Štev. 302
TRST, v četrtek 28. oktobra 1909
Tečaj XXXIV

IZHAJA VSAKI DAM
M ts »edsljak la praza&lb «fc 5., ei piseSsIJ!:!* sh 9. zjatrzj-^MBTttiiae itav. m prod« »j« p« S nv5. (6 stol) v auogik Ssia&arD&k t Trstu in •kolicl, Gorici, Kranj«, St. Petn, Sdhurf, Nabrežhd, St. Luciji, Tolmin«, Ajdov-»fesi, Dorabergn itd. Zutaril« 8t«v. po 5 »tč. (19 stok).
se ra6unajo na miumetre t feokoBti 1 fclm CENE : Trgorinsks is •brtae oglase po 8 st. mmk, AS&r^uc«, zahvalo, poslanice, oglase denarnih »arodor po WĐ s». MM. Za oglase t tekstu Bsta do 5 rrst 20 K, rsaka assMgaa ttsu K 2. Hali oglasi po s stok beseda, naj-oime* «a 40 stok Oglase sprejema Ineeratai oddelek nprave gL^tr. — Plaćao se iakljnČBO U apravi .Elipsa*«.
J vSt,	— I^MI liilM«
&A&OČKINA ZNAŠA
političnega društva „Edinost"
v
Primorsko«
J* IMĆI
■MM*
■S «1 .44 Ky pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; aa
ročke bm dopoaLuns naročnine, se uprava ne ozirt. ■aoetetaa u i*it|}tkt lsd»nj« „e9ikosti" stan* : Mls* —— leta« K 3-ao, 9*1 lata St SO —__ dop^i aaj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-▼aaa pisn»a ss as sprejemaj« la rskspisl se se v rada je ■aročaico oglase in reklamacije j« ooiiljati na upravo Usta.
UREDNIŠTVO: ailoa Glerflfa GalatU IS (Naroda! «ea^ IndagateJ; in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik ktntrrrg lista .Edinost". - Natisnila tiskarna konaorc^a
Mata .Edinost" t Trstn, nI. Giorgio Galattl ik 18. W9m* hrantoKal rabin It 841652. TELEFOM SL 11-57.
Politično društvo Edinost
sklicuje
na nedeljo 31. oktobra
ob lO. uri dopoludne
javen shod
dP	v veliko dvorano
99
Narodnega Doma" v Trstu.
Dnevni red:
„tfrmanizacija na železnicah"
Poročal bo g. državni poslanec Dr. Otokar Rybar.
Slovenci mesta in okolice! Udeležite se tega shoda t čim večem številu ! Pokažite, da kode te boj proti ponemčevalni struji, ki vlada na železnicah sploh, posebno pa pri ces. far. dršmvnih železnicah.
Odbor pol. draftva Edinost.
BRZOJAVNE VESTI.
Ktladoturiki izletniki na Dunaja.
DUNAJ 27. Iz Požara je do i pel o lemkftj ■ poaebbim tlakom 200 tutSkih izletnikov, ki •o bili sijajno vsprejeti. Na kolodvora *o jih pozdravili župan dr. Luegor z mestnimi svetovalci, nedalje zastopniki ministerktev za trgovino, železnice, javna dela in vojno in osebje turSkega poslaništva, predsedstvo trgovinske in obrtDe zbornic?, pred-te d it va indu-strijalmh in trgovinskih zvez, korporaoij in Številno občiestvo ter častna sto t ni j a z godb?, ki je cb prihodu vlaka zasvirala tu«ško himno. S^fccijalti načelnik v trgovinskem ministerstvu Redel je imel na Rizo T<j«fi«a nagovor, v katerem je v irr e u trgovin.keg? micisterstva goste naitepleje pozdravil. P;edtedn k t go-voske zbornice je izrabil nbdo, da bo bivanje Torkov povspeševalo trgovinske zveze obeb držav in da spopclnitev trgovinsk h odnošajer tudi osebno zbliža pripadnike cbeh narodov in tako temneje spoji vezi prijateljstva. ,
Župan Loegcr je prisrčno pozdravil goste kakor prijatelje Antrije. R;za Tevfii bej se je zahralil za aijajen vsprejem in p-osil, caibodo vsi prepričani, da najde ta vsprejem edmev v Turčiji. Nato so se gostje odpeljali v hotele.
Zvečer je bil gostom na čait prirejen banket v trgovski in obrtni zbornici, na ka tcri je priad tudi trg07in«ki minister dr. Weis»kircbner.
Portugalski kralj na Angleškem.
LONDON 27. Na kraljev rojttai dan 15. novembra prida semkaj poztngaUki kraij
PODLISTEK
Moj stric Julij.
Guy dc Maupassant. — Prevel Pastuškii
Macuel. — Kralj ostane na Angleškem več dni.
Umor kneza I to.
BEROLIN 27. „Lokal Anzeiger* poroča is Pariza: Malo pred atentatom je imel knez Ito razgovor z roškim fiiančnim ministrom Kokovcem. Oba ata bila obveščena, naj se oe pi kažeta skupno v javnosti, ker da je proti njima naperjen atentat,
TOKIO 27. Neka izjava unanjega urada pravi, da ae politika Japcnske nasproti Koreji nikakor ne spremeni po ujaoru kceza Ito. —
Japonoi umorjeni od TnngniOT.
NIKOLAJEV (Amur) 27. (Petr. brz. ag.) Sinoči je nekoliko Tnnguzov naskočilo neko prcdajalnico ur, da bi jo oplenili. — Umorili ao d-?a Japonca in enega ranili. Roparji ao potem zbežuli.
Viharji In povodnji na Angleškem.
LONDON 27. V raznih krajih dežele »o »sled viharjev in silnih nalivov povodnji. Za* l^žniiki promet z raznimi kraji je pretrgan. Železniški most čez reko R l er se je zrušil. Neki tovorni vlak južnovztočne žoleznice je padel deloma v reko.
bolgarska.
SOFIJA 27. Tukaj m goveri. da poseti car Ferdinand še tekom Ietolnje zime romunskega kralja Karola.
SOFIJA 27. Med romunsko in bolgarsko vlado je eklenjeo dogovor gledo gradnje velikega mosta preko Donava pri RuSčuku. O tej priliki pišejo bolgarski m romunski listi o bolgarske-romunskem z bliža njo na gospodarskem polju. G tvori se, da se mej obema državama sklene tudi povoljneja trgovinska pogodba.
SOFIJA, 27. — Posebna mešana komisija, ki je imela določiti točne meje na Donavi med Bolgarsko in RDmnnsko, je dovršila svoje delo, in dosežea je pepolen sporazum. Tem povode m je romunski minister ski predsednik Bratiam pri edil banket, na katerem jo govoril o bnlganko romunskem zbl ž inju trr je napil carju Ferdinanda. Na to je govoril bolgarski cdposlanec v Bukaralti Hak-sapčijev, ki je nazdravil kralju Karolo.
Gibanje v Makedoniji.
SOFIJA 26. — Semkaj prihajajo vesti o rszbojništvih v Makedoniji. Iz Soluna poročajo, da hodijo turške čete no bofgirskih vaseh in počenjajo grozo sitosti. Vsled tega se organizirajo bolgartk* uttšške čete, da reagirajo na te čine Turkov.
RUSIJA.
POZNANJ 27. Ruski car je danes ob 8. uri in 10 min. dospel semkaj. Vlak se je ustavil samo pet minut.
Finančni minister na daljnem V2toku.
PETROGRAD 27. Potovanje finančnega ministra Kokotceva po skrajnem Vztoku in njegovo tozadevno poročilo bo baje odločilno za bedočo politiko Rusije na skrajnem Vztoku. Ministrovo potovanje ima ojačati trgov, zveze in zamovati novih. Izlasti se bo minister ba-vil z odnešaji med Japonsko in Kitajsko.
ATENE 27. Uradni Ust je priobčil danes dekret, s katerim so odpuščeni iz armade princi Nikolaj, Jurij ia Krištof.
