MILAN SUBARIC IN NJEGOVO SOCIALISTIČNO DELOVANJE
FRANC ROZMAN
Pri prvih začetkih delavskega gibanja v
Avstriji in še posebej na Štajerskem, kjer so
bili ti začetki primeroma močnejši kot v ne-
katerih drugih deželah monarhije, so sodelo-
vali tudi naši delavci, to se pravi, delavci
naše narodnosti. V začetnem obdobju zgodo-
vine našega delavskega gibanja seveda ne mo-
remo iskati začetkov in pobud kakšne slo-
venske oblike političnega gibanja naših de-
lavcev, kot je to primer ob raziskovanju po-
litične preteklosti meščanskega gibanja. Zalo
je prav avstrijsko delavsko gibanje neločljivo
povezano s slovenskim in če v arhivskih in
drugih virih ne najdemo imen slovenskih de-
lavcev, to nikakor ne pomeni, da niso bili
vključeni v njem, sestavljali so bolj tisto
brezimno in številno maso v delavskem gi-
banju, vsaj praviloma pa niso imeli kakšnih
večjih in pomembnejših funkcij v društvih
in gibanju. V vseh obratih, kjer se je delav-
sko gibanje organiziralo, so se družno z de-
lavci drugih narodnosti v gibanje solidarno
vključili ter sodelovali in gibanje finančno
podpirali. Žal se najbrž ne bo nikoli dalo
ugotoviti, koliko slovenskih delavcev je bilo
zaposlenih v tovarnah v Avstriji in Nemčiji,
vendar jih najbrž ni bilo tako malb. Zato pa
so zanimivi in ilustrativni primeri o osebah
iz naših krajev, ki so se v tem gibanju uve-
ljavile.
Ena takšnih zanimivih figur v tem pio-
nirskem razdobju avstrijskega delavskega
gibanja je '.il tudi Milan (Emil) Subarič, ki
je sicer deloval v Gradcu in na Dunaju, ven-
dar je imel zveze tudi s slovenskim prosto-
rom, prei vsem z mariborskim delavsko-izo-
braževalnim društvom in z delavci v Rost-
hom-Dickmannovi železarni v Prevaljah.
Najtesneje pa je bil Subaric povezan z gra-
škim delavsko-izobraževalnim društvom Vor-
wärts, kjer je bil eden izmed njegovih usta-
noviteljev. Zato je treba, da si vsaj v grobih
obrisih pogledamo delovanje društva Vor-
wärts od ustanovitve pa do Subaričeve smrti.
Oktobra 1868 je prišlo v graškem splošnem
delavsko-izobraževalnem društvu do radika-
lizacije in do ustanovitve društva Vorwärts.
Splošno delavsko-izobraževalno društvo je
bilo namreč pod močnim vplivom liberalcev
in ,se je skupaj z njimi borilo v glavnem le
za ideje liberalcev proti klerikaMzmu, kaj
večjih stremljenj kot svobodomiselno me-
ščanstvo pa društvo ni imelo.' Levičarji
Strasser, Subarič, Macher, Moser, Kappauf in
še 42 drugih so bili iz društva v oktobru
1868 izključeni. Povod za izključitev je bil
prav neki Subaričev shod, ki so se ga udele-
žili številni graški liberalni intelektualci in.
na katerem je Subarič s svojimi somišljeniki
hotel z njimi prekiniti in društvo radikalizi-
rati za boj za delavske pravice.^ Izključeni
radikali so že 16. novembra 1868 osnovali
svoje delavsko-izobraževalno društvo z ime-
nom Vorwärts, katerega predsednik je postal
mizar Gustav Wamke. Značilno za to dru-
štvo je bilo, da je bilo v njem mnogo ne-
nemških delavcev Madžarov, Cehov, Sloven-
cev in Hrvatov. Ob ustanovitvi društva Su-
barič ni bil več v Gradcu, čeprav je razkol
in radikalizacija v veliki meri njegovo delo.
