iz prejšnjega odstavka se zbirajo in vodijo ločeno. 32. členr Dohodki sklada za zdravstveno pozavarovanje so premije, ki jih plačujejo skupnosti zdravstvenega zavarovanja za pozavarovanje zdravstvenih rizikov, ki so določeni z zakonom, in rizikov, ki jih sporazumno vpeljejo skupnosti. Skupnosti sporazumno določijo s pravilnikom obseg pozavarovanih rizikov, tarifo pozavarovalnih premij, povfačila in pogoje ter postopek za uveljavljanje povračil. 33. člen Sredstva .sklada za zdravstveno pozavarovanje se uporabljajo samo za izplačevanje premij in za bančne stroške sklada, skupnosti pa sporazumno določijo, kolikšen del dohodka tega sklada se sme uporabiti za delo službe zveze skupnosti v zvezi z upravljanjem sklada za zdravstveno pozavarovanje in v zvezi z izvajanjem zdravstvenega pozavarovanja. 34. člen Finančni načrt sklada za zdravstveno pozavarovanje sprejme zbor delegatov po merilih iz 32. in 33. člena tegh statuta za vsako koledarsko leto. Zbor delegatov sprejme tudi zaključni račun tega sklada. 35. člen Sredstva za kritje potreb zveze skupnosti se zberejo s prispevkom skupnosti zdravstvenega zavarovanja po enakih delih. Prispevek skupnosti določi zbor delegatov na podlagi sprejetega letnega finančnega načrta. Združena sredstva skupnosti za izvajanje skupnih ukrepov in akcij se določijo za skupnosti v sorazmerju s številom njihovih zavarovancev. Ce želi posamezna skupnost, da služba zveze skupnosti opravi zanjo delo, ki ni zajeto v programu zVeze skupnosti, odobril pa ga tudi ni zbor delegatov kot takšnega, ki ima pomen za vse skupnosti, se prizadeta skupnost posebej dogovori o kritju stroškov za'takšno delo. Določilo tega člena velja do konca leta 1973. 36. člen Zveza skupnosti gospodari s sredstvi iz prejšnjega člena na podlagi svojega programa in finančnega načrta. VI. SODELOVANJE ZVEZE SKUPNOSTI S SKUPNOSTMI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA, DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI TER Z DRUGIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI 37. člen Zveza skupnosti neposredno sodeluje s skupnostmi zdravstvenega zavarovanja, ki so jo ustanovile, in to zlasti s tem, da zbira njihova mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev s področja svoje dejavnosti; v zvezi s tem pošilja skupnostim elaborate, analize, osnutke in predloge programov in načrtov. 38. člen Zveza skupnosti sodeluje tudi z družbenopolitičnimi skupnostmi, z organizacijami, katerih sodelovanje lahko pomaga pri reševanju nalog zveze skupnosti, zlasti pa še z asociacijo zdravstvenih delovnih organizacij, z republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije in z republiškimi odbori strokovnih sindikatov Slovenije. Ce predsednik zbora delegatov sodi, da bi sodelovanje predstavnikov skupnosti ,in organizacij iz prejšnjega odstavka na sejah zbora delegatov moglo biti koristno oziroma potrebno, jih vabi na sejo. Predsednik zbora delegatov lahko odloči, da se na sejo zbora delegatov povabijo tudi posamezniki, če meni, da bi njihovo sodelovanje bilo koristno za objektivno in vsestransko obravnavo zadev, ki so na dnevnem redu seje zbora delegatov. 39. člen Zveza skupnosti je dolžna obravnavati na sejah zbora delegatov pripombe, mnenja in priporočila skupnosti zdravstvenega zavarovanja, družbenopolitičnih skupnosti in organizacij ter jih obveščati o ^prejetih sklepih oziroma stališčih. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 40. člen Spremembo ali dopolnitev statuta lahko predlaga tretjina članov zbora delegatov ali skupščina posamezne skupnosti. O predlogu iz prejšnjega odstavka razpravlja in sklepa zbor delegatov. Ce zbor delegatov odloči, da predlog ni utemeljen, obvesti o tem predlagatelja. Če zbor delegatov odloči, da je predlog za spremembo ali popolnitev statuta utemeljen, opravi postopek za dopolnitev in spremembo statuta. O pr*d-logu morajo vedno povedati svoje mnenje skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Spremembe ali dopolnitve statuta so sprejel*:, če je zanje glasovalo vsaj dve tretjini vseh članov zbora delegatov. 41. člen Ta statut je začasen. Zbor delegatov bo sprožil postopek za sprejetje novega statuta, ko bodo to terjali novi predpisi. 42. člen Ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/71) in statut zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 41/71). 43. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 55-10/73 Ljubljana, dne 14. maja 1973. Zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije Predsednik Mirko Kocjan 1. r. ODVETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE 198. Odvetniška zbornica Slovenije je po pooblastilu svojega XXI. rednega letnega zbora' dne 18. junija 1971 na podlagi. 14. člena zakona o odvetništvu in drugi pravni pomoči (Uradni list SRS, št. 29/72) sprejela PRAVILNIK IN TARIFO o nagrajevanju odvetnikov A. PRAVILNIK 1. člen Ta pravilnik in tarifa določata višino plačila, ki gre odvetniku kot, nagrada za opravljeno odvetniško delo in kot povračilo za izdatke, ki jih ima'za stranko v zvezi z opravljenim delom. Nagrada in izdatki skupaj so stroški odvetnikovega dela in zastopanja. 2. člen Stranka plača odvetniku stroške po tem pravilniku in tarifi za vsa dela, ki jih je naročila ali povzročila ali ki jih je odvetnik opravil v okviru sprejetega pooblastila. Izdatke je stranka dolžna povrniti odvetniku v dejanski višini. Za nepotrebno delo, ki ga je odvetnik sam povzročil, in za nepotrebne izdatke odvetnik nima pravice do nagrade ali povračila. 3. člen Ta pravilnik in tarifa se uporabljata tudi za odmero stroškov, .ki jih je dolžna v postopku povrniti stranki nasprotna stranka po sodn: ili drugi odločbi. Odmera stroškov v breme nasprotne stranke ne vpli«a na obračun stroškov med odvetnikom in stranko za opravljeno delo in za izdatke v zvezi z opravljenim delom. 4. člen Odvetnik se lahko s pravno osebo za njeno zastopanje dogovori o nagradi v pavšalnem znesku za določeno delo in za določena opravila. Dogovor o pavšalni nagradi je veljaven, če je sklenjen pismeno. Vsebovati mora navedbo dela ali opravil, ki jih odvetnik prevzame za pavšalno nagrado. Dogovor mora odvetnik prijaviti odvetniški zbornici. Dogovor ne sme biti v nasprotju z načeli pravilnika in tarife. 5. člen Za pravno pomoč tujim fizičnim in pravnim osebam lahko zahteva odvetnik stroške tadi po tarifi, ki velja v državi, v kateri je odvetnik zastopal stranko ali v kateri ima stranka, ki jo je zastopal, svoje bivališče ali sedež. 6. člen Temeljni elementi za določanje nagrade so: — čas, ki ga zahteva določeno opravilo; — težavnost in odgovornost za opravljeno delo; — vrednost obravnavanega predmeta ali njegova drugačna pomembnost. Dopolnilni element za določanje nagrade je: — posebno strokovno ali specialno znanje odvetnika^ 7. člen Vloženo delo se vrednoti načeloma po vseh elementih za določanje nagrade. Za posamezna pravna opravila določa tarifa višino nagrade po temeljnih elementih- za določanje nagrade. Tarifa predpisuje, katera opravila se nagrajujejo po portbljenem času. Ce ni drugače določeno, znaša nagrada za porabljeno uro dela 50 dinarjev. Z dopolnilnim elementom za določanje nagrade se tarifne postavke zvišajo." 8. člen Za težavnost obravnavanega predmeta in za posebno odgovornost za opravljeno delo ali za posebno strokovno in specialno znanje, ki ga zatheva obravnavani predmet, se tarifne postavke zvišajo do 100 °/o. Posebno strokovno in specialno znanje se priznava ■zlasti, kadar gre za izfedno težavno delo, za zapletene gospodarske zadeve ali posebno težavne pogodbe, za poznavanje ali proučevanje tujega prava, za proučevanje tuje literature ali proučevanje in obravnavanje težavnih strokovnih vprašanj s področja tehnike, kemije, tehnologije, naravoslovnih ali fizikalnih znanosti, medicine in družbenih ved, za uporabo tujega jezika itd. 9. člen V enostavnih stvareh, upoštevaje vse okoliščine o opravljenem delu in koristi stranke, se posamezne tarifne postavke lahko znižajo do 25 %, vendar ne pri opravilih, za katera je že po tarili določena nagrada v višini 50 V« ali manj. " 10. člen Ce zastopa odvetnik več oseb v istem postopku ali Ce zagovarja več oseb v istem postopku, se tarifne postavke zvišajo v kazenskem postopku za 50 %, v vseh drugih zadevah pa za 10°/o za vsako nadaljnjo osebo, toda največ do 50%, in se razdelijo sorazmerno na vse zastopane osebe, dopolnilni element za določanje nagrade pa se obračuna za vsako zastopano osebo posebej glede na delo, ki je bilo Opravljeno zanjo. 11. člen Odvetnik in stranka se lahko dogovorita o višini nagrade za odvetnikovo delo, ki zaradi svojega posebnega značaja ni opredeljeno v tarifi. Dogovor o nagradi mora upoštevati vse elelnente za določanje nagrade; pri tem je nagrado za porabljeni čas za uro dela dopustno obračunavati največ s 100-odstotnim poviškom. Ce odvetnik in stranka v takšnem primeru nista sklenila dogovora o nagradi, se takšno delo obračuna po elementih za določanje nagrade za podobna opravila. 12. člen Svet odvetniške zbornice ali organ, ki ga svet določi, daje mnenje o primernosti dogovora o pavšalni nagradi po 4. členu, uporabe tuje tarife po 5; členu in dogovora o nagradi po 11. členu tega'pravilnika in tarife na zahtevo stranke, odvetnika ali sodišča. 13. člen Za čakanje pa obravnavo ali med sodnim posvetovanjem, za odsotnost iz pisarne v času potovanja in podobno gre odvetniku odškodnina po 40 dinarjev za vsako začeto uro, vendar ne več kot za 7 ur na dan. 14. člen Kadar je nagrada odvisna od vrednosti obravnavanega predmeta, se ta vrednost ugotavlja po vrednosti glavnega zahtevka na podlagi smiselne uporabe določil zakona o pravdnem postopku. , Pri preživninskih dajatvah se vzame za vrednost enoletni zahtevek, razen če je predmet obravnave zahtevek za krajšo dobo. Pri neocenljivih predmetih, za katere ni v tarifi drugače določeno, se vrednost oceni po pristojnosti na prvi stopnji, in sicer na 3.000 dinarjev v postopku pri občinskih sodiščih in organih, na 10.000 dinarjev v postopku pri okrožnih sodiščih splošne pristojnosti ih pri okrožnih gospodarskih sodiščih ter pri drugih organih na isti stopnji, na 30.000 dinarjev v postopku pri republiških sodiščih in organih ter na 50.000 dinarjev v postopku pri zveznih sodiščih in organih. 15. člen Izdatki za stranko so izdatki za takse, pristojbine za pošto, telegraf in telefon, bančni stroški, potni stroški, plačilo za izvedence, priče, prepisovanje listin in podobno. 16. člen Potni stroški so stroški za prevoz, dnevnice in stroški za prenočevanje. Za prevoz ima odvetnik pravico do povračila izdatkov za najbolj smotrn prevoz, in sicer za vozovnico I. razreda v vseh vlakih, za vozovnico I. razreda ladje, za vozovnico za letala in druga javna prometna sredstva ter ta spalni voz v vlaku oziroma za kabino na ladji, če je bilo potovanje opravljeno ponoči. Ce odvetnik potuje s svojim vozilom, ima za relacijo do 200 km v eno smer in prav toliko nazaj pravico do kilometrine, ki 'se obračunava po vsakokratnem družbenem dogovoru za delavce republiške uprave. Dnevnica se obračunava po družbenem dogovoru oziroma samoupravnem sporazumu. 17. člen Dogovor med odvetnikom in stranko o plačilu stroškov se sme glasiti samo na denarni znesek. Odvetnik si ne sme izgovoriti, da mu pripada za kritje stroškov del zahtevka, ki ga uveljavlja za stranko v sodnem, v upravnem ali v kakšnem drugem postopku. 18. člen , Odvetnik obračunava stroške praviloma po opravljenem delu. Odvetnik se lahko sporazume s stranko, da mu vnaprej plača primeren znesek na račun njegovega dela. Odvetnik ima pravico zahtevati od stranke, naj mu položi potreben predujem za izdatke. O vsakem prejetem denarju je odvetnik dolžan izdati stranki potrdilo, na zahtevo stranke pa tudi pismeni obračun. 19. člen Svet odvetniške zbornice daje pojasnila o uporabi tega pravilnika in tarife. 20. člen Ta pravilnik in tarifa začneta veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS,*, uporabljata pa se od 1. julija 1973. B. TARIFA Odvetniku gre nagrada za posamezna opravila po tehle tarifnih postavkah: I. KAZENSKI POSTOPEK i , Tar. št. 1 Sestavljanje vlog dtn 1. zasebne tožbe, kazenske ovadbe, predlogi za , odlog nastopa kazni in za pogojni odpust s pre- ' stajanja kazni, dokazni predlogi in podobne vloge 70 2. obtožni predlogi, obrazložene kazenske ovad- be, predlogi za rehabilitacijo in pomilostitev ter obrazloženi dokazni predlogi 80 3. opravila pod 1. in 2. točko v postopku po zakonu o tisku in o drugih oblikah informacij 130 4. obtožnice oškodovancev in ugčvori zoper ob- tožnice ter obrazloženi dokazni predlogi pred okrožnimi sodišči in okrožnimi gospodarskimi sodišči in sodiščem časti 160 5. obrazloženi dokazni predlogi pred višjim go- , gospodarskim sodiščem 320 Tar. št. 2 Zagovarjanje obdolženca ter zastopanje zasebnega tožilca, oškodovanca kot tožilca in oškodovanca 1. zagovarjanje obdolženca ter zastopanje zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca: pred občinskim sodnikom 80 pred senatom občinskega sodišča 250 pred senatom trojice okrožnega in vojaškega • sodišča 320 pred senatom peterice pri teh sodiščih / 500 pred okrožnim gospodarskim sodiščem 320 pred višjim gospodarskim sodiščem 45Q 2. zastopanje oškodovanca pred sodiščem splošne pristojnosti in pred gospodarskim sodiščem 100 3. zagovarjanje obdolženca ter zastopanje zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca na pritožbeni obravnavi in na seji pritožbenega senata: din pred okrožnim sodiščem 320 pred vrhovnim sodiščem 450 4. za sodelovanje v predhodnem postopku za vsako začeto uro: pred občinskim sodiščem 60 pred okrožnim sodiščem in pred gospodarskimi sodišči 70 5. poleg nagrade, za obravnavo ali sejo po 1. do 3. točki gre za začeto tretjo in vsako začeto nadaljnjo uro obravnave ali seje, v primeru preložitve ali prekinitve obravnave ali seje pa za vsako začeto uro, po 50 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika; 6. nagrada po 1. do 3. točki gre za prvo obravnavo in za vsako nadaljnjo obravnavo v isti zadevi, če se je kasnejša obravnava začela znova po 279. členu ZKP. Tar. št. 3 Pravna sredstva 1. pritožbe zoper meritorne odločbe in odgovori na pritožbe — po tar. št. 2; 2. pritožbe oškodovanca in pritožbe zoper odločbe v postopku — 50% iz 1. točke, vendar ne več kakor 160 dinarjev. Tar. št. 4 Izredna pravna sredstva 1. predlogi za varstvo zakonitosti in odgovori na predloge — kakor za pritožbe zoper meritorne odločbe s poviškom 50%; 2. predlogi za obnovo postopka, odgovori na" predloge in pritožbe zoper sklepe o zavrnitvi predloga — kakor za pritožbe zoper meritorne odločbe; 3. predlogi za izredno omilitev kazni — po tar. št. 1/2. II. PRAVDNI POSTOPEK Tar. št. 5 Sestavljanje vlog 1. tožbe: a) če je vrednost spornega predmeta (v dinarjih): din do 200 • 40 od 200 do 500 75 od 500 do 1.000 100 od 1.000 do 3.000 150 od 3.000 do 5.000 200 od 5.000 do 10.000 250 od 10.000 do 20.000 300 od 20.000 do 30.000 350 od 30.000 do 50.000 400 od 50.000 dd 100.000 500 nad 100.000 za vsakih začetih 10.000 še 10 dinarjev, vendar največ 1.500 b) v sporih zaradi motenja posesti 100 c) v sporih o služnostih 130 č) v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva 70 d) v spojih o razvezi, razveljavitvi ali obstoju in neobstoju zakonske zveze 260 2. tožbe na podlagi faktur ali izpiskov iz poslovnih knjig, če je sodišče izdalo plačilni nalog — 50 % nagrade po tar. št. 5/1 a), vendar ne več kot 200 3. tožbe in podobne vloge pred mednarodno ar- bitražo — po tar. št. 5/1 a), zvišano za 100 % Tar. št. 6 1. obrazloženi odgovori na tožbe ali obrazloženi ugovori zoper plačilne naloge in obrazložene pripravljalne vloge — po tar. št. 5/1; 2. druge vloge, predlogi za vrnitev v prejšnje stanje in predlogi za zavarovanje dokazov — 50 % nagrade po tar. št. 5/1, vloge, ki vsebujejo krajša sporočila, pa po tar. št. 27. Tar. št. 7 Zastopanje 1. za vsak posamezen narok, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi — 75% nagrade po tar. št. 5/1; 2. za vsak posamezen narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja, ali za narok, na katerem se je pred obravnavanjem glavne stvari postopek končal z umikom tožbe ali s poravnavo ali s sodbo na podlagi pripoznave — 50 % nagrade po tar. št. 5/1; 3. za pritožbeno obravnavo — po tar. št. 7/1; 4. poleg nagrade za narok po 1. do 3. točki gre za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja na narokih po 50 dinarjev, vendar pri vrednosti do 2.000 dinarjev le »jo 40 dinarjev, ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika. Tar. št. 8 Pravna sredstva 1. redna pravna sredstva in odgovori na ta pravna sredstva — po tar. št. 5/1, izredna pravna • sredstva in odgovori nanje — po tar. št. 5/1, zvišano za 25 %; 2. pravna sredstva zoper sklepeC ki zadevajo pravdni postopek — 50% nagrade po tar. št. 5/1. III. POSTOPEK ZARADI KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI Tar. št. 9‘ din 1. predlogi za .postopek zaradikršitev delovnih dolžnosti 100 2. zagovarjanje v tem postopku na obravnavi . 100 3. pritožbe proti odločbam 100 4. obrazloženi predlogi v postopku 50 5. drugi predlogi 20 6. poleg nagrade po 2. točki gre za začeto drugo in vsako nadaljnjo uro obravnave po 50 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika. IV. IZVRŠILNI POSTOPEK Tar. št. 10 1. predlogi, ki uvajajo izvršilni postopek, in predlogi za izdajo začasne odredbe ali proti njej — 50 % nagrade po tar. št. 5/1; 2. sestava dražbenih pogojev — po tar. št. 5/1; 3. zastopanje na narokih — za vsak posamezen narok 50 % nagrade po tar. št. 5/1; poleg tega gre za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja na narokih še nagrada in povračilo za zamudo časa po tar. št. 7/4; . 4. redna in izredna pravna sredstva — po tar. št. 8/2. Tar. št. 11 1. vse druge vloge — 25% nagrade po tar. št. 5/1; 2. tožbe v izvršilnem postopku ter vse nadaljnje vloge — po tar. št. 5/1, zastopanje pa po tar. št. 7. V. NEPRAVDNI .POSTOPEK Tar. št. 12 0 In 1. vloge, s katerimi se sproži postopek za razgla- sitev pogrešanih za mrtve in za dokazovanje smrti, postopek za odvzem opravilne sposobnosti, za odvzem roditeljskih pravic, za izdajo dovoljenja za sklenitev zakonske zveze in za ureditev meja, ter podobne vloge 70 2. vloge v zapuščinskem postopku in v postopku za razdelitev skupnega premoženja — po tar. št. 5/1; 3. redna pravna sredstva ter odgovore nanje v postopkih pod 1. in 2. točko — kakor pod 1. in 2. točko, izredna pravna sredstva in odgovori nanje v postopkih pod 1. in 2. točko — kakor pod 1. in 2. točko, zvišano za 25%; 4. amortizacijski postopek: a) vloge in pravna sredstva pri vrednosti listin do 30.000 dinarjev 80 b) vloge pri vrednosti nad 30.000 100 5. zastopanje na narokih — 75% nagrade iz te tarifne številke in za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro še nagrada ter povračilo za zamudo časa po tar. št. ^/4; 6. za protestiranje menice — 25 % nagrade po tar. št. 5/1. VI. UPRAVNI IN RAČUNSKI SPORI Tar. št. 13 din 1. tožbe, odgovori na tožbe in vloge, ki vsebujejo dejanska in pravna razlaganja, pritožbe in odgovori na pritožbe: pri ocenljivih predmetih — po tar. št. 5/1, vendar najmanj ' 100 pri neocehljivih predmetih; v upravnih sporih 160 v računskih upravnih sporih 320 2. zastopanje na obravnavah — kakor po 1. točki, za vsako drugo in nadaljnjo uro pa gre nagrada 50 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika. Tar. št. 14 V postopku pred izdajo odločbe po zakonu o službi družbenega knjigovodstva — po tar. št. 13. VII. UPRAVNI POSTOPEK Tar. št. 15 din 2. zastopanje in udeležba^ na obravnavah 500 za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro 50 IX. POSTOPEK O PRISILNI PORAVNAVI IN STEČAJU Tar. št. 17 1. predlogi za uvedbo prisilne poravnave ter predlogi za uvedbo stečaja — po tar. št. 5/1; 2. druge vloge — po tar. št. 6/2; 3. pravna sredstva — po tar. št. 8/1; pravna sredstva v postopku — po tar. št. 8/2; Tar. št. 18 1 priglasitev terjatev — po tar. št. 5/2; 2. zastopanje na narokih za preizkus terjatev in na razdelilnih narokih — po tar. št. 10/3. X. POSTOPEK ZA REGISTRACIJO GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Tar. št. 19 din 1. vloge, s katerimi se na podlagi akta o ustanovitvi vpiše gospodarska organizacija v register 320 2. vloge, s katerimi se priskrbi dokumentacija, potrebna pri sestavljanju vlog za registracijo 80 3. vloge, s katerimi se zahteva vpis v' register akta o konstituiranju gospodarske organizacije ali sprememba vpisa v registru 160 4'. pravna sredstva — kakor za vlogo, zvišano za 25 %. XI; SESTAVLJANJE LISTIN Tar. št. 20 din 1. listine pri pravnih poslih, ki so ocenljivi — po tar. št. 5/1, zvišano za 25%; 2. listine pri pravnih poslih, ki niso ocenljivi 160 3. listine o enostavnih ali kratkih enostranskih izjavah volje 30 4. izjave poslednje volje: enostavne 80 zapletene 320 XII. ZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPEK Tar. št. 21 ' 1. zemljiškoknjižni predlogi, na podlagi katerih se odloča o vpisu, in pritožbe zoper zemljiškoknjižne sklepe — 50% nagrade po tar. št. 20/1 oziroma 20/2, vendar ne manj kot 60 dinarjev; 2. vse druge vloge v zemljiškoknjižnem postopku — 25 % nagrade po tar. št. 20/1 oziroma 20/2. 1. vloge, s katerimi se uvaja upravni postopek, ter vloge, ki vsebujejo navedbe dejstev, obrazloženi predlogi, redna in izredna pravna sredstva: din v ocenljivih predmetih — po tar. št. 5/1; v neocenljivih predmetih 120 2. druge vloge — 50% nagrade iz 1. točke; 3. zastopanje na narokih — po tar. št. 7. VIII. POSTOPEK PRED USTAVNIM SODIŠČEM Tar. št. 16 din 1. vloge za sprožitev postopka pred ustavnim sodiščem in vse druge vloge, potrebne za sodelovanje v postopku pred ustavnim sodiščem 500 XIII. POSTOPEK ZARADI PREKRŠKA 1. predlog, s katerim se uvede postopek in druge vloge v postopku 70 2. pritožbe v postopku zaradi carinskih in deviznih prekrškov: ocenljivih — kakor po tar št. 5/1; neocenljivih 200 3. pritožbe zoper odločbe o drugih prekrških 80 4. zagovarjanje obdolženca na naroku oziroma obravnavi; zaradi carinskega ali deviznega prekrška — kakor po 2. točki, zaradi drugih prekrškov — kakor po 1. točki. Ce zagovarja odvetnik već oseb, se mu zviša nagrada za drugo in vsako nadaljnjo osebo po določilu 10. člena tega pravilnika in tarife, ki velja za kazenski postopek. XIV. DRUGI POSTOPKI Tar. št. 23 Tar. št. 25 Udeležba na konferencah din Udeležba na konferencah, zbiranje informacij ter obravnavanje dejanskih in pravnih vprašanj s stranko, z nasprotno stranko in z drugimi udeleženci v pravnih razmerjih stranke: za vsako uro 60 Zastopanje v postopkih, ki se uvedejo po veljavnih zakonitih predpisih pred sodnim ali upravnim postopkom, kot npr. zaradi zahtevka za povrnitev škode proti federaciji, republiki ali občini, zlasti- proti vojni pošti, zaradi zahtevka proti zavarovalnicam, delovnim organizacijam in delovnim skupnostim, družbenim organizacijam, organom ih organizacijam socialnega zavarovanja, zaradi zahtevka za povrnitev škode neupravičeno obsojenim in nezakonito priprtim osebam, v postopku za razlastitev, nacionalizacijo itd. — po tar. št. 15. XV. RAZNO Odvetniku gre poleg nagrade po tar. št. 1 do 23 tudi nagrada za tale opravila: Tar. št. 24 r Pravni nasveti in mnenja 1. kratke pravne informacije in nasveti 2. pravni posveti in ustna pravna mnenja: za vsake pol ure 3. pismeni pravni nasveti 4. pismena obrazložena pravna mnenja: za vsako uro dela din 25 40 80 80 Tar. št. 26 Pregled spisov Pregled spisov, listin in javnih knjig: za vsake pol ure dela 25 ugotovitev in potrditev pravnomočnosti odločb 15 Tar. št. 27 Dopisi Dopisi strankii namestniku, nasprotni stranki in udeležencem v pravnih razmerjih stranke: din 1. kratka obvestila 10 2. obvestila z navedbo dejanskega stanja 25 3. obvestila s pravnim nasvetom ali s pravno obrazložitvijo — po tar. št 24/3 oziroma 24/4. St. 355/72 Ljubljana, dne 7. junija 1973. Odvetniška zbornica Slovenije v Ljubljani Predsednik Niko Belopavlovič 1. r. Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo je dal soglasje k temu pravilniku in tarifi z odločbo, št. P 75-3/72'z dne 18. junija 1973. AKTI NARODNE BANKE SLOVENIJE 199. Na podlagi četrtega odstavka 17. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 3/73) izdaja Narodna banka Slovenije ' ODLOČBO o pogojih za kredite, ki jih daje Narodna banka Slov-venije poslovnim bankam iz sredstev primarne emisije 1. Poslovne banke, ki izpolnjujejo pogoje kreditne sposobnosti iz odločbe o minimalnih, pogojih kreditne sposobnosti poslovnih bank in končnih uporabnikov njihovihi kreditov (Uradni list SFRJ št. 57/72 in 4/73), lahko dobijo pri Narodni banki Slovenije iz sredstev primarne emisije kredite za namene iz tretjega odstavka 17. člena zakona o Narodni banki Slovenije do višine in ob pogojih, kot to določa ta odločba. Za poslovno banko (v nadaljnjem besedilu: banka) se šteje po tej odločbi tudi poslovna enota banke, ki sme skladno s 25. členom zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 58/71 in 71/72)- samostojno upbstavljati odnose z Narobno banko Jugoslavije, narodnimi bankami republik ih narodnima bankama avtonomnih 'pokrajin ter drugimi bankami. 2. Kredite iz prvega odstavka 1. točke te odločbe lahko dobi banka ob pogoju, če je dala pred tem na podlagi ustrezne dokumentacije svojim komitentom z območja SR Slovenije kredite za določene posle oziroma namene, in sicer: 1) kredite Za prodajo na kredit v državi domače opreme serijske proizvodnje, navedene v navodilu o določitvi domače opreme serijske proizvodnje (Uradni list SFRJ, št. 16/68) — do 23 Vo od stanja kreditov, danih proizvajalnim organizacijam (združenega dela na podlagi kupoprodajne pogodbe, pod pogojem, .da re-eskont na tej podlagi ni daljši kot dve leti računano od dneva, ko je banka dala komitentu kredit; 2) kredite za pridelovanje koruze na podlagi listin (plana oziroma predračuna pridelovanja) oziroma •pogodbe o pridelovanju in nakupu, in sicer do 50°/o od stanja danih kreditov oziroma največ do 25 %> planirane oziroma pogodbene vrednosti, in s pogojem, da vračilni roki za kredit'niso daljši kot devet mesecev, oziroma je skrajni rok vračila 30. november; 3) kredite za sezonske zaloge koruze — na podlagi listin o količini in vrednosti kreditiranih zalog — do 50% od stanja danih kreditov največ pa do 25% vrednosti zalog, in s pogojem, da vračilni roki za te kredite niso daljši kot dvanajst mesecev, oziroma je skrajni rok vračila 30. september, in da se krediti odplačujejo v enakih mesečnih obrokih, začenši z mesecem januarjem; 4) kredite za sezonske zaloge sadja in vina — na podlagi listin o količini in vrednosti, kreditiranih za- log in sicer do 50% od stanja danih kreditov oziroma največ do 25% od vrednosti zalog. Pri tem so še naslednji pogoji: a) da so krediti za zaloge sadja dani za sadje, pridelano v SR Sloveniji in uskladiščeno v hladilnicah, in da vračilni roki niso daljši kot 8 mesecev, oziroma je skrajni rok vračila 30. junij, in da se krediti odplačujejo v enakih mesečnih obrokih, začenšj z mesecem januarjem; b) da so krediti za zaloge vina dani za zaloge vina, predelanega iz grozdja lastne proizvodnje in grozdja, odkupljenega iz kooperacije ,3 kmeti in pod pogojem, da je grozdje pridelano na območju SR Slovenije. Vračilni roki za te kredite ne smejo biti daljši kot dvajset mesecev oziroma je skrajni rok vračila 30. september, in da se krediti odplačujejo v enakih mesečnih obrokih, začenši z mesecem aprilom; 5) kredite za uporabo znanstvenih dosežkov in inovacij v proizvodnji — na podlagi kreditne pogodbe in drugih listin o namenski uporabi kredita in sicer do 25% od stanja kreditov, danih v ta namen, pod pogojem, da reeskont na'tej podlagi ni daljši kot dve leti, računano od dneva, ko je banka dala komitentu kredit. 3. Višina kreditov iz 2. točke te odločbe se določi , vnaprej za naslednje tri mesece glede na možnosti re- eskonta bank ob odobravanju teh kreditov in glede na razpoložljiva sredstva. 4. Kredite po tej odločbi more dobiti banka pri Narodni banki Slovenije le, če izpolnjuje predpisane pogoje, poleg tega pa ne zaračunava za kredite, ki jih daje iz sredstev primarne emisije za namene iz 2. točke te odločbe, obresti po obrestni meri, ki bi bila za več kot 1 večja od obrestne mere, po kateri plačuje za omenjena sredstva obresti Narodni banki Slovenije. 5. Pojasnila- in navodila za izvajanje te odločbe bo po potrebi dajala kreditna direkcija Narodne banke Slovenije. 6. Z dnem, ko začne veljati ta odločba, neha veljati odločba o pogojih za dajanje kreditov poslovnim bankam iz primarne emisije za selektivne namene SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 34/72). 7. Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. O. št. 2/73 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Narodna banka Slovenije Guverner Svetko Kobal, dipl. ek. 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 571. Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73) in 20. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRŠ, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 51. Skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti sprejela dne 21. junija 1973 ODLOK o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti skupščine mesta Ljubljane 1. člen Skupščina mesta Ljubljane določi maksimirane cene za naslednje proizvode in storitve: — za sveže meso mlade pitane govedi, goveje meso, telečje meso, svinjsko meso in piščance - brojlerje, — za pasterizirano konzumno mleko s 3,2% tolščo v polietilenski pa tetrapak embalaži, —. za črni kruh iz moke T 1000. 2. člen Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k cenam za: — komunalne storitve, — mestni promet, — stanarine in obratovalne stroške stanovanjskih hiš, — dimnikarske storitve, — avto-taksi storitve, — najemnine za poslovne prostore. 3. člen Svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane- daje soglasje k cenam za priključevanje na električno, PTT, vodovpdno, kanalizacijsko, toplovodpo in plinsko omrežje. 4. člen Zavod za analize in cene Ljubljana daje soglasje k cenam: — za beli kruh iz moke T 400, polbeli kruh iz moke T 600, polčmi kruh iz moke T 800 in pšenični kruh s 30% dodatkom ržene moke, — za meso odojkov, jagnjet, ovc, konj, perutnine, razen brojlerjev, posameznih delov piščancev brojler-jev, divjadi in morskih ter sladkovodnih rib, — za pasterizirano mleko z 1,6% tolščo, — za storitve socialnih zavodov. 5. člen Temeljna organizacija združenega dela in zasebni obrtniki, ki predlagajo povečanje ali novo določitev cen za proizvode in storitve iz 1., 2., 3. in 4. člena tega odloka morajo predhodno predložiti zavodu za analize in cene Ljubljana poleg cenika tudi ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je zahtevek upravičen. 6. člen . v ’ . Obvezno evidentiranje cenikov se predpisuje za naslednje proizvode in storitve: — za pekarske izdelke, razen za črni, beli, polbeli, polčrni in mešani pšenični — rženi kruh, — za gostinske storitve, — za obrtniške storitve, — za transportne storitve zasebnikov. Temeljne organizacije združenega dela. ki opravljajo v prvem odstavku te točke navedene storitve in proizvajajo pekarske izdelke,, zasebni obrtniki in zasebni gostinci morajo poslati zavodu za analize in cene Ljubljana obvestilo o cenah (cenik), da jih evidentira. Prodaja po Cenah iz cenika ni dovoljena pred potekom 30 dni od dneva evidentiranja. 7. člen Cenik izdelkov in storitev mora vsebovati: — firmo, — naziv proizvoda oziroma storitve, — mersko enoto, — glavne tehnološke in komercialne značilnosti, s katerimi je opredeljena vrsta in kakovost proizvoda oziroma storitve, — sedanjo in s cenikom predvideno novo drobno-prodajno ceno, — sedanje in z novo ceno predvidene prodajne pogoje. Ce cenik ne vsebuje vseh naštetih podatkov, še šteje, da ni bil predložen. 8. člen V prodaji na drobno se določajo najvišje marže za naslednja živila: — mesne izdelke (prekajene, kuhane, pečene in • sveže), — mesne konserve, — ribje konserve, — konservirano sadje in zelenjava, >' — mlečne izdelke. Marže določi skupščina mesta na podlagi mnenja zavoda za analize in cene Ljubljana. 9. ' člen Ce se sklene regionalni, republiški ali medrepubliški družbeni dogovor o cenah za posamezne proizvode in storitve po tem odloku, veljajo za oblikovanje teh cen določila sklenjenega družbenega dogovora. 10. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati — odlok o načinu oblikovanja in družbeni kontroli cen obrtnih storitev in izdelkov (Glasnik, št. 12/b9) — odlok o zadržanju cen za posamezna živila, storitve in obrtne izdelke (Uradni list SRS, St. 30/70) in — odlok o spremembi odloka o zadržanju pen ža posamezna živila, storitve in obrtne izdelke (Uradni list SRS, št. 19/71). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 9/97-73-3 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsednik zbora delovnih mestnega zbora skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r. 572. Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS. št. 36/64) in 50. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. Št. 14/70) je skupščina mesta na 51. skupni seji mestnega zbora iri zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za napredek turizma mesta Ljubljane 1. člen Ustanovi se sklad za »napredek turizma mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu »sklad«), • 2. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi. 3. člen Ža upravljanje sklada veljajo načela družbenega upravljanja. Organ dr.užbčnega upravljanja je upravni odbor sklada, ki ga imenuje skupščina mesta Ljubljane. 4. člen Naloga sklada je skrb za reden dotok finančnih sredstev in njihovo uporabo za razvoj turizma mesta, zlasti za financiranje splošne turistične propagande, informacijske službe in za financiranje temeljne dejavnosti turističnih organizacij na območju mesta Ljubljane. 5. člen Sklad ima statut. Statut sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa ga skupščina mesta Ljubljane^,, Statut sklada določa način, kako sklad ustvarja sredstva in kako posluje, organe, ki so upravičeni razpolagati s sredstvi in so odgovorni za zakonitost in pravilnost njihove uporabe, organe, ki so odgovorni za pravilnost računovodske službe in za ravnanje s sredstvi ter druge zadeve in naloge, ki spadajo v delovno področje organov sklada, pravice in dolžnosti organov sklada do ustanovitelja in uporabnikov njihovih sredstev, postopek za sprejem finančnega načrta in zaključnega računa sklada, način obveščanja javnosti o poslovanju sklada ter druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada. 6. člen Dohodki sklada so: 1. 