Grški kralj se odpove?
KRF 27. Tuksj se uporno vzdržuje vest da se grški kralj odpove prestolu in da se z vso rodbino izseli iz Grške. — Car Viljem je stavil svojo palačo Ahileion na razpolrg) prestolonaslednik Sofiji, svoji se«tri.
TURČIJA.
CARIGRAD 27. Glasom zanesljivih poročil pošlje Tnrčija od leta 1910 naprej ▼tako leto ▼ Avstro-Ogrsko štiri do šest častnikov, da spopolnijo svoje študije«
Španija.
MADRID 27. Kralj je danes podpisal dekret, i katerim je general Weylar imenovan generalnim kapitanom Katalonije, nadalje dekret, s katerim ao suspendirane seje kor-tesor.	_
} Dunaj 27. Novim provincijalom avstro* češke redovne provincije usmiljenih bratov je bil izvtljen dosedanji prior na Dunaja P. Dautschel, njegovim naslednikom pa dosedanji prior v Krakovu P. Bernatek.
Budimpešta 27. (Ogr. biro) Nadopat benediktinsko nadopatije na Martinovi gori Fcher je danes umrl v starosti 67 let.
Beroiin 27. — Viši vladni svetnik p]. Jagcvv v Potadamu je imenovan policijskim predvednikom v Bero!inu.
Napojj 26. — Vojvoda Aosta je danes padel s koma in si zviaU desno nogo.
Napolj 26, Danes ob 9. uri 40 minut dopoludne je prispela semkaj francoska eska-dra in bila pozdravljena ■ salvami iz topov.
SodanJ 27. Olen poslanike zbornice Zahle je sestavil ministerstro. Jutri vsprejme kralj nove ministre.
Bukarešta 27. Kralj Karol že nekoliko dni boleha. Vendar ni njegovo stanje nevarno.
Državni zbor.
DUNAJ 27. — Državni zbor je danes izvolil odseke; nato je nadaljeval razpravo nujnih predlogov glede draginje živil. — Minister za trgovino dr. Weisskirchner je omenil, da draginja živil ni lokalen, marveč splošen pojav. Minhter je povdarjal, da je poleg draginje živil tudi splošna draginja vseh potreb§čin, vsled čeiar je gotovo opravičen vzrok po povišanju delavnih mezd. Ako se vsled pcdražecih živil poviša mezda, na-ktine vprašanje, kaj naj store oni, ki so na-meščani s stalnimi plačami, katerim manjka moč erganizt eije ? (Pritrjevanje pri krščanskih socijalcib. Prigovor pri socijalnih demokratih). — Kdor resno in nepristransko pretreauje rešitev tega vprašanja, ne ostane enostransko pri draginji živi!. Pretresati mora ves gospodarski problem. Glede vpralanja draginje ži7;l je miaiater omenil, da se zdi sedanji položaj nasproti sličnim prejšnjim v toliko na slabš'm, da se jo poleg mesa podražil tudi kruh, moka in mleko, k čemer pride še depresija induatrijalne konjuklure s pretečo brezdelnostjo.
Trgovinski minister je potem podrobno
Ia to razločevanje je pravično, da-si je stver ist-j. zakaj blilo piseiice določajo važnost de;fcn;B.
Skrak?, stiic J lij je izdatno zmanjšal dedSčico, ki je računal nanjo m< j oče; potem, ko }e seveda pozobal svoj delež do zadnjega beliča.
Vkrcali so ga, kakor je b lo tedaj v na-vadi, v Ameriko na tr^oviko ladij:, ki je vozila iz Havra v Ni w-York.
Ko je bil enkrat deli, je začel moj stric Julij trž ti ce vem s čim in je pishl kmalu, da »i je fr.bracil nekaj denarja in da upa, da bo mrgel od^kcdo?ati mejrga očeta za krivico, kt ku jo je bil prizadejal. To pismo jo capravilo v moji rcdbmi veiik utir. Julij, ki ni bil vreden, kakor so pravili, p škavega oreha, je postal moboma pošten ćlevek, dobrega srca. pravi Dcvracche, necmadežev&n kakor vsi Davranch?.
Razen tega nem je pravil neki kapitan, da si je bil stric ustaLe.il veliko prodajalno in da se je Ictil važce trgovine.
D.cgo pitico, dve leti pozneje, se Je gUsilc: „Dragi Fiiip, pišem ti, da se ne boš vznemirjal r^di mojega zdravia, ki je izvrstno. Tudi pccjetje gre dcbrc. Jutri pojdem na
daljše potovanje v južno Ameriko. Najbrž poteče sedaj več let, ko ti ne bom porečal o sebi. Ne vznemirjaj se, če ti ne bom pisal. Nekoč, ko bo moja ireča gotova, se porr-nem v Havre.
Upam, da do tedaj ne bo predolgo, in potem bomo živeli srečno skupaj...u
To pismo je postalo rodbinski evangelij. Čitali so je ob veeh prilikah in kazali je vsemu sieta.
Skozi desit let stric Julij v resnici ni več porečal o sebi; toda upanje mojega očeta je raUio v iati meri kakor je potekal čas; in tudi moja mati je rekla pogesto:
—	Ko bo ta dobri Julij tukaj, bo na J položaj drugačen. Ta se je znal potegaiti iz lnže!
In vsako nedeljo je moj oča ob pogledu ca velike črne parnike, ki so se prikazovali na ob orju in bljuvali proti nebu kače dima, ponavljal svojo večno fVazo:
—	Hel Ko bi Julij bil tam notri, kako presenečenje !
Iu pričakovali so skoro, da ga bodo videli mahati z ruto in klicati:
—	Oh« ! Filip.
Skrpucali so tisoč načrtov na rovaš te zagotovljene vrnitve; s stričevim denarjem hočejo kupiti ce!e malo hišo na deželi bliza Ingouville. Ne bi ravno trdil, da ni moj oče ža pričel tozadevnih oogajanj.
Starejša mojih sestra je imela tedaj osemindvajset let; draga šestindvajset. Nista s' pore čili in to je bilo vsemu sveta na veliko žalost.
Konečno se je prikazal snubec za
! drago. Uradnik, ne bogat, a pošten. Jaz sem bil vedno prepričanja, da je pismo strica Julija, ki so mu je pokazali nekega večera, provzročilo odločitev mladega človeka in je končalo njegovo neodločnost.
Vsprejeli so ga z odprtimi rokami in bilo je določeno, da napraoi po poroki vsa družina skupaj malo potovanje na Jersey.
Jaršey je vzar potovanja za revne ljudi. Ni daleč; človek prevozi morje v majhni jadrnici in stoji na tujih tleb, ker ta ct:či5 spada k Anghžkemu. Francoz si more torej v dve uri dolgi vožnji privoSČiti obisk sosednjega mu naredi in proučevati v ostalem klavrne razmere tega otoka, ki ga pokrija angleški prapor, kakor pravijo l,ud,e, ki govorijo priprosto.
To potovanje na Jerscj ie postalo naše edino opravilo, naše pričakovanje, naš sen vsakega trenotks.
Konečno smo odpotovali. Vidim vse, kakor da je bilo danes : parnik, puhajoč proti zalivu Granville; moj oče ves iz sebe, nadzorujoč nakladanje naših treh kovčegev; moja mati, nepokojna, ko je prijela za roko mojo neporočeno sestro, ki se je zdela izgubljena po poroki druge, kakor pišče, ki :'e ostalo samo od vse družinice; in za nami novoperc-čenca, ki sta ostajala vedno zadaj, kar me je večkrat prisililo, da sem okren l glavo.