Tistih nekaj mesecev do svoje smrti, od no-
vembra 1868 do septembra 1869, je ostal v
pismenih stikih z društvom tako z Dunaja kot
tudi iz zapora.^ Društvo Vorwärts je izdalo
svoj program v nemškem, češkem, madžar-
skem in slovenskem jeziku,"* v proklamaciji,
ki je bila v nemščini objavljena v glasilu
nemške sekcije prve internacionale, ženev-
skem Vorbote, v njegovi januarski številki
1869. Verjetno jo po tem viru citirata tudi
Bunzel in Winterberg, saj letakov v arhivu
nisem našel in tako tudi ne slovenskega tek-
sta. Kolikor je doslej znano, menim, da
je to prvi tiskani slovenski letak, za kate-
rega je težko ugibati, na kakšnem terito-
riju so ga raztrosili, če ni ostal omejen le
na Gradec in morda še na Maribor.^ V tem
programu med drugim piše: Delavsko-izobra-
ževalno društvo Vorwärts si je, kot pove že
ime, postavilo za nalogo, da bo v vseh ozirih
postavilo delavski stan na isto stopnjo z do-
slej vladajočimi razredi... Država mora biti
urejena na izključno demokratični podlagi.
Temeljna osnova za to je splošna in direktna
volilna pravica, vključno s poslanskimi die-
tami. Ko bo ves narod zastopan v zakonodaj-
nih telesih, bodo delavci kmalu lahko pre-
vzeli proizvodnjo v svoje roke, ne pa da
bodo kot doslej odvisni od borne dnine, ki
komaj zadošča za ohranitev življenja. Skup-
no s političnimi zahtevami je treba stremeti,
da se delavski razredi osvobode kapitala. Prva
naloga v boju za delavske pravice pa je
skrajšanje delovnega dne.* Kljub temu, da
je Vorwärts postal najbolj radikalno delav-
sko društvo v Gradcu in so vsa druga omeji-
la svojo dejavnost samo še na dobrodelne
bolniške blagajne, je bilo vsaj v začetku še
na dobrem z oblastjo in precej blizu nem-
škim demokratom. Tako sta se januarja 1869
društvenega koncertnega večera udeležila ce-
lo graški župan in pa poveljnik garnizona
Feldzeugmeister Maroičič.' Imeli so zveze z
burševskim društvom Arminia, katerega čla-
ni so predavali o zgodovini delavskega giba-
nja.ä Društvo je tudi prosilo ministrstvo za uk
97
in bogočastje, da mu nakloni dotacijo za
izobraževalne tečaje, kar pa je bilo seveda
odbito. Februarja 1869 je prišel z Dunaja
v Gradec Pfeiffer. Njegov prihod pomeni de-
jansko prekinitev z vsemi meščanskimi stru-
jami in naslonitev na intemacionalo, kar je
izzvalo silovit napad liberalnega tiska.' Ko-
respondenca v arhivu prve internacionale v
Moskvi odkriva, da so bili graški socialni de-
mokrati v živahnih pismenih stikih z nemško
sekcijo prve internacionale, predvsem z ured-
nikom lista Vorbote J. Ph. Beckerjem, in
sicer od 1869 pa vse do 1872, ko se je sedež
internacionale preselil v ZDA. To pa je bila
tista smer v mednarodnem delavskem giba-
nju, ki je šla od lassallovstva k marksizmu.
Društvo Vorwärts je bilo gonilna sila jugo-
vzhodnega dela avstrijskega delavskega gi-
banja in je imelo dominanten vpliv tudi na
delavska društva na slovenskem ozemlju na
Prevaljah, še posebej pa na Wiesthalerjevo
delavsko-izobraževalno društvo v Mariboru.