70 °/» sredstva komunalne takse za začasno bivanje potnikov in turistov, ki se pobira na območju mesta Ljubljane; 2. sredstva, ki jih sklad dobi, od družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela ali drugih Organizacij in organov; 3. drugi dohodki. _ 7. člen Sredstva sklada se uporabljajo za turistično propagando, turistično informacijsko službo, turistične manifestacije in za druge dejavnosti turističnih in drugih organizacij, ki so pomembne za razvoj turizma mesta Ljubljane. Sredstva sklada se ne smejo uporabljati za investicije. 8. člen Dohodki sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom sklada. Finančni načrt sklada sprejme upravni odbor sklada na podlagi programa splošne turistične propagande in informacijske službe ter druga turistična delovanja, za določeno obdobje. Pri tem mora upoštevati smernice sveta za turizem in skupščine mesta. Sklad ima svojo rezervo. Višina rezerve in njena uporaba se določita s statutom sklada. K finančnemu načrtu sklada daje soglasje skupščina mesta. 9. člen Po preteku leta sestavi sklad zaključni račun. - Zaključni račun sklada sprejme upravni odbor in ga da v potrditev skupščini mesta. 10. člen Za finančno in materialno poslovanje sklada se uporabljajo določila zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS in predpisi o materialnem poslovanju. 11. člen Sklad upravlja upravni odbor. Predsednika in člane UO imenuje mestna skupščina. Upravni odbor ima 9 članov. Pet članov imenuje mestna skupščina na predlog ljubljanskih občin. Mandat članov UO traja 4 leta. 12. člen Upravni odbor sklada poroča o svojem delu svetu za turizem, enkrat letno pa mestni skupščini. 13. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora ali član upravnega odbora, ki ga določi upravni odbor. 14. člen Upravne, finančne in tehnično-administrativne Posle sklada opravljajo ustrezne upravne službe mestne skupščine. 15. Člen Ta odlok začne veljati osmi dan po Objavi v Uradnem listu SRS. Takrat preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada z napredek turizma mesta Ljubljane, objavljen v Glasniku, št. 9/67, ki so ga sprejele ljubljanske občinske skupščine, razen določb 6. člena, ki velja do konca leta 1973. 16. člen Do imenovanja upravnega odbora po 2. odstavku 11. člena tega odloka nadaljuje z delom dosedanji upravni odbor. St. 9/98-73-3 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsednik zbora delovnih mestnega zbora skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipL oec. 1. r. 573. Na podlagi 1. člena ustavnega zakona o spremembi ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 54/72), 52. člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5/65, 50/68, 55/69) in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št.14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 51. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela SKLEP 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k spremembi zavoda Ljubljanski investicijski zavod, Ljubljana, Beethovnova 11 v gospodarsko organizacijo. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ;• St. 9/99-73-3 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 574. Na podlagi 7. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št-16/67) in 22. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 51. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela SKLEP o soglasju k dopolnitvi predmeta poslovanja komunalnega podjetja Rast Ljubljana 1 Dopolni se sklep o soglasju k predmetu poslovanja komunalnega podjetja Rast Ljubljana (Glasnik, št. 7/68) z novo 11. točko, ki se glasi: odkopava plodno zemljo za pripravo gradbišč. ' . 2 Ta sklep-začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 9/100-73-3 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 575. Na podlagi 7. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67 in 22: ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 51. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela SKLEP o soglasju k spremembi predmeta poslovanja komunalnega podjetja Kanalizacija Ljubljana 1 Spremeni se 8. točka sklepa o soglasju k predmetu poslovanja komunalnega podjetja Kanalizacija (Glasnik, št. 7/68)- tako, da se glasi: Proizvodnja in prodaja elementov za gradnjo kanalizacijskih naprav, instalacijskih kolektorjev in drugih hidrotehničnih objektov, ki imajo značaj komunalnih naprav. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad-, nem listu SRS. St. 9/101-73-3 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 576. Na podlagi 24. člena zaktona o' javnem tožilsvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65) in 32., 78. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 51. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela ' * SKLEP o soglasju k postavitvi namestnika občinskega Javnega tožilca Skupščina mesta Ljubljane soglaša s postavitvijo tov. Dušana Pajka, dipl. pravnika za namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani. „ St. 9/102-73-3 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 577. Na podlagi 55. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 6l. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela SKLEP • imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Doma gradbene srednje šole Za predstavnika družbene skupnosti v svet Doma gradbene srednje šole v Ljubljani se imenuje Ivo Janc St. 9/103-73-3 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 578. Na podlagi 26„ 79. in 163. člena statuta “mesta Ljubljane (Uradni liat SRS, št. 14/70) ‘je skupščina mesta Ljubljane na 51. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela SKLEP o razrešitvi in imenovanju predstavnika družbene skupnosti v začasni skupščini kulturne skupnosti Ljubljana 1 Dolžnosti predstavnika družbene skuposti v začasni skupščini kulturne skupnosti Ljubljana se razreši Bojim Samarin , ' / v • • ■ 2 Za predstavnika družbene skupnosti v začasni skupščini kulturne skupnosti Ljubljana se imenuje Tone Pavček St. 9/104-73-3 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Predsednik ' skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 579. Na podlagi 22., 78. 'in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in 11. člena odloka o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Glasnik, št. 31/67 in 2/68) je skupščina mesta Ljubljane na 51. skupnf seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela SKLEP o soglasju k imenovanju direktorja komunalnega podjetja Kanalizacija Skupščina mesta Ljubljane soglaša s sklepom delavskega sveta komunalnega podjetja Kanalizacija, s katerim je imenoval Jožeta Kolarja, dipl. inž. za direktorja podjetja. St 9/105-73-3 Ljubljana, dne 21. junija 1973. 580. * Na podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65) in 32., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 51. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela SKLEP o soglasju k postavitvi namestnika občinskega javnega tožilca Skupščina mesta Ljubljane soglaša s postavitvijo tov. Dragice Jaklič, dipl. pravnice, za namestnico-občinskega javnega tožilca v Ljubljani. " St. 9/106-73-3 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 581. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67,.20/70 in 31/72) ter 24-, 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 51. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela , SKLEP o imenovanju ravnatelja Doma učencev strokovnih' šol Ljubljana-Šentvid Za ravnatelja Doma učencev strokovnih šol Ljub-Ijana-Sentvid se imenuje Stane Praprotnik St. 9/107-73-3 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž, 1. r. 582. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 51. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21, junija 1973 sprejela , SKLEP o imenovanju ravnatelja Doma tehniških šol v Ljub-’ Ijani Za ravnatelja Doma tehniških šol v Ljubljani se hnonuje Ivan Strmole, profesor St. 9/108-73-3 Ljubljana, dne 21. junija 1973. fJ!3. Na podaji 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 32., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 51. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela SKLEP o izvolitvi sodnikov občinskega sodišča I Ljubljana / . * 1 Za sodnika občinskega sodišča 1 Ljubljana se izvolita Danica Gerbec Janez S r e‘b o t 2 Ta sklep velja, ko sprejme enak sklep tudi skupščina občine Litija. St. 9/109-73-3 Ljubljana, dne 21. junija 1973. ’ , Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, 'dipl. inž. 1. r. 584. Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 32., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70). je skupščina mesta Ljubljane na 51. skupni seji piestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dpe 21. junija. 1973 sprejela SKLEP o izvolitvi sodnikov občinskega sodišča II Ljubljana Za sodnika občinskega sodišča II Ljubljana se izvolita Tita Koder-Nikolič Matjaž Polenčič St. 9/110-73-3 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Predsednik skupščipe mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž., 1. r. 585. Np podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 51. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti ■ dne 21. junija 1973 sprejela SKLEP o razrešitvi ravnatelja dijaškega doma Otona Zupančiča v'Ljubljani Justina Pleša se z dnem 31. X. 1973 razreši dolžnosti ravnateljice dijaškega doma Otona Zupančiča v Ljubljani. St. 9/111-73-3 ’ Ljubljana, dne 21. junija 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 586. Na podlagi 22., 78. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in 1. člena odloka o sodelovanju predstavnikov ' družbene skupnosti pri upravljanju komunalnega podjetja Ljubljanski živilski trgi (Uradni list SRS, št. 35/70) je skupščina mesta Ljubljane na 51. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. junija 1973 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v delavski svet komunalAega podjetja Ljubljanski živilski trgi Za predstavnike družbene skupnosti v delavskem svetu komunalega podjetja Ljubljanski živilski trgi se imenujejo Dragica Dolinšek Ludvik Pečar Milan Podobnik Jože Slejko St. 9/112-73-3 Ljubljana, dne 21. junija 1973. , Predsednik _ skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 587. Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16'67), 13. točke, a. razdelka 19. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV—Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71 in 54/72) ter 6. točke 1. člena odloka'o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov skupščine mesta Ljubljane za opravljanje zadev, ki so določene po zveznih, in republiških predpisih kot pristojnosti občinske skupščine in jih opravlja skupščina mesta.Ljubljane (Uradni list SRS, št. 16/71), je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na'51. redni seji dne 23. aprila 1973 sprejel SKLEP I Svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane potrjuje statut Ljubljanskega urbanističnega , zavoda, ki ga je sprejel zbor delovne skupnosti zavoda na svojem zasedanju 27. oktobra J969 in dopolnil delavski svet zavoda na 11. seji dne 10. aprila 1973 z naslednjimi priporočili: 1. v načrtu dela zavoda, naj zavod vsako leto prvenstveno upošteva in tudi izvršuje tiste'zadeve, ki so nujne ža skladnejši razvoj in delo urbanistične službe mesta Ljubljane in mestnih občin, 2. delavski < svet zavoda naj prouči možnost sode7 lovanja javnosti pri upravljanju zavoda, ker opravlja zavod dejavnost posebnega družbenega pomena in predlaga tozadevno dopolnitev statuta, 3. delavskemu svetu zavoda se priporoča, da notranjo organizacijo dela uredi tako, da bodo službe, ki opravljajo dejavnost posebnega pomena za mesto, organizacijsko ločene bd ostalih služb. Prav tako bi bilo potrebno po mnenju sveta tako organizirane službe kadrovsko ojačati. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.' St. 9/98-73 1 Ljubljana, dne 23. aprila 1973. Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 588. Na podlagi 4. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69 in 28/71). II. točke odloka o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevpega delovnega tedna (Uradni list SRS, št. 51/71) in 125. člena ter 133. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS. št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora de-delovnih skupnosti dne 14. junija 1973 sprejela ODLOK o delovnem času pri upravnih organih skupščine občine Brežice 1. člen Delovni čas pri upravnih organih skupščine občine tiaja: 1. v času od 1. maja do 30. septembra (poletni čas): v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure, • , • v sredo od 6. do 16. ure. - 2. v času od 1. oktobra do 30. aprila (zimski čas): v ponedeljek, torek, četrtek, in petek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure. 2. člen Sprejemanje strank pri upravnih organih skupščine občine je: 1. v poletnem času: — v sredo od 6. do 16. ure, — v petek od 6. do 14. ure. 2. v zimskem času: — v sredo od 7. do 17. ure, — v petek od 7. do 15. ure. 3. člen , j . # Ne glede na določila 2. člena tega odloka je sprejemanje strank: — v sprejemni pisarni v vsem delovnem času, — pri referatu za promet in matični službi: v ponedeljek in torek od 8. do 12. ure ter v sredo in petek v vsem delovnem času. , 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-2/73-1 Brežice, dne 14. junija 1973. 589. Na podlagi 1„ 3., 4. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 125. ter 132. člena.statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. junija 1973 sprejela ODLOK o prepovedi točenja alkoholnih pijač v določenem času na področju občine Brežice 1. člen Organizacije združenega dela, ki opravljajo gostinsko dejavnost ter občani, ki opravljajo gostinsko dejavnost z delovnimi sredstvi- v zasebni lasti ne smejo točiti- alkoholnih pijač v času med 4. in 7. uro zjutraj. 2. člen Določbe iz 1. člena tega odloka ne veljajo za hotele in druge gostinske enote, ki nudijo gostom prenočišča glede njihovega internega poslovanja z gosti, ki pri njih prenočujejo. 3. člen , Z denarno kaznijp od 300 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če toči alkoholne pijače v času, ko je to prepovedano. Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, če toči alkoholne pijače v času. ko je to prepovedano. Z denarne kaznijo do 1.500'dinarjev se kaznuje za prekršek samostojni gostinec, če toči alkoholne pijače v času. ko je to prepovedano. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. • St. 332-1/73-1 Brežice, dne 14. junija 1973. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. 590. Na podlagi 172. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. junija 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o organizacij'! uprave skupščine občine Brežice 1. člen 2. člen odloka o organizaciji uprave skupščine občine Brežice (Uradni list SRS, št. 6/72) v nadaljnjem besedilu: »odlok« se dopolni tako, da se doda 7. točka, ki glasi: . .»Oddelek za notranje zadeve«. 2. člen 4. člen odloka se spremeni tako. da, se glasi: Oddelek za občo upravo in družbene službe opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na pod- ročju zdravstva in zdravstvene preventive, socialnega varstva otrok, mladine in odraslih, skrbništva mladoletnih prestopnikov, borcev NOV, invalidov in šolstva, opravlja splošne zadeve, vodi evidenco aktoV in arhivira akte, ki jih rešujejo upravni organi, opravlja strojepisna opravila -in votli tehnične službe. 3. člen Doda se 4a č.len, ki se glasi: Oddelek za notranje zadeve, opravlja zadeve, ki-se nanašajo na izdajanje potnih listin za' prehod čez državno mejo, na varnost prometa na javnih cestah, na inšpekcijo požarne varnosti, na posest in nošenje orožja ter streliva, na izvajanje predpisov o državljanstvu, društvih, zborovanjih ter drugih javnih shodih, o matičnih knjigah, o osebnih imenih, o osebni izkaznici in o prijavljanju stalnega in začasnega prebivališča. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-5/73-1 Brežice, dne 14. junija 1973. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. 591. Na podlagi 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72) in 125. ter 132. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine -Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. junija 1973 sprejela ODLOK o pomožnih objektih in merilih za določitev zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta v občini Brežice 1. člen S tem odlokom se določajo objekti, ki se štejejo za pomožne objekte in merila ža določitev zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta. 2. člen Za pomožne objekte se štejejo: — gradbeni objekti, ki se ne uporabljajo več za tiste namene, za katere so bili določeni, — nepokrita skladišča, sejmišča .ter , objekti na njih, garaže, podzemne kleti in podobni objekti izven funkcionalnega prostora že zgrajenega objekta, — kmetijski gospodarski objekti, — drvarnice, ute, kurniki, čebelnjaki in drugi podobni objekti, — gj-adbeni objekti, za katere je pristojni upravni organ izdal začasno dovoljenje (provizorij). 3. člen Zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenih objektov v območjih, za katera so sprejeti zazidalni načrti,, se določi v skladu z načrtom parcelacije Zemljišč, ki je sestavni del zazidalnega načrta. Ce je zgrajen objekt v območju, za katerega ni izdelan in ni predvidena izdelava zazidalega načrta, se določi zemljišče za normalno uporabo že zgrajenega objekta po naslednjih merilih: — razmerje med tlorisno površino že zgrajenega objekta in nezazidano površino zemljišča, — višina, velikost in namembnost že zgrajenega objekta, — višina, velikost in namembnost objektov na sosednjih zemljiščih, — gostota zazidave, — konfiguracija terena, — lastnost tal, — morebitne potrebe po izgradnji dopolnilnih objektov, • ’ — obstoječe in bodoče stanje komunalnih naprav. — omejitev uporabe zemljišč po posebnih predpisih, — urbanistični in drugi veljavni normativi, — nadaljnja urbanistična in prometrla ureditev predela, v katerem se objekt nahaja oziroma elementi iz sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta in urbanističnega reda. r‘' Na podlagi meril iz prejšnjega, odstavka izdela strokovna organizacija, pooblaščena za izdelovanje lokacijskih dokumentacij v smislu določil zakona o urbanističnem planiranju, ustrezno dokumentacijo in jo predloži upravnemu organu skupščine občine, pristojnemu za gradbene zadeve i» urbanizem. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-4/73-4 Brežice, dne 14. junija 1973. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. 592. Na podlagi 16. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 27/72) in 125. člena ter 132. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. junija 1973 sprejela ODLOK o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči v karejih 4 in 5 za območje stanovanjske soseske Trnje 1. člen Da se zagotovi nemoten potek razlastitve zemljišč za potrebe stanovanjske in komunalne graditve na območju stanovanjske soseske Trnje — in sicer v karejih 4 in 5 v k. o. Trnje — se razglasi začasna 'splošna prepoved prometa z zemljišči, pare. št. 26/3 (del), 26/6 (del), 34/1 (del), 34/2 (del). 34/3 (del), 44. 45/1, 45/2, 46/1, 47, 48 (del), 49/1 (del), 50/1 (del), 50/2, 51/1, 51/2, 52/1 (del). 52/2 (del), 53/1, 56/1, 56/2, 56/3, 56/4, 56/5, 57/1. 57/2, 57/3, 61, 62, 63/1, 64 — del in 66 — del v k. o. Trnje, ki so zajeta z zazidalnim načrtom za del stanovanjske soseske Zakot—Trnje (Uradni list SRS, št. 42/72) in bodo razlaščene za potrebe stanovanjske in komunalne izgradnje. 2. člen Začasna splošna prepoved prometa z zemljišči, ki so navedena v 1. členu tega odloka,\velja za čas, dokler ne .postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar ne več kot tri leta. 3. člen Ta odloljjzačne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-3/73-4 Brežice, dne 14. junija 1973. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. 593. Na podlagi 5„ 13. in 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice, na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti: dne 14. junija 1973 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za del stanovanjske so-, seske Zakot—Trnje 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za del stanovanjske soseske Zakot—Trnje, št. 568/U-72, ki ga je izdelal Projektivni biro REGION Brežice. - 2. člen Zazidalno področje obsega kareje 2 in 3 ter zajema parcele št.: 11, 37, 38, 39, 44, 57, 1/9 — del, 1/10, 1/11, 1/12, 1/64, T/88, 1/79, 1/76, 1/87, 244, 1/16 — del, V18, 1/75 — del, 1/19 — del, 1/20 — del. 1/21 — del, 1/22 — del, 1/23 — del, 1/24 — del, 1/26 — del, 1/27 — del, 1/13, 233, 1/24, 222,’ 1/62. 1/82, 1/61, 1/86, 1/15, 1/84. 1/97, 1/85, 1/98, 1/99, 229, 1/100, 1/101, 1/102, 1/107, 1/108. 1/110, 1/113. 1/114, 1/115, 1/116. 1/117. 1/105. 1/104, 1/103, 1/106, 1/109, 1/111, 1/25, 1/28, 1/29, 1/30, 1/120, 1/119, 1/118, 1/65, 1/128, 1/129, 1/30, 1/127, 1/112, 36/1, 36/2, 39/1, 2, 3, 5, 6, 8; 41/1, 2; 42, 43/1, 2, 3, 4, 5, 6; 51/1, 57/3 in 211, v k. o. Trnje; ter pare. št. 259 — del, 260/1 — del, 262/1 — del, 262/2 — del, 251 — del, 252 — del, 250/2, 250/3 — del, 378, 377, 261/1, 2; 263/1, 264/1, 265/1 — del, 248/2 — del, 248/1 — del, 371, 372, 242 — del, 247/1, 247/2, 241/1 — del, 241/2, 240 — del, 370, 236 — del, 369. 235 — del, 368 233/2 — del. 233/1 — del, 265/2 — del, 264/2 — del in 263/2 — del, v k. o. Zakot. 3. člen Zazidalni načrt obsega programski del in tehnični del v smislu določil 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 4. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnemu organu skupščine občine Brežice, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve. 5. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu 2. odstavka 15. člena zakona o ur- banističnem planiranju svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve občine Brežice. 6. člen Pred izdajo lokacijskega dovoljenja s; mora investitor pridobiti lokacij sko-tehnično dokumentacijo v skladu z zazidalnim načrtom. Lokacijsko-tehnično dokumentacijo izdeluje v skladu z zazidalnin} načrtom projektantska organizacija, ki ima pooblastilo SOb Brežice. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka upravlja urbanistična inšpekcija pri upravi SOb Brežice. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-6/73-1 Brežice, dne 14. junija 1973. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. 594. PRIROČNIK za ugotavljanje vrednosti stanovanj po odloku skupščine občine Brežice o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, sprejet na seji skupščine dne 26. aprila 1973 TABELA ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI STANOVANJA A) Tabela elementov stanovanja, za katere se ugotavljajo pozitivne točke Število točk 1. Gradivo in konstrukcija a) kolibe 20 b) stavbe iz slabega gradiva 25 c) stavbe iz mešanega gradiva (slabo in trdo gradivo) 35 č) stavbe iz trdega gradiva 42 d) kvalitetne stavbe 46 e) izredno kvalitetne stavbe 50 f) potresno varno zgrajene stavbe 55 2. Klet ali drvarnica a) ni kleti, ne drvarnice 0 b) drvarnica na dvorišču (slabša) 1 c) klet ali drvarnica v stavbi, velikost do 5 m* 2 č) klet ali drvarnica v stavbi, velikost od 5 do 10 m* 4 d) klet ali drvarnica v stavbi, velikost od 10 do 20 m2 5 e) solidno zgrajene drvarnice na dvorišču se točkujejo kot kleti v stavbi z odbitkom ene točke 3. Pralnica a) ni pralnice 0 b) pralnica zunaj stavbe 1 c) pralnica v stavbi 2 č) mehanizirana pralnica v stavbi ali zunaj stavbe 3 Število točk 4. Sušilnica a) ni sušilnice 0 b) sušilnica v stavbi i c) mehanizirana sušilnica v stavbi ali zunaj stavbe 2 5. Skupni prostor v kleti ali na dvorišču a) ni skupnih prostorov v kleti ali na dvorišču 0 b) so skupni prostori v kleti ali na dvorišču 1 6. Skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih a) skupni prostori y pritličju ali v nad- stropjih do 10 m2 , 0 b) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 10—30 m2 1 c) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 30—50 m* 2 č) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih nad 50 m2 3 7. Balkoni, terase, lože a) balkon do 5 m* 2 b) balkon nad 5 m2 3 c) terase do 5 m2 4 č) terasa nad 5 m2 6 d) loža do 5 m2 6 e) loža nad 5 m2 8 8. Višina sobe a) do 2,20 m 0 b) nad 2,20 do 2,40 m 1 c) nad 2,40 do 3,20 m 2 č) nad 3,20 m 1 9. Vrata glede na izvedbo kril a) vrata slabe izvedbe 2 b) vrata z gladkimi krili — iz mehkega lesa 4 — furnirana ali obložena s plastiko 5 — iz trdega lesa 6 c) vrata s polnili — iz mehkega lesa 5 — furnirana ali obložena s plastiko 6 — iz trdega lesa . . • 7 10. Okna glede na izvedbo a) okna slabe izvedbe 2 b) enojna okna — lesne izvedbe 4 — kovinske izvedbe 6 c) vezana okna — lesne izvedbe 6 — kovinske izvedbe 8 č) dvojna okna — lesne izvedbe 7 — izvedba v kombinaciji s kovino 9 d) uporaba posebnih zaščitnih stekel (ter- mopan, barva stekla) 2 e) zasenčitev — platnene zavese ali drvonitke 2 — plastične gli lesene rolete ter vetrnice 4 — luxaflex rolete 5 11. Obdelava sten v sobah a) neometane stene 0 b) slabo ometane stene 1 c) dobro ometane stene 2 Število točk , č) stene fino zglajene ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče) 3 d), stene gladko obdelane ali obložene s tapetami 5 12. Obdelava sten v kuhinji ali kopalnici a) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici do 20 mž 1 b) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici nad 20 m® 2 c) brez oljnega opleska ali emajliranega lesonita 0 13. T1 a v sobi a) zemlja 0 b) opeka ali beton 1 c) navadna deserta) 2 č) boljša lesena (ladijski prtd) 3 d) ksilolit ah plastične mase (juta, file, vi- naz, podolit, ipd.) 4 e) parket (bukov, hrastov, lamelni) 5 f) moderni podi (tapisom, ali podobno) 6 14. Tla v kuhinji in kopalnici a) zemlja 0 b) opeka, beton ali navadna tla iz desk 1 c) boljša tla iz desk (ladijski pod) ali teraco 2 č) keramične ploščice, ksilolit ali plastične mase 3 d) parket, topli pod 4 15. Plinske napeljave v stanovanju a) ni plinskih napeljav 0 b) so plinske napeljave ■ 2 16. Tovorno dvigalo in jašek za smeti a) ni tovornega dvigala in ne jaška za smeti 0 b) jašek za smeti ’ 1 c) tovorno dvigalo 2 17. Naprave za ogrevanje stanovanja a) ni peči in priključkov na dimnike 0 b) priključek na dimnike . 1 c) zidana ali železna peč 1 č) lončena peč, plinska, oljna ali žarilna peč 2 d) etažna kurjava za posamezno stanovanje 15 e) centralna kurjava 12 f) vsak nadaljnji element pod c) in č) 1 Opomba: pod d) in e) se računa grelna telesa in hišna instalacija brez kotlovnice in kotlov, ker gre za vzdrževanje in amortizacijo kotlovnic in kotlov v breme cene kurjave 18. Električne napeljave a) ni električnih napeljav 0 b) napeljava za delno razsvetljavo 2 c) napeljava za popolno razsvetljavo 4 č) napeljava za popolno razsvetljavo termična napeljava in priključki za gospodinjske stroje 6 d) če je pri napeljavi pod c) in č) dvotarif- ni števec 1 19 O s e b n o dvigalo a) ni 'osebnega dvigala b) je osebno dvigalo Število točk c) za stanovanje v kleti in v pritličju se ne upoštevajo predvidene točke za osebno dvigalo; če ima stavba skupne prostore (pralnico, sušilnico, prostor za varstvo otrok in podobno) nad prvim nadstropjem se šteje 2 č) če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, za vsako nadaljnje dvigalo 4 20. Vodovod a) ni vodovoda v bližini stavbe 0 b) vodnjak, kapnica, črpalka ali vodovodna pipa na dvorišču 1 c) vodovod v stavbi , 2 č) vodovod v stanovanju 4 21. Kanalizacija a) ni kanalizacije 0 b) kanalizacija na dvorišču ali greznica (zidana straniščna jama) 1 c) kanalizacija v stavbi č) kanalizacija v stanovanju 3 22. Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču a) stene obložene s cementnimi ali teraco ploščicami ali s teracom: — do 15 m2 1 — nad 15 do 25 m® 2 . — nad 25 m® 3 b) obložene s keramičnimi ploščicami ali plastičnimi masami: — do 8 m® 2 — nad 8 do 15 m® 3 — nad 15 do 22 m® 4 — nad 22 m® 5 C) stene obložene z naravnim kamnom ali mozaiki: , — do 10 m® — nad 10 do 20 m® — nad 20 m® 23. Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambah) . a) iz mehkega lesa in lesonita — do 8 m® — nad 8 do 15 m® — nad 15 do 22 m® — nad 22 m® b) iz mehkega lesa in vezanih plošč: — do 3 m® 1 — nad 3 do 6 m® 2 — nad 6 do 9 m® 3 — nad 9 do 12 m® 4 — nad 12 m® 5 S c) iz mehkega lesa s furniranimi vezanimi ploščicami ali iz trdega lesa: — do 2 m® 1 — nad 2 do 4 m® 2 — nad 4 do 6 m® 3 — nad 6 do 8 m® 4 — nad■8 m® 5 24. Kuhinjska oprema a) vgrajeno pohištvo iz mehkega lesa ple-skano: — do 3 m® 1 — nad 3 do 6 m® 2 co m oo cm eo točk Število — nad 6 do 9 m2 3 — nad 9 do 12 m2 4 — nad 12 m2 5 b) vgrajeno pohištvo iz trdega lesa ali mehkega lesa obloženo z umetnimi masami : — do 3 m2 2 — nad 3 do 6 m2 3 — nad 6 do 9 m2 4 — nad 9 do, 12 m2 5 — nad 12 m2 6 cj navadna vodovodna školjka 1 čj štedilnik zidan ali navaden emajliran 4 d) štedilnik električni ali plinski 5 e) štedilnik električni ali plinski z dodatno pečjo za ogrevanje 7 f) kombiniran električni plinski štedilnik 8 g) pomivalno korito emajlirano 2 h) bojler v kuhinji 3 i) pomivalno korito iz nerjaveče kovine 4 j) pomivalna omarica v pločevinasti izvedbi 3 k) plinski ali električni rešo na dve plošči 1 l) nape z odvodom z ventilatorjem ali aero filtrom 2 m) dodatna peč za ogrevanje 2 n) priključek za pralni stroj v stanovanju 1 o) priključek za pomivalni stroj v stanovanju I 25. Ločeno stranišče a) ločeno stranišče 3 b) ločeno stranišče z umivalnikom 4 c) stranišče za dvoje ali več stanovanj skupaj • J- č) več kot eno stranišče v stanovanju (dodatno) _ 2 26. Kopalnica a) kopalnica z banjo in pečjo za ogrevanje vode 5 b) kopalnica z banjo in bojler jem ali priključek na toplovodno omrežje 6 c) kopalnica z' banjo, pečjo za ogrevanje in bojlerjem 7 č) kopalnica z bojlerjem in prho brez banje . 4 d) umivalnik v kopalnici 1 e) bide 2 f) straniščna školjka v kopalnici 1 g) kopalnica za dvoje ali več stanovanj skupaj ne glede na opremo 1 h) sevalna peč 1 i) posamezni elementi v kopalnici so razčlenitev elementov za podpozicije a), b), c) in č) — banja 3 — peč za ogrevanje 2 — bojler _ 3 — prha 1 27. Električni radiatorji a) za vsak radiator 2 Število točk 28. Dodatna oprema in instalacije a) vgrajen hladilnik do 100 1 8 b) vgrajen hladilnik nad 100 1 12 c) priključek na toplo vodo iz toplarne ali kotlarne 4 č) priključek na telefon (za vsako številko) 1 d) skupinska TV antena ali žični TV priključek — za vsak kanal 1 e) domofon in električna vrata: — domofon 1 — električna vrata 1 f) klimatizacija W g) premične stene v sobah (za vsakih 2 m2) 1 29. Ureditev dovoza a) ni urejen 0 b) urejen z uvaljanim nasipom 1 c) tlakovan ali asfaltiran 2 č) tlakovana ali asfaltirana površina označena za parkiranje vozil 3 30. Ugodnosti zaradi vpliva števila stanovanj a) v enostanovanjski atrijski ali verižni hiši 10 b) v dvostanovanjski hiši ali vrstni hiši 8 c) v tri do šest stanovanjski hiši 5 Opomba: Kolikor so v stanovanju elementi, ki jih tabela A) ne vključuje, jih je točkovati po sličnih elementih v tej tabeh. B) Tabela za popravek seštevka točk, dobljenih po Velikost do 70 tabeli 70,5 do A) 80,5 do 90,0 do 100,5 do nad stanovanja 80 00 100 no no do 30 m2 — + 4 .+ 6 + 8 -i- 10 + 12 nad 30—45 m2 — H-3 + 3 + 4 + 3 + 5 nad 45—60 m2 — + 1 + 1 .+ 2 2 L+i 3 nad 60—75 m2 — — 1 — 1 — 2 — 2 — 3 nad 75—100 m2 —' — 3 — 3 — 4 — 4 — 5 nad 100 m2 — — 4 — 6 — 8 — 10 — 12 C) Tabela elementov stanovanja, ki se zanje ugotavljajo negativne točke StevMe 1. Obrabljeno stan^v«nje a) kolibe — stare do 5 tet • — na 5 do 10 let 2 — nad 10 do 15 let 4 — nad 15 let ® b) hiše iz slabega gradiva — stare do 8 let 0 — nad 8 do 16 tet 4 — nad 16 do 24 tet 6 — nad 24 let * Število C) Tabela za popravek stanovanjske površine c) hiše iz mešanega gradiva — stare do 14 let 0 — nad 14 do 28 let 8 — nad 28 do 42 let ' 10 — nad 42 let 12 č) stavbe iz trdega gradiva — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 10 — nad 40 do 60 let 15 — nad 60 let 20 d) kvalitetne stavbe — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let * 11 — nad 40 do 60 let 11 , — nad 60 let 22 e) izredna kvalitetne stavbe — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 12 — nad 40 do 60 let 18 — nad 30 let 24 2. V1 a ž.n ost stanovanja a) popolna koliba 5 hiša iz slabega gradiva 8 hiša iz mešanega gradiva 11 stavba iz trdega gradiva 17 kvalitetna stavba 22 b) delna koliba 2 hiša iz slabega gradiva 4 hiša iz mešanega gradiva 6 hiša iz trdega gradiva 8 kvalitetna stavba ’ 10 3. Lega stanovanja v stavbi a) kletno stanovanje 12 b) stanovanje v podpritličju 6 c) stanovanje na podstrešju 4 č) stanovanje v nizkem pritličju in v IV. ali višjem nadstropju v stavbi brez dvigala 2 d) stanovanje v II. in III. nadstropju v stavbi brez dvigala 1 4. Toplotna izolacija stanovanja a) slaba toplotna izolacija 2 5. Sončnost stanovanja a) slaba sončnost stanovanja 2 6. Onesnaženje zraka a) zrak je v večji meri dnesnažen 2 7. Ropot a) močan ropot — trušč 2 b) izreden ropot 3 8. Praktičnost stanovanja a) stanovanje je nepraktično koliba 0 hiša iz slabega gradiva 1 hiša iz mešanega gradiva 2 hiša iz trdega gradiva 3 kvalitetna stavba r 4 9. Lokacija stanovanjskega objekta — stanovanja a) neurejen dostop za motorna vozila 10 b) oddaljenost od komunikacij in oskrbovalnega centra 5 Uporabna tlorisna površina stanovanja, ki presega za 20 °/o ali več normalno tlorisno uporabno površino za določene vrste stanovanj, se ne upošteva pri določanju vrednosti stanovanja. Popravek površine se izvrši po naslednji tabeli: Velikost stanovanja Normativ uporabne stanovanjske Normativ maksimalne povečane garsonjera površine m* površine -h 20 •/• enosobno stanovanje 33 39 enoinpolsobno stanovanje 42 50 dvosobno stanovanje 55 66 dvoinpolsobno stanovanje 62 74,5 trisobno stanovanje 68 82 triinpolsobno stanovanje 75 90 štirisobno stanovanje 80 96 štiriinpolsobno stanovanje 110 132 petsobno stanovanje 120 144 petinpolsobno stanovanje 135 162 šestsobno stanovanje 150 180 šestinpolsobno stanovanje 165 195 sedem in več sobno stanovanje 180 216 Pripomba: Popravek ; površine se upošteva samo pri stanovanjih, ki so stara nad 50 let. D) Garaže se obravnavajo kot poslovni prostori Ta priročnik je sestavni del odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Brežice (Uradni list SRS, št. 16/73). SKUPŠČINA OBČINE CELJE 595. Skupščina občine Celje je po 1. točki odloka o dopolnitvi odloka o oblikovanju cen za proizvode in storitve (Uradni list SFRJ, št. 70/1972) in 135. člena statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. junija 1973 sprejela ODLOK o povišanju stanarin v občini Celje 1. člen Stanarine za stanovanja v družbeni lastnini se smejo povišati za vrednost odpravljene razlike v 'star narini, ki je bila subvencionirana. 