Piščal je zažvižgala. E/o nas na krovu, ia ladi a je zapustila nasip ia se je oidalj6-vala preko morjr, gladkega kakor miza od zelenega marmorja. Videli smo, kako se umika obal, srečni in ponoini kakor v*i, ki malo potujejo.	______:j	^
govori) o vprašanju žitnih carin. Povdarja je, da se potreba po zaščitni žitni carini domače žitne produkcije začenja manjšati. — Vlada se je glasom sklepov zbornice obrnila na ogrsko vlado glede eventueln?ga znižacja žitnih c ari a z cziroid na slabšo letino. Ogrska vlada pa je to odklonila, ker se btos nikakor ne mere govoriti o slabi letrn«« (čujte 1 Čujte!) Na rastoči tendenco Sitnih cen deluje brezdvomno dej t t*o, ker vzlie odlečoi nrgenci Evstrijike vlade, obstoja v Budimpešti še ved'o blanko-term nika trgovina. (Živahno pritrjevanje).
Minister se je potem podrobno bavil z vprašanjem draginje meia, ki utegne postati nevarno izlasti prihodnjo spomlad, ker se je zmanjSalo število živine. Izrekel je željo, naj bi zbornica čimprej razpravljala o vladni predlogi glede uprave centrale za živino. — Minister je naglašal, da je za daljšo dobo izključeno oskrbovanje vetifch mest z mesom, ne da bi se jemalo na pomoš meso ubite živine. Gjvore o draginji mleka, je minister povdarjal, da so eosebno minimalne cene poskočile za skoraj 100 odstotkor. Izjavil je, da bo vlada tozadevne predloga v tem ozira natanko pretresa vala. Dolžnost vlade in parlamenta je, da sa podrobne bavita z vsemi temi vprašanji, katerih se seveda ne more rešiti od danes do jutri. Najvažneji predpcg>j za trajno rešitev takih vprašanj je snovanje organizacij producenta v in konsumentov ter čim mcžaeja odstranitev nezakonitih prekupčevalcev, posebno potrebno pa je, da se občinstvo priuči na umne moderne načine prodajanja. — Minktar je konečno obljubi), da bo vlada delovala skupno z odsekom, ki ga izvoli zbornica, da se vprašanje v reši na način, ki zadovolji prebivalstvo. (Živahno pritrjevanje).
Za trgovinskim ministrom so govorili posl. Jchanis (češki socijalni demokrat), posl. Kotlar (češki agrarec)' posl. Bufival (češki radikalec) iu posl. Horsbj. Na to je bila seja sakljnčena. Prihodnja seja jutri.
DUNAJ 27. — Nemško-nacijonalni posl. dr. Sy Ive »ter je v današnji poslanski zbornici vložil nujni predlog, naj se nemščina proglasi kakor edini poslovni in razpravni jezik državnega zbora.
Protest proti nameravanemu povišanju tarif Južne železnice.
DUNAJ 27. „Deut»ch. - nat. Korresp." poroča, da so poslanci Štajerske, Kranjske, Koroške, Tirolske in Primorske in udeleženci is drugih avstrijskih dežel imeli danes shod, na katerem so odločno protestirali proti nameravanemu povlšan;u tarif Južne železnice. Izvolili so tudi permanentni odsek, ki bo v tej stvari jutri govoril z ministrom za železnice in minister ski m prediedaikom.
Ogrska kriza.
BUDIMPEŠTA 27. Danes ob 10.30 ari predp. se je vršil minist. svet in sicer v stanovanju trgovinskega ministra Koluta. Navzoči so bili vsi členi vlade*
BUDIMPEŠTA 27. Ministerski svet je zvršil ob 1 uri 10 min. Dr. Wekerle je izjavil, da se je ministerski svet bavil a političnim položajem in tekočimi stvarmi. Za sedaj ne pojde na Dunaj. — Po ministerskem
Moj oče je napenjal svoj trebuh pod ask-njp, s katere so bili tisto ju*.ro skrbno odstranili vse madeže, in Širil je krog sebe osi duh po benzini, kakor ob dneh sprovoda, dub, ki sem po njem spoznaval nedelje.
Nakfat je opazil dvoje elegantnih dam, ki sta jima dva gospoda podajala cStrig. Star, raztrgan mornar je cd,j r ;1 z bodljajem noža školjke in jih je podajal gospodoma, ki sta jih na to nudila damama. Jedli sta na fino uglajen način, tako, da sta držali skledieo na finem robcu in nagoili u-ti, da bi si nič ne onesnažili ob'ek. Poten sta popili vodo na hitar, komaj opazen gib in sta vrgli školjko v morje.
Moj oče je bil brezdvomno očaran od tega posebnega načina zavživanja oštrig med potjo na ladici. To se mu je zdalo lepo vedenje, rafinirano, visoko, in približal sa jo moji materi in sestrama z vprašanjem:
—	Hočete oštrig?
Mati se je obotavljala radi stroškov; a sestri sta vsprejeli takoj. Mati je rekla pri-govarjajočim gejlom :
—	Boiim se, da si pokvarim želodec. Daj to*le otrokom, a ne preveč, da ne ofco-lijo. —
Potem se je obrnila k meni in je dodala :
—	J^žef jih tudi ne potrebuje; ni treba kvarati otrok.
Oital sem tare; ob materini |itrani in ta odločitev se mi je vilela nepravične. Zasledoval sem z očesom očeta, ki je sprovel kaj veličastno dvoje hčer& in z:ta k staremu, raztrganemu mornarju. (Zvršetek pride.)
8tran II
»EDINOST« št. 302
7 Trstu, dae 28. oktobra 130S
sretu je imel Košat daljši rszg070r z naučiim inini"trom Apprnjijem in državnima tajnikoma Mezoffjjem in Tothom.
BUDIMPEŠTA 27. (Ogr. biro) „Pester Llcy3" piše o današnjem minii ter* kem svetu, da »a je isti bsvil z ▼ prašaojem ohranitvi koali cije t?r »kleni;, da te bo o tem posvetoval i posamičnimi vodilnimi osebami.
Naša borba za šolo narodnost.
in
L
Kakor povoodi, kjer sta dva naroda na istem ozemlja zapletena v borbo za narodnost, za svojo samodoločbo, ki se pri enih poka-zuje v formi nadmoći, hegemonije, torej tudi tlačenja narodno iti manjšine — pri drugih pa v formi bcrbe za ohranitev naravnih in splošnih državljanskih pravic in v borbi za doiego enakopravnosti:
tako tudi v našem Primorja z a v z e m-Ije vprašanje šolstva prvo in na j glavne je mesto v kompleksa narodnostne borbe. Kajti vprašanje Šolstva je vprašanje vzgoje in zgodovina ms uč;, da je bilo že od časov Seraniisime na vztočni obali Jadrana vprašanje vzgoje tudi vprašanje narodnosti. V nas se ni vpraševalo mnogo za rodbinsko ime in za narodno pripadnost. Ine in narodna pripadnost sta bila za Serenissimo (beneško gospodstvo) in kasneje za naslednike njene politike v nas ono, na kar ae je najmanje pazilo. Ime je biio celo le vprašanje — mode: običaj je bil, da «o se imena latinizi-
b:rati je toraj lahko : ali pripadati velikemu, zgodovinskemu in kolturnemn narodu, ali malemu, raztrovanema in proganjenemu naro-diču, ki je obsojen na smrt, ker tiščita nanj dre kultoti: italijanska in nemška !
— Ali naše malo štavilo — odgovarjamo mi Italijanom — naraste; pn»zdgne se do višine kulture; za tem gre tndi naše strem ljenje. Pa kdo pravi, da tudi mali narod ne more imeti avoje misije, da bo voditeljem večemu, toda ostarelemu naroda ?!
Mi začenjamo isnova. Vi pak nam ponujate mesto na gotovem, v napredku. Počasi, počasi. Mar' ni naravno: začenjati iznova? Kako ao nastale obitelji, plemena in države? Začenjanje iz novega! — to je ono, kar oaveža, ali zamenjuje stare goapodarje in atare kniture in stare narode, ker na tem temelji v sccijalnem pogleda vse življenje, delitev dela in vsaka veča organizacija, pa na koncu tudi italijanski in alo vanski idejal kulture, obče, skupne in sintetične. Začenjanje iznova je urejeni živi princip najmočneje rase sveta, anglosaške rase ; ta princip je ustvaril iz Amerike Ameriko, je preporedil v noveji dobi aamo Italijo! Začenjanje iznova! — ta princip je pripravil Dalma ciji novo bodočnost, pripravlja nove duove Istri, Trstu in Goriški .... p a naj se mu mi morda odrečemo? Ne: ker ae ne bojimo dela in borbe; ne: ker imamo časa, da delamo, da ae borimo in da čakamo na plodove!