Tako je tudi mariborsko delavsko društvo
imelo posredne stike s prvo intemacionalo in
je spadalo med radikalna, obstoječemu dru-
štvenemu sistemu nevarna društva. Bila pa
je to le epizoda in razvoj ni šel naprej po tej
poti.^" V sedemdesetih letih namreč upade
aktivnost štajerskega delavstva. Ohranjeno je
primeroma malo gradiva in lahko samo slu-
timo, da so bili pismeni stiki in osebni kon-
takti mnogo bolj pogosti, kot pa se da izlu-
ščiti iz skromnih preostankov. Znani so le
podatki, da so vodilni graški isocialni demo-
krati kot Warnke, Strasser, Pfeiffer, Moser
idr. hodili tudi na shode v Maribor, saj je
mesto čisto blizu, kjer so širili ideje interna-
cionale. Mariborski delavci so bili naročeni
na iste delavske liste kot graški, a policijska
poročila govore, da je na Štajerskem poleg
graškega najbolj agilno in državi najbolj ne-
varno prav mariborsko delavsko-izobraževal-
no društvo.!*
Pfeiffer je v Gradcu že 15. februarja 1869
objavi program, torej kmalu po že omenje-
nem letaku, ki zahteva neomejeno svobodo
združevanja društev, tiska, splošno, direktno
in enako volilno pravico v vse zastope, po-
polno svobodo veroizpovedi, ukinitev stalne
vojske in splošno ljudsko oborožitev ter ude-
ležbo delavcev pri dobičku. Približno ob
istem času je Vorbote pisal, da je v Gradcu
600 somišljenikov internacionale, v Mariboru,
Zeltwegu in okolici pa l.SOO.^^ Od tod pri-
hajajo tudi denarni darovi. Društvo je imelo
okrog 700 članov in je bilo naročeno na 23 ča-
sopisov. Takrat je prišlo tudi do poskusov,
ustanoviti posebno slovansko delavsko dru-
štvo, kar so poskušali klerikalni krogi, ven-
dar je načrt šel po vodi.*^ Morda je bil Pfeif-
ferjev prihod odločilen za odnos do nacional-
nega vprašanja na društveni ravni, če pri-
merjamo poročilo namestništva o delovanju
društva s poznejšimi dogodki. Ko graški na-
mestnik poroča ministrstvu za obrambo in
javno varnost o delavskem gibanju na Šta-
jerskem, piše med drugim, da je bilo na sho-
du društva Vorwärts dne 19. januarja 1869
rečeno, da so delavci sicer internacionalistič-
ni, toda tudi za enakopravnost jezikov zno-
traj društva ter da naj se v debatah in pre-
davanjih uporabljajo tudi drugi jeziki. Ena-
kopravni jeziki v društvu naj bi bili nemški,
češki, madžarski in hrvaški jezik.Po drugi
strani pa je maja 1879 na nekem shodu slo-
vensko zavedni študent Pošnik'^ zahteval, da
so Slovenci glede na to, da jih v društvu ni
malo, zastopani tudi v odboru društva, "^''en-
dar so ga na zelo odkrit način zavrnili, da
mora biti društvo internacionalistično in da
ne izhaja iz nacionalističnega zornega kota
niti pri volitvah niti kjerkoli drugje. Pošniku
so tudi odvzeli besedo." Kmalu zatem, 23.
maja 1869, so na shodu spet poudarili, da je
društvo mednarodno, ne pa nacionalno in se
delavci ne smejo zbirati v posebnih narod-
nostnih skupinah.Seveda pa je ta medna-
rodnost šla na račun nenemških delavcev,
kajti časniki so bili nemški, govorni jezik
večinoma nemški, ob slehernem znaku svoje
nacionalnosti pa so morali poslušati, da mo-
rajo biti internacionalni, medtem ko so se
nemško govoreči delavci še kako čutili Nemce
oziroma Avstrijce.