2. fflcn Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati od L julija 1973 dalje. St. 36-3/19T3-2 Celje, dne 15. junija 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. ' 596. Skupščina občine Celje je po drugem odstavku 2. točke XXXIII. ustavnega amandmaja (Uradni list SRS, št. 51/71) in 135. člena statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. junija 1973 sprejela ODLOK o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje 1. člen Z namenom, da se zagotovi zavestno in družbeno , usmerjanje stanovanjskega gospodarstva predvsem pa graditve, uporabe in gospodarjenja s stanovanji na osnovi združevanja sredstev, se ustanovi samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje. Ime skupnosti je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje (v nadaljevanju besedila: skupnost). 2. člen Skupnost je pravna oseba. Za obveznosti odgovarja skupnost z vsemi svojimi sredstvi. . 3. člen Skupnost ima svoj statut. Statut skupnosti ureja predvsem naslednja vprašanja: — določa organe upravljanja in njih delovno področje, — določa način izločanja in združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo, — določa način sprejemanja delovnega in finančnega načrta, zaključnega računa ter poslovnega poročila skupnosti, • — določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči, — določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in poslovanju skupnosti, — ureja druga vprašanja, ki- imajo pomen za poslovanje skupnosti. ' j Statut skupnosti sprejme skupščina skupnosti najpozneje tri mesece po ustanovitvi skupnosti, potrdi pa ga skupščina občine Celje. 4. člen Organi upravljanja skupnosti so: — skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti in drugi organi, ki jih določa statut skupnosti. Mandatna doba delegatov organov upravljanja skupnosti traja štiri leta. 5. člen Delegate v skupščino skupnosti izvolijo organizacije združenega dela na zborih delovnih skupnosti. Organizacije združenega dela, ki zagotavljajo sredstva skupnosti, izvolijo v skupščino skupnosti praviloma na 500 članov delovne skupnosti po enega delegata. Postopek in način izvolitve članov skupščine skupnosti določi statut skupnosti. Skupščina skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli skupščina skupnosti. 6. člen Skupščina skupnosti ima zlasti tele pristojnosti: — sprejema statut in druge splošne akte skupnosti, — daje osnove za dolgoročni program družbeno-ekonomsliega razvoja v občini za področje stanovanjskega gospodarstva, — sprejema srednjeročni program graditve stanovanj in letne etape za realizacijo programa ter skrbi za njegovo izvajanje, — skrbi za smotrno in učinkovito graditev stanovanj z uveljavljanjem kompleksne racionalizacije v sistemu graditve stanovanja, — sprejema' srednjeročni program za dajanje družbene pomoči, — sprejema letni finančni načrt skupnosti in letno poročilo z zaključnim računom, * — daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, — voli predsednika, namestnika predsednika in člane izvršilnega odbora svetov in komisij, — pripravlja zasnove samoupravnega sporazumevanja o določanju najnižjega odstotka sredstev za gradnjo stanovanj in družbenega dogovora o združevanju in vezave dela teh sredstev, — usklajuje in usmerja delo vseh subjektov, ki pripravljajo urbanistično dokumentacijo za nova zazidalna območja, programirajo in financirajo komunalno urejanje, odkupujejo, pripravljajo in opremljajo gradbena zemljišča, izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo, gradijo in upravljajo družbena stanovanja, — v skladu s programom gradnje stanovanj daje občinski skupščini predloge za kompleksno razlastitev in izbiro območij, na katerih naj se uveljavi prednostna pravica nakupa zemljišča, — pripravlja zasnove za politiko stanarin in daje skupščini občine predlog za določitev ravni stanarin, — usklajuje pobude krajevnih skupnosti z^. gradnjo objektov, prostorov in skupnih površin, ki so, na območju krajevne skupnosti potrebne za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov, — s hišnimi sveti in krajevnimi skupnostmi oblikuje načela za smotrno uporabo stanoyanj ter varstvo okolja, — ustanavlja temeljne organizacije združenega dela za uresničevanje svojih nalog in s sredstvi sodeluje pri širjenju določenih dejavnosti za uresničevanje svojega programa, — sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri načrtovanju in zadovoljevanju skupnih potreb družbenega standarda, — organizira informativno službo za stanovanjske interesente, — organizira izobraževanje delavcev s področja stanovanjskega gospodarstva, , — opravlja druge naloge, ki so določene z obstoječimi predpisi, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. 7. člen , , Sredstva sklada so: — obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki je določen na osnovi samoupravnega sporazuma oziroma z odlokom občinske skupščine, ' — izločena- in vezana sredstva, katerih višina se določa z družbenim dogovorom oziroma z odlokom, — neporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOV ter anuitete iz posojil, odobrenih iz sredstev tega prispevka, . — neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin, — namenska sredstva, ki jih prispeva občina, - — sredstva, ki jih v sklad vložijo organizacije, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani, — sredstva, ki jih za razširjeno reprodukcijo vežejo v banki organizacije združenega dela, — krediti poslovnih bank, — sredstva, ki so namenjena za razširjeno reprodukcijo na področju stanovanjsko komunalnega gospodarstva, — anuitete posojil, ki jih je prejel investitor za gradnjo družbenih stanovanj za potrebe solidarnostnega stanovanjskega sklada. 8. člen Sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti se uporabljajo: — za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene občane (samoupravni sporazum in odlok), — za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice (odlok o delni nadomestitvi stanarin), — za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja (pravilnik), — za dajanje kreditov varčevalcem za stanovanjsko graditev (individualno oziroma nakup etažnih stanovanj), (pravilnik), — za gradnjo stanovanj za potrebe organizacij združenega dela na osnovi vezanih sredstev in danih kreditov poslovne banke (družbeni dogovor), — za raziskovalno delo v komunalno-stanovanj-skem gospodarstvu, — za pridobivanje in komunalno opremljanje zemljišč, — za izdelavo zazidalnih načrtov in investicijsko tehnične dokumentacije. 9. člen Obseg posamezne oblike družbene pomoči in drugih finančnih aranžmajev določi skupnost s srednjeročnim programom vsakoletnim finančnim načrtom. Finančni načrt sprejema skupščina skupnosti za vsako poslovno leto, srednjeročni program pa za daljše obdobje v skladu s srednjeročnim programom razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini. Vsakoletni finančni načrt in srednjeročni program se pošlje v vednost občinski skupščini. 10. člen Zaključni račun in letno poročilo skupnosti sprejme skupnost in ga pošlje občinski skupščini. Zaključni račun in letno poročilo skupnosti predloži izvršilni odbor skupnosti vsem, ki v sklad vplačujejo sredstva za družbeno pomoč in usmerjeno gradnjo ter rezultate poslovanja javno razglasi. 11. člen Skupnost ima lahko svoje strokovne službe za opravljanje administrativnih, finančnih ter upravnih in strokovno tčhničnih opravil. ^ Delovna skupnost strokovnih služb ima pravice in” obveznosti temeljne organizacije združenega dela. 12. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta skupnosti je predsednik izvršilnega odbora skupnosti oziroma oseba, ki jo za to’ pooblasti izvršilni odbor. Računodajalec skupnosti je računovodja skupnosti. 13. člen Prve volitve v skupščino skupnosti razpiše na predlog iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Celje skupščina občine. Do konstituiranja organov upravljanja skupnosti v smislu 3 člena tega odloka,popravlja funkcije organov upravljanja skupnosti iniciativni odbor. , 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 025-1/1973-2 Celje, dne 15. junija 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dip). inž. 1, r. 597. Po četrtem odstavku 21. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in 135. členu statuta občine Celje je skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. junija 1973 sprejela ODLOK o določitvi stanovanjskega standarda 1. člen S tem odlokom se določa Standard stanovanja z namenom, da se določijo merila in pogoji, po katerih se ugotavlja pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup nove stanovanjske hiše, obnovo stanovanja ali za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, če je gradnja, nakup ali rekonstrukcija hiše ali stanovanja v mejah predpisanega stanovanjskega standarda v občini. 2. člen Standard stanovanja opredeljujejo naslednji elementi: — površina in funkcionalnost stanovanja, — opremljenost stanovanja in objekta, — notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta, — neurejenost neposredne okolice objekta. 3. člen Elementi standarda stanovanja iz drugega člena tega odloka so določeni v »OSNOVNIH ELEMENTIH STANDARDNEGA STANOVANJA«, ki so sestavni del tega odloka s tem, da minimalne površine stanovanjske enote lahko odstopajo za 5°/o. 4. člen Šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja v mejah stanovanjskega standarda, če stanovanjska hiša ali stanovanje, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, ne presega elementov standarda, določenih š tem odlokom. 5. člen Pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanj v stanovanjskih objektih, kjer so do dneva uveljavitve tega odloka že bile sklenjene gradbene pogodbe, se določila tega odloka ne uporabljajo. 6. člen Ta odloH začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-4/73-1 1 Celje, dne 15. junija 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. OSNOVNI ELEMENTI STANDARDNEGA STANOVANJA Stanovanje je namenjeno človeku, družini in njihovim potrebam. Iz socialnih vidikov zato ne smemo dopustiti gradnje funkcionalno neustreznih stanovanj. Iz družbenoekonomskih vidikov je pospeševati kompleksno racionalizacijo graditve, prilagoditev projektnih zasnov standardizaciji, tipizaciji in industrializaciji. Dati je prednost zazidalnim sistemom in oblikam stanovanjskh stavb, ki zadovoljujejo predvideno urbanistično gostoto naseljenosti, ustrezno izrabo ko- •. munalnih naprav ter ekonomsko upravičenost izgradnje spremljajočih objektov. Standardno stanovanje Standardno stanovanje mora biti po svoji velikosti, strukturi in organizaciji prilagojeno številu članov družine ter mora po svoji funkcionalnosti, opremljenosti in kvaliteti zadostiti higiensko tehničnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja glede na prostornost, možnost opremljanja in urbanistično lego Velikost in označevanje stanovanj Različnim velikostim in strukturam družine ustrezajo tudi različne velikosti in strukture stanovanj. Kriteriji za določanje velikosti stanovanj' so: 1 število ležišč 2 zasnova bivalnih prostorov (kuhinja, jedilno mesto, dnevna soba) 3. oblika in velikost kuhinje (delovna, delovna z jedilnim mestom, bivalna). V primerih, ko ima stanovanje bivalno kuhinjo, smatramo vse sobe za spalnice. V drugih primerih je eno sobo smatrati kot dnevni bivalni prostor. Kriteriji za določanje števila ležišč so naslednji: —'bivalna kuhinja nima ležišča, — dnevni prostor ima eno ležišče, do največ 6 oseb, od 7 oseb naprej pa nima ležišča, — spalnica do 10 m2 velikosti ima eno ležišče, — spalnica nad 10 m2 velikosti ima dve ležišči. Ležišče za dojenčka ne šteje v število ležišč. V garsonieri za eno osebo mora biti dana možnost postavitve dveh ležišč. Kriteriji funkcionalnosti stanovanja Kot kriteriji funkcionalnosti so predvsem pomembni : — notranja 'organizacija, povezanost in oddelitev stanovanjskih prostorov, — zadostna površina stanovanjskih prostorov za možnost postavitve funkcionalnega pohištva in ustreznih prostih površin za gibanje, - — ustreznost glavnih in pomožnih prostorov v stanovanju ter pripadajočih funkcionalnih prostorov izven stanovanja in skupnih prostorov za več stanovanj. OPREDELITEV KRITERIJEV STANDARDNEGA STANOVANJA Prostori stanovanja Prostori standardnega stanovanja, ki ustrezajo potrebam oziroma funkcijam stanovanja obsegajo: — prostore dnevnega bivanja (dnevna soba, kuhinja, jedilni prostor) • —■ balkon ali loža — spalnice — pomožni prostori (kopalnica, ločeni WC, predsoba). Prostorom dnevnega bivanja je določena skupna površina, kar dopušča projektantom možnost izbire zasnove stanovanja. Vsaki stanovanjski enoti pripada praviloma zunanji prostor balkon ali loža. K vsakemu stanovanju pripada tudi primeren prostor izven stanovanja za spravilo kuriva in ozimnice, ki pa se ne šteje v koristno površino stanovanja. Kopalnica in WC V standardnem stanovanju naj bosta stranišče in kopalnica, v istem prostoru v stanovanjih do 3 članov (ležišč), pri štirih članih je priporočljiva ločitev, pri petih članih pa je ločitev stranišča in kopalnice obvezna. V vsaki kopalnici je obvezno upoštevati prostor in priključek za pralni stroj. V ločenem stranišču je lahko tudi umivalnik. Predsoba in druge komunikacije V vstopni predsobi mora biti vsaj 1 m proste stene. Razširjeni deli komunikacij, ki imajo direktno osvetlitev in zračenje se lahko izrabljajo tudi za igro otrok, jedilno mesto itd. K etažnim stanovanjem z več stanovanjskih objektih pripada kot pomožni prostor izven stanovanja kletna shramba. Velikost tega prostora je odvisna od velikosti stanovanja, to je 2—6 m2. V primeru lokalnega ogrevanja naj bo kletna shramba za 50 V# yečja. Skupni prostori v več stanovanjskih objektih Med skupne prostore v več stanovanjskih objektih spadajo: — veža z vetrolovom, — stopnišče, *— dvigalo, — hodnik in galerija, — kolesarnica in shramba otroških vozičkov, — prostor za smetnjake, — skupne sušilnice za perilo, — zaklonišče, — prostor za samoupravne organe hiše. Velikost, opremljenost in funkcionalnost skupnih prostorov hiše so predpisani z ustreznimi pravilniki. K tehničnim normativom in predpisom pa se dodaja nekaj elementov za naslednje skupne prostore: — veža — vetrolov naj bo vsaj 4 m2 velika in opremljena s tipiziranimi pisemskimi nabiralniki, — kolesarnica in shramba otroških vozičkov: Obe shrambi naj bosta praviloma ločeni. Računati je 1 kolo na stanovanje in en otroški voziček na 10 stanovanj. Prostor za kolesa naj bo opremljen z obešali za kolesa. Na število koles je računati 1/4 mopedov, — skupne sušilnice perila: na vsakih 25 stanovanj naj bo vsaj 10 m2 velik prostor za sušenje perila, dobro prezračevan, opremljen s tekočo vodo i^i opremljen z napravami za racionalni način izrabe prostora, — hišniška stanovanja: v več stanovanjskih hišah, ki so,opremljena z dvigali, hidrofornimi postajami, toplovodnimi podpostajami, je obvezno hišniško stanovanje. Hišniško stanovanje je obvezno zgraditi tudi sicer na vsakih 200 stanovanj. Hišniško stanovanje naj bo dvosobno s posebnim prostorom za shrambo orodja v kleti, — prostori za hišne samoupravne organe: na vsakih 200 do 300 stanovanj je potrebno predvideti prostor za delo hišnega sveta, velikosti 20—30 m2. Prostori naj omogočajo več namensko izkoriščanje. Ob njih naj bo WC z umivalnikom. Ureditev najožje okolice stanovanjske stavbe K ureditvi naj ožje okolice stavbe spada: — zaščitni tlak ob fasadah stanovanjskega objekta, širine 40—80 cm, — tlakovana ploščad ob hišnem vhodu s pripadajočo razsvetljavo, — čistilno mesto za iztepanje preprog. OPREMLJENOST STANOVANJA Standardno stanovanje mora biti priključeno na javni vodovod, električno omrežje in na javno kanalizacijo. Ce je v kraju plinska ali toplovodna napeljava, naj bo stanovanje priključeno tudi na te javne komunalne naprave. Instalacije morajo biti v stavbi speljane v skladu s predpisi za posamezne vrste instalacij. Vodovod Vsak stanovanjski objekt, tudi družinska hiša, mora imeti svoj vodomer. V blokovni gradnji posamezna stanovanja nimajo lastnih vodomerov. Elektrika Priključek stanovanja je praviloma enofazni, dvo-tarifni. Poraba toka se mora dati odčitati za vsako posamezno stanovanje na lastnem števcu, posebni števci pa merijo porabo elektrike v»skupnih prostorih (kleti, veže, stopnišča itd.). Standardna instalacija mora v stanovanjih zagotoviti splošno in individualno razsvetljavo prostorov, možnost priključka čistilnih aparatov v vseh prostorih in možnost instalacije naraščajoče električne opreme v gospodinjstvu. Poleg jakega toka je v standardnem stanovanju tudi šibki tok za zvočno napeljavo, od hišnega vhoda in stanovanjskih vhodnih vrat pri visokih objektih (stolpnicah) pa demofori. Pri objektih z več kot 6 stanovanji je obvezna instalacija skupne RTV antene. Telefon V krajih, kjer je javno telefonsko omrežje, mora biti vsakemu stanovanju dana možnost telefonskega priključka. Plin Na območju, kjer je možno stanovanjske objekte priključiti na plinsko omrežje, mora investitor napeljati plin do kuhinje in kopalnice ter do vira toplovodnega ogrevanja. Topolovod V mestih in naseljih, kjer imajo toplarne za daljinsko ogrevanje, naj bodo stanovanjski objekti priključeni na javno toplovodno omrežje. Oskrbeti je v soglasju z distributivnim podjetjem ustrezne prostore za hišne razvodne postaje. Obdelava tlakov Tlaki v sobah naj bodo »topli« ter akustično izolirani od stropne konstrukcije. V predsobah, kuhinji in shrambah je tlak lahko »poltopel«, čemur ustrezajo proizvodi iz plastičnih mas in slično. Tlaki v sanitarijah morajo biti nepremočljivi. Obdelava sten in stropov Standardno stanovanje naj ima stene in strop takšne obdelave, da zahtevajo pri izdelavi čim manj mokrih postopkov, naj ustrezajo zakonom prostorne klime v stanovanju in naj nudijo po potrebi tudi ustrezno akustično izolativnost (predvsem stropovi in stene, ki mejijo s sosednjim stanovanji). Stene oz. površine, ki so izpostavljene stalnemu močenju (kopalnice, WC, delovna površina v kuhinji itd.) naj bodo obložene s keramičnimi ploščicami ali drugimi ustreznimi materiali. Okna in vrata Okna in vrata naj bodo industrijske izvedbe, naj ne bodo preveč raznolika, da so pri večjih gradbenih nalogah omogočene serijske pocenitve. Okna morajo biti obvezno taka, da je nanje možno montirati sredstva za zaščito proti soncu. Oprema kuhinje , Pri'standardnem stanovanju se kuhinje ne opremljajo, obvezno pa je zagotoviti prostor in priključke za: — štedilnik, — delovni pult, — pomivalni pult, — visečo omarico, — shrambna omara, — hladilnik. -V Kopalnica Oprema kopalnice naj obsega: kopalno kad, umivalnik, bojler — električni, kolikor ni objekt priključen na toplovodno omrežje, WC školjko, če WC in kopalnica nista ločeni. V kopalnici je potrebno predvideti prostor in priključek za pralni stroj. HIGIENSKO-TEHNICNI POGOJI Med higiensko-telinične pogoje spadajo: — naravna in umetna osvetlitev, — osončenje, — prezračevanje, — ogrevanje, — zaščita proti vlagi, — toplotna zaščita, — zvočna zaščita, — varnost stavb, ' — višina prostorov. Higiensko-tehnični pogoji morajo biti usklajeni z veljavnimi pravilniki in zakonskimi določili. DOKAZ UPORABNE VREDNOSTI Standardno stanovanje naj nudi stanovalcem optimalno uporabno vrednost. Tz projektne zasnove stanovanjskega tlorisa je mogoče ugotoviti, v koliko bo zgrajeno stanovanje uresničilo ta cilj oz. koliko se mu bo približalo. Kriteriji za izbor glede na uporabne vrednosti stanovanja so naslednji: — funkcionalna uporabnost prostorov in možnost ustreznega opremljanja, — Organizacija stanovanja: neposredne povezave, dostopnost, oddaljenost in slično, — možnost fleksibilne uporabe stanovanja, — osončenje, osvetlitev in prezračevanje, — lega stanovanja v objektu in lega objekta v okolju. Za projekte stanovanjskih objektov, kjer je podana že konstruktivna zasnova pri načinu graditve, pa je potrebno izvršiti presojo na podlagi ekonomskih parametrov, ki prikazujejo racionalno zasnovo konstruktivnih delov, skupnih prostorov v etaži in objektu. Ekonomska presoja naj obsega: — racionalno izrabo površin stanovanja, etaže in objekta, — odnos med globino in širino objekta, — obseg in razčlenjenost »fasade, — konstrukcijo in tehnologijo gradnje, — opremljenost stanovanja in objekta ter obdelavo konstrukcijskih elementov in , :— presoja stroškov eksploatacije. Vrsta ekonomskih parametrov — to je koeficientov razmerja med različnimi stanovanjskimi površinami nudijo strokovnjaku merljivo osnovo za presojo ekonomičnosti zasnove, tako glede odnosov do normiranih pvršin, do koristnih površin posameznih prostorov, gradbenih površin etaže in objekta, obseg in površine fasade in slično. Odnosi so med seboj primerljivi le za iste vrste stanovanj odnosno stanovanjskih objektov. Dokaz optimalizacije stroškov vzdrževanja in popravil Stanovanjski objekti dosežejo normalno 100 do 150 letno dobo trajanja, kar je treba upoštevati že pri projektiranju stanovanjskih stavb z upoštevanjem stroškov vzdrževanja in popravil. Ž vidika racionalizacije vzdrževanja je potrebno zagotoviti: t — čim večjo homogenost posameznih elementov in enostavnost zamenjave, — koncentracijo instalacijskih dovodov in odvodov ter lahko pristopnost za popravila, — omogočanje kasnejših ojačitev instalacijskih vodov z napredovanjem stanovanjske tehnike. Celje, dne 15. junija 1973. 598. Skupščina občine Celje je po 135. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71) na seji občinskega, zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. junija 1973. sprejela ODLOK o splošni p'repovedi gradnje ter prepovedi parcelacije zemljišč južno od avtoceste v Celju 1. člen Razglaša se splošna prepoved gradnje ter prepoved parcelacije zemljišč južno od avto-ceste za območja, kjer še niso izdelani zazidalni načrti. Prepoved gradnje in parcelacije velja za čas, dokler ne bo izdelana reambulacija urbanističnega načrta Celja. 1 2. člen Meje območja iz 1. člena tega odloka potekajo takole: Severno mejo rezervata predstavlja južni rob avtoceste vse od sečišča z mejo žalske občine na zahodu, do sečišča avtoceste s potokom Hudinja na vzhodu. Na vzhodu poteka meja od avtoceste proti jugu' po Hudinji do meje zazidalnega načrta industrije sever. Od tu poteka meja po severnem delu meje zazidalnega načrta industrije sever proti zapadu, prečka Mariborsko cesto ter poteka dalje proti zahodu po severnem in zapadnem delu meje zazidalnega načrta Hudinja vse do roba severne obvoznice. Od tod dalje poteka meja rezervata po severni obvoznici proti jugovzhodu do magistrale zahod, jo prečka in preide na severno mejo stanovanjske soseske Ložnica (UNC, cona VII). Dalje poteka meja rezervata po severnem delu soseske Ložnica proti zapadu, kjer se na meji soseske obrne proti jugu in prečka želeni pas v pravokotni liniji na Savinjo. Po severnem bregu Savinje poteka meja rezervata proti zahodu do meje z žalsko občino, kjer se obrne proti severu in poteka po občinski meji do sečišča avtoceste z občinsko mejo. 3. člen Izjemoma se lahko odobri gradnja znotraj meje iz 2. člena tega odloka le kmetijskim proizvajalcem in obstoječim industrijskim podjetjem. Izjemne gradnje na prepovedanem območju dovoljuje svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-5/73-1 Celje, dne 15. junija 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 599, Na podlagi 135. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71) je skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. junija 1973 sprejela ODLOK o sredstvih občine Celje za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje v gospodarstvu Ljubljanska banka, podružnica Celje pa bo za posebni račun občine opravljala posle na podlagi 4. člena sklenjene pogodbe o izločitvi družbeno-investicij-skega sklada občine Celje iz sredstev banke in o opravljanju bančnih poslov za račun teh izločenih sredstev. 8. člen Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da določi natančnejše pogoje in merila za pridobivanje in uporabo sredstev posebnega računa. 1. člen Sredstva občine Celje za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje v gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu sredstva), se vodijo na posebnem računu občine Celje pri službi družbenega knjigovodstva, kjer se vodijo sredstva proračuna občine Celje. 2. člen Na poseben račun usmerja občina naslednja sredstva : — sredstva odpravljenega občinskega družbenega investicijskega sklada izločena iz kreditnega sklada Ljubljanske banke, — proračunska sredstva, ki jih občina pnspevg za izravnavanje in posege v gospodarstvu, — anuitete od vrnjenih kreditov danih v breme tega računa, — druga sredstva, določena s posebnimi predpisi. , » 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi'v Uradnem listu SRS. St. 402-45/73-1 Celje, dne 15. junija 1973.- Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 600. Skupščina občine Celje je na podlagi 258. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-li.t)/ 72), 21. člena pravilnika o knjiženju prispevkov in davkov (Uradni list SFRJ, št. 52-631 66) in 135. člena statu.ta občine Celje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. junija 1973 sprejela 3. člen Sredstva se dajejo uporabnikom predvsem tako, da se zaradi doseganja ugodnejših učinkovitosti združujejo s finančnimi sredstvi bank, s sredstvi gospodarskih organizacij ter s sredstvi skupnih rezerv. Sredstva posebnega računa se dajejo uporabnikom kot kredit, le v izjemnih primerih pa brez obveznosti vračanja in to namensko za financiranje novatorstva in racionalizatorstva. 4. člen Višina sredstev posebnega računa in njihova uporaba se za vsako leto predvidi v finančnem načrtu posebnega računa. Finančni načrt in zaključni račun posebnega računa sprejme svet za družbeni plan in finance. Skupščina občine daje soglasje k finančnemu načrtu in potrdi zaključni račun. 5. člen S sredstvi posebnega računa razpolagata v okviru letnega programa svet za družbeni plan in finance. Pogodbe o uporabi sredstev posebnega računa ter ostale akte posebnega računa podpisuje predsednik skupščine občine. 6. člen Neuporabljena sredstva posebnega računa se z zaključnim računom prenesejo v finančni načrt za naslednje leto. , 7. člen Upravno-tehnične ter finančne zadeve v zvezi z izvajanjem tega odloka opravlja urad tajnika — proračun. O D L O K o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1972 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov 'občanov občine Celje za leto 1972, ki ga je pregledala strokovna komisija-občinske skupščine. 2. člen Letni davčni zaključni račun izkazuje: din 28,558.153,10 336.546,95 19,611.733,25 8,839.903,50 1,173.404,90 7,666.498,60 3. člen — obremenitve — odpise — plačila — znesek dolga zavezancev — znesek preplačil ,— računski saldo — dolg Letni davčni zaključni račun vsebuje bilanco, bruto bilanco in pregled individualnih dolgov oz. preplačil (saldo bilanco) zavezancev. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-19/73-1 Celje,' dne 15. junija 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 601. Skupščina občine Celje je po 65., 66. in 99. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43'70) in po 36. in 135. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71), na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. junija 1973 sprejela , 602. Skupščina občine Celje je po 135. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. junija 1973 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnih računov skladov občine Celje za leto 1972 ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Celje za leto 1972 1. člen Potrdi se zaključni račun proračuna občine Celje za leto 1972, katerega sestavni iel je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna za leto 1972. 2. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki nem računu za leto 1972 znašajo: I. Proračun Dohodki Izdatki ’ Preveč razporejeni dohodi. II. Rezervni sklad Dohodki Izdatki Presežek dohodkov nad izdatki 3. člen Sredstva v znesku 43.497 din so zagotovljena v proračunu za leto 1973 pod postavke »obveznosti preteklih let«. 4. člen Sredstva rezervnega sklada v znesku 2.223.563 din se prenesejo v rezervni sklad proračuna za leto 1973. 5. člen Za dani kredit iz rezervnega sklada, skladu skupnih rezerv občine Celje v znesku 1.800.000 se sklene kreditna pogodba z rokom vračila 31. december 1975 (Uradni list SRS, št. 26/1972). 6. člen • . Potrdi se med letom koriščenje sredstev rezerv-, nega sklada za plačilo zapadlih obveznosti zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov. 7. člen Zaključni račun proračuna je sestavni del tega odloka. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-22/73-1 Celje, dne 15. junija 1973. i I / Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. Inž. 1. r. po zaključ-dln 59.457.729 59.501 226 43.497 4.023.563 1.800.000 2.223.563 I Potrdijo se zaključni računi skladov občine Celje za leto 1972 kot sledi: din 1. Občinski socialni sklad dohodki sklada 7.249.150 izdatki sklada 7,130.058 ostanek sredstev 119.092 2. Občinski sklad za zadeve invalidov in borcev NOV dohodki sklada, izdatki sklada ostanek sredstev 1,067.732 1,067.525 207 3. Občinski sklad za telesno kulturo dohodki sklada izdatki sklada ostanek sredstev 1,742.541 1,740,724 1.817 4. Cestni sklad dohodki sklada izdatki sklada ostanek sredstev 6,458.391 5,616.012 842.379 5. Gasilski sklad dohodki sklada 366.329 izdatek sklada 346.492 ostanek sredstev 19.837 6. Sklad za pospeševanje turizma v občini Celje dohodki sklada 308.180 izdatki sklada 200.291 ostanek sredstev 107.889 7. Sklad za postavitev spomenika Slavka Šlandra v Celju dohodki sklada 131.167 izdatki sklada 1.456 ostanek sredstev 129.702 8. Sklad za štipendiranje dohodki sklada izdatki sklada ostanek sredstev in kreditiranje 619.607 305.547 . 314.060 9. Sklad za financiranje določenih t družbenih potreb v občini Celje dohodki sklada 8,856.321 izdatki sklada 8,400.702 ostanek sredstev 455.619 10. Sklad sredstev zbranih iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč dohodki sklada 4,810.952 izdatki sklada 4,242.779 ostanek sredstev 568.173 din 11. Kmetijski sklad dohodki- sklada 225.097 izdatki sklada 222.915 ostanek sredstev 2.182 * 12. Sklad za financiranje narodne obrambe dohodki sklada 1,355.378 izdatki sklada 1,231.044 ostanek sredstev 124.334 13. Sklad za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV dohodki sklada 1,815.027, izdatki sklada 1,732.301 ostanek sredstev 82.726 14. Sklad za komunalno urejanje zemljišč dohodki 14,700.901 izdatki 14,512.826 ostanek sredstev 188.075 Ostanki sredstev skladov, ki so navedeni v I. točki tega sklepa, se prenesejo kot dohodek skladov v leto 1973. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-23/73-1 Celje, dne 15. junija 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 603. Skupščina občine Celje je po 6. in 136. členu statuta občine Celje, na predlog občinske konference SZDL Celje, št. 168-1973 z dne 12/6-1973, na seji občinskega zbora, dne 15. junija 1973 sprejela 604. Svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje, je po drugem odstavku 1. «Jena odloka o obveznem odlaganju in odvozu smeti (Uradni vestnik Celje, št. 16-196/69) v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo, na svoji seji dne 11. maja 1973. izdal ODREDBO o mejah območja, kjer je obvezen odvoz smeti 1. člen ' Meja območja, kjer je obvezen odvoz smeti za mesto Celje, poteka po naslednjih ulicah, potokih ter drugih obeležjih od opuščenega kamnoloma ob Cesti v Laško,* po Cesti v Laško proti Celju vključujoč ulice Japljevo, Hraševčevo, Kranjčevo, Vegovo, Heroja Bračiča in Kukovičevo, zajema Breg, dalje po Partizanski cesti do posestva Lun, vključujoč ulice Grudnovo, Tržaško, Vipavsko in Primorsko. Od posestva Lun teče meja prek Savinje in od iztoka Ložnice po levem bregu Savinje proti toku, vključujoč betonarno Ingrad, jio cesti, ki prečka Ljubljansko cesto, nato po Ljubljanski cesti ter pri železniškem prehodu po cesti mimo Joštovega mlina do križišča ceste Medlog — Velenje, od tu daljč po cesti skozi-Medlog, vključujoč Ulico heroja Šarha do gostilne Irmančnik. Od tu poteka po severni meji zazidalnega načrta Ostrožno do Prvomajske ulice in po njej ter v nadaljevanju po cesti proti Lokrovcu do križišča ceste v Dobrovo. Od križišča nato proti vzhodu prek Koprivnice v ravni črti do ceste, ki pelje prek Golovca in nato po njej dalje do Bezenškove ulice. Od tu po Bezenškov! ulici do Skaletove in naprej v ravni črti do Tumove ulice teče meja v ravni črti proti vzhodu do struge Hudinje in po desnem bregu Hudinje do Trt novljskega mostu, vključno s strnjenim delom spodnjih Trnovelj do žage Hrastnik. Nato teče meja po cesti proti Jugu po podaljšku ceste iz Trnovelj do Bežigrajske ceste in dalje po tej cesti do križišča na Teharjih in po cesti Teharje — Celje do mostu čez Voglajno. SKLEP o podelitvi domicila aktivistom Osvobodilne fronte celjsko-savinjSkega okrožja 1 Aktivistom Osvobodilne fronte celjsko-savinjskega okrožja, se podeli domicil v občini Celje. ’ 2 Domicilna listina bo aktivistom podeljena na zborna aktivistov Osvobodilne fronte, na dan praznovanja praznika občine Celje 21. julija 1973. 3 Ta’ Sklep bo objavljen v Uradnem listu SRS. St. 204-4/73-1 Od mostu poteka meja po Teharski cesti do križišča s Kolškovo ulico, po Kolškovi ulici proti jugozapadu do Mirne poti s hišno, številko Mirna 'pot 1, nato po tej cesti proti zapadu do Popovičeve ulice, po njej proti jugu do transformatorske postaje v Selcah vključno s to postajo. Dalje poteka meja po zapadnem robu trafopostaje proti jugu v ravni črti do ceste v Podgorje nato dalje proti zapadu do domačije Marov-šek, od tu pa do Ceste na grad, nato po Cesti na grad do Dolarjeve ulice in po Dolarjevi ulici proti zapadu do Ceste na grad v Skalni kleti, od tu pa po vzhodnem delu igrišča in po levem bregu Voglajne do izliva v Savinjo. Ulice, ki omejujejo področja, so vključene v odvoz smeti obojestransko. 2. člen Celje, dne 15. junija 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. Meja območja, kjer je obvezen odvoz smeti za krajevno skupnost Store, zajema vse hišne številke, razen navedenih: Store 50, 50 a, 51, 52, 160. 161, 161 a, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169,171,172, 173,174,175, 176, 177, 178, 179, 180, 181, 182 in 183. 3. člen Za območje Teharje zajame odlok o obveznem odvozu smeti vse hišne številke razen: Teharje 1, 10, 13, 21, 37, 49, 50, 51, 68, 69, 70, 71, 72, 73 in 74. 