Prvi sadovi so že dozoreli. Eto, primorski Slovani so ae že osvestili v toliko, da smelo zahtevajo :
1) da ae odpravijo iole, ki ao aamo za to, da iz Slovanov fabricira; o Itali
rala. (Uccellini-Ptičić, De Marulis-Marulić, Nisiteo-Nižetić itd.) Glavno je bilo, da otroci' jan0 in katerikiibodi roditeljev dobivajo italijansko	naj se povsodi kjer
vzgojo, da se njihovo srce zadcji z ljubavjo AoranAe narodne za vie ono, kar je nadahneno z italijanščino , Pred tako
treba, ustanove
in z globoko mržnjo do vsega, kar jih apo minja na slovansko pokoljenje, — in „Italijan*, italijanski „rodoljub", in če hočete tudi italijanski fanatik bil je tu! Zastonj je bilo kričati mu pozneje, da je izdajalec, da je izdajalski proklel materi'o mleko, da ga na izdajstvo spominja vsakokrat, kadar mu kdo ornega slovansko ime! Vse zastonj: on je po vzgoji Italijan; vzgoja je nadomestila tradicije krvi in narodnostno pripadnost. Pod pojm vzgoje daja se torej subsumirati vse ono, kar naši Italijani govore o latinski kulturi in latinskih tradicijah.
Ko smo vse to predpostavili, nam bo lbhko ohraniti potrebno hladnokrvnoat pred dejstvom, ki bi na« sicer razvnemalo. Nu, ipak
—	četudi kakor objektivni motritelji dogodkov mmejemo njihov naravni razvoj — ne moremo, da se ne bi čudili načinu borbe naših Italijanov, ki bi najivno hoteli zaustariti ta naravni razvoj, ker jim ne gre v korist.
Miilimo vedno na naie šolsko vprašanje. Sala, torej crodje zj fabrikacijo narodnosti sredstvom vzgcje, se izmiče iz rok naših italijanskih sosedov, ki so žajo razpolagali do včeraj neomejeno in samovoljno. V Dalma-ci;i n. pr. je 2e kak h 30 let aem povsem premhala produkcija italijamtva v fabrikah, ki jim je ime — ljudska šola. Zato ae o dalmatinskem italijanatru, ki je poprej gospodarilo v deželi, govori danes kakor o muzealnih ostankih. V Istri in Trstu se vrši sedaj isti proces. Italijani morajo bolnim srcem zapuščati svoje fabrike eno za drogo; zastavljajo celo vse svoje sile, da bi ustanovili posebne subvencionirane fabrike — Legi ne šole! — Ali njihovo nazadovanje ie oči v i dno, o napredku pa ni govora. Kakim srcem, kakim obupom se mečejo naši Italijani v borbo, ne več, da bi širili meje svoje delavnosti in gospodstva, ampak v borbo za chrantev majajoče se jim „narodne posesti11
—	mi jih moremo lahko umeti. In potem nam ne bo čudno niti to, da je v nas tako zaoistreno vprašanje jezika in ono šole. To je naravna posledica prehoda vzgojnega sredstva — šel — iz rok uzurpatorja (ki je misli', da je avoje „pravo11 pripoaestvoval) v reka legitimnih lastnikov. Ko, pri tem se je prišlo do absurduma. Premislite: Italijane je naravni razvoj razmer ne aamo ailil, naj zaprejo svoje nepoštene tabrike, marveč jih I p 01 j • k e m sedaj sili tudi v to, da popravijo, kar so'fiaBko, toda pokvarili, da Slovanom ustanov-'
enormezza" — kakor bi rekel spoštovani „Piooolo" — zastaja pamet, panta ae srce, ali... pomoči ni! In to je ravno eno, čemur se najbolj čadimo: mari Italijani mislijo, da temo, čemur ni pomoči, pomorejo aamo z brezamiselnimi sofizmi, z igro z besedami in — kar je hujše — junaškimi grožnjami, ki spominjajo na don Kišofa? Ko bi Italijani v borbi za svoi ob« stanek in za ohranitev stoje stare hegemo* nije rabili dobro in lojalno orožje, tudi mi bi ae omejevali na lojalno borbo. Pri tem bi spoštovali vstrajnoat in požrtvovalnost premaganega aovražnika. Mari ni to za nas znak kulture? Mari bi v Dalmaciji trpeli, da jim noge grize peščica padlih stoletnih ne-prijateljev, da niso Hrvatje — kulturni ? !! jBarbari gasijo oslabelega neprijatelja ; kulturni ljudje pa ga pomilujejo in mu blažijo agonijo. Ali, kako naj bo naše vedenje, ko te imamo boriti z neumno obrambo, z neprijateljem, ki stoji za plotom, ki, mesto da bi stopal v areno z odprtim vizirjem, vedno za plotom psuje, žali iu meče proti nam blato ? Mari ni to čas borbe, ko mora vskipeti kri, ko mora utihniti vsaki glas usmiljenja in koltnre, ko prevzemlje giavao besedo surovi maccbiavellizem ?!
Vie to bomo videli v prihodnjem članku.	_
Bivši franc. minister Flourens za rusko - poljsko sporazum-ljenje.
Bivši francozki minister Emil Flourens je priobčil v parižkem „Le Soleil" članek ped naslovom „La Pologne". V tem članku analizu je razmerje Rasi je do Poljakov ter poživlja oba naroda, naj se sporazumeta, da se bosta mogla akupno braniti proti germanski in vaz ni,
Flourens meni, da ima tedi Francija besedo ob tem vprašanja, ker gre tudi za nje bodočnost. Ponemčenje kraljevstva Poljskega grozi vedao bolj in to nevarnost bio možno preprečiti le po rusko-poljskem sporazumljenju.
Prvi koraki v to so bili storjeni že na kongresih v Pragi in Petrogradu. Zd*j gre za to, da ae aklepi teh kongresov realizirajo. Flourens konstatnje na to, da je r a s i -i k a c i j t k i z i s t e m v kraljevstva napravil p o p o 1 e o ruika vlada ai sedaj zatiska
ofii pred žalostnimi sadovi svoje politike, — k j ajo šole, ki so najbolje jamstvo za raz-J Postopanju Poljakov ni sedaj več kaj pri-voj slovanske narodnosti, torej za omejenje Igovanati. Današnja Poljska ni več Poljska iz proti naravnega širjenja italijanske na- jiet 1830 in 1863. Težke izkušnje — pravi rodnosti v na».	1 francozki držamik — so provzročile po-
Motreči stvar z italijanskega stališča 'polno spremembo v nazorih. Daues Poljska
. « - * ^ nmeTa gTOj položaj in do tega, po čemer danes stremi, ima popolno pravico.
Posebne pozornosti vredni so oni odstavki v članku Fioarensa, ki označujejo germa nofilsko politiko Rusije. Taka politika — pravi — je pogubna in bi davnine Živel; mogla privesti Rusijo do tak9ga razsula, v kakeršnjem se je nahajala Turčija do zadnjih
naj blažja sodba je: absurdu m ! Do včeraj n. pr. je italijaeski — Trst odločno zatrjeval, da je to njegovo pravo, da absorbira neitalijanske svo;e elemente; in res: to „pravo" se je izvajalo. Šola, vzgoja, bila sta predpogoj za poitalijančevanje tisečev in ti-sočev našega naroda, ki je od v Trste.