To okolje je bilo tudi del političnega tori-
šča k avanturam in zanesenjaštvu nagnjenega
Milana Subariča, ali »socialistčnega potujo-
čega pridigarja-«, kot ga v svojem biograf-
skem leksikonu označuje Würz': ach, ki ga
sicer hvali, da je bil odličen govornik, imel
da je mogočen glas, njegovi govori so bili
miselno bogati in shkoviti, dodaja pa »leider
stark rot angehaucht-«; poleg tega je imel
Subarič tudi pogum, da je povedal tisto, kar
je mislil.'^ Subarič je bil rojen 15. julija
1843 v Glini v Vojni krajini kot sin" Marka
Subariča, upokojenega majorja 52. pešpolka
Franza Karla, ki pa je živel ločeno od svoje
žene Amalije Kunz; ta je bila hči polkovnika
in po rodu z Maribora. V enem izmed svojih
govorov je 1. septembra 1868 Milan Subarič
zelo nežno govoril o svoji materi, povsem
drugače, kot o svojem k bakanalijam in ha-
zarderstvu nagnjenem točetu, 'ki se je po
osmih letih zakona ločil od žene in leta 1865
umrl v Veroni. Milan je obiskoval realko v
Mariboru in dotlej sploh ni znal drugega kot
srbsko, decembra 1859 je odšel na vojno
akademijo v Wiener Neustadt, kjer je bil že
čez dober mesec 6. januarja 1860 odpuščen
zaradi nediscipline. Kot nadarjen, toda ne-
urejen in nemiren duh je sam študiral geo-
grafska in historična dela ter bral klasike.
Tedaj se je tudi prvič seznanil z deli Saint-
Simona, Proudhona in Cabeta. Na očetovo že-
ljo je kot kadet vstopil v 22. pešpolk Wim-
pfen in tu služboval 6—7 let, bil je večkrat
disciplinsko kaznovan, vendar je le dosegel čin
»manipulierender Feldwebel«. Leta 1866 je s
polkom odšel v Italijo ter napredoval v ofi-
cirja. Značilno za njegov odpor do vojske,
ki ga je kasneje tolikokrat izpričal, je, da ni
hotel prevzeti čina in je ušel. Ko je hotel
preplavati Gardsko jezero, je bil ujet in ob-
tožen dezerterstva ter špijonaže. V zaporu je
skušal napraviti samomor, toda že ga najde-
mo v Benetkah kot člana Comitato d'azione,
ker je očitno pobegnil in je bil kot garibaldi-
nec leta 1866 ranjen pri Bececci, od koder je
šel na pomoč upornikom na Kreto ter 18. de-
cembra padel v turško ujetništvo. Potem ko
je Turkom ušel, se je januarja 1867 prosto-
voljno vrnil v Avstrijo in je bil v Trstu sa-
perarbitriran. Vrnil se je k materi v Gradec
in spet kot samouk študiral. Začel se je ozna-
čevati za socialdemokrata ter bil eden naj-
bolj pogostih govornikov na raznih delavsko-
meščanskih shodih,^" kjer je bil znan in pri-
ljubljen zaradi svojih ognjevitih govorov. Ob
smrti mu je list Floh posvetil celo pesem z
naslovom Milan Subarič Rdeči.^' V prezidi-
alnih aktih državnega namestništva je mogo-
če najti veliko podatkov o njegovem bivanju
in delovanju v Gradcu. Poročilo z dne 20. ja-
nuarja 1869^2 govori, da je začel v delavskem
gibanju sodelovati julija 1868, ko je najprej
prirejal shode, na katerih se je zavzemal za
verske reforme. Že kmalu pa se je izrekel
za zagovornika socialnodemokr^itskih idej ter
postal odkrito veri sovražen. Vedno je imel
po nekaj sto poslušalcev in somišljenikov,
očitno ne malo zaradi svojih retoričnih spo-
sobnosti. Tedaj je bil v službi pri znanem
advokatu in liberalcu Johannu von Kaiser-
feldu kot pisar, pomagal pa.je tudi v tiskarni