4. člen Za območje krajevne skupnosti Dobrna poteka meja za obvezno odlaganje smeti znotraj navedenih hišnih številk: Dobrna. 8, Vinska gorica 1 in 41, Dobrna 28, 28 a, 28 b in 29 nato do Vinske gorice 40, vila Ružica, Dobrna 30, 35, 36 a, 36, 37, 39, 40, 44 in 57, do kina, od tu do Zdravilišča, dalje do Dobrne 65, od tu do župnišča in do osnovne šole. 5. člen Za območje krajevne skupnosti Strmec se meja prične na jugo-vzhodu pri hiši Stolec Ivici do župnišča, od tod jugo-zahodno do Novak Franca, nato se-vero-zapadno do osnovne šole in severno-vzhodno do Petrič Srečka. 6. člen Za območje krajevne skupnosti Vojnik se meja prične zadaj hiše Zupanek Ivana, levo od hiše Tanj-šek Jožeta, Špes Franca, Štante Kristine, nato poteka čez Hudinjo, da zajame hišo Lebič in Špes Marije, dalje do cerkve Florjana, od tu pa levo do provizorija Ratej nad novim naseljem in dalje proti vzhodu, da zajame še hiši Jereb. Od tu dalje poteka meja do hiše Soline, Hrastnik, Herlah, Spec Miha, Pobirk Ivana, Kovačič Terezije in dalje do hiše Poženel Terezije in nato po cesti proti vzhodu, da še zajeme hišo Skale in Drolc. Od tu poteka meja v smeri proti zapadu na cesto I. reda 1/6 in po njej proti severu do hiše Kveder Vili in dalje do hiše Joschepp Viktorja čez Hudinjo do začetka meje pri hiši Zupanek. 7. člen Odvoz smeti opravlja komunalno podjetje Javne naprave Celje. 8. Člen Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-11/73-2 Celje, dne 7. junija 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. I. r. Predsednik sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje Franc Zelič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 605. Svet krajevne skupnosti Loška dolina je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 10. člena zakone o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 218. člena statuta občine Cerknica in sklepov zborov volivcev je svet krajevne skupnosti Loška dolina na svoji 41. seji dne 14. junija 1973 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Loška dolina za sofinanciranje programa izgradnje šolskih objektov, rekonstrukcijo električnega omrežja in asfaltiranje cest I Za območje krajevne skupnosti Loška dolina se na podlagi odločitve občanov na referendumu 15. in 16. julija 1973 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje izgradnje osnovne šole, adaptacijo osnovne šole, ureditev igrišča šole, rekonstrukcijo električnega omrežja in asfaltiranje planiranih odsekov cest in to za: Vrsta objekta Investicijska vrednost din 1. novo montažno šolo v Babnem polju in čakalnico za učence vozače 2. adaptacijo šole v Iga vasi 3. ureditev šolskega igrišča pri novi šoli v Starem trgu 4. za kritje primanjkljaja pri gradnji nove . šole v Starem trgu 5. postavitev transformatorskih postaj in ureditev nizkonapetostnega omrežja: a) v Babnem polju b) v Kozariščak s Snežnikom c) Nadlesku d) v Podložu e) v Podgori in Vrh f) v Šmarati g) v Viševku Postavitev transformatorske postaje 400.000 200.000 300.000 200.000 200.000 240.000 180.000 130.000 240.000 130.000 160.000 v novem naselju Lož 120.000 6. asfaltiranje odsekov cest: a) od glavne ceste do vasi Babno polje 347.000 b) od odcepa ceste Markovec, Viševek do Viševka 410.000 e) odsek Dane do Podcerkve 312.000 d) odsek Igavas do Viševka 301.000 e) v novem naselju Lož do Starega Trga 243.000 f) odsek Nadlesk do Podcerkve 267.000 g) odsek Markovec-Vrhnika 320.000 7. za odplačilo kreditov 'za že izvršeno asfaltiranje 500.000 Skupna predračunska vrednost planiranih del znaša po današnjih ocenah 5.200.000 dinarjev. S krajevnim samoprispevkom se bo v petletnem obdobju zbralo skupaj 3.300.000 dinarjev. Preostala sredstva do predračunskega zneska v višini i.900.000 dinarjev bodo zagotovljena iz prispevka delovnih organizacij in iz prispevka občanov iz vasi, kjer se bodo izvajala planirana dela. II Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki imajo stalno prebivališče na1 območju Loške doline in lastne stalne dohodke, ter zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v občinsko skupščino in še niso vpisani v splošni volilni imenik. Odločitev na referendumu je .sprejeta, če je zanjo glasovalo večina občanov, ki imajo pravico glasovanja po prejšnjem odstavku. Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti občani, za katere je uradno ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali zaradi služenja vojaškega roka, niso mogli udeležiti glasovanja. Za uradno ugotovitev po prejšnjem odstavku te točke je šteti obvestilo zavoda za zaposlovanje, obvestilo organizacije oziroma oddelka za narodno obrambo pristojne občinske skupščine. III Referendum bo v nedeljo, dne 15. julija 1973 od 7. do 19. ure na glasovnih mestih, ki jih določi krajevna volilna komisija. V gospodarskih organizacijah bo v ponedeljek, dne 16. julija 1973 od 5,45 do 16. ure. IV Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je tole besedilo: SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA KRAJEVNA SKUPNOST LOŠKA DOLINA Glasovnica za referendum dne 15. in 16. julija 1973 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje, šolstva, rekonstrukcijo električnega omrežja in asfaltiranje cest, ki je bil obravnavan na zborih volilčev v krajevni skupnosti, na zborih delovnih ljudi v delovnih skupnostih in sprejet na seji krajevne skupnosti. Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za. dobo pet let in sicer od 1. avgusta 1973 do 31. septembra 1978 in bi ga plačevali: — zavezanci, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, ki presega 900 dinarjev mesečno po stopnji 1,5 0/o od neto osebnih dohodkov, — zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, če presegajo 900 dinarjev na gospodarstvo po stopnji 1,5 °/o letno od katastrskega dohodka in od dohodka od gozdov (od poseka lesa), — zavezanci, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 1,5 "/o od osnov za prispevek, — zavezanci, ki prejemajo pokojnino, ki presega 900 din mesečno po stopnji 1,5 °/o od izplačane pokojnine. Plačevanja krajevnega samoprispevka bi bili oproščeni občani od družbeno-deharnih pomoči, priznavalnin, invalidnin in pokojnin od mejnega zneska, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci oc^ svojih nagrad. GLASUJEM , ZA PROTI Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka »PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. V Glasovnice morajo biti overjene s pečatom krajevne skupnosti Loška dolina. VI Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi krajevna volilna komisija. Glasovanje pri referendumu vodijo posebni odboji, ki jih imenuje krajevna skupnost Loška dolina. Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme skupščina občine Cerknica. VII Samoprispevek zaposlenih' obračunavajo organizacije združenega dela, zasebni delodajalci, od upokojencev pa Skupnost pokoj ninsko-invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji oziroma njene podružnice mesečno ob vsakem izplačilu. Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo svoje obveznosti izpolniti vsako leto najkasneje do 30. avgusta, za leto 1978 pa do 31. maja 1978. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. VIII Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka se stekajo na poseben račun krajevne skupnosti, Loška dolina — sredstva za rekonstrukcijo šolstva, elektrifikacije in asfaltiranja in so strogo namenska. Za zbiranje in njihovo namensko' uporabo skrbi poseben odbor, ki šteje pet članov. Odbor skrbi za ustreznost načrtov, zbira izvajalce del in sklepa pogodbe o oddaji del. Odbor imenuje svet krajevne skupnosti Loška dolina. IX Odbor iz prejšnjega člena je dolžan, da vsako leto potom glasil gospodarskih organizacij ali na drug krajevno običajen način, seznani občane o višini zbranih sredstev, njihovi uporabi in o drugih važnejših podatkih, ki se tičejo samoprispevka in izvajanja programa iz I. točke tega sklepa. X Po izteku petletnega obdobja, za katero se uvaja krajevni samoprispevek, mora odbor sestaviti zaključni račun o zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevka ter o opravljenem delu in ga predloži v sprejem svetu krajevne skupnosti, leta pa s podatki zaključnega računa seznani tudi zbore volilčev. XI Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta • 1973. Predsednik sveta krajevne skupnosti Loška dolina Jože Stanič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 606. Na podlagi določb resolucije skupščine SR Slovenije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji (Uradni list SHS 46/71) so organizacije združenega dela s sedežem na območju občine Sevnica, skupščina občine, občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet, komite občinske konference ZKS, Občinska konferenca ZMŠ, skupščina temeljne izobraževalne skupnosti, skupščina kulturne ' skupnosti, skupščina skupnosti otroškega varstva sprejele DRUŽBENI DOGOVOR o enotnih osnovah kadrovske politike v občini Sevnica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Oslanjajoč se na resolucijo o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji, na osnovne cilje in predpostavke družbenega plana in razvoja občine Sevnica za obdobje 1973—1977 ter na stališče in zaključke, ki so jih o kadrovskih vprašanjih in problematiki sprejela občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij, bodo podpisniki tega družbenega dogovora vsa temeljna vprašanja« s področja kadrovske politike urejali v svojih organizacijah in skupnostih tako, kot določa ta dogovor, h kateremu pristopajo. . t . . 2. člen Namen družbenega dogovarjanja je uveljaviti kadrovsko politiko kot neločljivi sestavni del samoupravne poslovne politike in ustvariti take družbene razmere, ki bodo omogočale vsestranski razvoj potencialnih sposobnosti delovnih ljudi, zlasti še mladih, ki bodo zagotavljale vsakomur ustrezno delovno mesto po sposobnostih in znanju in omogočale uveljavljanje svobodne, odgovorne in kulturno osveščene ter ustvarjalne osebnosti in njenih socialističnih, moralno političnih vrednot. II. OSNOVE KADROVSKE POLITIKE 3. člen Organizacije združenega dela-podpisnice dogovora bodo do 30. septembra 1973 izdelale in sprejele srednjeročne programe kadrovske politike in strokovnega šolanja na osnovi lastnih razvojnih programov in osnovnih ciljev in predpostavk družbenega plana razvoja občine Sevnica za obdobje 1973—1977 ter obvez, ki .z-hajajo iz resolucije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji. 4. člen Organizacije, združenega dela bodo do roka iz prejšnjega člena izdelale odnosno prilagodile akte o sistemizaciji delovnih mest zahtevam srednjeročnega programa kadrovske politike. 5. člen Za odpravo razlik med zahtevano in dejansko izobrazbo oziroma kvalifikacijo zaposlenih, bodo organi-r zacije združenega dela: a) racionalnejše opredelile tista delovna mesta, za katera se zahteva višja ali visoka izobrazba ter zagotovila optimalnejše angažiranje strokovnjakov. b) na nezasedena delovna mesta sprejemala delavce z zahtevano izobrazbo oziroma kvalifikacijo, c) omogočile vsem delavcem na osnovi programa iz 3. čl. da v 10 letih od začetka prvega šolskega leta po uveljavitvi družbenega dogovora pridobijo manjkajočo izobrazbo, oziroma kvalifikacijo, k! se zahteva po ustreznem splošnem aktu za njihova delovna mesta, č) delavce, ki v prej omenjenem roku ne bodo pridobili predpisane izobrazbe oziroma kvalifikacije, bodo organizacije združenega dela razporedile na druga ustrezna delovna mesta. Delavci, ki ne izpolnjujejo zahtev delovnega mesta, določenih v aktu o sistemizaciji, delo pa uspešno opravljajo, izjemoma lahko na podlagi sklepa samoupravnega organa delovne organizacije ostanejo na delovnem mestu, če so imeli na dan uveljavitve tega dogovora vsaj 20 let ustreznih delovnih izkušenj, na enakem ali podobnem delovnem mestu, razen če ni z zakonom drugače določeno. Delovna uspešnost se ugotavlja na osnovi mnenja strokovne komisije, ustanovljene po določbah temeljnega zakona o delovnih razmerjih, d) organizacije združenega dela bodo delavcem, ki jih bodo napotile na strokovno izpopolnjevanje ali izobraževanje, zagotovile plačilo celotnih stroškov šolnine, povračilo prevoznih stroškov, od 50 do 100 °/o nadomestilo osebnega dohodka v višini doseženega povprečnega osebnega dohodka v zadnjih 6 mesecih za čas odobrene odsotnosti zaradi študija. Višino nadomestila OD določi ob upoštevanju socialnega stanja delavca in njegovih družinskih članov samoupravni organ organizacije združenega dela. Višino nadomestila OD delavca na študiju se vsako leto revalorizira v skladu z rastjo OD organizacije združenega dela. Za prvo opravljanje izpitov bodo odobravale najmanj naslednje število delovnih dni študijskega dopusta: — za vsak razred osnovne šole za odrasle 5 dni, — za vsak izpit iz predmeta na srednji šoli 1 dan,- — za vsak izpit iz predmeta na višji ali visoki šoli 2 dni, , j, — za zaključni izpit na srednji šoli 10 dni, — za diplomo na višji šoli 20 dni, — za diplomo na visoki šoli 25 dni, — za diplomo na III. stopnji 30 dni. Če je po statutu šole potrebno za opravljanje iz-1 pitov in vaj, da je učenec — študent navzoč na šoli, se odobri v tem primeru delavcu toliko dni študijskega dopusta, kolikor za tak primer določa statut šole. 6. člen Podpisniki bodo vsako leto vlagali v izobraževanje novih kadrov in za usposabljanje že zaposlenih, a v skladu s programom kadrovske politike najmanj toliko sredstev, kot to določajo samoupravni sporazumi, o delitvi dohodka in osebnih dohodkov grupacije, kateri posamezni podpisniki pripadajo. 7. člen Ob preusmeritvi proizvodnje ali dejavnosti bodo organizacije združenega dela eventualno potrebo po prekvalifikaciji zaposlenih financirale iz finančnih sredstev, ki so za tako preusmeritev namenjena. 8. člen Delovnim invalidom, bodo delovne organizacije omogočile zaposlitev na ustreznem delovnem mestu. V < pogledu primernosti razporejanja na drugo delovno 'mesto bodo pristojne službe delovnih organizacij poskrbele za mnenja strokovnjakov s področja medicine in psihologije dela. 9. člen S programom — družbeno-ekonomskega in družbenopolitičnega izobraževanja, pri čigar snovanju in sprejemanju obvezno sodelujejo organi družbenopolitičnih organizacij v organizacijah združenega dela, bodo podpisnice dogovora sistematično izvajale skrb za družbeno-ekonomsko in politično izobraževanje vseh delavcev, posebno pa še detavcev, ki so na novo sprejeti, za strokovne kadre za vodilne in vodstvene kadre in za člane novoizvoljenih organov samoupravljanja in organov družbenopolitičnih organizacij. . 10. člen Ce družbenopolitične organizacije organizirajo družbenopolitično izobraževanje za člane samoupravnih orga'nov nosilcev funkcij delovnih skupnosti, so delovne skupnosti take izobraževanje dolžne sofinancirati in omogočiti udeležbo svojim članom- 11. člen Podpisnice dogovora bodo zaposlene, ki nimajo dokončane osnovne šole, > spodbujale in jim omogočale, da to dokončajo. III. STIPENDIRANJE IN PRIPRAVNIŠTVO * 12. člen Podpisnice dogovora se bodo dogovorile o oblikovanju in izvajanju družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju dijakov in študentov v občini Sevnica. 13. člen Dopisnice bodo v skladu z veljavnimi predpisi o sprejemanju pripravnikov sistemizirale najmanj SVo pripravniških mest, računano od skupnega števila sistemiziranih delavcev z visoko, višjo in srednjo izobrazbo. V organizacijah združenega dela, kjer je takih delavcev manj kot 10, pa najmanj 1 pripravniško mesto. 14. člen Podpisnice se zavezujejo, da bodo vprašanje funkcionalnega usposabljanja pripravnikov uredile ž ustreznimi programi, določile pripravnikom mentorje ter v programih določile pravice in obveznosti mentorjev in pripravnikov. 15. člen V splošnem aktu bodo podpisnice dogovora določile pripravniški staž, ki je obvezen za vse, ki po končanem šolanju na srednji, višji ali visoki šoli prvič stopijo na delo, odnosno ob prehodu iz ene v drugo delovno organizacijo, ko še niso pripravniškega staža zaključili. Pripravniški staž traja najmanj 6 mesecev in največ 2 leti. IV. ZAPOSLOVANJE NOVIH DELAVCEV 16. člen Pri vključevanju novih delavcev se podpisnice zavezujejo, da bodo ob objavljanju ali razpisovanju prostih delovnih mest upoštevale pogoje, ki se zahtevajo po aktu o sistemizaciji delovnih mest. 17. člen Odgovorni delavci kadrovskih služb v tistih organizacijah združenega dela, ki v svojem sestavu nimajo strokovnih delavcev za ugotavljanje psihofizičnih sposobnosti, bodo pb izboru novih delavcev in pri sestavljanju predlogov za sprejem sodelovali s strokovno službo Komunalnega zavoda za zaposlovanje v pogledu ugotavljanja psihofizičnih sposobnosti odnosno izpolnjevanja zahtevanih zahtev za posamezna delovna mesta. 18. člen Vse iskalce zaposlitve, ki se osebno ali pismeno obračajo na organizacijo združenega dela zaradi zaposlitve pa jim te v roku 10 dni zaposlitve ne morejo nuditi, bodo kadrovski delavci napotili na Komunalni zavod za zaposlovanje zaradi prijave in posredovanja zaposlitev odnosno odstopale njihove vloge omenjenemu zavodu. 19. člen Pri zaposlovanju novih delavcev bodo podpisnice dogovora v primeru, ko večje število kandidatov enako izpolnjuje zahteve delovnih mest, zagotovile naslednji prednostni red pri zaposlitvi ob upoštevanju tudi konkretnih socialnih razmer. — samohranilcem družine in materam samohranilkam — prednost imajo udeleženci NOV, — samskim, nezaposlenim delavcem brez družine — prednost imajo udeleženci NOV, — mladini staršev, ki so brez'premoženja — prednost imajo udeleženci NOV, — mladini iz številnejših kmečkih družin — prednost imajo udeleženci NOV, in — poročenim, katerih zakonec je že zaposlen, prednost imajo udeleženci NOV. V primeru, ko gre za zmanjševanje obsega zaposlenosti pa se ti kriteriji uporabljajo po nasprotnem vrstnem redu. V. VODILNI KADRI IN PONOVNI IZBOR 20. člen Pri vključevanju kadrov na delovna mesta individualnih izvršilnih organov in vodilna mesta, se podpisnice dogovora obvezujejo poleg splošnih pogojev za zasedbo- teh delovnih mest upoštevati zlasti naslednje družbenopolitične in moralno-politične norme: — dosedanje uspešno delo v delovni organizaciji in družbeni skupnosti, — pozitiven odnos do samoupravljanja, uspešnost pri razvijanju samoupravnih odnosov in družbenopolitična aktivnost, — pozitiven odnos do sožitja v skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije in tradiciji NOB. Na delovna mesta iz 1. odstavka tega člena pa ne morejo biti sprejete osebe: — ki so bile kaznovane zaradi kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo, zoper narodno gospodarstvo, zoper uradno dolžnost, zoper pravice samouprave ter zaradi nepravilnosti in obnašanja v zvezi z delom na svojem delovnem mestu, — ki so s slabim vodenjem pripeljali delovno organizacijo v stanje stagnacije ali nazadovanja, — ki so zaradi slabih odnosov do dela In soljudi morale zapustiti dosedanjo delovno organizacijo. 21. člen Kadrovsko-koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL ugotavlja in daje mnenje o izpolnjeva- nju pogojev glede družbenopolitičnih in moralno-političnih norm kandidatov za vodilna delovna mesta v smislu 20. člena tega sporazuma. Odbor iz prvega odstavka tega člena posreduje ugotovitve organu delovne -ukupnosti, ki je pristojen za izvedbo razpisnega postopka v roku 15 dni. Kadrovsko koordinacijski odbori pri osnovni sindikalni organizaciji, ki ga oblikujejo družbenopolitične organizacije in najvišji samoupravni organ v delovni Skupnosti pa po kriterijih iz 20. člena ugotavljajo primernost kandidatov za vodstvena delovna mesta. 22. člen Organi delovnih skupnosti, ki so pristojni za izvedbo razpisnega postopka so dolžni obveščati odbor iz prvega odstavka 21. člena tega sporazuma o vsakem začetku razpisnega postopka za vsako prosto vodilno delovno mesto in iskati mnenje in ugotovitve odbora glede izpolnjevanja pogojev iz čl. 20 tega sporazuma za prijavljene kandidate. K obvestilu o začetku razpisnega postopka je obvezno navesti tudi razpisne pogoje za zasedbo prostega vodilnega delovnega mesta. 23. člen Za zasedbo vodstvenih ali vodilnih delovnih inest bodo podpisnice predpisale v samoupravnih aktih najmanj srednjo strokovno izobrazbo in še to le v primerih, ko organizacije dela, poslovanja to dovoljuje in kot to izhaja iz vrste, števila in zahtevnosti nalog. 24. člen Pri določanju pogojev za položaj individualnega izvršilnega organa bodo podpisnice zagotovile, da predpišejo take pogoje, ki bodo zagotavljali usposobljenost za opravljanje vodstvenih funkcij. Od predpisane stopnje izobrazbe je možno odstopanje le v izjemnih primerih za eno stopnjo nižje, razen v primerih, ko se zahteva srednja izobrazba- V primerih ponovnega izbora individualnih izvršilnih organov in vodilnih delavcev jemljejo v .obzir moralno-politične kvalifikacije uspešnost poslovanja v minuli mandatni dobi, ki se izraža v ustvarjenem dohodku, V uresničevanju razvojnega programa, v uspešnosti iskanja perspektiv ekonomskega in poslovnega napredka, v razvoju samoupravnih odnosov, izboljšanju kadrovske strukture in razyoju kadrov v dvigu življenjske ravni zaposlenih in v medsebojnih odnosih. 25. člen Uspešnost dela vodilnih delavcev bodo podpisnice preverjale tudi ob obravnavanju poslovnega področja in zaključnega računa ob zaključku poslovnega leta. Ce poslovni rezultat stagnira ali je celo negativen, je treba ugotoviti razloge ter v primeru, da so temu krivi subjektivni razlogi, postaviti vprašanje zaupnice vodilnim delavcem. VI. KADROVSKE SLUŽBE 26. člen Podpisnice dogovora bodo zagotovile, da zasedejo zlasti vodilna in odgovorna delovna mesta v kadrovskih službah s takimi delavci, ki bodo sposobni delati na snovanju in realizaciji samoupravne kadrovske politike kot integralnega dela poslovne politike ter na izvajanju določb tega dogovora. Podpisnice dogovora z manjšim številom zaposlenih bodo zagotovile izvajanje določb tega dogovora tako, da bodo za kadrovske posle zadolžile ustrezno usposobljenega delavca in bo ta, za delo na tem področju odgovoren pristojnemu samoupravnemu organu. VII. DOLŽNOSTI PODPISNIC — DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUGIH ZAINTERESIRANIH SKUPNOSTI 27. člen Skupščina občine Sevnica in družbenopolitične organizacije spremljajo izvrševanje tega dogovora in sodelujejo pri uresničevanju začrtane kadrovske politike. Dajejo pobude za spreminjanje in posodobljanje dogovarjanja na tem področju in za izvajanje čim enotnejše kadrovske politike. Najmanj enkrat letno bodo na svojih sejah obravnavali stanje kadrov in sprejemali z razvojnimi cilji usklajeno odločitev in priporočila na tem področju. 28. člen Ostale zainteresirane samoupravne skupnosti in organizacije bodo svoje delovanje usmerile tako, da bodo Organizacijam združenega dela čim bolj pomagale pri uresničevanju njihovih kadrovskih programov. VIII. IZVAJANJE NALOG 29. člen Organizacije združenega dela, zavodi in druge ustanove bodo zagotovile, da se obveznosti iz tega družbenega dogovora ustrezno vnesejo v samoupravne akte v šestih mesecih po dnevu veljavnosti tega dogovora. 30. člen Organizacije združenega dela "zadolžijo samoupravne organe, da bodo zagotavljali sistematično ob-ravnanje in Spremljanje kadrovske politike in njeno skladnost z razvojnimi programi. V splošnih aktih določijo: organizacije in službe, ki so dolžne izvajati dogovor in spremljati skladnost z razvojnimi programi. 31. člen .. .^ / Podpisnice družbenega dogovora se sporazumejo, da komisija za pripravo družbenega dogovora po njegovi uveljavitvi nadaljuje delo še tri mesece kot skupno komisijo podpisnic. V 3 mesecih od uveljavitve družbenega dogovora imenuje občinska skupščina Sevnica stalni organ — komisijo za spremljanje družbenega dogovora o enotnih osnovah kadrovske politike v občini Sevnica. Komisija šteje 9 članov, ki jih imenuje občinska skupščina iz vrst podpisnic. Komisija izvoli svojega predsednika na prvi seji. > Mandatna doba komisije traja 4 leta. Komisija ima naslednje naloge: — spremlja izvrševanje družbenega dogovora In v ta namen lahko od podpisnic zahtevajo potrebne podatke, — obvešča občinsko skupščino o izvrševanju družbenega dogovora, — na zahtevo posamezne podpisnice razlaga določila tega dogovora, — sprejema predloge podpisnic za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora in odgovarja predlagatelju najpozneje v 30 dnen, — pripravlja osnutke sprememb in dopolnitev družbenega dogovora in jih daje v obravnavo podpisnicam. Upravno administrativne posle opravlja občinska uprava skupščine občine Sevnica. IX. KONČNE DOLOČBE 32. člen Ta družbeni dogovor se začne uporabljati, ko ga podpišejo skupščina občine, občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet, komite občinske konference ZKS, občinska konferenca ZMS, skupščina temeljne izobraževalne skupnosti, skupščina kulturne skupnosti, skupščina skupnosti otroškega varstva Sevnica in nad polovico organizacij združenega dela ter je z dogovorom zajeto več kot polovico vseh zaposlenih v občini Sevnica. 33. člen Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. Osmi dan po objavi veljajo določbe tega družbenega dogovora za vse organizacije združenega dela, zavode in ustanove. St 117-4/72-1 33. Zavod za zaposlovanje Celje 34. Zdravstveni dom Celje 33. Lekarna Sevnica SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 607. Skupščina sklada skupnih rezerv občine Slovenske Konjice .je na podlagi 22. člena statuta sklada skupnih rezerv na seji, dne 23. februarja 1973 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa občinskega sklada skupnih rezerv občine Slovenske Konjice za leto 1972 I Potrdi se zaključni račun sklada za leto 1972, ki obsega: dohodke izdatke presežek dohodkov nad izdatk’ II Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 1.262.710.24 din se prenese kot dohpdek v leto 1973. skupnih rezerv din 3,521.303,13 2,258.592.89 1,262.710,24 Sevnica, dne 21. februarja 1973. Podpisnice: 1. Skupščina občine Sevnica 2. Občinska konferenca SZDL Sevnica 3. Občinski sindikalni svet Sevnica 4. Komite občinske konference ZKS Sevnica 5. Občinska konferenca ZMS Sevnica 6. Skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Sevnica 7. Skupščina kul burne skupnosti Sevnica 8. Skupščina skupnosti otroškega varstva Sevnica 9. Občinsko sodišče Sevnica 10. Kopitarna Sevnica 11. Konfekcija »Lisca« Sevnica 12. Industrija otroške konfekcije »Jutranjka« Sevnica 13. Slovenijales Ljubljana — tovarna stilnega pohištva STILLES Sevnica 14. STT Trbovlje — tovarna konstrukcij Sevnica 15. Kmetijski kombinat »Sasavje« Sevnica 16. Veterinarska postaja Sevnica 17. Trgovsko podjetje Sevnica 18. Gostinsko podjetje Sevnica 19. Bife »Svoboda« Krmelj 20. Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica 21. Bohor Sevnica 22. PDŠD Marija Vidic Sevnica 23. Poklicna lesna šola Sevnica 24. Osnovna šola Blanca 25. Osnovna šola Boštanj 26. Osnovna' šola »Savo Kladnik« Sevnica 27. Osnovna šola Krmelj 28. Osnovna šola »Milan Majcen« Šentjanž 29. Osnovna šola Tržišče 30. Temeljna izobraževalna skupnost' Sevnica 31. Dom počitka Impoljca 32. Trubarjev dom v Loki III * Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-4/73-3/2 - v Slovenske Konjice, dne 23. februarja 1973. Predsednik Jože Hrovatič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 608. Na podlagi 7. člena odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/73) izdaja svet za gospodarstvo in finance skupščine občine Šentjur pri Celju ODREDBO o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco . I Organizacija združenega dela in zasebniki so dolžni pošiljati občinskemu organu, pristojnemu za cene, obvestila o spremembah cen (cenike), da jih evidentira za naslednje proizvode in storitve: — za pekarske izdelke, razen za osnovne vrste kruha, navedene v prvem odstavku 2. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občin: — za gostinske storitve (tudi obrati družbene prehrane); — za obrtniške storitve (razen dimnikarskih storitev); — za transportne storitve zasebnikov. II Prodaja po cenah iz cenika, poslanega v evidenco, ni dovoljena pred potekom 30 dni od dneva, ko je bil cenik posian ali osebno predložen v evidenco. Upravni organ, pristojen za cene, lahko izjemoma na obrazloženo in upravičeno zahtevo organizacije združenega dela ali zasebnika skrajša rok iz prvega odstavka tega člena. III Cenik mora obsegati najmanj tele podatke: 1. naziv proizvoda oziroma storitve, 2. mersko enoto, 3. sedanjo in s cenikom predvideno novo prodajno ceno za proizvod oziroma storitev. Organ, pristojen za cene, lahko zahteva tudi druge podatke. IV Vsakokratne cene (cenike) obrtnih stppitev in izdelkov morajo imeti organizacije združenega dela in obrtne delavnice samostojnih obrtnikov izobešene na vidnem mestu v prostorih, kjer sprejemajo naročila strank. Za storitve, ki jih ni mogoče oceniti po merskih enotah, morajo te organizacije in samostojni obrtniki, kakor tudi zasebniki, ki opravljajo transportne storitve, na vsakokratno željo, stranki predložiti splošne pogoje, na osnovi katerih opravljajo svoje storitve. V Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 38-44/73-4 Šentjur pri Celju, dne 17. maja 1973. Predsednik sveta za gospodarstvo in finance Vlado Grdina inž. 1. r. 609. PRIROČNIK za ugotavljanje vrednosti stanovanj po odloku skupščine občine Šentjur pri Celju o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, sprejet na seji skupščine dne 29. marca 1973 A) Tabela elementov stanovanja, za katere se ugotavljajo pozitivne točke Število točk 1 — Gradivo in konstrukcija a) kolibe 20 b) stavbe iz slabega gradiva 25 ■ c) stavbe iz mešanega gradiva (slabo in trdo gradivo) 35 č) stavbe iz trdega gradiva 42 d) kvalitetne stavbe 46 e) izredno kvalitetne stavbe 50 f) potresno varno zgrajene stavbe 55 2 — Klet ali drvarnica a) ni kleti, ne drvarnice 0 b) drvarnica na dvorišču (slabša) 1 c) klet v stavbi, velikosti do 5 m* 2 č) klet v stavbi, velikost od 5 do 10 m* 4 d) klet v stavbi, velikost 10 do 20 m! 5 , Število točk e) solidno zgrajene drvarnice na dvorišču se točkujejo kot kleti v stavbi z odbit- kom ene točke 3 — Pralnica a) ni pralnice 0 b) pralnica zunaj stavbe i c) pralnica v stavbi 2 č) mehanizirana pralnica v stavbi ali zunaj stavbe 3 4 — Sušilnica a) ni sušilnice 0 b) sušilnica v stavbi 1 c) mehanizirana sušilnica v stavbi ali zunaj nje 2 5 — Skupni prostor v kletiali na dvorišču a) ni skupnih prostorov v kleti ali na dvorišču 0 b) so skupni prostori v kleti ali na dvorišču 1 6 — Skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih a) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih do 10 m8 0 b) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 10—30 m1 2 1 c) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 30—50 m2 2 d) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih nad 50 m2 3 7 — Balkoni, terase, lože a) balkon do 5 m2 2 b) balkon nad 5 m2 3 c) terasa do 5 m2 4 č) terasa nad 5 m* 6 d) loža do 5 m2 6 e) loža nad 5 m2 8 8 — Višinasobe a) do 2,20 m 0 b) nad 2,20 do 2,40 m 1 c) nad 2,40 do 3,20 m 2 č) nad 3,20 m 1 9 — Vrata glede na izvedbo kril a) vrata slabe izvedbe 2' b) vrata z gladkimi krili — iz mehkega lesa 4 — furnirana ali obložena s plastiko 5 — iz trdega lesa 6 c) vrata s polnili — iz mehkega lesa 5 — furnirana ali obložena s plastiko 6 — iz trdega lesa 7 10 — Okna glede na izvedbo a) okna slabe izvedbe ' 2 b) ejiojna okna — lesene izvedbe 4 — kovinske izvedbe 6 c) vezana okna — lesene izvedbe 7 — kovinske izvedbe 8 č) dvojna okna — lesene izvedbe 7 — izvedba v kombinaciji s kovino 9 Število točk d) uporaba posebnih zaščitnih stekel (termopan, barvna stekla) 2 e) zasenčitev — platnene zavese ali rolete 2 — plastične ali lesene rolete ter vetrnice 4 — luxaflex rolete 5 11 — Obdelava sten v sobah a) neometane stene 0 b) slabo ometane stene 1 c) dobro ometane stene 2 č) stene fino zglajene ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče) 3 d) stene gladko obdelane ali obložene s tapetami 5 12 — Obdelava sten v kuhinji in kopalnici a) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici do 20 m* 1 b) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici nad 20 m* 2 c) brez oljnega opleska ali emajliranega lesonita 0 13 — Tla v sobah a) zemlja ' '0 b) opeka ali beton 1 c) navadna (lesena) 2 č) boljša lesena (ladijski pod) 3 d) ksilolit ali plastične mase (juta, file, vinaz, podolit ipd.) '4 e) parket (bukov, hrastov, lamelni) 5 f) moderni podi (tapisom ali podobno) 6 14 — Tla v kuhinji in kopalnici a) zemlja ' 0 b) opeka, beton ali navadna tla iz desk 1 c) boljša tla iz desk (ladijski pod ali • teraco) 2 ' č) keramične ploščice, ksilolit ali plastične mase 3 d) parket, topli pod 4 15 — Plinske napeljave v stanovanju a) ni plinskih napeljav 0 b) so plinske napeljave 2 16 — Tovorno dvigalo in jašek za smeti a) ni tovornega dvigala in ne jaška za smeti 0 b) jašek za smeti * 1 c) tovorno dvigalo 2 17 — Naprave za ogrevanje < stanovanja a) ni peči in priključkov na dimnike 0 b) priključek na dimnike 1 c) zidana ali železna peč 1 Število točk č) lončena peč, plinska, oljna ali žarilna peč 2 d) etažna kurjava za posamezno stanovanje 15 e) centralna kurjava 12 f) vsak nadaljnji element pod c) in č) 1 g) pod d) in e) se računa grelna telesa in hišna instalacija brez kotlovnice in kotlov, ker gre vzdrževanje in amortizacija kotlovnic in kotlov v breme cene kurjave 18 — Električna napeljava a) ni električnih napeljav 0 b) napeljava za delno razsvetljavo 2 c) napeljava za popolno razsvetljavo 4 č) napeljava za popolno razsvetljavo, termična napeljava in priključki za gospodinjske stroje 6 d) če je pri napeljavi pod c) in č) dvotarifni števec 1 19 — Osebno dvigalo a) ni osebnega dvigala 0 b) je osebno dvigalo 6 C) za stanovanja v kleti in v pritličju se ne upoštevajo predvidene točke za osebno dvigalo;'če ima stavba skupne prostore (pralnico, sušilnico, prostor za varstvo otrok in podobno) nad prvim nadstropjem se šteje 2 č) če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, za vsako nadaljnje dvigalo 4 20 — Vodovod a) ni vodovoda v bližini stavbe 0 b) vodnjak, kapnica, črpalka &li vodovodna pipa na dvorišču 1 c) vodovod v stavbi 2 d) vodovod v stanovanju 4 21 — Kanalizacija a) ni kanalizacije 0 b) kanalizacija na dvorišču ali greznica (zidana straniščna jama) 1 c) kanalizacija v stavbi ■ 2 d) kanalizacija v stanovanju 3 22 — Obloga »ten v kuhinji, kopalnici in stranišču a) stene obložene s cementnimi ali teraco ploščicami ali s teracom: ■ — do 15 ms 1 — nad 15 do 25 m2 , 2. — nad 25 m2 3 b) obložene s keramičnimi ploščicami ali plastičnimi masami: —1 do 8 m2 , . 