Ko mi vprašujemo Italijane, na katerem časov. Dokler bo Rusija pod vplivom Nem-ctičaem principu sloni njihova teorija o nji- čije, ne more biti govora o tein, da bi se fcuvem namišljenem „pravu" v to, da absor- mogla v lastni deželi vladati tako, kakor biraj o in poitalijančujejo naše nezavedne mase, zahteva nje politični interes. Z\ Nemčijo ima cdgovarjaio nam:	;poljsko vprašanje sedaj pomen prvega reda,
— Mi reklamiramo vzgojo za-se v imenu ker bi hotela ie v bližnjih časih utrditi svojo nečesa višega in boljege. Italijanska vzgoja gospodstvo na bregovih Visle a tem, da bi ustvarja civilizirane, skozi liberalne, moderne, izpodrinila domači element pe nemški koloni-zapadaj8ške ljudi, gospodske po duhu, srcu, zaciji. V zvezi a temi načrti je namigovanje in umu. A vi Slovani? Česa more dati vaša v poluradoih glasilih iz berolinake W/lh»lm-rzgoja ? Vi učite maso še le pisati, čitati in strasse, češ, da bi avedenje poljskega pouka — kričati! Ustvarjate nekaj novega : narod na šolah v ruski Poljski nemška vlada sma-brez liberalizma, podvržen nazadnjaštvu. Is- trala kakor oaana belil (napoved boja). V prvi
i vrati začenja Poljaka, ▼ drugi pa Rusija sto- proti „Elinosti", ns da bi ae s peresem ali pati v „sfero nemških interesov". jezikom ganili proti italijanskim, prononsirano Ftorena zaključuje svoj članek:	protiverikim in proticerkvenim listom, —
Ruska vlada je sedaj pod razdiuii vplivi moramo prihajati do takega zaključka, in ne ve, v kaj naj bi ae odločila. Francozki! Nu, stvar je lahko pojasniti: proti diplomaciji je torej v dolžaoat, da pokaže italijanskemu taboru si izvestni rutki vladi pravo pot. Francozko-ruika zveza, cerkveni krogi ne upajo nada v katero so se stavljale tolike nade, in ki je izzvala toliko neprilik in nesporazumljenj, mora priti do zavesti avoje naloge in dovršiti t
delo. Potem ai zagotovi hvaležnost alovanakih narodov in onih latinskega plemena.
Dnevne vesti.
Zaupniki polit, društva „Edinost4 za III. državnozoorski volilni okraj (Stara mitnica-Barriera vecchia in Ejadin) so vabljeni, da se udeležijo v polnem Stavil u volilnega posvetovanja, ki se bj vršilo r petek, 29. t. m,, zvečer, ob 8, ari, v prostorih alavnega „Tr-
.	- _ - _ n
s kakimi političnimi akcijami, proti slovenskemu pa si upajo! Zato dvojna mera ne samo glede slov.
in italijanskega novin.tra marveč tudi glede strankarsko-političnega življenja Slovencev ia Italijanov v pokrajini.
Mestni svet bo imel jutri v petek 29. ,t. m. od 7. uri zvečer svojo peto redno [ sejo.
Iz sodno-kancelijske služba. Eancalijski 'oficijaat na c. fer. okrajnem sodišču ▼
Kopru Aaton calistcm.
de Givando je imenovan kan*
Nova telefonska govorilna razmerja. — žaškfga bralnega iu podpornega društva", ai., S Prvim novembrom t. 1. se uvedeio sledeča Stadion 19, L nad.	jonska govorilr a razmera : Trat-Znoj
Kdor je v omenjenem okraju deloval kakor zaupnik pri poslednjih splošnih dr%avno-zborskh in občinskih volitvah, naj ae udeleži posvetovanja, tudi če ne preime posebnega pismenega vabila.	ODBOR
polit, društva „Edinost",
Imenovanje v sodnijski stroki. Po pomoti je i sos;alo v včerajšaji številki aledeče imenovanje :
Dr. Božidar Stegn, okrajni sodnik z naslovom in značajem deželnoaodnega svetnika, prideljen predaedništva višje deželne sodnije v Trsta, je imenovan efektivnim de-želuosodnim svetnikom ter oitane na svojem mesto.
„Edinostu na indeksu! Dvojna mera. —
Prejeli smo: „Edinost" je torej ponovno stavljena na indeksa. Obnovljena je s propovednic doli prejšnja prepoved, ki zabranjuje vernikom čitanje tega lista. To se pravi: ne obnovljena, ker ni bila nikdar preklicana. Pozvana je le vnovič v spomin vernikom, a podkrepljena z nastopom „Edinoiti" porodom usmrtitve Ferrerja.
Iu čudno: prepoved je ostala ▼ veljavi, da-si je bil neki visoki cerkveni dostojanstvenih nekoč v vidni zadregi, ko ae je ob neki priliki razvil razgovor o t-j strogosti ravno in edino le proti „Edinosti" med tržaškimi listi. Ko je bila oseba, ki je bil t v razgovoru z dotičnim cerkvenim dostojanstvenikom izrazila avoje pomisleke na la glede opravičenosti, ampak tudi glede koristnosti ta stroge odredbe, je menil dostojanstvenik: Edinost" ist ia sonat ein ganz ordentliches Blatt!
To je dalo onemu drugemu povoda k ogičnemu vprašaniu: Zakaj se torej prepoved ne razveljavi ? Ia če se ta prepoved že se store in sme razveljaviti glede „Edinosti", zakaj ae ^ne postopa vsaj z jednako strogostjo tudi proti drugim tržaškim listom, ki so se stališča vere in cerkve stokrat manje „o r d e n 11 i c h", nego-li „Edinost?!!
Vsled tega vprašanja se je zadrega še prvišala za nekoliko stopinj. Na logično vprašanje je prišlo zdlo čudno utemeljenje, čeS: proti „Edinosti" treba ostro postopati, ker je »krščanski list, dočim oni drugi niso to, a čemer je hotel menda dotičai dostojan-stvenik reči, da so nekrščanski listi odtegneni kompetenci oblasti katoliške cerkve! (Jadna, zares čudna argumentacija. To je že res, da katoliške cerkvene oblasti nimajo moči nad listi, ki jih izdajajo drugo-verniki in jim je tudi tendencija protikatoliška. Ali pa te cerkvene oblasti nimajo moči tudi nad svojimi verniki, ki v masah & i t a j o one 1 i a t e ? I Ali je za te vernike manjo nevarno, ako čitajo liste z očitno, izrečno protikrščanako tendencijo, nego pa ist, o katerem ie priznaval lati cer kreni dostojanstvenik, da je „zonst ein ganz ordentliches Blattu ?!
Tako dvojno mero ai moremo tolmačiti e tak): „Edinost" je na indeksu !6 zato, ter ai dovoljuje grajo, kadar ae jej vidi postopanje aerk veni h oblasti zgrešemo ali celo krivično — ker graja ljudi, ne di bi ae pri tem dotikala institucije!
„Edinost" da je krščanski list, kar oni dragi listi niso: zato treba strogosti proti Edinosti", proti drugim pa ne, da-ri je iz-ct j učeno, da cerkvene oblasti ne bi vedele, da tiiite nekrščanske liste čita,o ne le verniki v masah, ampak tudi njihovi dušni p a a t i r i. Najpriprosteja logika nas postavlja >red alternativo: ali so te cerkvene oblasti >rez avtoritete nasproti lastnim vernikom in >roti njim — oblastim — podrejenim sveč sni-som, ali pa si ne upajo nastopiti proti izrecno »rotikrščanskim listom, ker — ae jih boje!
Iu pomislite, do kakih zaključkov bi morali priti po istfj logiki, s katera se opravičuje strogost proti „Edinosti" in pasivnost proti drugim listom! U;mrčeni Perrer ni bil anarhist.
Po logiki gori omenjenega cerkvenega dostojanstvenika, ki oblastim kompetenco
Trst-Bodonin, Trst-Kiiov, Trst Tešin, Ljub-l;ana-Velike Menriči, Ljubljana-Znojm, Ljub-Ijana-Godonin.