Ijeykam. Ob obisku katoliškega reformatorja
Rongeja v Gradcu avgusta 1868 se je že
proklamiral za socialdemokrata ter zahteval
popolno svobodo brez avtoritet, odpravo cerk-
venega davka ter dvig delavskega razreda.^*
Napadati ga je začel tudi liberalni tisk. V
istem poročilu je omenjeno, da je dejal, da
si delavstvo ne bo moglo zagotoviti svojih
pravic po zakonito možni poti, ampak samo
z revolucijo.^^ Policija je menila, da obstajajo
različna znamenja, ki pa niso podrobneje raz-
ložena, da je Subarič orodje mednarodnega
delavskega gibanja ter da je v pismenih zve-
zah z dunajskim socialističnim voditeljem
Hartungom. Policija ga je tudi povezovala z
delovanjem v korist Rusije kot rojenega Slo-
vana, za kar pa tudi ni najti podrobnejših po-
datkov.25 pq njenem mnenju je tako časti-
hlepen, da bi v Avstriji rad prevzel vlogo
Herostrata in Ravaillaca. V svojem govoru
23. avgusta 1868 v Pui.tigamovi pivnici^" je
podal svoja naziranja, ki so v tem policij-
skem poročilu podrobneje opisana. V bistvu
bi ga lahko strnili v tri točke. Najprej je si-
lovito napadel katoliško cerkev, papeža, du-
hovščino, praznoverje, ki ga cerkev samo iz-
korišča ter sploh vse, kar je v zvezi s cerk-
veno hierarhijo. Po drugi strani je po Suba-
ričevem mnenju podoben krivec človeških
nadlog posvetna gosposka, ki je v tesni po-
vezavi s klerom. Zanj je vlada samo španska
stena, za katero se skriva despotizem. V zad-
njem delu svojega govora se je spet dekla-
rial za socialdemokrata ter dejal, da visoko
dviga zastavo človeštva v borbi proti vse-
splošnemu zatiranju. Po njegovem naj bi se
šele v socializmu izpolnile svetopisemske be-
sede: Ljubi svojega bližnjega kakor samega
sebe. Zahteval je, da se ukine stalna vojska
ter da se da čimveč sredstev za izobraževa-
nje. Duhovščini naj se vzamejo vsa posestva,
samostani pa dajo delavcem za stanovanja.
Uradništvo naj bo voljeno.^^ Iz teh podatkov
se vidi, da je bil Subarič vse prej kot siste-
matično formirana osebnost. Njegove ideje
niso bile domišljene, saj zato ni imel časa,
izobraževal se je na hitrico, hlastal kar mu je
pač prišlo v roke. Njegovo geslo je bilo:
»Samo boj je življenje, mir pa je smrt.« V ne-
kem pismu svojim prijeteljem je pisal: »Lju-
bim pustolovščine, življenje sem začel kot
roman in tako ga bom tudi končal. Naj žive
pogumni in predrzni možje, sovražniki mir-
nega škricarskega življenja.^^ V njegovih
mislih so ideje, ki so jih zagovarjali tudi li-
beralci in demokrati, ne le socialisti. Opazen
je vpliv utopističnih socialistov. Iz korespon-
dence med Beckerjem in Strasserjem 1868/69
je razvidno, da je v zadnjem letu tudi pod
močnim vplivom nemške sekcije prve inter-
nacionale, ko so Gradčani prav iz Ženeve za-
jemali glavne vire svoje propagande.^' Suba-
rič je bil med graškim delavstvom najbolj
izobražen in bi ob daljšem življenju gotovo
odigral še pomembno vlogo. Tako pa je ne-
koliko nenavadno in skrivnostno 29. oktobra
1868 zvečer odpotoval na Dunaj, češ da se
mora izpopolniti v francoščini ter se sezna-
niti z delavskim gibanjem na Dunaju, kot je
sam dejal na policiji. Po poročilu namest-
ništva ministrstvu za obrambo in javno var-