2 — nad 8 do 15 m2 3 — nad 15 do 22 m2 4 • ' — nad 22 m2 ■ 5 c) stene obložene z naravnim kamnom ali mozaiki: — do 10 m2 3 Število točk — nad 10 do 20 m2 5 — nad 20 m2 8 23 — Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambah) a) iz mehkega lesa in lesonita: — 8 m* .; 1 — nad 8—15 m8 2 — nad 15 do 22 m2 3 — nad 22 m2 4 b) iz mehkega lesa in vezanih plošč: — do 3 m8 1 — nad 3 do 0 m* 2 — nad 6 do 9 m2 3 — nad 9 do 12 m* 4 — nad 12 m2 k 5 c) iz mehkega lesa s furniranimi vezanimi ploščicami ali iz trdega lesa (napleskano): — do 2 m2 1 ,— nad 2 do 4 m2 2 — nad 4 do 6 m2 . 3 — nad 6 do 8 m2 4 — nad 8 m2 5 24 — Kuhinjskaoprema a) vgrajeno pohištvo iz mehkega lesa pleskano: — do 3 m2 1 — nad 3 do 6 m2 - 2 — nad 6 do 9 m* 3 — nad 9 do 12 m2 4 — nad 12 m2 5 b) vgrajeno pohištvo iz trdega lesa ali mehkega lesa obloženo z umetnimi masami: — do 3 m* 2 — nad 3 do 6 m2 3 — nad 6 do 9 m2 4 — nad 9 do 12 m2 5 — nad 12 m2 6 c) navadna vodovodna školjka 1 č) štedilnik zidan ali navaden emajliran 4 d) štedilnik električni ali plinski 5 e) štedilnik električni ali plinski z dodatno pečjo za ogrevanje 7 f) kombiniran električni in plinski štedilnik 8 g) pomivalno korito emajlirano 2 h) bojler v kuhinji , 3- i) pomivalno korito iz nerjaveče kovine 4 j) pomivalna omarica v pločevinasti izvedbi ' 3’ k) plinski ali električni rešo na dve plošči 1 l) nape z odvocjom zraka z ventilatorjem ali aero filtrom 2 m) dodatna peč za ogrevanje 2 n) priključek za pralni stroj v stanovanju 1 o) priključek za pomivalni stroj v stanovanju 1 25 26 Število točk Ločeno stranišče a) ločeno stranišče 3 b) ločeno stranišče z umivalnikom 4 c) stranišče za dvoje ali več stanovanj skupaj ' 1 č) več kot eno stranišče v stanovanju (dodatno) 2 Kopalnica a) kopalnica z banjo in pečjo za' ogrevanje vode 5 b) kopalnica z banjo in bojler jem ali priključek na toplovodno omrežje 6 c) kopalnica z banjo,- pečjo za ogrevanje vode in bojler jem < 7 č) kopalnica z bojlerjem in prho brez banje 4 d) umivalnik v kopalnici 1 e) bide 2 f) straniščna školjka v kopalnici 1 g) kopalnica za dvoje ali več stanovanj skupaj ne glede na opremo 1 h) sevalna peč 1 i) posamezni elementi v kopalnici so razčlenitev elementov za podpozicije a), b), c) in č) — banja 3 — peč za ogrevanje 2 — bojler 3 — prha ‘ 1 27 — Električni radiatorji in’ plinske peči a) za vsak radiator 2 28 — Dodatna oprema in - instalacije a) vgrajen hladilnik do 100 1 8 b) vgrajen hladilnik nad 1001 12 c) priključek na toplo vodo iz toplarne ali kotlarne 4 č) priključek na telefon (za vsako številko) 1 d) skupinska TV antena ali žični TV priključek — za vsak kanal 1 e) domofon in električna vrata: — domofon 1 — električna vrata 1 f) klimatizacija 10 g) premične stene v sobah (za vsakih 2 m2) 1 29 — Ureditev dovoza a) ni urejen 0 b) urejen z uvaljanim nasipom 1 c) tlakovan ali asfaltiran 2 č) tlakovana ali asfaltirana površina označena za parkiranje vozil 3 30 — Ugodnosti zaradi vpliva števila stanovanj a) v enostanovanjski atrijski ali verižni hiši 10 Število točk b) v dvostanovanjski hiši ali vrstni hiši 8 c) v tri do šestanovanjski hiši 5 Opomba: Kolikor so v stanovanju elementi, ki jih tabela A) ne vključuje, jih je točkovati po podobnih elementih v tej tabeli. B) Tabela za popravek seštevka točk, dobljenih po tabeli A) Velikost do 70,5 80,5 90,5 100,5 nad stanovanja 70 do 80 do 90 do 100 do 110 110 do 30 m2 — + 4 + 6 + 8 + 10 + 12 nad 30—-45 m2 — + 3 + 3 + 4 + 4 + 5 nad 45—60 m2 , — + 1 •+1 + .2 + 2 + 3 nad 60—75 m2 — — 1 — 1 — 2 — 2 — 3 nad 75—100 m2 — — 3 — 3 1 — 4 — 4 — 5 nad 100 m2 — — 4 — 6 — 8 — 10 — 12 C) Tabela elementov stanovanja, ki še zanje ugotavljajo negativne točke Število V točk 1 — Obrabljeno stanovanje a) kolibe , — stare do 5 let 0 — na 5 do 10 let 2 — nad 10 do 15 let 2—4 — nad 15 let 4—6 b) hiše iz slabega gradiva — stare do 8 let 0 — nad 8 do 16 let 4 — nad ’6 do 24 let 4—6 — nad 24 let 6—8 c) hiše iz mešanega gradiva — stare do 14 let 0 — nad 14 do 28 let 8 — nad 28 do 42 let 8—10 — nad 42 let 10—12 č) stavbe iz trdega gradiva — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 10 — nad 40 do 60 let 10—15 — nad 60 let 15—20. d) kvalitetne stavbe — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let . 11 — nad 40 do 60 let 11—17 — nad 60 let 17—22 e) izredno kvalitetne stavbe — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 12 — nad 40 do 60 let 12—18 — nad 60 let 18—24 Vlažnost stanovanja a) popolna — koliba 5 — hiša iz slabega gradiva 8 ;— hiša iz mešanega gradiva 11 — stavba iz trdega gradiva 17 •— kvalitetna stavba 22 b) delna koliba • 1 hiša iz slabega gradiva 2 Število točk hiša iz mešanega gradiva 3 . hiša iz trdega gradiva 4 kvalitetna stavba 5 — Lega stanovanja v stavbi a) kletno stanovanje 12 b) stanovanje v podpritličju 6 c) stanovanje na podstrešju 4 č) stanovanje v nizkem pritličju in v IV. ali višjem nadstropju v stavbi brez' dvigala 2 d) stanovanje v II. in III. nadstropju v stavbi brez dvigala 1 4 — Toplotna izolacija stanovanja a) slaba toplotna izolacija 2 5 — Sončnost stanovanja St) slaba sončnost stanovanja 2 6 Onesnaženje zraka a) zrak je v večji meri onesnažen 2 7 — Ropot a) močan ropot — trušč 2 b) izreden ropot 3 8 — Praktičnost stanovanja a) stanovanje je nepraktično koliba ■ 0 hiša iz slabega gradiva 1 hiša iz msšanega gradiva 2 hiša iz trdega gradiva 3 ‘ kvalitetna stavba 4 C) Tabela za popravek točk za stanovanjske površine Uporabna tlorisna površina stanovanja, ki presega za 20 °/o ali več normalno tlorisno uporabno površino za določeno vrsto stanovanj se ne upošteva pri dolo-čanju vrednosti stanovanja. Popravek točk se izvrši po naslednji tabeli: ^ Normat. uporabe Velikost stanovanja stanovanjske površine in* Normativ maksimalne povečane površine + 20 •/• garsonjera — — enosobno stanovanje 33 39 enoinpolsobno stanovanje 42 50 dvosobno stanovanje 55 66 dvoinpolsobno stanovanje 62 74.5 trisobno stanovanje 68 82 triinpolsobno stanovanje 75 90 štirisobno stanovanje 80 96 štiriinpolsobno stanovanje 110 132 petsobno stanovanje 120 144 petinpolsobno stanovanje 135 162 šestsobno stanovanje 150 180 šestinpolsobno stanovanje 165 195 sedem in večsobno stanovanje 180 216 Pripomba: Popravek točk se upošteva samo pri stanovanjih, ki so stara nad 50 let. D) Tabela — dodatek točk za garaže v stanovanjski hiši v uporabi stanovalcev a) garaže velikosti do 15 m2 15 . b) garaže velikosti od 15—20 ms 20 c) garaže velikosti nad 20 m2 25 Vse druge garaže se obravnavajo kot poslovni prostori. Pojasnila k tabelam za ugotavljanje vrednosti stanovanja TABELA A. I — Gradivo in konstrukcija a) za kolibe se štejejo hiše iz protja ali improvizirane začasne hiše kratke trajnosti; b) za stavbe iz slabega gradiva se štejejo hiše iz lesenega predalčja. zapolnjenega z žgano ali nežgano opeko, hiše iz nabite gline in slabše lesene hiše; c) med stavbe mešanega gradiva spadajo stavbe, ki so zgrajene deloma iz slabega gradiva (ne-žgana opeka, oplet z glinasto oblogo, nabita glina, les in podobno), deloma pa iz trdega gradiva (opeka, kamen, beton in podobno), ter stavbe iz opeke in kamna, zidane z blatom in lesenimi stropovi ali stavbe iz opeke, pri katerih so zidovi debeli do 25 cm. V to skupino spadajo tudi stavbe iz t. i. tankih montažnih elementov slabše izdelave z nezadostno toplotno izola'cijo in lesene stavbe iz plohov, oblic ali poloblic brez posebne toplotne izolacije; č) za stavbe iz trdega gradiva se štejejo stavbe, pri katerih so zidovi iz opeke, debeline najmanj 25 cm. zidane v apneni malti ali zidovi iz kamna ali iz; gradiva, podobne kakovosti J lesenimi stropovi; d) za kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, ki imajo zidove iz istega materiala kot stavbe pod tč. č) in masivne stropove; e) za izredno kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, zgrajene iz opeke, betona, armiranega betone in skeletne stavbe z masivnimi stropovi; f) za potresno varnost zgrajene stavbe se štejejo le stavbe, ki so zgrajene po predpisih o potresni varnosti. 2 — Klet in drvarnica b) ža slabšo drvarnico na dvorišču se šteje lesena drvarnica iz kakšnega slabega gradiva (nežgana opeka, nabita zemlja, protje ipd.); c) za solidno zgrajeno drvarnico na dvorišču štejemo drvarnico iz trdega ali mešanega gradiva (opeka, leseno predalčje izpolnjeno 2 žgano ali nežgano opeko, kamen, beton ipd.l. Pripomba: Ce, posameznemu stanovanju pripadata dve ali več kleti oziroma drvarnic, se točkuje z ustreznim številom *pčk, ki odgovarjajo seštevku površin kleti ali drvarnic Pri drvarnicah na dvorišču in kleteh v stavbi merimo površino le tistega dela drvarnice oziroma kleti, ki ga uporabljajo posamezni stanovalci. 3 — P r a 1 n i c-a č) za mehanizirano pralnico v stavbi ali zunaj stavbe se šteje taka pralnica, ki ima napravt za mehanično pranje perila. 4 — Sušilnica za perilo c) za mehanizirano sušilnico perila v stavbi ali izven stavbe se šteje taka sušilnica ki ima napravo za mehanično sušenje perila (kalorifer, radiatorji v sušilnici) Sušilnice obravnavamo takrat, kadar je v hiši namenski prostor za sušenje perila. Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalci uporabljajo ali ne. 5 — Skupni prostori v kleti ali na dvo- rišču b) v skupne prostore se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni stanovalcem stavb kot: skupna shramba za kolesa, motorna kolesa, otroške vozičke, priročna drvarnica za otroke ali stanovalce, zaklonišče ipd. . Skupni prostori v kleti ali na dvorišču se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne. 6 — Skupni prostOjri v pritličju ali v nadstropjih’ - b) in c) za skupne prostore v pritličju ali nadstropjih se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni uporabnikom stanovanj kot so: skupni prostori za varstvo ali igro otrok, družabni prostori ali drugačni prostori, ki so namenjeni stanovalcem za skupno uporabo. Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne. 7 —: Balkoni, terase, lože a) in b) vsak balkon, terasa ali loža ne glede na namen, se točkuje z ustreznim številom točk. Balkoni so manjši odprti prostori in se samo z eno stranico naslanjajo na objekt ostale stranice pa so proste. - c) in č) terase so pohodne površine, ki se z eno ali dvema stranicama naslanjajo na objekt. Lahko so pokrite, delno pokrite ali v celoti nepokrite. Ne upoštevajo se terase, ki nadomestujejo streho nad kakšnimi prostori v nižjem nadstropju in tudi ne ravne strehe nad stavbo, marveč samo posebej napravljene odpete terase, ki pripadajo posameznemu stanovanju. d) in e) lože so prostori, ki jih obdajajo tri stene in so z ene strani proste ter pokrite vsaj do tri četrtine svoje površine. Za ložo je treba šteti tudi tako imenovane zimske verande, ki so z več strani zaprte z enkratno zasteklitvijo (brez toplotne izolacije). Pripomba : površino elementov, naštetih v točkah 2—7 ne štejemo v skupno površino stanovanja, temveč določimo zanje le število točk, ki se prišteje k seštevku točk stanovanja po tabeli A. 8 — Višina sob — višino sob merimo od površine poda do stropa — pri poševnih stropih, na katere pogosto naletimo na mansardah in pri podstrešnih stanovanjih, se točkuje višina sob kot pod tč. 8b) tabele. Če je maksimalna višina sobe 2,20 m. se točkuje njena višina kot pod tč. 8a) tabele. — pri obokanih stropih se meri višina sobe od tal do opore oboka in doda polovico višine oboka. 9 — Vrata a) za vrata slabe kakovosti se štejejo vrata iz desk (tesarska vrata) in vrata slabe izdelave ponavadi pri starih hišah. b) in c) posebno pojasnilo ni potrebno. 10 — Okna a) za okna slabe izvedbe se štejejo enojna okna v starih hišah od b) do e) posebno pojasnilo ni potrebno. 11 —Obdelava sten v sobah b) za slabo ometane stene se štejejo stene, pri katerih je površina neravna (valovita) ali surovo obdelana ali pa so stene ometane z blatno malto in pobeljene, ali pobarvane z navadno barvo; c) za dobro ometane stene se štejejo normalno ometane stene z ravno površino, ki so pobeljene ali pobarvane z navadno barvo; č) za stene, zglajene z mavcem se štejejo stene, pri katerih je vsa površina zglajena s tanko plastjo mavca in pobarvane z navadno barve ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče); d) tapete — pretežni del. 12 — Obdelava sten v kuhinji in kopal- n i c i — mišljeno je barvanje že ometanih sten v kuhinji in kopalnici z oljno ban*o ter obloge z emajliranim lesonitom (oblaganje s ploščicami ali s kakšnim drugim materialom se točkuje posebej po tč. 22). 13 — Tla v sobah c) navadna lesena tla so izdelana iz desk. ki so položene tako, da se dotikajo (niso med seboj vžlebljena); č) boljša lesena tla so izdelana iz ožjih desk. ki so med seboj povezana med pero in utor (ladijska tla), lahko so tudi pobarvana. 14 — Tla v kuhinji in kopalnici — če so podi v kuhinji in kopalnici različne kakovosti (kuhinja ima npr. ladijska tla. kopalnica pa keramične ploščice), vzamemo tisto število točk, ki ustreza kakovosti poda, katera površina je večja. 15 — Plinska napeljava v stanovanju — plinska napeljava v stanovanju se le tedaj ne točkuje s predpisanimi točkami, kadar plina ni mogoče uporabljati, ker ni priključka na mestno plinsko omrežje; — če uporabnik stanovanja ne uporablja plinske napeljave iz kakršnegakoli drugega vzroka (ker je napeljava pokvarjena ali zamašena, ker nima aparata itd.) se predpisane točke kljub temu računajo. 16 — Tovorno dvigalo in jašek za sme- ti — posebno pojasnilo ni potrebno. 17—Naprave za ogrevanje stanovanja — za zidane peči se štejejo peči, ki so zidane iz navadne opeke, za železne peči se štejejo navadne železne peči; — za lončene peči se štejejo peči in kamini, izdelani iz lončenih pećnic ali peči, zidane iz materiala podobne kakovosti (klinker). Sem spadajo tudi železne peči boljše zunanje izdelave, ki so znotraj obložene s Samotno opeko. Pripomba: element pod tč. b) točkujemo samo, če v stanovanju ni peči in so samo priključki. Pod tč. e) spada razvodna hišna instalacija, radiatorji, prostor za deponijo premoga oziroma cisterna za mazut ali olje, pri priključku na toplarno ali skupno kotlarno pa razdelilna postaja. Kotlovnica ni všteta. 18 — Električna napeljava b) napeljava za delno razsvetljavo je napeljava, na kateri so samo izvodi za žarnice in največ en priključek (vtičnica). Za delno razsvetljavo se šteje napeljava, ki je izpeljana nad ometom, ne glede na število svetlobnih mest; c) napeljava za popolno razsvetljavo je napeljava, ki ima svetlobna mesta na stropih ter vtičnice za nadomestna svetlobna telesa. Napeljava je izpeljana pod omet; č) po tej točki se točkuje električna napeljava, kadar je dana možnost priključka za gospodinjske stroje in tehnične naprave — električna peč, sevalnik. pralni stroj itd. 19 — Osebno dvigalo — če'je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, se vsako nadaljnje dvigalo točkuje posebej s štirimi točkami, 20 — Vodovod c) po tej točki se točkuje vodovodna napeljava v stavbi ne glede na lego (pritličja ali v nadstropjih); d) vodovod v stanovanju se točkuje ne glede na število odtočnih mest. 21 — Kanalizacija c) in d) velja tolmačenje kot pod tč. 20. 22 — Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču — po tej to.čki se točkuje obložena površina sten in obloga obzidanih kopalnih kadi in štedilnikov. 23 — Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambi) — meri se čelna površina (vertikalna projekcija) stenske omare. 24 — Kuhinjskaoprema a) meri se čelna površina vgrajene opreme. Ne upošteva se vgrajena stenska omara, ki nado-mestuje shrambo; j) pomivalna omarica je poseben kuhinjski element v pločevinasti izdelavi (emajliran) Njena čelna površina se ne šteje v površino kuhinjske opreme. 25 — Ločeno stranišče — če je v stanovanju ali na dvorišču stranišče brez vode za izpiranje, se ne točkuje — kvadratura stranišča v stanovanju ne glede na sistem izpiranja še upošteva v kvadraturi stanovanja — površina WC se v primeru kadar imata dva ali več stanovanj en WC. prišteva 'vsakemu stanovalcu del površine, ki odpade na število uporabnikov dveh ali več stanovanj. 26 — Kopalnica i) po tej počki se točkujejo posamezni elementi le tedaj, kadar v kopalnici nastopa le pp eden od njih. 27 — Električni radiatorji in plinske peči — ne točkujejo se navadni grelci, temveč gamo električni radiatorji in plinske peči. 28 — Dodatna oprema in instalacije c) priključek na toplo vodo iz toplarne ali iz kotlarne — če uporabnik stanovanja ne uporablja napeljav iz kakršnegakoli vzroka (ker je napelja- ■ va pokvarjena, zamašena ali odklopljena itd.) se mu predpisane točke kljub temu točkujejo, č) če obstaja možnost priključka telefona na javno telefonsko omrežje, se predpisane točke računajo, ne glede na to, če uporabnik stanovanja nima telefonskega aparata; d) za skupinsko TV anteno ali žični TV priključek sc šteje instalacija,, speljana od skupne TV antene na strehi hiše do posameznega stanovanja; točke se računajo ne glede na to, če jo uporabnik stanovanja ne uporablja. 29 — Ur.editcv dovoza — dostop ni urejen, če se ne more priti z avtomobilom (zaradi preozkega ali popolnoma neurejenega dostopa) do hiše, v kateri se stanovanje točkuje. 30 — Ugodnost zaradi vpliva števila stanovanja — točke se upoštevajo pri zgradbah v strnjenem naselju in pri hišah, ki niso stare več kot 50 let. " TABELA B Namen tabele je, da se na enostaven način popravi seštevek točk, dobljen po tabeli A. Razlog za ta popravek je v tem, ker vrednost nekaterih stanovanjskih elementov ne raste sorazmerno s stanovanjsko površino (npr. oprema in drugo). To nesorazmerje je toliko v.ečje, kolikor je stanovanje boljše opremljeno. Za stanovanja, ki dobijo po tabeli A manj kot 70 točk, se popravek ne upošteva. Ko dobimo po tabeli A seštevek točk za stanovanje, tedaj po tabeli B temu seštevku prištejemo ali od njega odštejemo ustrezno število točk, ki je odvisno od kvadrature stanovanja, npr.: stanovanje 80 m2, ki je dobilo pp tabeli A 100 točk, bo imelo po tabeli B 100 - 4 = 96 točk. Od tako dobljenega števila točk se nato odštejejo točke po tabeli C. , TABELA C 1 — Obrabljenost stanovanja — Število točk po starosti stavbe je treba razumeti le kot okvir za oceno obrabljenosti stanovanja. Pri točkovanju je treba torej oceniti obrabljenost stanovanja in odmeriti v danem razponu toliko točk, kolikor jih ustreza dejanskemu stanju stanovanja. • Glede klasifikacije stavbe pod a) do d) velja pojasnilo k tabeli A pod 1 — gradivo — in konstrukcija. — S starostjo stavbe je mišljeno število let, odkar se je začela stavba uporabljati, do leta, v katerem se je izvršila splošna revalorizacija stanovanja. — Če gre za nadzManje stavbe se računa starost nadzidanih ali dozidanih stanovanj od takrat, odkar so ta stanovanja v. uporabi. 2 — Vlažnost stanovanja a) za popolno vlažnost stanovanja se šteje stanovanje, v katerem so stene vseh stanovanjskih prostorov precej vlažne iz raznih vplivov, za katere ni kriv uporabnik stanovanja. b) Stanovanje je deloma vlažno tedaj, fe nasto- pa vlaga v posameznih stanovanjskih prostorih v manjši meri. Če povzroča tako vlago uporabnik stanovanja po svoji krivdi, se ta ne upošteva. * 3 — Lega stanovanja v stavbi a) za kletno stanovanje se šteje stanovanje, katerega tla so 1 m ali več pod nivojem okolne-nega terena. b) Suterensko stanovanje je stanovanje, pri katerem so tla do 1 m pod nivojem okolnega terena. Če je teren nagnjen, se vzame sredino nivoja. č) Za stanovanje v nizkem pritličju se štejejo stanovanja, pri katerih so tla v nivoju oziroma do 1 m nad nivojem okolnega terena. 4 — Toplotna izplacija Slabo toplotno izolacijo imajo stanovanja, pri katerih so zunanje stene iz opeke, tanjše kot 38 centimetrov, iz lesenega predalčja, izpolnjenega z žgano ali nežgano opeko ali lesa brez posebne toplotne izolacije. Dalje stanovanje na podstrešju ali na mansardi, pri katerih stropi niso zadosti izolirani ipd. ter stanovanje z enojno zasteklitvijo na klimatskih območjih, kjer enojna zasteklitev ni običajna. 5 — Sončnost stanovanja a) Stanovanje je slabo osončeno, če so vse sobe obrnjene proti severu, če šo okna zelo majhna ali če jih zaslanjajo sosednje stavbe ali drevesa in zato v sobe ne,sije sonce. Ne upo-števa se osončenje stanovanja za zmanjšanje vrednosti stanovanja po vaseh. 6 — Onesnaženost zraka a) po tej točki se točkujejo stanovanja v neposredni bližini industrijskih objektov, ki v večji meri kvarijo zrak. 7 — Ropot . a) močan hrup ali trušč se ocenjuje takrat, kadar je hiša v predelu, kjer so v bližini tovarniški objekti, v katerih' stroji povzročajo velik ropot, hrup ali trušč v nočnih urah. Prav tako se ocenjuje ropot v primeru, če je hiša * ob tranzitni cesti, kjer je močan motorni pro- met ponoči. . d) Velja kot pod a), če je ropot izreden skozi vse leto. 8 — Praktičnost stanovanja — Stanovanje je nepraktično, če se vstopa vanj naravnost iz ulice ali z dvorišča, to je, če nima predprostora (predsobe, vetrolova ipd.), če je dostop v sobo samo skozi kuhinjo in če ima stanovanje neprimerno velike prostore. TABELA C Stanovanja, grajena pred I. svetovno vojno, imajo po navadi velike površine, predvsem so tu veliki hodniki in predprostori. Taka stanovanja so nefunkcionalna. Zato je namen te tabele, da uravnoteži stanovanje z nefunkcionalnimi površinami z običajnimi stanovanji. Pri izračunu vrednosti stanovanja se ne obračuna presežek površine, ki presega normativ maksimalno povečane stanarine. TABELA D Garaža v stanovanjski hiši v uporabi nosilca stanovanja se vrednoti kot drugi prostori v stanovanju (površina garaže se šteje v skupno površino stanovanja). Po izvršeni korekturi točk tabele A s tabelami B in C, se dodajo še točke za garažo z ozirom na njeno velikost. SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH 610. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 1., 3. in 5. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/73) in 142. Členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. maja 1973 sprejela ODLOK o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj 1. člen Na območju občine Šmarje pri Jelšah se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se oddajajo v najem, po merilih in odstotku, ki jih določa ta odlok. 2. člen Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotovi po stanju na dan 31. decembra 1971. 3. člen Kot merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se določajo: — vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe — funkcionalnost stanovanja — opremljenost stanovanja — lega stanovanja v zgradbi — starost in obrabljenost zgradbe — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja. 4. člen Vrednost stanovanja se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. člena odloka. Točkovanje se opravi po priročniku za ugotavljanje vrednosti stanoyanj, ki je sestavni del tega odloka. Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uoorabnikov stanovanj. 5. člen Vrednost enega stanovanja se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s številom točk, ki ustreza temu stanovanju in z vrednostjo ene točke. Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov v stanovanju. 6. člen Vrednost ene točke Znaša za celotno območje občine 24,00 din glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je oblikovala decembra 1971. Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so našteti v 6. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 7. člen Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo po merilih iz 3. člena odloka ugotovljene vrednosti stanovanj, ki so v zgradbi. Ce so v Isti zgradbi tudi poslovni prostori, ki se oddajajo v najem se ugotavlja njihova vrednost po enakih merilih in na isti način, kakor je določen za najemna stanovanja. 8. člen Vrednost najemnih stanovanjskih hiš in stanovanj ter stanovanj v etažni lastnini občanov, ki so v družbenih stanovanjskih hišah ugotavlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji. Stroški za ugotavljanje vrednosti se krijejo iz sredstev najemnin za stanovanja pri omenjeni organizaciji. , 9. člen Vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotavlja na naslednji način: — upošteva se opravljeno točkovanje stanovanj po stanju 1. avgusta 1965 in izvedejo popravki skladno z določbami 4. člena odloka; •— upoštevajo se vse spremembe, ki so nastale po opravljenem točkovanju na dan 1. avgusta 1965 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, sprememba namembnosti prostorov, modernizacija in obnova) pe šlede na to, na čigave stroške so bile opravljene. 10. člen Vrednost stanovanj v etažni lastnini občanov, ki se nahajajo v družbenih stanovanjskih hišah ravno tako ugotavlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji.' Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana in stanovanja, ki je posamezni del stavbe v lasti občana, ugotavlja skladno z določbami prejšnjega 'odstavka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja najpozneje do 31. decembra 1974, mora pa to prijaviti organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve pri občini. Število toCk 4 — Sušilnica a) ni sušilnice o b) sušilnica v stavbi 1 c) mehanizirana sušilnica v stavbi ali zunaj stavbe 2 11. člen Nosilec stanovanjske pravice, etažni lastnik, in najemnik poslovnega prostora mora omogočiti osebi, ki ugotavlja vrednost stanovanj in poslovnih prostorov, vstop v stanovanje ali poslovni prostor. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-8.6/73-1 1 Šmarje ,pri Jelšah, dne 31. maja 1973; Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. TABELA ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI STANOVANJA A) Tabela elementov stanovanja, za katere se ugotavljajo pozitivne točke 1 — Gradivo in konstrukcija Število točk a) kolibe 20 b) stavbe iz slabega gradiva 25 c) stavbe iz mešanega gradiva (slabo in trdo gradivo) 35 č) stavbe iz trdega gradiva 42 d) kvalitetne stavbe 46 e) izredno kvalitetne stavbe 50 f) potresno varno zgrajene stavbe 55 2 —Klet ali drvarnica a) ni kleti, ne drvarnice 0 b) drvarnica na dvorišču (slabša) 1 c) klet v stavbi, velikosti do 5 m* 2 (J) klet v stavbi, velikost od 5 do 10 m* 4 d) klet v stavbi, velikost 10 do 20 m’ 5 e) solidno zgrajene drvarnice na dvorišču se točkujejo kot kleti v stavbi z odbit- kom ene točke 3 — Pralnica a) ni pralnice 0 b) pralnica zunaj stavbe 1 c) pralnica v stavbi 2 č) mehanizirana pralnica v stavbi ali zunaj stavbe 3 5 — Skupni prostor v kleti ali na dvorišču a) ni skupnih prostorov v kleti ali na dvorišču o b) so skupni prostori v kleti ali na dvorišču 1 6 — Skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih a) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih do 10 m2 o b) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 10—30 m2 1 c) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 30—50 m2 2 d) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih nad 50 m2 3 7 — Balkoni, terase, lože a) balkon do 5 m2 2 b) balkon nad 5 m2 3 c) terasa do 5 m2 ,4 č) terasa nad 5 m2 . 6 d) loža do 5 m2 6 e) loža nad 5 m2 8 8 — Višina sobe a) do 2,20 m o b) nad 2,20 do 2,40 m 1 c) nad 2,40 do 3,20 m 2 č) nad 3,20 m 1 • t • 9 — Vrata glede na izvedbo kril a) vrata slabe izvedbe 2 I b) vrata z gladkimi krili . — iz mehkega lesa 4 — furnirana ali obložena s plastiko 5 — iz trdega lesa 6 fc) vrata s polnili ' — iz mehkega lesa 5 — furnirana ali obložena s plastiko 6 — iz trdega lesa 7 10 — Okna glede na izvedbo a) okna slabe izvedbe 2 b) enojna okna — lesne izvedbe 4 — kovinske izvedbe 6 c) vezana okna — lesne izvedbe 6 — kovinske izvedbe 8 č) dvojna okna — lesne izvedbe 7 — izvedba v kombinaciji s kovino 9 d) uporaba posebnih zaščitnih stekel (termopan, barvna stekla) 2 Število točk e) zasenčitev — platnene zavese ali rolete 2 — plastične ali lesene rolete ter vetrnice 4 — luxaflex rolete 5 11 — Obdelava sten v sobah a) neometane stene 0 b) slabo ometane stene 1 c) dobro ometane stene 2 č) stene fino zglajene ali obdelane . z dodatnimi oblogami (mavčne plošče) 3 d) stene gladko obdelane ali obložene s tapetami 5 12 — Obdelava sten v kuhinji inkopalnici a) oljnata barva ali emajliran lesonit v .kuhinji ali kopalnici do 20 m* 1 b) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici nad 20 m* 2 c) brez oljnega opleska ali emajliranega lesonita 0 13 — Tla v sobah a) zemlja 0 b) opeka ali beton 1 c) navadna (lesena) 2 • č) boljki lesena (ladijski pod) 3 d) ksilolit ali plastične mase (juta, file, vinaz, podolit ipd.) 4 e) parket (bukov, hrastov, lamelni) 5 f) moderni podi (tapisom ali podobno) 6 _ 14 — Tla v kuhinji in kopalnici a) zemlja 0 b) opeka, beton ali navadna tla iz desk 1 c) boljša tla iz desk (ladijski pod) ali teraco 2 č) keramične ploščice, ksilolit ali plastične mase 3 d) parket, topli pod 4 15 — Plinske napeljave v stanovanju a) ni plinskih napeljav 0 b) so plinske napeljave 2 16 — Tovorno dvigalo In jašek za smeti a) ni tovornega dvigala in ne jaška za smeti 0 b) jašek za smeti 1 c) tovorno dvigalo 2 17 — Naprave za ogrevanje stanovanja « a) ni peči in priključkov na dimnike 0 b) priključek na dimnike 1 c) zidana ali železna peč 1 č) lončena peč, plinska, oljna ali žarilna peč 2 Število točk d) etažna kurjava za posamezno stanovanje 15 e) centralna kurjava . 12 f) vsak nadaljnji element pod c) in č) 1 g) pod d) in e) se računa grelna telesa in hišna in stalacija brez kotlovnice in kotlov, ker gre vzdrževanje m amortizacija kotlovnic in kotlov v breme cene kurjave 18 — Električna napeljava a) ni električnih napeljav 0 b) napeljava za delno razsvetljavo 2 c) napeljava za popolno razsvetljavo 4 č) napeljava za popolno razsvetljavo termična napeljava in priključki za gospodinjske stroje 6 d) če je pri napeljavi pod c) in č) dvotarifni števec 1 19 — Osebno dvigalo a) ni osebnega dvigala 0 b) je osebno dvigalo 6 c) za stanovanje v kleti in v pritličju se ne upoštevajo predvidene točke za osebno dvigalo; če ima stavba skupne prostore (pralnico, sušilnico, prostor za varstvo otrok in podobno) nad prvim nadstropjem se-šteje 2 č) če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, za vsako nadaljnje dvigalo 4 20 — Vodovod a) ni vodovoda v bližini stavbe 0 b) vodnjak, kapnica, črpalka ali vodovodna pipa na dvorišču 1 c) vodovod v stavbi 2 d) vodovod v stanovanju 4 21 — Kanalizacija , a) ni kanalizacije • 0 b) .kanalizacija na dvorišču ali greznica (zidana straniščna jama) 1 c) kanalizacija v stavbi 2 d) kanalizacija v stanovanju 3 22 — Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču a) stene obložene s cementnimi ali teraco ploščicami ali s teracom: — do 15 m* 1 — nad 15 do 25 ms 2 — nad 25 m8 3 b) obložene s keramičnimi ploščicami ali plastičnimi masami: — do 8 m8 2 — nad 8 do 15 m8 3 — nad 15 do 22 m8 4 —% nad 22 m8 ' 5 c) stene obložene z naravnim kamnom ali mozaiki: — do 10 m* 3 Število točk — nad 10 do 20 ms 5 — nad 20 m2 8 23 — Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambah) a) iz mehkega lesa in lesonita: — 8 m2 1 — nad 8—15 m2 2 — nad 15 do 22 m2 3 — nad 22 m2 4 b) iz'mehkega lesa in vezanih plošč: — do 3 m" 1 — nad 3 do 6 m2 2 — nad 6 do 9 m2 3 — nad 9 do 12 m2 4 — nad 12 m2 5 c) iz mehkega lesa s furniranimi vezanimi ploščicami ali iz trdega lesa (nepleskano): — do 2 m* 1 — nad 2 do 4 m2 2 — nad 4 do 6 m2 3 — nad 6 do 8 m2 4 — nad 8 m2 5 24 — Kuhinjska oprema a) vgrajeno pohištvo iz mehkega lesa pleskano: — do 3 m2 1 — nad 3 do 6 m2 >2 — nad 6 do 9 m2 3 — nad '9 do 12 m2 4 * — nad 12 m2 5 b) vgrajeno pohištvo iz trdega lesa ali mehkega lesa obloženo z umetnimi masami: — do 3 m2 2 — nad 3 do 6 m2 3 — nad 6 do 9 m2 4 — nad 9 do 12 m2 5 — nad 12 m2 6 c) navadna vodovodna školjka 1 č) štedilnik zidan ali navaden emajliran 4 d) štedilnik električni ali plinski 5 e) štedilnik električni ali plinski z dodatno pečjo za ogrevanje 7 f) kombiniran električni in plinski štedilnik 8 g) pomivalno korito emajlirano 2 h) bojler v kuhinji 3 i) pomivalno korito iz nerjaveče kovine 4 j) pomivalna omarica v pločevinasti . izvedbi . 3 k) plinski ali električni rešo na dve plošči 1 l) nape z odvodom zraka z ventilatorjem ali aero filtrom 2 m) dodatna peč za ogrevanje 2 Število točk n) priključek za pralni stroj v stanovanju 1 o) priključek za pomivalni stroj v stanovanju 1 25 — Ločeno stranišče a) ločeno stranišče 3 b) ločeno stranišče z umivalnikom 4 c) stranišče za dvoje ali več stanovanj skupaj 1 Č) več kot eno stranišče v stanovanju (dodatno) 2 26 — Kopalnica a) kopalnica z banjo in pečjo za ogrevanje vode 5 b) kopalnica z banjo in bojlerjem ali priključek na toplovodno omrežje 6 c) kopalnica z banjo, pečjo za ogrevanje vode in bojlerjem' 7 č) kopalnica z bojlerjem in prho brez banje 4 d) umivalnik v kopalnici 1 e) bide 2 f) straniščna školjka v kopalnici 1 1 g) kopalnica za dvoje ali več stanovanj skupaj ne glede na opremo 1 h) sevalna peč 1 i) posamezni elementi v kopalnici so razčlenitev elementov za podpozicije a), b), c) in č) — banja 3 — peč za ogrevanje 2 — bojler ' 3 — prha 1 27 — Električni radiatorji in plinske peči a) za vsak radiator 2 28 — Dodatna oprema in instalacije a) vgrajen hladilnik do 1001 8 b) vgrajen hladilnik nad 100 1 12 c) priključek na toplo vodo iz toplarne ali kotlarne 4 č) priključek na telefon (za vsako številko) 1 d) skupinska TV antena ali žični TV priključek — . za vsak kanal 1 e) domofon in električna vrata: — domofon 1 — električna vrata 1 f) klimatizacija 10 g) premične stene v sobah (za vsakih 2 m2) 1 29 — Ureditev dovoza a) ni urejen . i 0 b) urejen z uvaljanim nasipom 1 c) tlakovan ali asfaltiran 2 Število toćk č) tlakovana ali asfaltirana površina označena za parkiranje vozil 3 30 — U godnos t i z ar adi vpliva števila stanovanj a) v enostanovanjski atrijski ali verižni hiši 10 b) v dvostanovanjski hiši ali vrstni hiši 8 c) v tri do šeststan'ovanjski hiši 5 Opomba: Kolikor so v stanovanju elementi, ki jih tabela A) ne vključuje, jih je točkovati po podobnih elementih v tej tabeli. B) Tabela za popravek seštevka po tabeli A) točk, dobljenih Velikost do 70,5 80,5 90,5 100,5 nad stanovanja 70 do 80 do 90 do 100 do 110 110 do 30 m2 — +4 + 6 + 8 + 10 + 12 nad 30—45 m2 — + 3 + 3 + 4 + 4 + 5 nad 45—60 m2 — + 1 +1 + 2 + 2 + 3 nad 60—75 m2 — —1 — 1 — 2 — 2 — 3 nad 75—100 m2 — —3 — 3 — 4 4 — 5 nad 100 m2 — —4 — 6 — 8 — 10 — 12 C) Tabela elementov stanovanja, ki se zanje ugotavljajo negativne točke 1 — Obrabljeno stanovanje Število točk a) kolibe — stare do 5 let 0 — nad 5 do 10 let 2 — nad 10 do 15 let 2—4 — nad 15 let 4—6 b) hiše iz slabega gradiva — stare do 8 let 0 — nad 8 do 16 let ' 4 — nad 16 do 24 let 4—6 — nad 24 let 6—8' c) hiše iz mešanega gradiva , — stare do 14 let 0 — nad 14 do 28 let 8 — nad 28 do 42 let - 8—10 — nad 42 let 10—12 č) stavbe iz trdega gradiva — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 10 — nad 40 do 60 let 10—15 — nad 60 let 15—20 d) Kvalitete stavbe — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 11 — nad 40 do 60 let 11—17 — nad 60 let . 