Za razmerja Trst-Znojm, Liubjana*V» -like Meziriči, I/ubljana-Zaojm in Lmblian*-Godonin je odmerjeDa pristojbina 3 K od navadnih in 9 K od nujnih triminatnih pogovorov; za razmerja Trat-Godonin, Trst-Kijov in Trtt-Tešin pristojbine po 4 E od navadnih in po 12 E od nujnih trimiantnih pogovorov.
Eer pripadajo tržaškemu telefonskemu omrežju tudi poit-anske centrale oziroma javne govorilnice v Barkovljah, Bazovici, Eo-pru, Miramaru, Miljah, Nabrežini, na Opč> nab, na Prošeku, v Sr, Križa in Sežani, te razteza promet z me iti Znoj m, Godonin, Kijov in Tešin tudi na te kraje.
„Mlinar In njegova hči" pred 25 Isti v Trstu. — Dne 1. novembra leta 1884 so Slovenci v (.Trstu prvikrat uprizorili tj širom sveta poznano žiloigro, in sicer v dvorani gostilne „Al Giardinstt^" nasproti gledališču „Politeama Rossetti*. Občinstvu, ki d3 tedaj ni bilo vajeno poslušati in gledati dramatičnih predstav v slovenskem jeziku, j a igra tako ugajala, da so jo morali ponoviti takoi naslednjega dne.
T >1.k-> tedanjim diletantom, kolikor občinstvu samemu se je zdela vprizorite* te igre velik korak na dramatičnem polju v Trata. Će pa pomiVimo, da se bo letos ta igra dna 1. narembra proizvajala kar na 3 kra:ih — in sicer jo vprizori „Dramatično društro4* v Tr«tu. „Podružnica ar. Cir. in M." v „Nar. demu" pri sv. Ivanu, „Zsrja* vRojanu — ia če uražajemo, koliko ia kakšnih predstav smo vprizorili v Trstu v tej dobi ▼ raz-nik gledališčih in v raznih droranah, da ae je vitanorilo tudi „Dramatično društvo", ki vodi stalno slovensko gledališče : nam je jasno koliko smo napredovali v Trstu tudi na dramatičnem polju,
Koncert ženske podruž. dr. sv. Cir. in Metoda ne bo navadaa šablonska prireditev, kajti smisel za pravo umetnost prodira dan na dan močneje med vse naše krog?.
Nekdaj smo naznanili kako prired tar skoraj brez programov, kajti nihč9 ni prašal, kdo sodeluje. Danes je prvo vprašanje. Edo? Eajti umetnika h.čemo igralca, umetnika, glazbenika, umetnika pevca. Ponosni moramo biti na to, kajti to je znamenje, da se je naš umetniški čut povapel na rišjo stopinjo, kateri zahteva popolnosti in prare harmonije.
Zato pa vlada v vseh krogih tako velik3 zanimanje za koncert, ki bo v soboto 6. nov. ki ga prireii gospa Cjstapararia ta umetnica po bo2ji volji.
Eomu ni še v Sirem spominu izza Gregorčičevega večera? Eolikokrat pa smo z nv-slado čitali krasna kritike ljubljanskih dnevnikov, ko je nastopala v konesrbh Glasbena matice ! Liki svitla zvezda je blišSala na umetniškem obzorju. Bali smo se že, da nam ta zvezda ugasne, a v veliko naše zadoščenje prikaže se zopst v soboto 6. nov. v „Narod, domu", kamor prihiti vsak, kamor bo le mogoče, da se naižije nebeških zvokov domače poezije.
V korist Ciril-Metodovs družbe ae vprizori v „Narodnem duma"' pri o v. I rani v ponedeljek 1. novembra „Mliaar ia njegova hči.*
Vabimo vse svetoivanske rodoljube, naj se udeleže te lepe primerne igre. Na Dunaju jo igrajo že 120 leto in vedno jo radi vidi;o v teh resnih žalostnih dneb. Tako upamo, da vstrežemo tudi mi našim vrlim Sretoivaočanom in bližnjim s to igro.
. Vstopnina je 50 viaariev. Zičetek točno ob 5. uri.
Koncert ženske podružnice družbe sv. Cirila In Metoda. — 7elez&nimivi program, ki ga bosta izraiala dee 6. novembra odlični pevka gospa Mira Castaperaria ia vojaška gaiba, smo že priobčili.
Za prijatelje glasbe naj podamo tu par podatkov o orkestralnih točkah. Prva točka na programa bo eaa najboljših Zvčavia kompoziciji, veličast-eaa ovartura „Bsn
Leget'.
pripisuje cerkvenim llz vsakega akorda, iz viake nota nam govori za postopanje le proti [ mojster Zaje z vso srOjo metodiko ia narod-
katoliškim in krščanskim listom, bi bil tudi [nia mišljenjem. To orerturo «0 proizvajali ▼ Ferrer odtegnen aodbi so dn i j'raznih večik mastib, tako tudi leta 1897. q\ monarhije!	;Danaja v „S.ov, pav^kem d:ašt?aa, kjer je
Hi ne trdimo tega. Ali pa aasilni logiki, imsla sijajen vspeh ia je žala mnogo navdu-s katero se opravičuje dvojno mero: strogost šenja.
V Tratu, dne 28. oktobra 1909.
»EDINOST St. 302
fcStran IH
Norveški skladatelj E. Grieg nam je po svojih kompozicijah vedno dobrodošel znanec. K igrokaru „Sigurd Jorsalfar" od B, BjOrn-sona je komponira! stoi čas gr.ieg tri skladbe, zadnjo med njimi pod imenom „Slavnostna koračnica". Ta se začne t hitrem tempn s fanfaro (Trompeten fanfare) z FF, čegsr glavno temo prevzamljejo leseni inštrumenti s široko melodijo. Ves čas menjavajo gcdala, pihala in leseni inštrumenti, ravno tako tempi in dinamična znamenja, tako, da se nudi poslušalcu mnogo razvedrila v i spremembi te skladbe, Nekaj B dur-akordov v FF, sviranih od vsega orkestra, zaključuje to veličastno kompozicijo.
Odbor pevskega društva „Ilirija" poživlja 3voje člene, na) redno zahajajo k pevskim vajam, kajti učili se bodo novi veliki mešani in možki zbori za prihodnji veliki koncert, ki bo meseca decembra t. 1. Vabijo se za vstop novi pevci in pevke, kakor tudi nek-danji druUveni pevci. V nedeljo dne 7. novembra bo važao posvetovanje vseh društva-nikov v društvenih prostorih ul. Montecchi 15 pritličje in sicer cb 4 uri pop.
Za Ciril-Metodov obrambeni sklad so se nadalje priglasili: 428. Eliza Deberto-Ko-kaij, posestnica v Zsgrebu (plačala na račun 50 K); 429. „Zveza narcdoih drnštev za Štajersko in Koroško v Celin" (plačala na račun 100 K); 430. Sever Franjo tržan v Ljutomera; 431. S j kol v R bnici; 432. Reick Janko abs. pbjl. v Gradcu ; 433. Širca Josip posestnik v Žalcu (plačal 200 E); 434. go-sd ca Lucija Lapajne iz Griž pri Žilcu (plačila v 200 E); 435. Ivan Narak« iz Lcžnice pri Žalcu (tJ'nčal na račan 20 K); 436. Juri Erašovec v Žalcu.
Tržaška podruž. Slov. plan. društva je v slovenski knjigarni g. Josipa Gorenjca izložila sliko novega „Aljaževega Doma*. — Slika, ki jo je mojstersko izvršil gosp. A. Kofcfelc, predočnje stavbo, v koliko so jo do s*daj izvršili. — Kakcr je raz ridao, je novi .Dom", ki stoji na bolj primernem mestu, v pritličju t;dao zidan, prvo nadstropje pa je iz lesa. Stavba, ki se otvcri v prihodnjem polletju, bo odgovarjala vsem modernim zahtevam.
T rž. podružn. S. P. D. se ob tej priliki še enkrat obrača do planincev in prijateljev narave z uljudno prošnjo za prispevke, da se tako pripomore k izvršitvi prvega slov. planinskega hotela. — Prispevke, ako še tako aajhne, vsprejemlje g. N. Stepančič, ui. Com-££9rciale št. 5.