nost je nameraval odpotovati še v Salzburg
in München. Namestništvo je tudi opozarjalo,
da ima v Gradcu eno vodilnih vlog v delav-
skem gibanju in morebitne zveze s protiav-
strijskim društvom, ustanovljenim v Buka-
rešti.a«
Subarič je tudi na Dunaju in v njegovi
okolici prirejal shode, na katerih je govoril
s svojo znano retorično vehemenco in boje-
vitostjo. Kot je razvidno iz obtožnice na pro-
cesu zoper njega februarja 1869, je na zboro-
vanju v Leobersdorfu primerjal položaj de-
99
lavcev s položajem sužnjev, 26. decembra
1868 je v Zobelovi pivnici, ki je bila znano
shajališče socialdemokratov, zahteval odpra-
vo stalne vojske ter uvedbo davka na cerk-
veno premoženje, čeprav na dnevnem redu
ni bilo verskega vprašanja. Cerkev je označil
za >^goro nesmisla in prevare«, na shodu v
Wiener Neustadtu 3. januarja 1869 je pozival
delavce, naj bodo enotni in naj stisnejo pesti,
da se jih bo vlada bala in jim vendar ugodila
v njihovih pravičnih zahtevah.^' Zaradi te de-
dejavnosti ga je oblast z motivacijo, da huj-
ska proti poseduj očim slojem in kali verski
mir, 14. januarja 1869 v advokatski pisarni,
v kateri je bil zaposlen, aretirala.'- Dne 15.
februarja 1869 je bil na dunajskem deželtiem
sodišču proces, na katerem je bil obsojen na
sedemmesečno ječo. Subarič se je na procesii
dokaj spretno branil in je skupaj z zagovor-
nikom uspel, da mu je bila prvotna kazen
13 mesecev zmanjšana za šest mesecev. V za-
govoru je med drugim dejal, da je pristaš
Lassalla, ne pa Proudhona in da se bori za
splošno volilno pravico, ne poziva pa na obo-
roženo vstajo. Na očitke tožilca, da je na ne-
kem shodu dejal, da je bil vzgojen za ropa-
nje in ubijanje, je pojasnil, da so ga kot vo-
jaka učili strokovno in vešče ubijati.^' Ce je
verjeti dopisu v Agramer Zeitung, ki se skli-
cuje na dobro obveščenost, naj bi januarja
1869 odbor dunajskega delavsko-izobraževal-
nega društva odklonil njegov sprejem v dru-
štvo, češ da Subarič s svojimi ostrimi govori
ter proklamiranjem »rdečih bratov« vzbuja
nezaupanje med delavci, kar bi lahko ogro-
žalo delavsko stvar, podobno kot njegov na-
stop v Badnu pri Dunaju, ko je na koncu go-
vora izvlekel nož in z njim mahal okrog se-
be.'*
Subarič je prestajal kazen v znanem zaporu
Suben v Gornji Avstriji, kjer je bil kasneje
zaprt tudi Železnikar. V celici je bil skupaj
z dunajskim socialistom Pfeif er jem in pa-
trom Florencourtom. Po dopisu v Agramer
Zeitung se je Subarič v nedeljo, 12. septem-
bra 1869, skupaj s sojetnikom Pfeiferjem
sprehajal po vrtu jetnišnice. Pfeifer se je
kmalu vrnil v celico, Subarič pa je iznenada
skočil preko nizkega zidu v vodo in se še ne-
kajkrat pojavil na površini ter vpil na pomoč,
potem pa je dokončno izginil v valovih Do-
nave; njegovo truplo so našli šele 20. sep-
tembra v Donavi med Ennsom in Melkom.
V njegovi celici je policija našla precej pa-
pirjev, o katerih pa danes ni sledu. Nekateri
viri poročajo, da se je bal ponovne obrav-
nave, do katere bi moralo vsak čas priti.
menda naj bi se moral sestati tudi s Har-
tungom, ki se mu je posrečilo pobegniti v
Belgijo in se tako izmakniti velikemu vele-
izdajniškemu procesu proti vodilnim dunaj-
skim socialdemokratom.