17—22 e) izredno kvalitetne stavbe —‘stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 12 — nad 40 do 60 let 12—18 — nad 60 let 18—24 Število točk 2 — Vlažnost stanovanja ' a) popolna koliba 5 hiša iz slabega gradiva 8 ' hiša iz mešanega gradiva 11 stavba iz trdega gradiva 17 kvalitetna stavba 22 b) delna koliba 1 hiša iz slabega gradiva 2 hiša iz mešanega gradiva 3 hiša iz trdega gradiva 4 kvalitetna stavba 5 3 — Lega stanovanja v stavbi a) kletno stanovanje 12 b) stanovanje v podpritličju 6 c) stanovanje na podstrešju 4 č) stanovanje v nizkem pritličju in v IV ali višjem nadstropju v stavbi brez dvigala 2 d) stanovanje v II. in XII. nadstropju v stavbi brez dvigala 1 4 — Toplotna izolacija Stanovanja a) slaba toplotna izolacija 2 5 — Sončnost stanovanja a) slaba sončnost stanovanja 2 6 — Onesnaženje zraka a) zrak je v večji meri onesnažen- 2 7 — Ropot a) močan ropot — trušč . 2 b) izreden ropot 3 8 — Praktičnost stanovanja a) stanovanje je praktično koliba / 0 hiša iz slabega gradiva 1 hiša iz mešanega gradiva 2 hiša iz trdega gradiva 3 kvalitetna stavba 4 C) Tabela za popravek točk za stanovanjske površine Uporabna tlorisna površina stanovanja, ki presega za 20 "/o ali več normalno tlorisno uporabno površino za določeno vrsto stanovanj, se ne upošteva pri do- ločanju vrednosti stanovanja, ši po naslednji tabeli: Popravek točk se izvr- Normat. uporabe Velikost stanovanja stanovanjske povrSine m* Normatlv maksimalne oovečane površine + 20 “/» garsonjera — — enosobno stanovanje 33 39 enoinpolsobno stanovanje 42 50 dvosobno stanovanje 55 66 dvoinpolsobno stanovanje 62 74,5 trisobno Stanovanje 68 82 triinpolsobno stanovanje 75 90 štirisobno stanovanje 80 96 štiriinpolsobno stanovanje 110 132 petsobno stanovanje 120 144 petinpolsobno stanovanje 135 162 šestsobno stanovanje 150 180 šestinpolsobno stanovanje 165 195 sedem in večsobno stanov. 180 216 Pripomba: Popravek točk se upošteva samo pri stanovanjih, ki so stara nad 50 let. D) Tabela — dodatek točk za garaže v stanovanjski hiši v uporabi stanovalcev Število točk . a) garaže velikosti do 15 m2 15 b) garaže velikosti od 15—20 m2 20 c) garaže velikosti nad 20 m2 25 Vse druge garaže se obravnavajo kot poslovni prostori. Pojasnila tabelam za ugotavljanje vrednosti stanovanja TABELA A) 1 — Gradivo in konstrukcija a) za kolibe se štejejo hiše iz protja ali improvizirane začasne hiše kratke trajnosti; b) za stavbe iz slabega/gradiva se štejejo hiše iz lesenega predalčja, zapolnjenega z žgano ali nežgano opeko, hiše iz nabite gline in slabše lesene hiše; . c) med stavbe iz mešanega gradiva spadajo stavbe, ki so zgrajene deloma iz slabega gradiva (nežgana opeka, oplet z glinasto oblogo, nabita glina, les in podobno), deloma pa iz trdega gradiva (opeka, kamen, beton in podobno). ter stavbe iz opeke in kamna, zidane z blatom in lesenimi stropovi ali stavbe iz opeke, pri katerih so zidovi debeli do 25 cm. V to skupino spadajo tudi stavbe iz tk. imenovanih tankih montažnih elementov slabše izdelave z nezadostno toplotno izolacijo in lesene stavbe iz plohov, oblic ali poloblic brez posebne toplotne izolacije; č) za stavbe iz trdega gradiva se štejejo stavbe, pri katerih so zidovi iz opeke, debeline najmanj 25 cm, zidane v apneni malti ali zidovi iz kamna ali iz gradiva, podobne kakovosti z lesenimi stropovi; d) za kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, ki imajo zidove iz istega materiala kot stavbe pod tč. č) in masivne stropove; e) , za izredno kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, zgrajene iz opeke, betona, armiranega betona in skeletne stavbe z masivnimi stropovi: f) za potresno varnost zgrajene stavbe se štejejo 2 — Klet in drvarnica b) za slabšo drvarnico na dvorišču se šteje lesena drvarnica iz kakšnega slabega gradiva (nežgana opeka, nabita zemlja, protje ipd.); c) za solidno zgrajeno drvarnico na dvorišču štejemo drvarnico iz trdega ali mešanega gradiva (opeka, leseno predalčje izpolnjeno i žgano ali nežgano opeko, kamen, beton ipd.). Pripomba: Ce posameznemu stanovanju pripadata dve ali več kleti oziroma drvarnic, se točkuje z ustrez-hint številom točk. ki odgovarjajo seštevku kleti ali drvarnic. Pri drvarnicah na dvorišču in kleteh v stavbi merimo površino le tistega dela drvarnice oziroma kleti, ki ga uporabljajo posamezni stanovalci. 3 — Pralnica č) za mehanizirano pralnico v stavbi ali zunaj stavbe se šteje taka pralnica, ki ima napravo za mehanično pranje perila. 4 — Sušilnicazaperilo c) za mehanizirano sušilnico perila v stavbi ali izven stavbe se šteje taka sušilnica, ki ima napravo za mehanično sušenje perila (kalorifer, radiatorji v sušilnici). Sušilnice obravnavamo takrat, kadar je v hiši namenski prostor za sušenje perila. Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalci uporabljajo ali ne. v 5 — Skupni prostori v kleti ali na dvo- rišču b) v skupne prostore se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni stanovalcem stavb kote skupna shramba za kolesa, motorna kolesa, otroške vozičke, priročna drvarnica za otroke ali stanovalce, zaklonišče ipd. Skupni prostori v kleti ali na dvorišču se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne. 6 — Skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih b) in c) za skupne prostore v pritličju ali nadstropjih se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni uporabnikom stanovanj kot so: skupni prostori za varstvo ali igro otrok, družabni prostori ali drugačni prostori, ki so namenjeni stanovalcem za skiipno uporabo. Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne. 7 — Balkoni, terase, lože a) in b) vsak balkon, terasa ali loža ne .glede na namen, se točkuje z ustreznim številom točk. Balkoni so manjši odprti prostori in se samo z eno stranico naslanjajo na objekt, ostale stranice pa so proste. c) in č) terase so pohodne površine, ki se z eno ali dvema stranicama naslanjajo na objekt. Lahko so pokrite, delno pokrite ali v celoti nepokrite. Ne upoštevajo se terase, ki nadomestujejo streho nad kakšnimi prostori v nižjem nadstropju in tudi ne ravne strehe nad stavbo, marveč samo posebej napravljene odprte terase, ki pripadajo posameznemu stanovanju. d) in e) lože so prostori, ki jih obdajajo tri stene in so z ene strani proste ter pokrite vsaj do tri četrtine svoje površine. Za ložo je treba šteti tudi tako imenovane zimske verande, ki so z več strani zaprte z enkratno zasteklitvijo (brez toplotne izolacije). Pripomba : površino elementov, naštetih v točkah 2—7 ne štejemo v skupno površino stanovanja. temveč določimo zanjo le število točk, ki se prišteje k seštevku točk stanovanja po tabeli A. 8 — Višina sob — višino sob merimo od površine poda do stropa — pri poševnih stropih, na katere pogosto naletimo na mansardah in pri podstrešnih stanovanjih, se točkuje višina sob kot pod tč. 8b) tabele. Če je maksimalna višina sobe 2,20 m. se točkuje njena višina kot pod tč. 8a) tabele. — pri obokanih stropih se meri višina sobe od tal do opore oboka in doda polovico višine oboka. 9 — Vrata a) za vrata slabe kakovosti se štejejo vrata iz desk (tesarska vrata) in vrata slabe izdelave ponavadi pri starih hišah. b) in c) posebno pojasnilo ni potrebno. 10 — Okna a) za okna slabe izvedbe se štejejo enojna okna v starih hišah od b) do e) posebno pojasnilo ni potrebno. 11 —Obdelava sten v sobah b) za slabo ometane stene se štejejo stene, pri katerih je površina neravna (valovita) ali surovo obdelana ali pa so stene ometane z blatno malto in pobeljene, ali pobarvane z navadno barvo; c) za dobro ometane stene se štejejo normalno ■ ometane. stene z ravno površino, ki so pobeljene ali pobarvane z navadno barvo; č) za stene, zglajene z mavcem se štejejo stene, pri katerih je vsa površina zglajena s tanko plastjo mavca in pobarvane z navadno barvo ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče); d) tapete — pretežni del. 12 — Obdelava sten v kuhihji in kopal- nici — mišljeno je barvanje že ometanih sten v kuhinji in kopalnici z oljno barvo ter obloge z emajliranim lesonitom (oblaganje s ploščicami ali s kakšnim drugim materialom se točkuje posebej pod tč. 22). 13 — Tla v sobah c) navadna lesena tla so izdelana iz desk, ki so položene tako, da se dotikajo (niso med seboj vžlebljena); č) boljša lesena tla so izdelana iz ožjih desk. ki so med seboj povezana med pero in utor (ladijska tla), lahko so tudi pobarvana. 14 — Tla v kuhinji in kopalnici — če so podi v kuhinji in kopalnici različne kakovosti (kuhinja ima npr. ladijska tla, kopalnica pa keramične ploščice), vzamemo tisto število točk, ki ustreza kakovosti poda, katera površina je večja. 15 — Plinska napeljava v stanovanju — plinska napeljava v stanovanju se le tedaj ne točkuje s predpisanimi točkami, kadar plina ni mogoče uporabljati, ker ni priključka na mestno plinsko omrežje; — če uporabnik stanovanja ne uporablja plinske napeljave iz kakršnegakoli drugega vzroka (ker je napeljava pokvarjena ali zamašena, ker nima aparata itd.) se predpisane točke kljub temu računajo. 16 — Tovorno dvigalo in jašek za sme- ti — posebno pojasnilo ni potrebno. ■» 17 — Naprave za ogrevanje stanovanja — za zidane peči se štejejo peči, ki so zidane iz navadne opeke, za železne peči se štejejo navadne železne peči — za lončene peči se štejejo peči in kamini, izdelani iz lončenih pečnic ali peči, zidane iz materiala podobne kakovosti (klinker). Sem spadajo tudi železne peči boljše zunanje izdelave, kr so znotraj obložene s Samotno opeko. Pripomba: element pod tč. b) točkujemo samo, če v stanovanju ni peči in so samo priključki. Pod tč. e) spada razvodna hišna instalacija, radiatorji, prostor za deponijo premoga oziroma cisterna za mazut ali olje. pri priključku na toplarno ali skupno kotlarno pa razdelilna postaja. Kotlovnica ni všteta. 18 — Električna napeljava b) napeljava za delno razsvetljavo je napeljava, na kateri so. samo izvodi za žarnice in največ en priključek ivtičnica). Za delno razsvetljavo se šteje napeljava, ki je izpeljana nad ometom, ne glede na število svetlobnih mest; c) napeljava za popolno razsvetljavo je napelja- \ va, ki ima svetlobna mesta na stropih ter vtičnice za nadomestna svetlobna telesa. Napeljava je izpeljana pod omet; č) po tej točki se točkuje električna napeljava, kadar je dana možnost priključka za gospodinjske stroje in tehnične naprave —. električna peč, sevalnik, pralni stroj itd. 19 — Osčbno dvigalo — če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, se vsako nadaljnje dvigalo točkuje posebej s štirimi točkami. 20 — Vodovod c) po tej točki se točkuje vodovodna napeljava v stavbi ne glede na lego (pritličja ali v nadstropjih); d) vodovod v stanovanju se točkuje ne glede na število odtočnih mest. 21 — Kanalizacija ^ c) in d) velja tolmačenje kot pod tč. 20. 22 — Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču — po tej točki se točkuje obložena površina sten in obloga obzidanih kopalnih kadi in štedilnikov. 23 — Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambj) — meri se čelna površina (vertikalna projekcija) stenske omare. 24 — Kuhinjska oprema a) meri se čelna površina vgrajene opreme. Ne upošteva se vgrajena stenska omara, ki nado-mestuje shrambo; j) pomivalna omarica je poseben kuhinjski element v pločevinasti izdelavi (emajliran) Njena čelna površina se ne šteje v površino kuhinjske opreme. 25 — Ločeno stranišče^ — če je v stanovanju ali na dvorišču stranišče brez vode za izpiranje, se ne točkuje — kvadratura stranišča v stanovanju ne glede na sistem izpiranja se upošteva v kvadraturi stanovanja — površina WC se v primeru kadar imata dva ali več stanovanj en WC, prišteva vsakemu stanovalcu del površine, ki odpade na število uporabnikov dveh ali več stanovanj. 2(1 — Kopalnica i) po tej počki se točkujejo posamezni elementi le tedaj, kadar v kopalnici nastopa le po eden od njih. 27 — Električni radiatorji in plinske peči . — ne točkujejo se navadni grelci, temveč samo električni radiatorji in plinske peči. 28 — Dodatna oprema in i n s-t a 1 a c i j e c) priključek na toplo vodo iz toplarne ali iz kotlarne — če uporabnik stanovanja ne uporablja napeljav iz kakršnegakoli vzroka (ker je napeljava pokvarjena,\ zamašena ali odklopljena itd.) se mu predpisane točke kljub temu točkujejo; č) če obstaja možnost priključka telefona na javno telefonsko omrežje, se predpisane točke računajo, ne glede na to. če uporabnik stanovanja nima telefonskega aparata; d) za skupinsko TV anteno ali žični TV priključek se šteje instalacija, speljana od skupne TV antene na strehi hiše do posameznega stanovanja; točke se računajo ne glede na to, če jo uporabnik stanovanja ne uporablja. 29 — Ureditev dovoza — dostop ni urejen, če se ne more priti z avtomobilom (zaradi preozkega ali popolnoma neurejenega dostopa) do hiše, v kateri se stanovanje točkuje. 30 — Ugodnost zaradi vpliva Števila stanovanja — točke se upoštevajo pri zgradbah v strnjenem naselju in pri hišah, ki niso stare več kot 50 let. TABELA B) Namen tabele je, da se na enostaven način popravi ^eštevek točk, dobljen po tabeli A). Razlog za ta popravek je v tem, ker vrednost nekaterih stanovanjskih elementov ne raste sorazmerno s stanovanjsko površino (npr. oprema in drugo). To nesorazmerje je toliko večje, kolikor je stanovanje boljše opremljeno. Za stanovanja, ki dobijo po tabeli A manj kot 70 točk, se popravek ne upošteva. Ko dobimo po tabeli A seštevek točk za stanovanje, tedaj po tabeli B temu seštevku prištejemo ali od njega odštejemo ustrezno število točk, ki je odvisno od kvadrature stanovanja, npr.: stanovanje 80 m!, ki je dobilo po tabeli A 100 točk, bo imelo po tabeli B 100 — 4 = 96 točk. Od tako dobljenega števila točk se nato odštejejo točke po tabeli C. TABELA C) . 1 — Obrabljenost stanovanja — Število točk po starosti stavbe je treba razumeti le kot okvir za oceno obrabljenosti sta-’ novanja. Pri točkovanju je treba torej oceniti obrabljenost stanovanja in odmeriti v danem razponu toliko točk, kolikor jih ustreza dejanskemu stanju stanovanja. Glede klasifikacije stavbe pod a) do d) velja pojasnilo k tabeli A pod 1 — gradivo in konstrukcija. — S starostjo stavbe je mišljeno število let, odkar se je začela stavba uporabljati, do leta, v katerem se je izvršila splošna revalorizacija stanovanja. — Če gre za nadzidanje stavbe se računa starost nadzidanih ali dozidanih stanovanj od takrat, odkar so ta stanovanja v uporabi. 2—Vlažnost stanovanja a) Za popolno vlažnost stanovanja se šteje stanovanje, v katerem so stene vseh stanovanjskih prostorov precej vlažne iz raznih vplivov, za katere ni kriv uporabnik stanovanja. b) Stanovanje je deloma vlažno tedaj, če nastopa vlaga v posameznih stanovanjskih prostorih v manjši meri. Če povzroča tako vlago uporabnik stanovanja po svoji krivdi, se ta ne upošteva. 3 — Lega stanovanja v stavbi a) Za kletno stanovanje se šteje stanovanje, katerega tla so Im ali več pod nivojem okolnega terena. b) Suterensko stanovanje je stanovanje, pri katerem so tla do 1 m pod nivojem okolnega terena, če je' teren nagnjen, se vzame sredino nivoja. č) Za stanovanja v nizkem pritličju se štejejo stanovanja, pri katerih so tla v nivoju oziroma do 1 m nad nivojem okolnega terena. 4 — Toplotna izolacija Slabo toplotno izolacijo imajo stanovanja, pn katerih so zunanje stene iz opeke, tanjše kot 38 cm, iz lesenega predalčja, izpolnjenega • z žgano ali nežgano opeko ali lesa brez posebne toplotne izolacije. Dalje stanovanje na podstrešju ali na mansardi, pri katerih stropi niso zadosti izolirani ipd. ter stanovanja z enojno zasteklitvijo na klimatskih ottnočjih. kjer enojna. zasteklitev ni običajna. 5 — 'Sončnost stanovanja a) Stanovanje je slabo osončeno, če so vse sobe obrnjene proti severu, če so okna zelo majhna ali če jih zaslanjajo sosednje stavbe irii drevesa in zato v sobe ne sije sonce. Ne upošteva se osončenje stanovanja za zmanjšanje vrednosti stanovanja po vaseh. 6 — Onesnaženost zraka a) ,po tej točki se točkujejo stanovanje v neposredni bližini industrijskih objektov ki v večji meri kvarijo zrak. 7 — Ropot a) močan hrup ali trušč se ocenjujejo takrat, kadar je hiša v predelu, kjer so v bližini tovarniški objekti, v katerih stroji povzročajo velik ropot, hrup ali trušč v nočnih urah. Prav tako se ocenjuje ropot v primeru, če je hiša ob tranzitni cesti, kjer je močan motorni promet ponoči. d) Velja kot pod a) če je ropot izreden skozi vse leto. 8 — Praktičnost stanovanja — Stanovanje je nepraktično, če še vstopa vanj naravnost z ulice ali z dvorišča, to je, če nima predprostora (predsobe, vetrolova ipd.), če je dostop v sobe samo skozi kuhinjo in Če ima stanovanje neprimerno velike prostore. TABELA C) Stanovanja, grajena pred I. svetovno vojno, imajo po navadi velike površine, predvsem so tu veliki hodniki in predprostori. Taka stanovanja so nefunkcionalna. Zato je namen te tabele, da se uravnoteži stanovanje z nefunkcionalnimi površinami z običajnimi stanovanji. Pri izračunu vrednosti stanovanja se ne obračuna presežek površine, ki presega normativ maksimalno povečane stanarine. TABELA D) Garaža v stanovanjski hiši v uporabi nosilca stanovanja se vrednoti kot ostali prostori v stanovanju (površina garaže se šteje v skupno površino stanovanja). Po izvršeni korekturi točk tabele A s tabelami B in C, se dodajo še točke za garažo z ozirom na njeno velikost. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 611. Svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem skupščine občine Žalec je na podlagi 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov, upravnih in drugih organov občinske skupščine Žalec za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Uradni vestnik Celje, št. 15/70 in 25/70) ter 10. in 12. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) na svoji seji dne 12. junija 1973 sprejel ODREDBO o urcdiivi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen 1. člen Če ni s to odredbo drugače določeno, se za sklepanje družbenih dogovorov o cenah in za sklepanje samoupravnih sporazumov o spremembi zadržanih cen za proizvode in storitve iz pristojnosti občine uporabljajo določbe uredbe o načinu in postopku pri sklepanju družbenih dogovorov o cenah in uredbe o načinu in postopku pri sklepanju sporazumov o spremer»'.bi zadržanih cen za proizvode in storitve (Uradni list SRS. št. 34/72). f 2. člen Pri sklepanju družbenega dogovora o cenah o merilih zg njihovo oblikovanje ipd. sodelujejo svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem skupščine občine ali organ, ki ga ta pooblasti, — v strokovni odbor gospodarske zbornice SRS, •— poslovna združenja, katerih člani so organizacije združenega dela, ki dajejo v promet proizvode ali opravljajo storitve, na katere se nanaša dogovor. — občinska konferenca SZDL, — občinski sindikalni svet. Pri sklepanju družbenega dogovora o cenah za komunalne storitve sodeluje tudi komunalna organizacija združenega dela. ki take storitve opravlja. Pri sklepanju družbenega dogovora o stanarinah sodelujejo tudi organizacije združenega dela, ki gospodarijo s stanovanji in občinski solidarnostni stanovanjski sklad. Pri sklepanju družbenega dogovora o cenah za storitve na področju kulture in socialnega varstva sodelujejo tudi pristojne interesne skupnosti. 3. člen Sklepanje družbenega dogovora lahko predlaga vsak udeleženec družbenega dogovarjanja iz 2. člena te odredbe. . Predlog za sklenitev družbenega dogovora se pošlje svetu za blagovni promet, gostinstvo in turizem skupščine občine. Svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem določi organ ali organizacijo, ki naj organizira in izvede sklenitev družbenega dogovora ter pripravi njegov osnutek. 4. člen Sklenjene družbene dogovore je treba poslati upravnemu organu skupščine občine, ki je pristojen za cene, da jih evidentira. 5. člen Predlog, naj se začne postopek za sklenitev sporazuma -o spremembi zadržanih cen za proizvode in storitve, se predloži strokovnemu odboru gospodarske zbornice SRS v Celju, oziroma poslovnim združenjem. 6. člen V predlogu, naj se 'začne postopek za sklenitev sporazuma za posamezne proizvodne storitve, ni potrebno navajati vseh podatkov, predpisanih v 4. členu uredbe o načinu in postopku pri sklepanju sporazumov o spremembi zadržanih cen za proizvode in storitve, če je na predlog strokovnega odbora gospodarske zbornice SRS v Celju, s tem sporazumen upravni organ skupščine občine, ki je pristojen za cene. 7. člen Udeleženci pri sklepanju sporazuma so organizacije združenega dela, ki dajejo v promet proizvode ali opravljajo storitve ter veliki potrošniki takih proizvodov in Storitev in pristojni organi krajevnih skupnosti kot predstavniki individualnih potrošnikov. 8. člen Sporazum se šteje za sklenjenega, ko se z njim strinja kvalificirana večina predstavnikov organizacij združenega dela, ki dajejo v promet proizvode ali opravljajo storitve in kvalificirana večina predstavnikov potrošnje. Kvalificirano večino krajevnih skupnosti predstavljajo krajevne skupnosti, katerih število prebivalstva ustreza najmanj dvem tretjinam prebivalstva v občini. 9. člen Sklenjeni sporazum pošlje strokovni odbor gospo- ' darske zbornice SRS v Celju ali poslovno združenje upravnemu organu skupščine občine, ki je pristojen za cene, da da nanj soglasje. Ce organ za cene odreče soglasje o sporazumu, dokončno odloči svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem skupščine občine. » 10. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-9/73-3/4 Žalec, dne 12. junija 1973. Predsednik sveta za blagovni promet, gostinstvo Predsednik in turizem skupščine občine Žalec skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. Tone Laznik 1. r. 612. Svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem skupščine občine Žalec je na podlagi 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov, upravnih in drugih organov občinske skupščine Žalec za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Uradni vestnik Celje, št. 15/70 in 25/70), 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in na podlagi II., III., iv. in V. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73) na svoji seji dne 12. junija 1973 sprejel ODREDBO p ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine 1. člen Cene proizvodov in storitev, ki so po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) v pristojnosti občin, se oblikujejo na način in po postopku, ki ju določa ta odredba. 2. člen Maksimirajo se cene za naslednja živila v prometu na drobno: — za pasterizirano konzumno mleko, — za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, polbelega iz moke tipa 600, polčrnega iz moke tipa 800, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšeničnega Z dodatkom 30 % ržene moke). Pri določanju cen se upošteva ugotovitve, ki jih zavod SRS za cene sporoča skupščini občine glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje najvišje ravni cen. Cene za proizvode iz prvega odstavka tega člena, ki so veljale na dan uveljavitve te odredbe ni mogoče zviševati, dokler svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem na predlog zainteresiranih organizacij ne določi nove najvišje ravni cen. V primeru, da je za nivo cen iz prvega odstavka tega člena (zaradi enotnosti ali drugih razlogov) sklenjen družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum na ravni republike' ali zveze, daje na tak dogovor ali sporazum soglasje organ občine, pristoien za cene. 3. člen Za naslednje storitve se lahko cene spremenijo le s soglasjem sveta za blagovni promet, gostinstvo in turizem skupščine občine: — komunalne storitve; , — dimnikarske storitve; — stanarine in najemnine; — storitve socialnih zavodov. Pri dajanju soglasja k cenam storitev iz 1. odstavka tega člena se upošteva tudi skupno dogovorjene osnove in merila za oblikovanje cen stanarin v smislu 10. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72). 4. člen Za naslednje proizvode v prodaji na drobno in za storitve se cene lahko spremenijo le s soglasjem organa občine, ki je pristojen za cene: — sveže telečje meso. meso mladih pitanih goved, goveje meso, svinjsko meso in meso pižčancev broj-lerjev; — za priključevanje na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje. Pri dajanju soglasja k cenam svežega mesa, upošteva organ, ki je pristojen za cene: — ugotovitve zavoda SRS za cene, ki jih le-ta sporoča skupščini občine glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje ravni cen; — enotni razsek in ostala merila in kriterije, ki jih zavod SRj za cene sporoča skupščini občine; — določila eventuelnega samoupravnega sporazuma ali družbenega dogovora, sklenjenega na ravni republike; — ostala merila in dogovore na ravni republike. « 5. člen Svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem skupščine občine odredi najvišji odstotek marže za naslednja živila v prodaji na drobno: — za mlečne izdelke; — za mesne izdelke; — za mesne in ribje konzerve. Marža iz 1. odstavka tega člena pomeni skupen znesek, iz katerega krijejo svoje trgovske stroške organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom na drobno. Marža se sme zaračunavati na nabavno ceno izdelkov. Z nabavno Ano izdelka je po tej odredbi mišljena čista takurna cena, povečana za odvisne stroške. Z odvisnimi stroški so mišljeni stroški ?. nakladanjem in razkladanjem, stroški s transportom od nakladišča dobavitelja do razkladišča kupca, stroški z zavarovanjem blaga v transportu, transportni kalo, razbitje in okvara blaga t?r posebni pakirni in trai»»portni stroški (zimsko pakiranje, vrmtev embalaže ipd.). Ce trgovska delovna organizacija prodaja proizvode po cenah, ki jih določa proizvajalec, krije trgovske stroške iz pogodbenih rabatov. Pri odrejanju najvišjega odstotka marže s«a morajo upoštevati tudi merila in kriteriji, ki jih skupščini občine posreduje zavod SRS za cene. 6. člen Soglasje k predloženim stopnjarh marž v prodaji na drobno v primerih, ko gre za novo ustanovljeno podjetje ali prodajalno ali za razširitev poslovnega predmeta, daje organ pristojen za cene. Pri dajanju soglasja mora organ, pristojen za cene, upoštevati stopnje marž, ki jih za enake ali podobne proizvode zaračunavajo sorodne delovne organizacije. 7. člen Z dnem uveljavitve te odredbe prenehajo veljati; odlok o določitvi najvišjih maloprodajnih cen oziroma naj višjih marž za nekatere prehrambene proiz- vode (Uradni vestnik Celje, št. 21/88, 21/69 ih 18/70 ter Uradni list SRS, št. 17/72), odredba o zadržanju cen za posamezna živila in storitve na ravni 29. oktobra 1970 (Uradni vestnik Celje, št. 22/70, Uradni list SRS, št. 17/72), odredba o najvišji maloprodajni ceni za mleko na območju občine Žalec (Uradni list SRS, št. 17/72), odredba o spremembi odredbe o najvišjih maloprodajnih cenah za kruh pa območju občine Žalec (Uradni list SRS. št. 40/71 in 46/72), odredba o maksimiranju cen določenih proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 51/71). 8. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi 'v Uradnem listu SRS. St. 38-8/73-3/4 Žalec, dne 12. junija 1973. Predsednik sveta za blagovni promet, gostinstvo in turizem skupščine občine Žalec Tone Laznik 1. r. 613. Svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem skupščine občine Žalec je na podlagi 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov, upravnih in drugih organov občinske skupščine Žalec za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kol pristojnosti občinske skupščine (Uradni vestnik Celje, št. 15 70 in 25/70 ter 5. točke odloka o natančnejših pogojih Za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnost: občin (Uradni list SRS, št. 6/73), ^na svoji seji dne 12. junija 1973, sprejel ODREDBO o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco 1. člen Organizacije združenega dela in zasebniki so dolžni pošiljati organu skupščine občine, pristojnemu za cene, obvestila o spremembah cen (cenike), da jih evidentira. za naslednje proizvode in storitve: — za pekarske izdelke, razen za osnovne vrste kruha, za katerega se drobno prodajne cene določijo s posebnim predpisom; — za gostinske storitve (tudi obrati družbene prehrane) ; v — za oddajanje turističnih sob pri zasebnih gospodinjstvih; — za obrtniške storitve (razen dimnikarstih storitev); Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. — za transportne storitve zasebnikov. Organizacije združenega dela in zasebniki, ki predložijo v evidentiranje povečano ali novo določeno ceno za proizvode in storitve iz tega člena, morajo poleg cenika predložiti organu za cene skupščine občine tudi ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidna upravičenost predlagane ravni cen. 2. člen Prodaja po cenah iz cenika, poslanega v evidenco, ni dovoljena pred potekom 15 dni od dneva, ko je bil cenik poslan ali osebno predložen v evidenco. Upravni organ, pristojen za cene, lahko izjemoma na obrazloženo in upravičeno zahtevo organizacije združenega dela ali zasebnika skrajša rok iz prvega odstavka tega člena, zlasti ko je zvišanje cen posledica uradno določenih cen. 3. člen Cenik mora obsegati najmanj tele podatke: 1. naziv proizvoda oziroma storitve, 2. mersko enoto, 3. sedanjo in s cenikom predvideno novo prodajno ceno za proizvod oziroma storitev. Organ, pristojen za cene, lahko zahteva tudi druge podatke. * 4. člen Vsakokratne cene (cenike), proizvodov, izdelkov in storitev morajo imeti organizacije »združenega dela in r zasebniki izobešene na vidnem mestu v prostorih, kjer sprejemajo naročila strank, prodajajo izdelke ali opravljajo storitve. Organizacije združenega dela in zasebniki so na željo . stranke dolžni predložiti k izdanemu računu tudi podatke o splošnih pogojih, na osnovi katerih Opravljajo svoje storitve. 5. člen Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odlok o evidenci in kontroli cen za storitve na območju občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 44/64 in 63/64) in odredba o evidentiranju cen za gostinske storitve (Uradni list SRS, št. 5/71). Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-10/73-3/4 Žalec, dne 12. junija 1973. Predsednik sveta za blagovni promet, gostinstvo Predsednik in turizem skupščine občine Žalec skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. Tone Laznik 1. r. 614. Svet za komunalo, stanovanjske zadeve in urbanizem skupščine občine Žalec je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 17. maja 1973 sprejel SKLEP o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za del Žalca in Drešinje vasi na javni'vpogled I Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek zazidalnega načrta za — stanovanjsko sosesko »Podvin« v Zaicu in — kompleks stanovanjskih hiš v vzhodnem delu Drešinje vaši. II V času razgrnitve lahko k osnutkom poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija. III Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski ter na razglasnih deskah krajevnih skupnosti Žalec in Petrovče. St. 350-5/73-fl Žalec, dne 25. maja 1-973. ( Predsednik sveta za komunalo, stanovanjske zadeve Predsednik in urbanizein skupščine občine Žalec skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. Ivo Krašovic L r. POPRAVEK Ob primerjavi z izvirnikom se je ugotovile, da so v besedilu »Odlok o davkih občanov« objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 11-372/73 z dne 28. marca 1973 napake, zato se daje naslednji popravek: — Prvi odsčavek 1. člena se glasi: »V občini Ljubljana Vič-Rudnik se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine.« — V 4. točki 15. člena se v peti vrsti za besedami »temeljne organizacije združenega dela« vstavi besedilo »če presega letni dohodek 4.000 din, od dohodkov delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za temeljne organizacije združenega dela ...«. . — V prvem odstavku 18. člena se v tretji vrsti za besedami »s turističnim značajem« vstavi besedilo »oziroma, da je vsaj 70°/o celotnega dohodka, doseženega z obrtnimi storitvami 'ali gostinstvom s turističnim značajem,« St. 422-377/73 Ljubljana, dne 15. junija 1973. Iz skupščinske pisarne SOb Ljubljana Vič-Rudnik VSEBINA: Stran 192. Družbeni dogovor o izhodiščih za izvajanje in financiranje zdravstvenega varstva v letu 1973 193. Pravilnik o specializaciji zdravnikov, zobozdravnikov, diplomiranih farmacevtov in zdravstvenih sodelavcev z visoko izobrazbo SPLOŠNI akti republiških samoupravnih ORGANIZACIJ: 194. Sklep o določitvi višine enkratnega prispevka za rekreacijo 195. Najnižji in najvišji zneski osebnih dohodkov, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove 196. Sporazum o spremembi zadržanih cen za mlečne izdelke 197. Statut zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije 198. Pravilnik in tarifa o nagrajevanju odvetnikov AKTI NARODNE BANKE SLOVENIJE: 199. Odločba o pogojih za kredite, ki jih daje Narodna banka Slovenije poslovnim bankam iz sredstev primarne emisije PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN; 571. Odlok o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti skupščine mesta Ljubljane 1 ^ r 572. Odlok o ustanovitvi sklada za napredek turizma mesta Ljubljane 573. Skle^> o soglasju k spremembi zavoda Ljubljanski investicijski zavod, Ljubljana, Beethovnova 11 v gospodarsko organizacijo 574. Sklep o soglasju k dopolnitvi predmeta poslovanja komunalnega podjetja Kast Ljubljana 575. Sklep o soglasju k spremembi predmeta poslovanja komunalnega podjetja Kanalizacija Ljubljana 576. Sklep o soglasju k postavitvi namestnika občinskega javnega tožilca 577. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Doma gradbene srednje šole 578. Sklep o razrešitvi in imenovanju predstavnika družbene skupnosti v začasni skupščini kulturne skupnosti Ljubljana 588. 823 589. 825 590. 591. 834 592. 834 593. 835 594. 835 840 595. 596. 597. 844 598. 599. 845- 600. 841. 601. 84? 602. 84? 603. 848 604. 