Vozniška zadruga sklicuje	shod v Lo-
njer v nedeljo SI. t. t.
Shod se vrši v prostorih „Konsumnega društva* ob 9, uri predpoludne.
Ker so na dnevnem redu	jako važne vozniške zadeve, pričakuje obilne	vdeležbe __Odbor.
Tržaška mala kronika.
Z revolverjem proti mačkam in svetilkam. — Predsiuočnjem ob 2.30 je javna fef čijs, v kateri ce ja nahajala trojica, drdraia gori po Korzu, krenila po u!. S. Giacomo in se ustavi a ca vogala ul. Donota. Ta je eden izstopil; kočija z dvema drugom a pa je nadaljevala pot in zg.mid, O ji, ki je bil izstopil, je naenkrat potegnil iz Ž9pa revolver, ga pomeril proti neki mački in sp-ožil, ne da bi pa ranil ubogo živalico. Takoj za tem je dvakrat sprožil rivolrer v zrak. Potem je šel gori po u'. Donota in ustrelil še enkrat proti cestni svetilki, ki je šla na kose.
Neka nočna pehaj kov alka, ki je prisostvovala tem prizorom, in potem videla moža stati pred neko hišo v nI. Prelazer,! je nanj opozorila redarja. Ali predno je redar prišel do čudaka, je ta-le poiohal nevarnost in odšel.
Smrtna nezgoda v ladijedelnici pri Sv. Marku. Med delavci, ki eo bili zaposleni pri
oprtmljaniu oklopnjsče „Ncdrojvoda Fran Ferdinand" v ladijelnici pri Sv. Marku, je bil tadi neki Blaž Tarlao star 55 let iz Milj.
V	torek pepoledne je isti delal na zuna-n e« motu ob boku ladije. Naenkrat bodisi, ker je zgubil ravnotežje, bodisi, ker ga je o »šla fm tica, je isti padelj doli štiri metre g'oboko in butnil s hrbtom ob „pontonu", ki je plaval na mcr;u.
Njegori tovariši so g) takoj spravili v pmbnlacco „Ige&", ali, vsaka pomoč je bila zaman, kajti revež je četrt ure potem izdihnil; stri si je hrbtnico. Truplo so spravili v mr* iverico pri sv. Jušlu.
Loterijske številke, izžrebane dne 27. oktobra:
Prsga	77 46 13 1 76
Lvo?	73 62 43 53 56
Kcledar In vreme. — Danes: Simon in Juda ap. — Jutri : Narcis škof.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoindne ■f 151 Cel«. — Vreme včeraj : dež.
Vremenska napoved za Primorsko: cblačno s pnstmičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Hiadno. V začetku slabo, potem lepše vreme.
Naše gledališče.
Kakor smo včeraj naznanili, vprizori naše g-edal.šče ob prihodnjih praznikih po eno pred«tavo na dan in sicer
V	nedeljo, .dne 31. t. m., bo re-priie prekrasne burke „Nioba", ki je na svoji premijeri dosegla popolen vspeh. Igra se ponovi na mnogostranska izraženo Željo.
Na dan Vseh svetih se popoludae vprizori tradtciionalna ljudska igra Mlinar in njegova hči ob izredno znižanih vstopninah.
Slednjič na dan Sv. J u ■ t a bomo imeli izborno noviteto veseloigro Dva srečna dneva, katera je na repertorju vseb večjih gledališč in bo brez dvoma tudi pri nas jako ugajala.
Tržaška gledališča.
POLITEAMA ROS3ETTI. — Danes zvečer se bo vršila napovedana izvanredna predstava Donizettijeve komične opere Elisir d'amore,
V petek bo častni večer g. Cervi-Caroli.
Društvene vesti.
Pevsko In glasbeno društvo v Trstu. (Podružnica „Glasbene Matice" v Ljubljani). — Danes v četrtek se vrši odborova seja ob 9. uri zvečer v restavracij Balkan. Ker so na dnevnem redu važne zadeve, je udeležba vseh g. odbornikov nujno potrebna.
Ruski kružok vabi na občni zbor ki bo jutri, petek. 29. t. m. ob 7 Vi zvečer v Via Galatti 12., II.
Dnevni red :
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnice.
3.	Poročilo blagajnice.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Eventualni predlogi.
Ob tej priliki bo tudi vprejemanje učencev in učenk ter se določijo dnevi in nre pouka za ruiki, hrvatski, češki in eventuelno poljski tečaj.
Odbor R. Krnska.
„Učiteljsko društvo za Trst in okolico" vabi gg. pevke in pevce k vaji, ki bo danes ob 2. u:i pop. v „Slav. Čitalnici" v Narod, domu". Obenem vabi vse svoje člene na občni zbor „Ruskegt krožka", ki bo v petek, 29. t. m. ob 7. in pol uri v društveni sobi, ulica G. Galatti 12, II.
Vesellčni odsek Trgov izobraževalnega društva ima danes zvečer o>> 9. uri važao sejo, zato naj se je udeleže vsi členi.
Telovadno društvo
TRŽAŠKI SOKOL
v Trstu
Danes večer točno ob osmi in pol se vrši v restavracija „Balkan" seja veseličnega odseka, katere naj se zagotovo udeleže vsi člani istega.
Nfizlar I	Veselični odsek,
Mar. delav. organizacija
Veslar8ka delavnica išča (za bukova vesla)
zmožnega, dobrega in razumnega delavca, ki dobi stalno delo, tudi od kosov. Obrniti se je za natančna pojasnila na N. D. O.
Skupina delavcev c. kr. Javnih skladišč (proste luke) pri N. D. O. vabi vse delavce na važen shod, ki se bo vršil v nedeljo, dne 31. oktobra t. 1. ob 10. uri predpoludne v dvorani „Konsumnega društva" (pri cerkvi) v Rojanu.
Ker se ima na tem shodu odločati o nadaljem postopanju v prid zboljšanja delavskih razmer v prosti luki, naj ne manjka n:h5e.	T. č. predsednik
Fran Kranjc.
Darovi.
Za „Čitalnico" pri sv. Jakobu je nabral g. A. B.zjak na nedeljski zabavi v „Kons. društvu pri sv Jakobu 8 K 22 stot. Na licitaciji dveh steklenic vina se je skapilo 13 K 41 s*.
Za javno knjižnico „Čitalnice" je g. Ivo Adamič nabral med veselim omizjem na Op-činah K 2. _
Gospodarstvo.
Pokončevanje škodljive divjačine. — Za polaganje strupa so izšii najnovejši predpisi. Komur je poverjeno pokončevanje škodljive divjačine s strupom, mora vedno lastnoročno nastavljati strup, ali pa se mora to zgoditi vsaj pod njegovim nadzorstvom in v njegovi natzočnorti. Pri tam se pa mora paziti, da se to ne vi št tako, da bi opazovali pečet e nepozvani očividci. Strupa se ne sme polagati
Poslano*)
Čaruikal, 19. 10. 1909.
Slavno Zapovjedništvo pukovnije broj 22
Zadar.
Neob'čoo drnut proslavom dvijestogodiš-njice opstanka moje mile bivše pukovnije izrazujem ovem potem mo'u najiskreniju želju, da bi iita doživjela i više stogodišnjica te aluž la kio i dosada tako i od ssda našem premilostivom Vladaru i svojoj slovanski domovini na čast.
Zahvaljujem sa Tom slavnimu Zapovjedništva na podijeljenoj mi spomen-pločici, ko;a će me urijek sjećati na važne dogadaje, koji su doprinijeli našoj državi čast i ugled.
Nek Bog poživi našeg premilostive g Vladara, pukovniju i njezine zapovjediika.
Ćernikal (Ltrs) 19./X, 1909.
_____	Karol Šiikovič.
*) Za Članke pod tem naslovom uredni što odgovarja le toliko, kolikor ma zakon veleva.
pekarna in slaščičarna
z zlato kolajno in križeem na mednarodni obrtni razstavi v Londona 1909
Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 Št? trikrat na dan svež krah.