OPOMBE
1. J. Bunzel: Die Anfänge der modernen Ar-
beiterbewegung in der Steiermark, Leipzig, 1913,
Str. 8. — odslej cit. Bunzel ter H. Winterbarg:
Die I. Internationale und die Anfänge der mo-
dernen Arbeiterbewegung in der Steiermark v
Beiträge zur Geschichte der deutBchen Arbeiter-
bewegung VII, 1965, ZV. 6. Str. 1112 (odslej citi-
ram Winterberg...). — 2. Steiermärkisches
Landesarchiv Graz (odslej cit. StLAG), Statthal-
terei Präsidial 2543/868. — 3. H. Steiner: Die In-
ternationale Arbeiterassociation und die öster-
reichische Arbeiterbewegung v Archiv für Sozi-
algeschichte IV, 1964, Str. 463^65 (odslej cit.
Steiner). — 4. Bunzel 1. c, str. 13—14, Winter-
berg 1. c, Str. 1114. — 5. Ibid. — 6. Ibid. — 7.
Bunzel 1. c. str. 16. — 8. Bunzel 1. c. stc. 28. —
9. Bunzel 1. c. str. 18. — 10. Ibid. — 11. Med dru-
gim tudi StLAG, Statth. Präs. 5—371/869. — 12.
Bunzel 1. c. str. 24., Steiner 1. c. str. 485. — 13.
Bunzel 1. c. str. 26, M. Gros: Počeci radničkog
pokreta u Zagrebu, Historijski zbornik VIII, 1955
str. 11, L. Brügel: Geschichte der österreichischen
Sozialdemokratie, I. Wien, 1922, str. 186, 276—278.
— 14. StLAG, Statth. Präs. 5—371/869. — 15.
Morda gre tu za Albina ali Radivo j a Poznika,
ki sta takrat obadva študirala v Gradcu, vendar
trenutno gradivo ne daje oporišč za potrditev
tega mnenja. — 16. Bunzel 1. c. str. 26. — 17.
Ibid. — 18. C. von Wurzbach: Biographisches Le-
xicon des Kaiserthums Österreich, Wien, 1880,
40. ZV, Str. 256—260. Najnovejši Dictionnaire bio-
graphique du Mouvement ouvrier international,
1. zv., Autriche, Paris, 1971., Subariča ne omenja,
prav tako tudi ne 8. zv. Enciklopedije Jugosla-
vije, Zagreb, 1971. — 19. Wurzbach govori kot o
»verjetnem« očetu, vendar v virih nisem zasledil,
zaradi česa sumi v očetovstvo Marka Subariča.
— 20. Wurzbach, 1. c. str. 257. — 21. Wurzbach,
1. c. str. 260. — 22. StLAG, Statth. Präs. 5—
153/869. — 23. StLAG, Statth: Präs. 5—2345/868.
— 24. Ibid. — 25. Wuizbach, 1. c. str. 260. —
26. StLAG, Statth. Präss. 14-784/868. — 27. Ibid.
— 28. StLAG, Statth. Präs. 5/153/1869. — 29. Stei-
ner, 1. C, na več mestih. — 30. StLAG, Statth.
Präs. 2910/868. Tudi o tem društvu doslej ni
najti kaj več kot golo omembo. —■ 31. Agramer
Zeitung, št. 38., 17. 2. 1869. Kseroks kopije iz za-
grebške vseučiliške knjižnice mi je ljubeznivo
oskrbela dr. Miroslava Despot, za kar se ji naj-
lepše zahvaljujem. — 32. Agramer Zeitung, št. 13,
18. 1. 1869. — 33. Agramer Zeitung, št. 38, 17. 2.
1869. — 34. Agramer Zeitung, št. 13., 18. 1. 1869.
— 35. Agramer Zeitung, št. 211, 16. 9*. 1869.,
Wurzbach, 1. c. str. 259.
100