848 605. Stran Odlok o delovnem času pri upravnih organih skup- ščine občine Brežice 850 Odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač v določenem času na področju občine Brežice 851 Odlok o spremembi odloka o organizaciji uprave skupščine občine Brežice 851 Odlok o pomožnih objektih in merilih za določitev zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta v občini Brežice 851 ' Odlok o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči v karejih 4 in 5 za območje stanovanjske soseske Trnje (Brežice) 852 Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za del stanovanjske soseske Zakol - Trnje (Brežice) 852 Priročnik za ugotavljanje vrednosti stanovanj po odloku skupščine občine Brežice 853 Odlok o povišanju stanarin v občini Celje 856 Odlok o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje 857 Odlok o določitvi stanovanjskega standarda (Celje) 858 Odlok o splošni prepovedi gradnje ter prepovedi parcelacije zemljišč južno od avtoceste v Celju 861 Odlok o sredstvih občine Celje za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje , v gospodarstvu 862 Odlok o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1972 (Celje) 862 Odlok o zaključnem računu proračuna občine Celje za leto 1972 * 863 Sklep e potrditvi zaključnih računov skladov občine Celje za leto 1972 863 Sklep o podelitvi domicila aktivistom Osvobodilne fronte celjsko-savinjskce.a okrožja (Celje) 864 Odredba o mejah območja, kjer je obvezen odvoz smeti (Celje) • 864 Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Loška dolina za sofinanciranje programa' izgradnje šolskih objektov, rekonstrukcijo električnega omrežja in asfaltiranje cest (Cerknica) 865 Družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v občini Sevnica 867 579. Sklep o soglasju k imenovanju direktorja komunalnega podjetja Kanalizacija 848 580. Sklep o soglasju k postavitvi namestnika občinskega javnega tožilca 849 581. Sklep o imenovanju ravnatelja Doma učencev strokovnih šol Ljubljana-Sentvid 849 582. Sklep o imenovanju ravnatelja Doma tehniških šol v Ljubljani 849 583. Sklep o izvolitvi sodnikov občinskega sodišča I Ljubljana 849 584. Sklep o izvolitvi sodnikov občinskega sodišča II Ljubljana 849 585. Sklep o razrešitvi ravnatelja dijaškega doma Otona Zupančiča v Ljubljani 849 586. Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skupno- sti v delavski svet komunalnega podjetja Ljubljanski živilski trgi 850 607. Sklep o potrditvi zaključnega računa občinskega skla- da skupnih rezerv občine Slovenske Konjice za leto 1972 870 608. Odredba o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco (Šentjur pri Celju) 870 609. Priročnik za ugotavljanje vrednosti stanovanj po odloku skupščine občine Šentjur pri Celju 871 610. Odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj • (Šmarje pri Jelšah) 878 611. Odredba o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen (Žalec) 886 612. Odredba o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Žalec) 887 613. Odredba o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco (Žalec) 888 614. Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za del Žalca in Drešlnje vasi na Javni vpogled (Žalec) 889 587. Sklep o potrditvi statuta Ljubljanskega urbanističnega zavoda 850 Popravek odloka o davkih občanov (Ljubljana Vič-Kudnik) 889 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska*'tiskarna -Toneta Tomšiča-, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1973 lio din — Reklamacije se upoštevaje le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379 VIJ — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Zfro račun SoiOO-603-40323 - Oproščeno prometnega davka po mnenju sekretariata za informacije v Izvršnem svetu skupščine SR Slovenile št 421-1/72 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 21-32 Razglasni del z dne 27. junija 1973 LETO XXX Občinske skupščine, gradbena in projektivna podjetja, šole ter zdravstvene zavode obveščamo, da imamo na zalogi: Kormaiive za graditev in opreme posebnih - ostovnih loi za laže duševno prizadete otroke v SR Sloveniji kot dodatek k Uradnemu listu SRS, št. 1/73. • Sprejemamo naročila: ČZ URADNI LIST SRS, Ljubljana, Veselova 11, p. p. 379/VII Ljubljana Razglasi in objave Postavitev stalnega sodnega tolmača St. P 74/A-10 72 5420 Z odločbo republiškega sekretarja za pravosodje In občo upravo SRS v Ljubljani št. P74/A-10 72 z dne 1973 je bil postavljen za stalnega sodnega tolmača za nemški in srbohrvaški jezik za območje SRS Franjo Planinc, Celje, Kocbekova 5. Odločba se objavlja na podlagi 9. člena pravilnika o stalnih sodnih tolmačih z dne 27. 12. 1967, Ur. 1. SRS, št 1/68. Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo Register podjetij in obrtov Vpisi Okrožna ‘gospodarska sodišča razglašajo Kino bife, Stari trg pri Ložu. Vpiše se novo gostišče, ki ima sedež v Starem trgu pri Ložu. PredmeUposlovanja- točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, kave-in čaja, prodaja slaščic in bonbonov, mrzlih jedil, tobačnih izdelkov, vžigalic in razglednic. Začasni upravnik je Stanič Jože. Za gostišče podpisujeta: Stanič Jože, začasni upravnik in Krašovec Jože, knjigovodja, ki podpisuje sa-samostojno, v denarnih in materialnih zadevah pa podpisujeta oba skupaj, Dan konstituiranja: 11. 4. 1973. Gostišče je ustanovila Krajevna skupnost Loška dolina dne 1. 10. 1970 in 7. 4. 1973. ' Ljubljana, 10. maja 1973. Rg V 640 1 839 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Vzgojno poboljševalni dom, Radeče. Pri Radeških obrtnih delavnicah, Radeče se izbriše Ljudmila Prešiček, računovodkinja. Celje, 16. maja 1973. Rg VII 72/4 720 »KERA COMMERCE« — prodajalna keramike, porcelana, stekla in gradbenega materiala, Brežice. (Ulica prvih borcev 40/a) Izbriše se Stjepan Kosič, dosedanji poslovodja, ' in vpiše Franc Ocvirk, novi poslovodja. Rg VII 85 3 776 Plinarna — vodovod Celje. Izbriše se Drago Černetič, dosedanji direktor podjetja in vpiše Stane Polajnar, novi direktor podjetja. Rg I 120/15 779 Celje, 30. maja 1973. »Slovenijales« Ljubljana — »STIL« tovarna pohištva Koper. Vpiše se prodajalna te organizacije »SLOVENIJALES* Ljubljana — »STIL« tovarna pohištva Koper *—• pravna oseba — prodajalna pohištva na drobno, Koper, ul. JLA št; 20. Predmet poslovanja: prodaja pohištva na drobno. V. d. poslovodje: Vojvoda Bruno. Prodajalno je podjetje pridobilo s pripojitvijo »STIL« tovarne pohištva Koper. Prodajalna nima samostojnih pravic. Koper. 23.‘ maja 1973. Rg Ib 528/2 . 886 »INTEREUROPA«, mednarodna špedicija za transport, . Koper — skrajšano: »INTEREUROPA« Koper. Vpiše se organizacija združenega dela: »INTEREUROPA« Koper — carinsko' skladišče v Kopru, Ljubljanska c: 5, ki ima takle predmet poslovanja: shranjevanje uvoženega neocarinjenega blaga, domačega blaga, ocarinjenega za izvoz in prehodnega blaga. Poslovodja je Godnič Karlo. Rg Ib 68 135 891 »Intereuropa« Koper. Pri carinskem skladišču v Kopru, Ljubljanska cesta št. 5 se spremeni sedež, tako da se njegovo ime odslej glasi: »Intereuropa« Koper — carinsko skladišče Koper, Vojkovo nabrežje štev. 34. Rg Ib 68/133 890 Trgovsko podjetje »Jestvina«, na debelo in drobno Koper — skrajšano: Trgovsko podjetje »Jestvina«, Koper., Pri poslovalnici št. 30 »Vinotoč« Piran, Trg bratstva št. 2 se razširi predmet poslovanja na: prodajo na Ustanove, zavode, organizacije združenega dela in druge obveščamo, da smo v sodelovanju s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji založili obrazec PZU 1, 2 in 3 Prijava zaposlitve oziroma pogodbe » o delu za uživalca pokoj« ine Sprejemamo naročila: CZ URADNI LIST SRS, Ljubljana, Veselova 11, p. p. 379/VII Ljubljana drobno živil, kruha, delikates, tobaka in tobačnih izdelkov, dejavnost bifeja. Pri poslovalnici št. 2 »JESTVINA« MARKET, Koper, Titov trg št/ 2 se izbriše poslovodja Flandja Marjan ter vpiše na novo Vitez Ivan. Rg Ib 37/32, 33 889 Koper, 29. maja 1973. Industrija pohištva »Stol«, Kamnik. Vpiše se nova enota — »Stol-Inte-rier« Duplica, ki ima takle predmet poslovanja: prodaja na drobno naslednjega blaga: vse vrste pohištva (cela grupa); pisarniški material, papir, mape, košare in ostala organizacijska sredstva; starine in umetnine) izdelki domače in umetne obrti; oprema za gostinske, turistične, poslovne, šolske, zdravstvene in druge objekte: tepihi, zavese, rolete, tapete; dekorativne tkanine iz vlaken vseh vrst; prti za mize in ostala pregrinjala, linolej, tekači, za hodnike in podi vseh vrst; okrasi iž neplemenitih kovin; keramične figure, kristal; električni material za osvetljevanje — senčniki in ostala svetila; umetniška dela, skulpture, slike, reprodukcije; pisalni in računski stroji, telefoni, magnetofoni, diktafoni in drugi pisarniški stroji. Poslovodja je Slapnik Peter. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS podjetja dne 3. 2. 1973. Rg I 170 53 834 Iskra — industrija elementov in zabavne elektronike Ljubljana — v združenem podjetjit Iskra, Kranj. Vpišeta se novi pooblaščenki za podpisovanje Kalar Joži, šef finančne službe, ki sopodpisuje v finančnih zadevah in Selan Jelka, vodja finančne operativo, ki sopodpisuje v finančnih zadevah. Rg XIX 1528/2 833 IMP — Industrijsko-montažno podjetje, Ljubljana. Pri samostojni organizaciji združenega dela tovarni elektronaprav Ljubljana, Vojkova ul. 58 se izbriše v. d. direktorja Mazovec Lado in vpiše Šegula Rado, dipl. elek. ing., direktor, ki zanjo podpisuje V okviru njenih samostojnih pravic. Rg II 275/43 811 Poslovno združenje cestnih podjetij SRS, Ljubljana. Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Pantič Ana in vpiše Primožič Anton, vodja računovodstva, ki podpisuje v zadevah finančnega in materialnega značaja. Rg XII 246/7 822 Ljubljana, 24. aprila 1973. Iskra-tovarna usmerniških naprav. Novo mesto — v združenem podjetju Iskra Kranj. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Mrkšič Simo in vpi- še Čarman Stanislav, dipl. ing., kot vodja proizvodnega sektorja. Rg II 224/8 847 Modni salon za ženska oblačila, Ljubljana. Izbriše se upravnica Mustar Milka in vpiše, da je že vpisana pooblaščenka za podpisovanje Pavlin Pavla odslej upravnica. Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Lepičnik Anica in vpišeta Lumbar Cilka, kot računovodkinja in Trček Pepca, namestnica podpisnikov, ki podpisuje listine finančnega značaja. Rg II 325/6 816 Poslovno združenje — Gradbeno industrijska poslovna skupnost Slovenije — GIPPOS Ljubljana. Izbrišeta se dosedanja pooblaščenca za podpisovanje Capuder Alojz in Korošec Il^ago in vpišeta Roš Vitko, dipl. iur., vodja pravne službe, ki sopodpisuje listine vfinančnega značaja.' Pri že vpisani pooblaščenki za podpisovanje Slevec Sonji se vpiše, da sopodpisuje listine finančnega •značaja v odsotnosti vodje pravne službe.- Rg X 1145/13 820 Založniško grafično podjetje »Mladinska knjiga« Ljubljana. Pri temeljni organizaciji združenega dela »Založba« Ljubijana-pravni osebi se izbriše v. d. direktorja Ivan Potrč in vpiše direktor Ivan Bizjak. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Franc Potočnik in vpišejo 'Franc Predan, kot sekretar, Stane Žigon, vodja finančnega sektorja, ki sopodpisuje finančne dokumente in • Milan Matos, vodja prodajnega sektorja, ki podpisuje ko-mercialno-prodajne dokumente. Pri že vpisani pooblaščenki za podpisovanje Fanči Gregorc se vpiše, da je odslej šef računovodstva in sopodpisuje finančne dokumente. Pri že vpisani pooblaščenki Irmi Polajnar se vpiše, da je pomočnik vodje finančnega sektorja in sopodpisuje finančne dokumente. Rg XVI 1504/3 832 Združeno trgovsko podjetje ABC, Škofja Loka. Pri organizaciji Napredek Domžale se izbriše pooblaščenka za podpisovanje Habjan Ljudmila in vpiše Kotar Nina, namestnik računovodje, ki podpisuje v odsotnosti računovodje. Pri enoti: 38. Trgovina »Samopostrežba« Domžale, Kiosk Domžale, Ljubljanska c. se izbriše poslovodja Pavli Berta in vpiše poslovodja Svetlin Marija. Rg V 620/5 838 Ljubljana, 28. aprila 1973. Jugobanka Beograd — sedež Ljubljana. Vpiše se, da vodi sama knjigovodstvo in sama sestavlja zaključni račun. Rg X 1181/9 821 Veletrgovina »Špecerija«, Bled. Pri samostojni organizaciji združenega dela Klavnici, Radovljica, Cesta svobode 24a, se vpiše, da sama vodi knjigovodstvo in sama sestavlja zaključni račun. Rg I 40'28-B 845 Trgovsko podjetje »Merkur« vele-železnina, Kranj. Pri poslovni enoti Komunalna skladišča Kranj — pravni osebi se vpiše, da sama vodi knjigovodstvo in sama sestavlja zaključni račun. Rg IV 412/5 842 Trgovsko podjetje »Merkur« vele-železnina, Kranj. Pri poslovni enoti Železnina Radovljica — pravni osebi se vpiše, da sama Vodi knjigovodstvo in sama sestavlja zaključni račun. Rg I 90/21 843 Trgovsko podjetje »Manufaktura«, Ljubljana. Vpiše se nova enota — prodajalna 4, Ljubljana. Rojčeva ul. S/3, ki ima takle predmet poslovanja: trgovanje na drobno s tekstilnim blagom, kratkim in pletenim blagom ter konfekcijo, galanterijskim' in hazarskim blagom, otroško obutvijo, izdelki domače in umetne obrti. Poslovodja je Hočevar Darinka. Prodajalna nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 15. 2. 1973. Po sklepu DS z dne 15. 2. 1973 se ukine in zaradi tega izbriše iz registra enota: Trgovsko podjetje »Manufaktura« Ljubljana Prodajalna Ljubljana, Trubarjeva H. Rg IV 546/16 816 »Mavrica« — trgovsko podjetje s kemično tehničnim^ blagom na veliko in malo ter uvoz’in zastopanje tujih firm, Ljubljana. Pri prodajalni »Orient« Ljubljana, Titova c. 22 se izbriše poslovodja Markov Marko in vpiše novi poslovodja Kranjc Alojz. Rg II 284/37 812 Obrtno podjetje »Roška pralnica«, Ljubljana. Izbrišeta se pooblaščenca za podpisovanje Stevanovič Nada in Zargi Stane in vpišeta: Režek Gorazd, kot računovodja in Dušič Pavla, predsednica delovne skupnosti, ki sopodpisuje finančne listine. Rg X 1118/5 818 »Croatia« Zavod za osiguranje 1 reosiguranje s sedežem v Zagrebu, Mi-ramarska 22. Pri poslovni enoti Ljubljana, Erjavčeva c. 6 se spremeni sedež na Celovško c. 91 v Ljubljani. Rg XI 1254/5 823 URADNI LIST SRS St. 21-22 27. VI. 1973 ■»NEHAJ« poduzeće za vršenje usluga i promet robom na veliko i malo, Zagreb. Izbriše se iz registra predstavništva v Ljubljani, Samova ul. 12 na podlagi sklepa delovne skupnosti podjetja z dne 12. 4. 1973. Rg XIV 1409/4 82G »NEHAJ« poduzeće za vršenje usluga i promet robom na veliko i malo, Zagreb. Izbriše se iz registra skladišč št. 1 Ljubljana, Litijska c. 8 na podlagi sklepa delovne skupnosti podjetja z dne 12. 4. 1973. Rg XIV 1410/4 827 »NEHAJ« poduzeće za vršenje usluga i promet robom na veliko i malo Zagreb. Izbrise se iz registra skladišče št. 2 Ljubljana, Savsko nabrežje 47 na podlagi sklepa delovne skupnosti 12. 4. 1973. Rg XIV 1411/3 828 \ »Alpina« tovarna obutve, Žiri. Vpiše se nova ^nota: prodajalna Logatec, ki ima. takle predmet poslovanja: prodaja na drobino vseh vrst obutve in usnjene galanterije, ki dopolnjuje izbiro obutve ter prodaja na drobno pribora za obutev in nogavic. Poslovodja je Marija Košir. Prodajalna nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 21. 11. 1972- Rg II 206/100 841 Ljubljana. 7. maja 1973. Mizarstva Vižmarje, »Ljubljana. Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Pugelj Jože in vpiše Nahtigal Filip, tehnični vodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali računovodje. Rg II 334/8 814 Obrtna zadruga »Slamnik«, Men-geš. Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje Oraš Hilda in vpiše Korbar Marija, vodja splošnega sektorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Rg II 255/67 836 Trgovsko podjetje »Vino Gorica«, Nova Gorica. Vpiše se nova enota prodajalna Prevoje, ki ima takle predmet poslovanja: prodaja na drobno vina, drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač, odprtega vina od enega litra dalje »čez ulico«; prodaja na drobno tobačnih- izdelkov, vžigalic, sladoleda, bonbonov, čokolade in kesov v originalnem pakiranju. Poslovodja je Lenček Janez. Prodajalna nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je delavski svet podjetja »Vino Gorica« Nova Gorica dno 10. 4. 1973. Rg V 641 1 840 Ljubljana, 10. maja 1973. Poslovno združenje obrti, komunalne in male industrije, Ljubljana. Izbriše se pooblaščenka 'za podpisovanje Stibilj Matija in vpiše Lužar Marjan, računovodja, ki podpisuje dokumente finančnega značaja poleg direktorja. Ljubljana, 12. maja 1973. Rg X 1139/16 819 Slovenijales, Ljubljana. Pri tovarni »Jelka« Begunje pri Cerknici — pravni osebi se izbriše pooblaščenka za podpisovanje Bonač Marjanca irj vpiše Urbas Ivanka, kot računovodkinja. Ljubljana, 17. maja 1973. Rg V 602/2 837 Krenica-TOZD za notranjo trgovino in zastopanje inozemskih firm — pravna oseba, Ljubljana, v sestavu Bckija-Grude. Vpiše se nov pooblaščenec za podpisovanje Kerin Jože, komercialni direktor, ki podpisuje vse listine v notranji trgovini. Rg XVI 1475/5 829 Brivnice in čcsalnicc, Ljubljana. Vpiše se nova • enota poslovalnica št. 13, Ljubljana, Stari trg lla, ki ima takle predmet poslovanja: žensko frizerstvo. Poslovodja je Pavlovič Terezija. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS dne 30. III. 1973. Rg II 211/30 810 Ljubljana, 18 maja 1973. »Mercator« veletrgovina, import-export, Ljubljana. Vpišejo se nove prodajalne:. Prodajalna Dob pri Domžalah, ki ima takle predmet poslovanja: Prodaja na drobno: živila in gospodinjske potrebščine; delikatese; sadje in zelenjava. Poslovodja je Pavla Dragar. Prodajalna Javor, ki ima takle predmet poslovanja: prodaja na drobno: živila in gospodinjske potrebščine; delikatese; sadje in zelenjava. Poslovodja je Frančiška Bučar. \ Prodajalna Samopostrežba, Graška Dobrava pri Litiji. Prvomajska ul. 1, ki ima takle predmet poslovanja: prodaja na drobno: živila in gospodinjske potrebščine: delikatese; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; meso in mesni izdelki; sadje, zelenjava ter njihovi izdelki; alkoholne in brezalkoholne pijače v originalni embalaži; drogerijsko blago; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; izdelki domače in umetne obrti-, par-fumerijsko in kozmetično blago; proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas; steklo, porcelan in keramika; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine: mešano industrijsko blago; spominki in razglednice; cvetlice; semensko blago. Poslovodja je Darinka Lovše. Bife Graška Dobrava pri Litiji, Prvomajska ul. 1, ki ima takle pred- Stran 183 met poslovanja; priprava in prodaja mrzlih in toplih jedil; točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač; prodaja tobačnih izdelkov, vžigalic, 'spominkov in razglednic. Poslovodja je Frančiška Pibernik. Vse prodajalne nimajo samostojnih pravic.' Ustanovil jih je DS dne 12. 3. 1973. Pri prodajalni Zgornji Kašelj se izbriše, poslovodja Kepa Štefka in vpiše novi poslovodja Štefanija Mihelič. Rg II 181/409 808 »Mercator« veletrgovina., import-cxport, Ljubljana. Pri poslovni enoti Vrhnika se vpiše nova pooblaščenka za podpisovanje Stanonik Katarina, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in vpiše razširitev predmeta poslovanja še na: točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač; priprava in prodaja hladnih ter enostavno pripravljenih toplih jedil. Pri enotah: , prodajalna »Sadje«, Vrhnika, Tržaška c. 7, se vpiše sprememba imena v: prodajalna »Gradbeni material in pohištvo«, Vrhnika, Tržaška c. 7.; spremeni se predmet poslovanja tako, da glasi odslej: ,— prodajalna na drobno: železnina; zemeljski plin in plini iz procesa predelave nafte; stroji; instalacijski material; steklo, porcelan in keramika; gradbeni material; pohištvo; gospodinjski stroji in oprema: radioaparati in televizorji; orodje; prodaja na debelo: železnina in kovinsko blago; elektrotehnični material; gradbeni material: sanitarni in instalacijski material; pohištvo; tehnično blago za oskrbovanje proizvajalnih podjetij in obrti; izbriše se poslovodja Končnik Cirila in vpiše novi poslovodja Mele Anton. prodajalna »Na križišču« Vrhnika, Cankarjev trg 7 se izbriše dosedanji poslovodja Turšič Dušan in vpiše novi poslovodja Malnar Anton. 1 prodajalna »Zvezda« Vrhnika, Stara c. 5, prav št. 4, se izbriše poslovodja Grom Valentin in vpiše poslovodja Baškovič Marta. prodajalna »Dom« Vrhnika, Stara cesta 19 se priimek poslovodje Buh Betke spremeni v Nagode. prodajalna »Na vasi« Borovnica se izbriše poslovodja Dolenc Francka in vpiše poslovodja Brlogar Stanka. prodajalna »Špecerija« Blatna Brezovica št. 26 se izbriše poslovodja Gabrovšek Marinka in vpiše poslovodja Brence Francka. prodajalna »Stara Vrhnika« Stara Vrhnika št. 46 se izbriše poslovodja Slabe Katjuša in vpiše poslovodja Žirovnik Marjetka; prodajalna »Kamnik« Kamnik pod Krimom št. 29 se pri poslovodji Bov-ha Mariji vpiše sprememba priimka v Hočevar. Rg II 181/410 809 Ljubljana, 21. maja 1973. Centralni komite ZMS — posebna gostinska enota Mladinski dom Bohinj, p. Stara Fužina. Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Repinc Majda in vpiše Marija Erlah, računovodkinja, ki podpisuje vse listine finančnega značaja v mejah pooblastil in statuta ter drugih splošnih aktov. Rg I 138a/8 844 Združeno železniško transportno podjetje, Ljubljana. Pri gradbenem podjetju Ljubljana se izbriše pooblaščenka za podpisovanje Šajn Marija in vpiše Což Jožefa, vodja finančnega knjigovodstva, ki podpisuje vse računske akte v odsotnosti glavnega računovodje. Rg XVI 1503/4 831' Poslovno združenje Zveza hranil-no-kreditnih služb Slovenije. Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Gorazd Meta, računovodkinja,,ki sopodpisuje vse finančne listine skupaj z enim že vpisanim pooblaščencem za podpisovanje. Rg XIV 1405/6 824 Ljubljana/24. maja 1973. Gradbeno podjetje »Megrad«, Ljubljana. Pri obratu družbenega standarda GP ■»Megrad« Ljubljana, Celovška c.. 134 se izbriše poslovodja Kobal Evgen in vpiše Horjak Franc, poslovodja. Rg III 406/68 815 Ljubljana, 28. maja 1973. Gostinsko podjetje »Majolika«, Maribor. Pri bifeju »Predor« v Mariboru;-Šentiljska c. 110, se izbriše dosedanja poslovodkinja Hedvika Petrič in vpiše nova poslovodkinja Anica Lipar; pri gostišču »Izletnik« v Mariboru, Šentiljska c. 110, se izbriše doseda-poslovodja Stanko Rep in vpiše nova poslovodkinja Hedvika Petrič. ■ Maribor, 4. junija 1973. Rg 250/1-101 801 Zadružni register Spremembe Okrožna gospodarska sodiSfa razglašajo Opča poljoprivredna zadruga, Južni Primošten. Pri samostojnem obratu Ljubljana, Titova c. 242 se razširi predmet poslovanja še na: prodajo na veliko in mato: sadje, zelenjava in južno sadje. Izbriše se poslovodja Gvozdanovič Zora in vpiše novi poslovodja Kaj- fež Jakob, Ljubljana, 24. aprila 1973. Zadr VI 637/3 854 Obrtno nabavno prodajna zadruga »Obrt-oprema«, Ljubljana. Vpiše se prenos sedeža iz Scopoli-jeve ul. 6 v Ljubljani, na Trato št. 11 v Ljubljani. Izbriše se direktor Murn Rudi in vpiše v. d. direktorja Podržaj Jože. Ljubljana, 28. aprila 1973. Zadr VI 620/8 853 Obrtno nabavno prodajna zadruga predelovalcev plastičnih mas in umetnih smol »Plamas«, Ljubljana. Izbriše se dosedanji direktor Hrast Radovan in vpiše v. d. direktorja Grahek Karlo. Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Kobal Iva in vpišeta Gunčar Jaroslav, ki namesto direktorja v njegovi odsotnosti podpisuje vso dokumentacijo z vsemi pooblastili direktorja in Galuf Jože, vodja računovodskega sektorja, ki podpisuje finančno dokumentacijo. Ljubljana, 8. maja 1973. Zadr VI 608/12 852 Register zavodov Spremembe I krožna gospodarska sodlšća razglašajc Osnovna šola »Ivan Bnbič-Jager«, 1 Marezige. Izbriše sb dosedanji ravnatelj Cetin Aldo in vpiše'Kleva Peter, v. d. ravnatelja. Koper, 28. maja 1973. Rgz 79/5 892 Delavska univerza, Trebnje. Izbriše se direktor Potočnik Štefan in vpiše neprofesionalni direktor Kamin Štefan. Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Glogovšek Benedikta in vpišeta Keferle Slavka, računovodja, ki sopodpisuje finančne listine, v odsotnosti direktorja pa vse listine razen odredbodajalnih za izvrševanje finančnega načrta in Re-žun Franc, predsednik sveta, ki podpisuje vse listine v odsotnosti direktorja ali računovodje. Ljubljana, 17. aprila 1973. Rgz II 173/8-Z 879 Konfekcija »Mladi rod« zavod invalidske delavnice, Kranj. Izbriše'se dosedanji direktor Viktor Velikonja in vpiše novi direktor Uzeir Dreca. Izbrišeta se dosedanji pooblaščen-ki za podpisovanje Ana Volavšek in Ana Rozman in vpiše Tomo Filipčič, blagovril knjigovodja, ki podpisuje v odsotnosti računovodje. Rgz III 363/5-Z 882 »Lutkovno gledališče«, Ljubljana. Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Jana Lenašsi in vpiše Zebrer-Feguš Lidija, bon. računovodkinja, ki podpisuje finančne akte. Rgz III 288/5 865 Muzej Ljudske revolucije Slovenije, Ljubljana. Izbriše se dosedanji ravnatelj Radko Polič in vpiše, da je' vpisani pooblaščenec za podpisovanje Matija Žgajnar odslej v. d. ravnatelja. Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Erna Kramer, kot računovodkinja, ki podpisuje v poslovanju z SDK. Rgz III 226/4 86'4 Skupnosti zdravstvenih delovnih organizacij SR Slovenije. Izbriše se glavni tajnik dr. Jože Benigar in vpiše, da je že vpisana pooblaščenka za podpisovanje Irena Kapelj, dipl. oec., odslej v. d. glavnega tajnika. Rgz I 144/7 860 Ljubljana, 24. aprila 1973. Dom Visoke šole za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Ljubljana. Vpiše se sprememba naziva v Dom Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana. Izbriše se pooblaščenec za pbdpi-so vanje Rakovec France in vpiše Nolimal Franc, kot računovodja. Rgz III 341/2 871 Inštitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani. Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Iva Orel in vpiše Olga Jerman, računovodja, ki podpisuje vse računovodsko-knjigovod-ske dokumente samostojno, sopodpisuje pa vse finančne listine. Rgz I 102/8 858 Klinične bolnice Ljubljana — Inštitut za načrtovanje družine Ljubljana — pravna oseba. Pri že vpisani direktorici dr. Lidiji Andoljšek se dopolni vpis tako, da •glasi odslej: prof. dr. Lidija Andol-šek-Jeras, direktor. Izbrišeta se pooblaščenki za podpisovanje Marija Repše in Majda Oven-Ogrinc in vpišeta dr. Zdravko Ograjenšek, strokovni zdravstveni pomočnik direktorja in Ferencek Nada, vodja računovodstva, podpisuje finančne listine. Rgz III 361/2 873 Veterinarski zavod Slovenije, Ljubljana. Izbriše se dosedanji poblaščenec za podpisovanje dr. Ivo Vomer in vpiše dr. Nestor Klemenc kot namestnik direktorja. Rgz I 103/3 859 Vzgojno varstveni zavod »Najdi-hojea«, Ljubljana. Vpiše se nov sedež zavoda, ki je odslej: Ljubljana, Gorazdova ul. 6. Rgz IV 378/2 874 Zavod lokalne radijske postaje, Trbovlje. Vpiše se sprememba naziva v: »Radio Trbovlje-«. Rgz I 30/2-Z 877 Ljubljana, 28. aprila 1973. Biro gradbeništva Slovenije, Ljubljana. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Kokalj Franc in vpiše Kocutar-Prosenc Vida, računovodja, ki podpisuje vse listine finančnega značaja. Rgz III 339/3 ' 870 Center za napredek trgovine in embalaže, Ljubljana. Vpiše se sprememba imena, ki glasi odslej: Jugoslovanski institut za embalažo, trgovino in transport, Ljubljana. Rgz III 295/3 8G7 Veterinarska postaja, Logatec. Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Mihelčič Ana. Rgz IV 440,'2-Z 717 Poklicna kovinarska šola, Radovljica. Vpiše se sprememba naziva zavoda v: Šolski center Radovljica in razširitev predmeta poslovanja še na: — vzgoja in izobraževanje kadrov za gostinske poklice ter skrb za vzgojo, prehrano in stanovanje učencev v internatu. Rgz II 254/5 881 Dom počitka »Tišje«, Šmartno pri Litiji. Izbriše se direktor Primc Lado in vpiše novi direktor Grošelj Gusti. Rgz I 77/2-Z 878 Ljubljana, 10. maja 1973. Center za sodobno oblačenje in opremo, Ljubljana. Izbriše_ se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Stojan Stane in vpiše Bojan Pogačar, računovodja, ki sopodpisuje listine finančnega značaja. Rgz I 84/4 856 Šolski center za vzgojo pisarniških kadrov, Ljubljana. Izbriše se dosedanji ravnatelj Vlado Lenardič in vpiše, da je že vpisani pooblaščenec za podpisovanje Drago Žerjav odslej v. d. ravnatelja. Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje Anka Zafoštnik in vpišeta Lojze Gerden, profesor, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja in Mileva Sovdat, administrator-blagajnik, ki sopodpisuje listine finančnega značaja v odsotnosti računovodje. Rgz III 342/3 872 Višja šola za zdravstvene delavce, Ljubljana. Vpišeta se novi pooblaščenki za podpisovanje: Kandus Marija, kot namestnik direktorja in Svete Francka, materialni knjigovodja, ki poleg direktorja, in tajnika podpisuje za zavod. Rgz I 92/7 857 Vzgojno varstveni zavod Jarše, Ljubljana, (Rožičeva ul.) Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Jedretič Marjana računovodja, ki podpisuje za finančno-računovodske zadeve. Rgz III 289/3 860 Zavod za transfuzijo krvi SRS, Ljubljana. Izbrišeta se dosedanja pooblaščenca za podpisovanje Marta Petkovič in Dušan Slegl in Vpišeta Žontar Janez, glavni računovodja in Katarina Zlokarnik, kot namestnik glavnega računovodje. Rgz I 125/2 86'1 •Ljubljana, 12. majg 1973. Kmetijski poskusni center, Jable pri Trzinu. Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na: — proizvodnjo izhodiščnega semenskega .materiala in semenskega blaga; — dodelava in prodaja semenskega blaga; — kmetijska proizvodnja, dodelava, predelava in prodaja proizvodov ter oskrba z reprodukcijskim materialom; — pogodbeno proizvodno sodelovanje z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. Rgz I 27/2-Z 876 Ljubljana, 17. maja 1973. Razglasi sodišč Oklic o skrbnikih in razpravah eostavpem skrbniki bodo v tožbab nastopali toZence. katerih OlvalUCe o) «nano. na njihovo nevarnost in stroSke dokler ir sami ne eglastjo ali ne Ime nujejo pooblaščence P 1/72-9 • 4935 , V pravdni zadevi tožeče stranke mld. Zdenka Špan, ki jo zastopa mati in zakonita zastopnica Ema Špan, Mrzla planina št. 13, p Zabukovje, proti toženi stranki Momir Rakič, delavec, Srdeviči, p. Srbac. točasno v Nemčiji, Spesar Strasse 59, 8752 Laufach, zaradi povišanja preživnine. pet. 600 din, je sodišče postavilo začasnega zastopnika Janjo Urbas, sodno uslužbenko, ki ji je vročiti sodbo o postavitvi izostanka. Zastopnica bo zastopala toženca, dokler toženec ali njegov pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler skrbstveni organ ne sporoči sodišču, da je postavil skrbnika. Občinsko sodišče v Sevnici dne 8. maja 1973. Dražbeni oklici J 1133'72 5791 Dne 6. septembra 1973 ob 9. ud bo pri tem sodišču v sobi številka 2, prisilna dražba idealne polovice dru- žinske stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem v Ptuju, Gajzer-jeva ulica 23, last zavezanke O tili je Topolovec, stoječe na parceli. 64/8 stavbišče, dvorišče in travnik, katera je pripisana vi. št. 135 k. o. Ptuj, ki je družbena lastnina in pravice uporabe parcele št. 64/8 stavbišče, dvorišče in travnik zavezanke Otilije Topolovec. Cenilna vrednost ja 101,822,50 din, najmanjši ponudek je 67.882 din, varščina pa 10.183 din. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe je prijaviti najkasneje na dražbenem naroku preden se prične dražba, ker bi se sicer te pravice ne mogle več uveljavljati na škodo izdražitelja y dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbetji oklic, ki ie nabit na oglasni deski tega sodišča. Občinsko sodišče v Ptuju, dne 30 maja 1973. Oklii' dedičem O 1439/72-4 736 V zapuščinski zadevi po pok. Avguštinu Petriču, umrlem 2. decembra 1972, se poziva zap sin Janez Petrič, ki je neznanega bivališča, da se prijavi k dedovanju in to v roku enega leta po objavi tega oglasa, ali pa da poda ovir j eno dedno izjavo. Po preteku tega leta, bo sodišče izdalo sklep na podlagi podatkov s katerim je razpolagalo in po predhodnem zaslišanju začasnega skrbnika Marije Keršič, tusodne uslužbenke. Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 16. januarja 1973. O 538/72 5553 OzvatTČ Lenart, sin Alojza, kmečki delavec iz Zagorc št. 64 je dne 13. avgusta • 1972 umrl in ni zapustil oporoke. Do dediščine ima pravico tudi sin Ozvatič Janez,. rojen leta 1926, nazadnje stanujoč Zagorci št. 64. Ker sodišču ni znano njegovo prebivališče, živi pa nekje v tujini, v SFRJ pa nima pooblaščenca, naj se priglasi sodišču v enem letu od objave tega oklica. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. Občinsko sodišče v Ptuju, dne 4. junija 1973. O 878/72-11 5598 Pri občinskem sodišču II v Ljubljani teče zapuščinski postopek po pok Antonu Spelku, umrlem 8. VI. 1972, nazadnje stan. Ljubljana, Na gaju 9. Kot zakoniti dedič pride v poštev, zap. sin Anton Špenko, ki biva v tujini in Icaterega bivališče ni znano. Pozivamo ga, da sd priglasi sodišču kot dedič ali pa si postavi pooblaščenca v SFRJ, ki ga bo zastopal v zapuščinskem postopku. Če tega v roku enega leta po objavi oklica ne bo storil, bo sodišče odločalo o njegovih pravicah na snovi podatkov s katerimi razpolaga in po zaslišanju začasnega skrbnika Silve Požun, tusodne uslužbenke. Občinsko sodišče- II v Ljubljani, dne 30. maja 1973. Amortizacije vrednotnic, katerih imetniki ne pozivajo aaj v danem roku priglasijo tiodišću izdano v Mariboru 1966. leta. 5933 Beganovič Enes, Ljubljana, Titova 84, zdravstveno izkaznico. 5705 Begahovič Fikret, Ljubljana, Cesta na Bokavce 32, zdravstveno izkaznico. 5857 Begič Handija, Škofja Loka, Frankovo naselje 60, zdravstveno izkaznico, št. 114421. 5900 Begdvjč Suljo, Ljubljana, Topniška 27, zdravstveno izkaznico na ime Begovič Razija. ' 5999 Bergant Marjeta, Vodice 56 nad Ljubljano, spričevalo o zaključnem izpitu šole, za oblikovanje v Ljubljani, izdano leta ,1972. 5858 Bern Ludvik, Ljubljana, Sarhova 26, zdravstveno izkaznico na ime Bem Maja. 6063 Bešič Sero, Bukovica, zdravstveno izkaznico, št. 133543. 5901 Blaj Stanka, Ljubljana, spričevalo o končani osnovni šoli Ketteja-Mur-na v Ljubljani, izdano leta 1972. 5706 Blažič Martin, Jurišna vas 16, zdravstveno izkaznico, številka 133271. 5934 ■ Bobek Janko, Ljubljana, Pregar-čeva 11, Zdravstveno izkaznico, št. 761305. 6064 Boh Zora, Ljubljana, Matjaževa 7, zdravstveno izkaznico. 5707 Bohak Silvo, Marjeta 61, zdravstveno izkaznico, št. 945717.' 5935 Bojanovič Marjeta, Vojnik 78, spri-čevalaJV. letnika srednje zdravstvene šole v Celju. • i 5840 Borič Saban. Ljubljana, Stegne 14, zdravstveno, izkaznico. 6016 Borko Silva. Maribor. Snoflova 3, zdravstveno izkaznico, številka 218998. 5936 Brailo Mija, Ljubljana, Topniška 70, zdravstveno izkaznico. 5804 Bratkovič Franjo, Maribor, Pipu-ševa 6, spričevalo trgovske šole, izdano 1953 leta v Mariboru. 5670 Bukovec Avgust, Ljubljana, Ko-' seže 333, spričevalo III. letnika poklicne gradbene šole Ivana Kavčiča, izdano leta 1966. 5805 Badrljica Jasna, Ljubljana, Celovška'161, zdravstveno izkaznico. 6062 Bajc Anton. Koper. Cesta JLA 4, spričevalo I. letnika gradbene tehniške šole v Ljubljani, izdano leta 1951. 5759 Bajič Božo. Vrhnika, Opekarska 23, zdravstveno izkaznico. 5998 Bajrič Adil, Ljubljana, Majke Jugovičeve 8, zdravstveno izkaznico. 1 5856 Balant Jože, Radohova vas 20, Šentvid pri Stičnj, dobavnico SP/22 din 3.000. izdano od Termike, Kamnik. j. 5703 Bandič Dragomir, Miševiči, zdravstveno izkaznico. 5808 Banjac Miloš. Ljubljana, Poljanska 66. zdravstveno izkaznico. 5704 Batagelj Stanko, Ljubljana, Vrzde-nec 60 zdravstveno izkaznico. 5899 Batista Vekoslav. Koper. Markova oot 4a, zdravstveno izkaznico, št. 509326. 6152 Bukovec Brano, Ljubljana, Tržaška, 43, zdravstveno izkaznico. • 6000 Burica Janez, Ljubljana, Smartin-ska 199, spričevalo o zaključnem izpitu OS Polje. 5708 Cankar por. Kisel Tončka, Ljubljana, Na jami 7, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ Alojza Kebeta-Sentvid, izdano. leta 19CT. 5859 Cegnar Danijela. Celje, Na otoku 9, zdravstveno izkaznico. 6045 Celarc Franc. Dol 28, Borovnica, zdravstveno izkaznico, številka 026657. 6065 Celec Štefan, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 5806 Celestina Franc, Videm 27, zdravstveno izkaznico. 6001 Centrih Ernest. Maribor, Titova 35, spričevalo ESS 1964 leta izdano v Mariboru. 5937 Chiapolini Renata, Kamnik, Duplica 32a, zdravstveno izkaznico, št. 210936. . 5794 o Colarič Mira. Novo mesto, Cegelni-ca 21, končno spričevalo Osnovne šole Katja Rupena, izdano v Novem mestu. 5930 Conti Albina, Anhovo, Deskle 37, zdravstveno izkaznico, številka 698304. 5602 Crnkovič Slavko, Kamnik, Borisa Kidriča 26, zdravstveno izkaznico, št. 525305. 5847 Curin Marija, Kog 10, zdravstveno izkaznico. 6054 Cvijin Kata, Ljubljana, Rožna dolina c. 12/11, indeks filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani. 6072 Čeleš Ibro, Maribor, Shakespearova 8, zdravstveno izkaznico, številka 275045. 5938 Cerčinovič Agata, Maribor, Regentova 10, zdravstveno izkaznico, št. 539020. 5940 Černač Branka, Matenja vas 43, indeks, št. 81105021 VEKS Maribor. 5939 Čeme Jožica,. Srednja vas 3, spričevala 3. in 4. letnika in maturitetno spričevalo gimnazije , v Črnomlju. 5709 Černivec Lavra, Bilje 111, Renče, spričevalo o zaključnem izpitu dvoletne administrativne šole, izdano leta 1962, št. 4. 5603-v Cesnik Janko, Pivka, Palčje 10, zdravstveno izkaznico. 5807 Cof -Vladislav, Radeče 5a, indeks, št. 274/69 VTS, izdan v Mariboru. 5941 Colić Pajo, Prnjavor, Drenova 68, zdravstveno izkaznico. 5762 Davidovič Jelica Ljubljana, Za-kotnikova 1, zdravstveno izkaznico. 5640 Demšar Regina, Šenčur, Visoko 108, zdravstveno izkaznico, številka 804516. 5848 Dežman Edi, Ljubljana, Studentsko naselje, blok 10, študentsko zdravstveno izkaznico, 6105 Dimnik Marija, Dobrunje, Litijska 213, zdravstveno izkaznico. 5641 , Dizdarevič Hasam, Ljubljana, Vojkova 17, zdravstveno izkaznico. 6002 Djukič Momčilo, Ukrinjica 199, zdravstveno. izkaznico. 6066 Dokl Edvard, Maribor, Taborska 8, delovno knjižico, št. 221430. 5671 Dolničar Danica, Dobrova, Šujica 13, indeks FSPN, Titova 102. 6003 Dremelj Jože, Zg. Draga 15, zdravstveno izkaznico, št. 713033. 5711 Drobnič Lidija, Ljubljana, Kalanova 7, zdravstveno izkaznico. 5809 Dubravica Marinko, Logatec, zdravstveno izkaznico. 5710 Duh Marija, Ljubljana, Na Jami 3, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ Beltinci, izdano leta 1966/67. 5810 Durušek Renata. Celje, Dušana Kvedra 24, zdravstveno izkaznico. 5734 Džanovič Antanasko, Ljubljana, Mokrška 42a, spričevalo o kvalifikaciji voznika viličarja, izdano leta 1972 v Ljubljani 5860 Džinovci Sejdi, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 5760 Džokić Zagorka, Ljubljana, Ulica Padlih borcev 20, zdravstveno izkaznico. 5761 Erce Jože, Komenda 48, zdravstveno izkaznico, št. 081774. 5666 Eržen Jože, Ljubljana, Cesta na Brdo 64/2, zdravstveno izkaznico. 5861 Fajdiga Danilo, Ljubljana, Župančičeva 4, zdravstveno izkaznico. 5712 Ferk Jože, Maribor, Meljska 34 zdravstveno izkaznico, številka 682691. ' 5942 Fileš Ivan, Lavrica 57, spričevalo 2. letnika poklicne kovinarske šole v l/jubljani, izdano leta 1972. 6004 Fileš Rafael, Lavrica 57, zdravstveno izkaznico. J763 Filip Danica, Ljubljana, Cesta v Mestni log 64, zdravstveno izkaznico. 5862 Fjoreli Anica, Celje, Milčinsaega 2, zdravstveno izkaznico, št. 178267 na ime Fjoreli Amadeja. 6057 Fluher Jože, Slat. dol 1, Kungota, zdravstveno izkaznico, številka 979251. 5672 Frank Vladimir, Ljubljana, Tržaška 35, spričevalo o končani osnovni šoli. Vič- v Ljubljani, izdano leta 1965. 6067 Gajič Bore, Ljubljana, Koblarjeva 2, zdravstveno izkaznico. . 6068 Gajšek Marija, Dolnje Brezovo 2. zdravstveno izkaznico, številka 117550. 6134 Gerbec Stane, Domžale, Mausarjev trg 1, spričevalo o mojstrskem izpitu, št. 17/1961 za voznega ličarja. 6106 Glas Slavica, Ljubljana, Gornji trg 9, delovno knjižico 5642 Glušič Marko, Ljubljana, Moškri-čeva 2, zdravstveno izkaznico. 6069 Godec Dragica, Jurij ob Pesnici 19, zdravstveno izkaznico, številka 134842. 5943 Gogala Boris, Kranj. Gosposvetska 15, zdravstveno izkaznico, številka E-114712. 5863 Golmajer Jože, Sjj. Lipnica 6, zaključno spričevalo za 8. razred. 5928 Goričan Marija, Fala, Činžat 1, indeks višje agronomske šole, izdano 1973 v Mariboru.. 5944 Gorjup Franc, Oplotnica 140, spričevalo osemletke »Pohorskega bataljona«, št. 345 1-14/67-68. 5525 Grahek Branko, Ljubljana, Lepo-dvorskg 2, spričevalo II. letnika gimnazije, Šentvid, izdano leta 1970/71. 5902 Grahek Marija, Ljubljana, Brinje delovno, knjižico, reg. št. 1227. 6070 Granda Dušanka, Rafe 312, mesečno železniško vozovnico za relacijo Rače-Maribor, št. 128. 5945 Gredar Frančiška, Grad 97, zdravstveno izkaznico. 5604 Gregorc Andrej, Pšata 6, Dol pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, št. 49452. 6071 Habič Metka, Črnuče,. Izletniška '5, zdravstveno izkaznico.' 5756 Hadžič Rnmo, Ljubljana, Povšeto-va 12, zdravstveno izkaznico. 5766 Halilovič Ramo, Ljubljana, Koželjeva ulica, zdravstveno izkaznico. " ' 5643 Hasanagič Derviš, Ljubljana, Podutik 12, zdravstveno izkaznico. 5764 Hauptman Franjo, Sarajevo, Nikole Kašikoviča 7, zdravstveno izkaznico, št. SA 85691. 6073 Haziri Ismajl, Medvode 107a, zdravstveno izkaznico. 5767 Hliš Feliks, Sp. Jablance 2, Cir-kovci, delovno knjižico, številka 17338. " 5673 Hočevar Anton, Veliki Gaber, zdravstveno izkaznico. ; 5714 Hočevar Milan, Dobrunje, Bizovi-ška cesta 49, Zdravstveno izkaznico. 5713 Hojnik Ivan, Čreta 1, Slivnica, mesečno železniško vozovnico za relacijo Slivnica—Maribor. 5946 Hojžar Zdravko, Murska Sobota, Gimnazija, zdravstveno izkaznico, št. 826605. - 6125 Horjak Marjana, Podgrad N. H., zdravstveno izkaznico. 6140 Horjak Mišo, Laško, Pod Šmihelj 15, spričevalo I letnik gradbene šo- le Ivana Kavčiča, izdano leta 1972. 5811' Horvat Ana roj Grah, Murska Sobota. Stara ulica 11, mojstrsko spričevalo šiviljske stroke, izdano od Šolskega izobraževalnega centra za razne stroke v M Soboti z dne 28. VI 1963, št. 23/63. 5927 Horvat Franc. Bučkovci, Drakov-ci 99, delovno knjižico, št. 2924. 5749 Horvat Slobodan, Maribor, OF 40. zdravstveno izkaznico, številka 2011. 5674 Icič Dragoslav, Ljubljanat Majaronova 14, zdravstveno izkaznico. 5864 Ilič Boro, Lopar, zdravstveno izkaznico. 5812 Ilič Bolivoj, Ljubljana, Aleševa 41, zdravstveno izkaznico. 6074 Indihar Ludvik, Velike Lašče, Črni potok 7, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole kovinarske stroke, izdano leta 1962 v Ljubljani. 5768 Indihar Ludvik, Vrh 13, Škofljica spričevalo 3. letnika poklicne kovinarske šole v Ljubljani, izdano leta 1962. 5644 Intihar Jelka, Ljubljana, Staničeva 33, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne trgovske šole, izdano leta 1972 v Ljubljani. 6005 Istinič Vilma, Ljubljana, Celovška 149, spričevalo o zaključnem izpitu gimnazije v Šentvidu pri Ljubljani, izdano leta 1971. 5769 Ivkovič Tamara, Ljubljana, Streliška 1, zdravstveno izkaznico. 5903 Jagrič Marija, Celje, Švabova 2, diplomo .administrativne šole v Mariboru, na ime Pečovnik Marija. 6037 Jakomini Marta, Ljubljana, Hudo-vernikova 13, zdravstveno izkaznico, št. 043878. 5904 JakofMč Nada. Ljubljana, Resljeva 16, indeks fakultete za arhitekturo- gradbeništvo in geodezijo. 5715 * Jakšič Janja, Ig, zdravstveno izkaznico, št. A-149844. 6075 Jamnikar Mirko, Škofja vas, Pre-kovje 49, zdravstveno izkaznico. 5738 Jamšek Janko, Kamnik, Trdinova 5, izkaznico študentskega servisa v Ljubljani. 5716 Jankovič Džordž, Ljubljana, Zaloška 113, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 5865 Jelen Anka, Trbovlje, Dom in vrt 20a, zdravstveno izkaznico, številka 559543. 5517 Jožef Marjan, Novo mesto, Ragov-ska 7, spričevalo III. razreda zobo-tehnične srednje šole, izdano leta 1970 v Ljubljani. 5866 Juhart Ljudmila, Okoška gora, delovno knjižnico, ser. št. .953662, reg. št. 8433. 5478 Jurkovič Lidija,' Ljubljana, Streliška 5, zdravstveno izkaznico. 5770 Jutranjka, Sevnica, priliv, št. 35353141 z dne 13. IV. 1973 na Sch 1.919,20 na 3. (Tretjem) izvodu obrazca 743. 5140 Juvan Ferdo, Ljubljana, Hudover-nikova 6, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole kmtinarske stroke, izdano leta 1971, v Ljubljani. 5717 Karadzič. Milovan, Zalog, Pot na Tabor 25, zdravstveno izkaznico. 6076 Kastelic Jože, Ulica pohorskega bataljona 167, Ljubljana, zdravstveni izkaznici na ime Kastelic .Maja in Kastelic Petra. 6077 Katič Jožo, Zgonje jezersko, Kokra 71, zdravstveno izkaznico, št. G-52997G. ' 5740 Keček Jožica, Maribor, Goriška 9, zdravstveno izkaznico, številka 12986. 5675 Kerič Djevad, Zagorje, Kolodvorska 28, spričevalo o končani osnovni šoli Prežihovega Voranca V Ljubljani. 6107 Klasinc Anton, Župečja vas 19, spričevalo 5. razreda šole za ind.' te. pri TAM v Mariboru, izdano 1968/69. leta. J947 Klemenčič Marija, Topolje 8, zdravstveno izkaznico, št. 96537 kmetijskega zavarovanja. 5556 Klemenčič Milka, Šemr>eter pri Gorici, Prekomorskih brigad 3, zdravstveno izkaznico na ime Klemenčič Bojan. 5605 Klisura Nafiz, Litija, Cerovec 19, zdravstveno izkaznico. 5867 Klovar Suzana, Celje, Zoisova 3, zdravstveno izkaznico, številka 374853. 5813 Klun Polonca, Maribor, Tyrševa 30, indeks VEKŠ, izdan 1972. leta v Mariboru. 5676 Kocbek Janez, Sp. Duplek 70 zdravstveno izkaznico, številka 82613. 5948 Kocjančič Janez, Koper, delovno knjižico, reg. št. 1810. 5723 Koderman Marjan, Vrhnika, Pot v Mučivnik 12, zdravstveno izkaznico, št. 522454 na ime Koderman' Dar-ja- 5718 Kokalj Janko, Idrija, Gor. Novaki 31, zdravstveno izkaznico, št. 258648 kmetijskega zavarovanja. 5659 Kolarič Franc, Kamnik, Pot 27. julija 3, zdravstveno izkaznico. 6006 Komljen Ivo, Jesenice, Prešernova 5, zdravstvene izkaznice, na ime Komljen Ivo, Komljen Milka, Komljen Nevenka in Komljen Marjana. 6158 Kompan Andrej, Maribor, Partizanska 26, zdravstveno izkaznico, št. 920579. 5949 Kdndrič Damir, Ljubljana, Vodnikovo naselje 2, zdravstveno izkaznico. 5719 Kop Maks, Ravne na Koroškem, Trg vstaje 11, spričevalo mesarske stroke, izdano 1959 leta. 5950 Koren Marija, Kamnik, Cesta dr. Tibeta Zajca 4, zdravstveno izkaznico in spričevalo o zaključnem izpitu OŠ Toneta Brejca. 5814 Kosi Ljudmila, Novi Pazar, spričevalo osemletke izdano leta 1961/62 v Mariboru. 5631 Kpvsj Mirko, Maribor, Pjinarmška 19, zdravstveno izkaznico^ številka 192178. , ‘ 5680 Kostanjevec Branko, Ptuj, Trstenjakova 7, zdravstveno izkaznico, št. 841406. 6029 Kovač Peter, Nova Gorica, Valen-1 čičeva 3, diplomo poklicne šole elek-tro stroke, št. 6'49, izdano leta 1967 v Novi Gorici, 5905 Kovačevič Ivo, Ljubljana, Misle-jeva 3, zdravstveno izkaznico. 5815 Kovačevič Radovan, Podlubnik 89, zdravstveno izkaznico. 5720 , Kovačič Josip, Vinica, Trg Matije Gubca 15, diplomo šolskega centra TAM, izdano v Mariboru. 56'82 Kovačič Matija, Rakitna 45, zdravstveno izkaznico, št. A-306950. 5721 Kožuh Frančiška, Ljubljana, Run-kova 10, zdravstveno izkaznico. 5722 Krajnc Darko, Maribor, Zmeljičeva 23, delovno knjižico, št. 8727. 5678 Krajnc Gabrijela. Maribor, Ruška 95, delovno knjižico, št. 16005. 5951 Kraljevski Drago, Miklavž, Ulica prvih žrtev 34, zdravstveno izkaznico, št. 96310. 5677 . Kramar Janez, Ptuj, Nova vas 30, spričevalo o strokovnem izpitu KV delavca prometne stroke, št. 505/ 63. , 5679 Krasnuji Hajrullam, Bletj, Ljubljanska 43, zdravstveno izkaznico, št. 2507. . 5518 Krček Jože, Rogaška Slatina, Zg. Negonje 18, zdravstveno izkaznico. 5923 Krebelj Srečko, Maribor, Cankarjeva 23 a, zdravstveno izkaznico, št. 403805. 5952 Kropar Martina, Laporje 36, zdravstveno izkaznico, številka 381905. 5954 Krope Marija, Maribor, Frana Kovača 15, zdravstveno izkaznico, številka 275929. 5955 Kuduzovič Asim, Ljubljana, Vojkova 17, zdravstveno izkaznico. 5816 Kunstelj Marjan, Celje, Ul. frank, žrtev 28, zdravstveno izkaznico, št. 628749. • 5520 Kušenik Avgust, Gradišče v Slov. goricah, zdravstveno izkaznico, št 049423. 5956 Kuzman Frančiška, Celje, Cuprij-ska 7, zdravstveno izkaznico, Številka 21101. 6144 Kuzmanovič Slavica, Zagorica, Hajduk Velkova 1, zdravstveno Izkaznico, št. 2869. 5683 Lazar Igor, Ljubljana, Malejeva 22, zdravstveno izkaznico. 5906 Lazarevič Jevto, Selo Sepak, zdravstveno izkaznico. 5771 Leben Andreja, Zagorje, Trboveljska 2, spričevalo o zaključnem izpitu gostinske šole v Zagorju, izdano leta 1971. 6078 Lenček Mihael, Domžale 6, zdravstveno izkaznico, št 222094. 5817 Lenič Tone, Brezovica, Plešivica 36, zdravstveno izkaznico. 5772 Lerber Anita, Zg. Ložnica 39, spričevalo osnovne šole, izdano 1972. leta. 5957 Lesjak Jože, Šentjurje 12, spričevalo d končani šoli za voznike motornih vozil, št. 30 izdano 29. IV. 1970. 5802 Letinger Marjan, Maribor, Koprska 7, spričevalo mesarske stroke, izdano v Mariboru. 5958 Lindič Stanislav, Šmartno pri Litiji, Cerovica 19, zdravstveno izkaznico ih delovno knjižico. 6079 Ljaljič Ferid, Ljubljana, Pokopališka 36, spričevalo o končani osnovni šoli Ketteja Murna v Ljubljani, izdano leta 1967. 5818 Ljubič Franc, Rače, Ješenca 39, zdravstveno Izkaznico, številka 677315. 5684 Logar Majda, Ljubljana, Tesovnl-kova 51, delovno knjižico. 5773 Lončar Zlatko, Žalec, Florjana Pohlina 3, zdravstveno izkaznico, št. 048502. 5882 Lovrič Miro, Ljubljana, Glavarjeva 56, zdravstveno Izkaznico. 5774 Ložar Andrej, Ljubljana, Miklošičeva 15, indeks . srednje tehnične šole v Ljubljani. 6007 Lukič Radomir, Ljubljana, Tomačevo 24, zdravstveno izkaznico. 5645 Macun Štefka, Maribor, Kejžarje-*' va 10, zdravstveno izkaznico; številka 969891. 5959 Magajna Bogomil, Ljubljana, Vid-marjeva 8, zdravstveno izkaznico, št. 235055. 5646 Malajner Robert, Maribor, Trg svobode 3, zdravstveno izkaznico, št. 632811. - 5686 Mally Božislava, Ljubljana, Kebetova 21, zdravstveno izkaznico. 6108 Marinič Avgusta, Vedrijan 12, spričevalo 6. razreda OS, št. 9 z dne 26. VI. 1964. 5479 Marinič Feliks, _ Maribor, Slovenska 4, zdravstveno izkaznico, številka 006472. 5685 Marinič Ma^ta, Dobravlje 43, zdravstveno izkaznico, številka 683207. 5798 t Markonja Milka, Ljubljana, Dvor-žakova 6, spričevalo o zaključnem izpitu OS Tone Čufar, izdano leta 1972. 5868 Markovič por. Adamčič Angelca, Ljubljana, Podutiška 10, zdravstveno izkaznico. 5907 Mavec Stanislav, Ig, zdravstveno izkaznico, št. 243456 kmetijskega zavarovanja. 6008 Maver Zvonko, Postojna, Ljubljanska 29 a, delovno knjižico, reg. št. 5020/69. ' 5380 Merc Stanislav, Maribor, Lekarniška 1, zdravstveno izkaznico, številka 287063. 5960 Mičič Joco, Zvornik, Lokanj, delovno knjižico, št. 648317. 5961 Mičič Džurdže, Ljubljana, Endli-harjeva 25, spričevalo o zaključnem izpitu OS Boris Kidrič, Ljubljana, izdano leta .1966. 5819 Mihaljevič Matija, Limbuš, Ob Blažovnici 61, delovno knjižico, številka 9480. 5687 Mikec Robert, Maribor, Belokranjska 39, zdravstveno izkaznico, številka 37733. ' 5962 Miklavc Dragica, Rače 314, mesečno železniško vozovnico za relacijo Rače—Maribor, št. 476. 5963 Miklič Tomo, Ljubljana, Vrhovci cesta XXI/31, zdravstveno izkaznico. 5776 Mikulič Milan, Radizel 67, zdravstveno izkaznico, št. 073490. 5964 Mikulič Milan, Radizel 67, zdravstveno izkaznico, št. 073499. 5965 Mišja Alojz, Ljubljana, Celovška 286, zdravstveno izkaznico. . 5647 Milin -Bernarda, Ljubljana, Linhartova 34, zdravstveno izkaznico. 6009 Mlakar Milan, Ljubljana, Ižanska 96, zdravstveno izkaznico. 5775 Modec Karmfen, Domžale, Kamniška 11, zdravstveno izkaznico. 5869 Može Tilka, Kamnik, SGP »Graditelj«, zdravstveno izkaznico, številka 075774 na ime Može Breda. 5508 Muflizovič Smail, Ljubljana, Mi-slijeva 3, zdravstveno izkaznico. 5908 Muhič Ludvik, Primča vas 5, Zagradec, zdravstveno izkaznico. 5606 Mujič Azem, Teočak 171, zdravstveno izkaznico. 5870 Mulalič Mehmed, Ljubljana, Metelkova 13, zdravstveno izkaznico. 5724 Mtiller Miroslav, Morje 52, spričevalo poklicne šole za lesno stroko, izdano 1972. leta. 5966 Nagode Franc, Ljubljana, Pot v Zeleni gaj, zdravstveno izkaznico. ' 5648 Nekič Mladen, in Nekič Ante, Pod-gradina, zdravstveni izkaznici. 6)080 Nikolič Čedomir, Ljubljana, Zaloška 113, zdravstveno izkaznico. 5871 Nikolovski Duško, Ljubljana, Ljubeljska 23, zdravstveno izkazni-co; 6109 Nišič .Rasim, Medvode, Preska, zdravstveno izkaznico. 5820 Novljan Majda, Ljubljana, Celovška 347, spričevalo o zaključnem izpitu šole za blagovni promet št. 51 od 4/3-60. 5909 Oblak Silva, Skale 10, delovno knjižico, reg. št. 3820. 5557 Ogrin Jože, Velika Ligojna 21, zdravstveno izkaznico na ime Ogrin Magda. 6110 Olfacijo Albin, Ljubljana, Večna pot 57, zdravstveno izkaznico. 5910 Omen Matija, Kranj, Pševska cesta 1, zdravstveno izkaznico, številka S 030550. 5872 Orehovec Stjepan, Čakovec, Marija na Muri 453, zdravstveno izkaznico. - 5911 Osolnik Silva, Ljubljana, Potrčeva 14, spričevalo zaključno večerne osnovne šole Toneta Čufarja v Ljubljani, izdano leta 1972. . 6111 Pahor Božidar, Ljubljana, Cerkova 22, zdravstveno izkaznico. 6081 Pakiž Tatjana, Ljubljana, Šišenska 11, zdravstveno izkaznico. 6082 Pantar Saško, Ljubljana, Soška 26, zdravstveno izkaznico. 6010 Pavec Veronika, Ljubljana, Kam-nogoriška 36, dijaško avisto vozovnico, št. 777 za relacijo Sp. Dravlje— Splošna bolnica, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 5777 Pečar Janez, Zasip 31, zdravstveno izkaznico, št. 334569. 6160 Pečnik Viktorija, Lavrica 127, spričevalo o zaključnem izpitu OS Polje. 6011 Pegan Damjan, Gažon 62, Šmarje pri Kopru, spričevald I. letnika gradbene- šole Ivana Kavčiča, izdano leta 1971/72. 5821 Pejčinovič Radomir, Vrhnika zdravstveno izkaznico, številka 3116. . 6083 Peklar Anton, Miirkovci, Borovci 34, spričevalo o zaključnem izpitu OS v Markovcih. 5849 Penko Božo, Maribor, Sarhova 18, indeks VTS — strojni oddelek, izdan 1969/70 leta 5967 Perovič Vekoslava, Maribor, Ljubljanska 80, spričevalo III. letnika ESS izdano 1971/72 leta. 5688 Peršek Tone, Ljubljana, Kamniška 44, študentsko zdravstveno izkaznico. 5649 Pesjak Jakob,, Radovljica, Lancovo 29, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ — delavske' univerze Kranj, izdano leta 1973'. - 5778 Petkovšek Andrejka, Rovte, Zaplana 55,. zdravstveno izkaznico, št. 086413. 6012 Petrič Anton, Ljubljana, Poljanska 26, dijaško avisto vozovnico, št. 15701, za relacijo Splošna bolnica— Stegne, izdano od podjetja »Viator-. Ljubljana. ' 6112 Petrušič Milko, Stanari, zdravstveno izkaznico, št. 191135. 5650 Pezdirc Jadranka Ljubljana, Kvedrova 5, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ Trnovo, izdano leta 1966. - 591£ Pirnat Vlado, Ljubljana, Jožeta Jame 5, zdravstveno izkaznico. 6113 Plahutar Sabina, Celje, Drobničeva 8, zdravstveno izkaznico, številka 350275. 5511 Planovšek Stane, Šmartno ob Dreti 1, zdravstveno izkaznico. - 6031 Plaznik , Anton, Dob, Cešenik 8, zdravstveno izkaznico, številka 225105. . 5873 Plečko Angela, Maribor, Ertlova 12, zdravstveno izkaznico, številka 993058. 5968 Ploj Tomislav, Maribor, Kamniška 52, zdravstveno izkaznico, številka 945083. 5689 Podjed Ivan, Ljubljana, Riharjeva 2, delovno knjižico, reg. št. 9263, ser. št. 802324. 6114 Pogelšek Helena, Ptuj, Med vrti 8. zdravstveno izkaznico, številka 811417. • 5883 Polanc Janez, Ljubljana, Celovška 143, indeks akademije za glasbo v Ljubljani. 5651 Polc Leon, Ruše, Mali Beograd, delovno knjižico, št. 7839. 5690 Potočnik Ljubo, Krško, CKŽ 48. spričevalo I. letnika TSŠ v Krškem, elektro oddelek, za šolsko leto 1967/ 1968. 5756 Praprotnik Andrej, Ljubljana, Poljanški nasip 10, indeks Višje upravne šole v Ljubljani 6115 Predan Zvonko, Sliv. Pohorje 17 a, zdravstveno izkaznico, številka 275746. 5969 Premrl Milan, Vevče 40, spričevalo 3, letnika in o zaključnem izpitu po- klicne kovinarske šole v Ljubljani. . ' 6116 Premužič Franja, Maribor, Gubčeva 12, zdravstveno izkaznico, številka 963541 5970 Presinger Smilja, Celje, Zvezna 4 zdravstveno izkaznico št. 540922 na ime Presinger Primož. 5480 Prgcša Ante, Maribor, Hidromon-taža, zdravstveno izkaznico. 5929 Prinek Vinko, Sp Porčič 6, spričevalo osnovne šole. izdano v Lenar-• tu. 5971 Prolič Koviljka, Banja luka, Pod-grmečka 54, zdravstveno- izkaznico. 6013 Pukolo Pero, Koper, zdravstveno Izkaznico. 6161 Pušnik Marija, Kamnica, Rošpoh 163, zdravstveno izkaznico, številka 966884. 5972 Radanovič Milenko, Vrhnika, Opekarska 23, zdravstveno izkaznico. 6014 Rakovec Franc, Kranj, Šempeter-čka 1, zdravstveno izkaznico in spričevalo o zaključnem izpitu vajenske šole — kovinarske stroke, izdano leta 1954 v Kranju. 6084 Ramaj Mehmet, Ljubljana, Vevče 93. zdravstveno izkaznico. 5779 Ratajec *Dušan, Ljubljana, Titova 98, spričevalo I. letnika poklicne gradbeno šole Ivana Kavčiča, izdano - leta 1972. 5822 Ravnjak Renata, Maribor, Mladinska 9, zdravstveno izkaznico, številka 195839. 5973 Redžaj Metuš, Ljubijana, Zaloške 98, delovno knjižico. 5652 Rejc Nada, Nova Gorica, Kajuhova 4, indeks mat. št. 78, šole za blagovni promet v Novi Gorici. 5752 Rejec Srečko, Breg 23, Borovnica, spričevalo 3. letnika centra strokovnih šol — elektro smer, izdano leta 1966 v Ljubljani 6085 Reš Franjo, Ožbalt ob Dravi, 13. zdravstveno izkaznico, številka 323628. 5974 Rihtar Vida, Ljubljana, Karlovška 15, zdravstveno _ izkaznico. 5874 Rihtarič Ivan, Moškanjci, Mezgovci, 72, zdravstveno izkaznico, številka 234768. ‘ 5565 Risovič Naziv, Ribnica, Gornja Go-sovica, zdravstveno izkaznico. 5823 Rojc Cecilija, Radomlje, Hudo 18 spričevalo o zaključnem izpitu OS Kamnik, izdano leta 1953 54. 5913 Rojko Marija, Voličina, Straže 6, zdravstveno izkaznico, številka 113712. . 5975 Rojko Marjeta, Maribor, Prežihova 19, zdravstveno izkaznico, številka 310093. 5976 Rogel Ivanka, Štore, Prožinska vas, zdravstveno izkaznico. 6'052 Romih Zlatko, Novo mesto, Kettejev drevored 39, spričevalo 8. razreda osnovne šole Katja Rppena, izdano v Novem mestu. 5669 Rovšek Alojz, Litija, Graška dobrava S 2, spričevalo 3. letnika obrtne šole — avtomehanske stroke. 6086 Rozman Nevenka Šmarje-Sap 72. zdravstveno izkaznico. 6117 Rožanec Karel, Celje, Kajuhova ll/II, zdravstveno izkaznico, številkp 612223. 6162 Rus Jože, Ribnica, Nemška vas 13, zdravstveno izkaznico, številka 2304C3. 560* Saje Franci, Ljubljana, Osoje 3, zdravstveno izkaznico. 5780 Savič Vaskrsija, Ljubljana, Polje 363, zdravstveno izkaznico. 6095 Sedmakak Anton, Ljubljana, Mi-slejeva 3, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 6128 Selemed Cori, Ljubljana, Gradišče 4, zdravstveno izkaznico. 6118 Sarafimovski Franc, Ljubljana, Ane Ziherlove 2, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šoferske šole, izdano leta 1972 na Ježici. 6015 Serdinšek Milena, Maribor, Sarajevska 1, delovno knjižico, številka 13550. 5980 Sijamhodžič Indira, Lipovača b. b., zdravstveno izkaznico. 6119 Šinigoj Anton, Šmartno pri Litiji, Ustje 71, z'đravstveno izkaznico. 5914 Sivka Helena, Ljubljana, Rašiška 10, delovno knjižico. 5653 Slekovec Anton, Kamnica, Rošpoh 84. zdravstveno izkaznico, številka 655879. 5981 Slovenijales, Ljubljana, Beethovnova 11, GDK potrdilo o znižanju globalne devizne kvote in sicer: GDK potrdilo št. 468 SD od 6. III. 1973 izdano od NB Sarajevo v znesku dir 7.105.90 po zaklj 4849/152, za našega komitenta Lignošper, Bosanski Novi. 5654 - Skumavc Marjan, Ljubljana, Na gradišče 8, indeks akademije za likovno umetnost, Univerze v Ljubljani. . 6087 Smej Štefan, Odranci 156, spričevalo 2. letnika lesne in gradbene Sole, izdano dne 20. I. 1973, na Centru poklicnih šol. Murska Sobota, Titova 5, mat. list. 956. . 5667 Smolič Janez, Slivnica, mesečno železniško vozovnico za relacijo Slivnica—Maribor. , 5691 Smolnik Štefan, Kamnica, Rošpoh 225, delovno knjižico, št. 5110. 5077 Smrkolj Roman, Zagorje ob Savi, Kisovec 133, spričevalo o zaključnem izpitu šole za prodajalce, izdano leta 1972 v Ljubljani.' 6088 Soko Antonija. Gradišče 62, spričevalo osnovne šole. 5978 Sokol Marija, Šempeter pri Gorici, Žnidarčičeva 7, zaključno spričevalo osmega razreda 5799 Sopotnik Anton, Ljubljana, Podu-liška 69, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico, št. 2384. 5726 Sovič Vincenc, Ljubljana, Džako-vičeva 10, spričevalo o zaključnem izpitu obratovodske šole za kovinsko stroko, izdano le'ta 1972 v' Ljubija- • ni. 6089 Svaglič Marija, Ljubljana, Wolfova 4, zdravstveno izkaznico, številka 501058. 5825 Svenšek Matilda, .Zabukovica, Griže, zdravstveno izkaznico, številka 321548. 6147 Sterle Jadran, Sežana, Trg 28 avgusta 6, zdravstveno izkaznico. 6090 Stoklas Franc, Ljubljana, Cesta na Brdo 23, zdravstveno izkaznico. 5824 Stopinšek Bogdan, Celje, Na zelenici 3, zdravstveno izkaznico, številka 162046. 6164 Šabeder Stanislav, Zg. Radvanje, Rožnodolska 29, zdravstveno izkaznico, št. 28010. 5970 Šabič Hasib, Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico. 5826 Šahinovič Edham, Ljubljana, Jelša 25, delovno knjižico. 5875 Šajbler Jože, Radlje, Vas 35, spričevalo I. letnika STŠ — strojni oddelek las. 5982 Saranovič Adem, Ljubljana, Pov-šetova 12, zdravstveno izkaznico. 5727 Šemec Cveto, Stara cerkev, Slovenska vas 14, zdravstveno izkaznico. 5566 Šerbinek Drago, Šentilj, Kresnica 16, delovno knjižico, št. 10000. 5083 Šestir Miroslav, Ljubljana, Šišenska 70, zdravstveno izkaznico. 5781 Šešek Romana por. Snoj, Ljubljana, Zg. Kašelj 101 a, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ Borisa Trošta — Polje. 6091 Saško Alojz, Maribor, Teslova 6, delovno knjižico, št. 6670. 5984 Šiško Irena, Hoče, Rogoza 81, zdravstveno izkaznico, številka 201185. 5985 Škedelj Jožica, Celje, Puncarjeva 10, zdravstveno izkaznico. 5844 Škedelj Jožica, Celje, Puncarjeva 10, spričevalo Večerne šole v Celju, izdano 22. VI. 1971. 5800 Škoda Anton, Sevnica, Pečje 28, delovno knjižico, ser. št. 689145, reg. št. 2528. 5293 Škoflek Zvonko, Ljubljana, Djako-vičeva 21, zdravstveno izkaznico, št. 043082. 6120 Škrbine Janez, Gor. Brezovo, zdravstveno izkaznico, številka 599077. 5186 Škrjanc Irena, Ljubljana, Tugo-mirjeva 16, zdravstveno izkaznico. , 6092 Šmalc Anton, Ribnica, Dolenje laze 56, spričevalo I. letnika gradbene tehnične šole, izdano leta 1971 v Ljubljani. 5782 Šmigoc Darinka, Vukovsi dol 60, zdravstveno izkaznico, številka 485708. 5697 Šmigoc Ida, Vukovski dol 60, zdravstveno izkaznico, številka 442732. ' 5693 Šmigoc Otmar, Vukovski dol 60, zdravstveno izkaznico, številka 632254. 5692 Šmigoc Oto, Vukovski dol 60, zdravstveno' izkaznico, številka 062811. « 5695 Šmigoc Roman, Vukovsi dol 60, zdravstveno izkaznico, številka 3906. 5694 Šmigoc Viktor, Vukovski dol 60, zdravstveno izkaznico, številka 270562. 5696 Šmitran Jovanka, Jesenice, Log Ivana Rainca b. b., zdravstveno izkaznico, št. 574698. 5567 Šmuc Olga, Ljubljana, Pod tumom 3, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ Prežihovega Voranca, izdano leta 1964. 5915 Sori Helena, Maribor, Hlebova 4, spričevalo gostinske šole, 1970/71. leta. 5986 Stebal Stane, Vir, Papirniška 6, zdravstveno izkaznico. 5827 Štefančič Ivana, Ljubljana, Riharjeva' 2, zdravstveno izkaznico. 5728 Šteković Andrija, Rijeka 79, zdravstveno izkaznico, št. 109554. 5876 Štern Marija, Ljubljana, Rejčeva 22, indeks akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. . 5655 Štimec Milan, Ljubljana, Ilirska 28, zdravstveno izkaznico. 6121 Štrajnar Simona, Ljubljana, Ulica Padlih borcev 28, zdravstveno izkaznico. 5783 Štravs Viktorija, Idrija, Tomšičeva 1, zdravstveno izkaznico, številka A-246045. , 5661 štruci Gabrijel, Maribor, Industrijska 13, zdravstveno izkaznico, št. 672756. 5987 Šturm Antonija, Piran, Tomšičeva 21, zdravstveno izkaznico. 5568 Šuster Zdenka, Začret 20, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole »Borisa Kidriča«- Celje, št. 3132 z dne 22. I. 1972 ter spričevalo 3. letnika iste šole. 3383 Sušter Anton, Ljubljana, Apihova 24, zdravstveno izkaznico. 6003 Tagej Osim, Maribor, Leningrajska 4, zdravstveno izkaznico, številka 106561. ' 5988 Tavčar Aleš, Ljubljana, Rožna dolina c. 5 16, spričevalo o zaključnem izpitu srednje tehnične šole strojne stroke, izdano letq 1968 v Ljublja- Vesel Jože, Sodražica, Kračani 12, spričevalo o zaključnem izpitu OS Sodražica, izdano leta 1969. 5878 Vesel Marija, Ljubljana, Celovška 361, zdravstveno izkaznico. 5829 Vesel Marija, Ljubljana, Grintov-ška 12, spričevalo o zaključnem iz--pitu gostinske šole v Ljubljani, izdano leta 1962. 6021 Vidmar,Jože, Ljubljana, Celovška 103, spričevalo o zaključnem izpitu, št. 58/71 VI. gimnazije Ljubljana Moste. - 6096 Zavrl Marko, Ljubljana, Linhartova 90, delovmj knjižico. 5879 Zbodulja Stjepan, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 6022 Zemljič Viktorija, Lenart, Žerjave! 45, spričevalo osnovne šole, izdano 1967/68. leta. 5992 Žnidar Marjan, Gabrovka 41, delovno knjižico, ser.' št. 893086, reg. št. 135459. • 5600 Zlojič Džordž, Ljubljana, Robbova 30, zdravstveno izkaznico. 5831 ni. 6094 »Tehnostroj«, Ljutomer, obrazec 743/2 za devizno nakazilo DM 2560 plačnik Jurovič Martin, Selnica. 6130 Tičar Draga, Ljubljana, Rožna dolina c. 17/18, delovpo knjižico. 5916 Titovšek Anton, Zebnik 37, zdravstveno izkaznico, št. 28579. 5526 Tomšič Jože, Drskovčak 17, spričevalo Osemletke. izdano leta 1967. 5668 Tomšič Marija, Ljubljana, Ceneta Stuparja 34, dijaško avisto vozovnico, št. 7043 za relacijo Črnuče—Spl. bolnica, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 5656 Toplak Ivan, Negovski vrh 11, Benedikt, zdravstveno izkaznico,, številka 904351. 5989 Topolovec Sonja, Vrhole 1, zdravstveno izkaznico, št. 342078. 569S Tratnik Franc, Lesce, Planinska 8, zdravstveno izkaznico, številka H-235242. 5569 Trivkovič Cvjetozar, Lopare. zdravstveno izkaznico 5828 Trnjanin Fikret, Ljubljana, Vide Pregarčeve 34, zdravstveno izkaznico. 5657 Trnjanin Seri!, Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico. 6017 Trobec Anica, Polhov Gradec, Srednji vrh 4, zdravstveno izkaznico. 5917 Tubak Dobrinka, Donji Vijačani 288, zdravstveno izkaznico. 5877 Tur ko Štefan, Cankova, Gerbinci 96, zdravstveno izkaznico, številka 309083. 5524 Uglešič Elizabeta, Ljubljana. Smartinska 11, indeks FSPN, Univerze v Ljubljani, Titova 102. 6018 Ujkanovlč Maljo, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 6019 Urbanci Rafael, Mislinja, Dovže 35, spričevalo o zaključnem izpitu trgovske šole v Mariboru, izdano leta 1967. 5784 Vagaja Martin, Ljubljana, Celovška 83, spričevalo o končani osemletki izdano leta 1971/72 od vzgojnega zavoda Smlednik. 6020 Vengust Jože, Slivnica, Greta 1. mesečno železniško vozovnico za relacijo Slivnica—Maribor. • 5990 Vinko Ivan, Ljubljana, Kersnikova 4, zdravstveno izkaznico. 5830 • Virant Alojzija, Ljubljana, Trnovski pristan 41, zdravstveno izkaznico, št. 091235. 5918 Višek Valentin, Ljubljana, Rožna dolina cesta V/2, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 5729 Vlahinič Miro, Ljubljana, Novo polje cesta V 4, zdravstveno izkaznico. 5785 Vobič Silva, Maribor, Iztokova 35. spričevalo III. letnika srednje ekonomske šole v Mariboru 1960/61 leta. 570() Vogrin Ljudmila, Maribor, Dupleška 12, delovno knjižico, številka 4455. 5699 Volf Anton, Beltinci, Panonska 1 zdravstveno izkaznico, številka 998870 na ime Volf Laci. 5378 Voljč \Marko, Ljubljana, Vrtača 4, študentsko zdravstveno izkaznico. 6097 Vombergar Peter, Komenda 33 b, zdravstveno izkaznico številka F 476838. 5425 Vrtovec Marjam Ljubljana, Ilirska 6, zdravstveno izkaznico. 5730 Vučenovič Savo. Ljubljana, Qb potoku 50, zdravstveno izkaznico. 6122 Vukliševič Nenad, Ljubljana, Koblarjeva 2, zdravstveno izkaznico. 6098 Zabukovšek Milena, Maribor. Meljska 67, zdravstveno izkaznico, št. 64183. . 5991 Zadel Bojan, Ilirska Bistrica, Rozmanova 2, delovno knjižico. 5801 ■ Zadravec Josip, Ljubljana,. Misle-jeva 3, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole strojne stroke v Ljubljani, izdano leta 1969. 6123 Zagožen Marjeta, Savina 87, delovno knjižico. . 0099 Zajšek Elizabeta, Hordoše 34. zdravstveno izkaznico, številka 835615. 6107 Zakrajšek Majda, Runarsko 8. zdravstveno Izkaznico, številka A-29^582. 6124 Zametica Ferld, Ljuljana, Omej-' čeva 7, spričevalo o maturi gimnazije Šentvid, izdano leta 1971. 5919 Zaplatič Štefan. Murska Sobota. Arh. Novaka 19, zdravstveno izkaznico, št. 395941. 5633 Zmazek Zdenka, Vevče 57, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Zmazek Zoran. 5832 Zmrzlak Viktorija,' Grajska vas 5, delovno knjižico, ser. št. 662108. reg. št. 594/61. 5637 Zonto Roman, Koper, Bertoki 153, zdravstveno izkaznico. 5571 Zorec Miroslav, Hrastnik, Podkraj 82, spričevalo 3. letnika srednje tehnične šole — kemija, izdano leta 1973 v Ljubljani. - 6100 Zrinšek Ivan, Dobrimje, Pot v dolino 36, zdravstveno izkaznico. 5835 Zupan Majda, Maribor, Hrenova 14, spričevalo in diplomo srednje tekstilne šole v Mariboru, izdano leta 1964. 5701 Zupančič Dušan; Kranj, Partizan« ska 24, zdravstveno izkaznico, številka 188567. 5834 Zupančič Greta Kranj, Partizanska i 24, zdravstveno izkaznico. 5833 Žakelj Alenka, Ljubljana, Trubarjeva 61. zdravstveno izkaznico. 5880 Žakelj Franci, Notranje gorice 154, zdravstveno izkaznico. 6023 Zemva Viktorija, Ložnica 53, Žalec, zdravstveno izkaznico. 6151 Zinić Dragutin Mengeš, zdravstveno izkaznico, št. 477131 II. 5481 Zinlč Ivan, Selnica 11, zdravstveno izkaznico. 5836 Žirovnik Marjana, Ljubljana, Krimska 5, dijaško avisto vozovnico, št. 8963 za relacijo Mestni log—Moste, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 5837 ■Žižek Marija, Zg. Ščavnica 16, spričevalo V. nižje gimnazije, št. 32 izdano v Mariboru. 5702 Žgajnar Matija, Sela 14, zdravstveno izkaznico. 5658 •Žorga Marija, Ljubljana, Ulica Pohorskega bataljona 43. spričevalo 1. gimnazije Bežigrad, I. f razreda izdano leta 1972. 5786 Žumer Marija, Reka, 1. maj 38, spričevalo osnovne šole, izdano v Mariboru. 5993 Žunko Rozalija, Zg. Dobrenje 28, Šentilj, zdravstveno izkaznico, številka 623612. « 5994 Župančič Marija, Logatec, Martin hrib, 27, zdravstveno izkaznico, št. 177078. 6024 Izdaja »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča« v Ljubljani