Prodajalniea e tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biškoti posebno za čaj; ima razne fina vina in likerje v buteljkah in flut desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi ■ajfinejso moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Skerk.
Priporočamo našim gospodinjam
KOLINSKO CIKORIJO.
SIC
Važno naznanilo.
Odgovor na vsako važno vpra i a nje, posebno v slučajih bolezn-dobi vs*kdo, ki pošlje šest kron v priporočenem pismu ali po poštol nakaznici profesorja PIETBO D' AKZOO, ulica Solferlno 13, Bologna.
Poskuslts Fl- Sstlflltitl" UJtaah SOVO KAVO tf^BIIMin flnsjii Is oajzdravsjil kavni pridatsk. Dobiva as v vsak ktlJiUi prodajalnicah.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVfl
Spalne in jedilna sobe na isbero, Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št. I
Telefon št 71 Romano IV
Kdor hoče dober zajutrek
naj se oglasi pri
Antonu lvančič-u, Trst
ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat, salami, sir in razne slanina kakor tudi raznovrstna vina in vedno svsže
— Dreherjevo pivo.
itlois tu- in inozem. vin, Špirita, likerjev
in razprodaja na debelo in drobno
Jakob Perhanc, Trst
Vla dslls Acqus 6, nasproti Caffe Centrala
Velik izbor francoskega šampanjca, peneiik de-■ertnik italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeau
Burpnnder, renskih vin, Mosella in Chianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinoves slivove« in brimevec. Izdelki L vrste, došli iz do« ličnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Raa-pešiija se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franke. — Razprodaja od pol litra naprej.
ŠIRITE „EDINOST"
Umetni zobje
Plombiranja zobsv.
izdiranje zobov bru m m vsake bolečine
v zoboidravniškcm kabinetu
Dr.lČeraak ing.£uscku
TR.ST
•HM Mte
**U*******% *****
Z0B0ZDRAMK1' AffiBDLATORIJ
Dr. Viktor Bandel
Trst, ulica San Glooannl 7,1. nads.
od O. do I. in od 3. do 6. ****************
V odlik, prodajal, obuvala
„Calzoleria Triestina" Trst, ulica Giosuć Carducci 21
(prej Torrente), dobi ee poleg raznih finih čevljev za ; gospode in gospe sledeče obuvalo po najzmernej-ih i cenah in sicer : Moški čevlji Iz usnja Boxcalf (za psvezati) Kron 9.60 „ „ „ Boxcalf (z elastiko) „ 9.60 „ „ „ Boxcaif Derbey	„ 10 — ...... Boxcalf zap. Triumph „ 10.—
Ravno taki čevlji za dečke 1 krono manj. Vsaki par ' je iz najfinejšega uanja. DELO SOLIDNO.
Veiika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke.
Plačilo na obroke.
M. B. Kate
TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr.
Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. n.
Cement - Portland
■ „SALONA'!
Dražbe „SPALATO"
Anonimno deln. dru&tvo eementa Portland SALONA.
letni prolzoodl: 10.000 poson.
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
Leopold Feiner, Trst
:: Pisarna :: I Zaloga Cementa ul. Carradori 16 Riva Grumula 2 Telefon 605. Telefon 23-30
NOVO POGREBNO PODJETJE",S r
W z bogato opremo za vsako- copso 49 (Piazza Goldoni) vratni pogreb.	in prodajal*
nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih sveč
Prodaja na debelo In drobno.
Stran IV
„EDINOST" St. 302
V Trstu, dne 28. olatobra 1909
hV.ic kot 200 m cd potor in obljudenih krajev, da ne pride donieča žitina in človek v nevarnost. Pri polaganju itrupa ie vedno mora oco mesto tako označiti, da ga more veakdo lahko opaziti in spoznati. Ako treba, se mora tudi vse prebivalstvo o poleganju strupa primerno obvestit'.
x Jajca iročlm kokošim preženeate napako tako le : Napravi najprej močan poliv iz črnega popra in paprike. Na to tzemi jajce, prevrtaj je na obeh koncih in izpihaj i j Bjfga vso vsebino. Prazno jajce zameži na ecem konci z gipsom, nalij potem jajce \ polivom in zamaši je tudi na ćrogem bona« Tako jajce postavi tja, kjer so kokoši vajene dobivati jajca. Kokoš, ki je pikcila tako jajce opusti za vselej svojo razvado.
x Milnice ali žajinice ne zametavati, ker je dobro gnojilo, ki se uspešno uporablja posebno na vrtih. Trtam, sadnim dreveaom, aočivjn vsake vrste ugaja očitno, pospešuje pa tudi raščo trave in drugih rastlin.
Kako se sršavi konji kmalu popravijo? Mršavi koBji se popravijo po krepki krmi, pa ki mora biti previdno sestavljena, da ne nastane k&k& ovira v prebavljanju. Poleg ovsa je bob najprimernejša zrnata krma, katerega ae voznim konjem pc klade, kadar imajo težko delo, polovica navadnega ovsenega deleža, in sicer zdrobljenega ter zmešana z rezani co in z osnem. Tudi majhen pridevek lanecega semena služi v ta namen prav dobro, ker se po njem konji debele in dobe lepo svetlo dlako«
x Mrceai na prascih preženejo se nekaj zanesljivo še imetanc. Če se živali edregee a ščetko (krtačo), katero smo poprej pomo-iili in napolnili se smetano, peginejo vse te v pol uri. Za nekoliko dni ponoviti je delo ie e t krat in žival bo brez neugodnih nasledkov, pa z malim troškom oproščena nadležnih zajedalcev.	_
Vesti iz Goriftke.
Novo društvo. — C. kr. namestsiitvo je vzelo na znanje pravila novega drnitva: „Pevsko društvo „Lipa* v Plaveh, pol. okr.
Ćrorica,	_
Vesti iz Istre.
Iz Kozine. — Tukajšnja „Ljudska knjižnica" vrši po svojih močeh svojo nalogo i tis, da nudi čitajočemu občinstvu zabavnega in poučnega čtiva. In priznati treba, da Sjndstvo prav pridao sega po tem virn samc-izobrazbe.
Ker pa je knjižnica še mlada, ne more Še v polni meri vstrezati danim razmeram. —; Radi tega potrebuje še vedno prispevkov v knjigah in denarju.
Hvalevredno je naše pevsko društvo »Tenec*, ki ptiredi dne 7. nor. t. 1. veselico a petjem, tamb., igro itd. b polovičnim čistim dobičkom v prid „L udtke knjižnice". Dolžni smo opozoriti ugledno občinstvo na to zabavo in vabiti na ob:lai poset.
V Marezigah otvori hrvatsko-slovensko akademžčno feiiaino drultro „Istra" javno ljudsko knjižnico v nedeljo 31. t. m. ob 4. uri popoludue. Otvoritev je združena z zabavnim večerom. Prijatelj narodne izobrazbe ■o dobredeš-i.	Jo s. Jurca
cand. iur.
Razne vesti.
Hrvatsko vseučilišče v Čikagu. „Sloven", ki izhaja v Ć khga na štirih jezikih, poroča, da *e je v Čikagu konstituiral narodni hr-vatfkih odbor, ki mu je svrha nabirati prenose za ustanovitev čisto hrvatskega vseučilišča v Čikega.
150 rojstni dan Schillerja. — Dne 9. novembra bj 150 let, kar se je rodil veliki neicški pesnik Schiller.
O ekarna pogorela. V Bourgu pri Po-žanu je pogorela opekarna. Škode je 2 mil. kron, s sknpno škodo, ki jo je napravil požar ca brzojavnih in telefoničnvh progah.
Nova kraljeva palača v Belemgradu. — Iz Belegagrada perečrjo, da se bo tth dni vršila konferenca inženirjev, na kateri se pregledajo načrti za gradnjo nofe kraljevske pa-late.
Madjar.ka plemkinja in kravji pastir. — T Budimpešti »e je v torek v matičnem nrtda 6, okraja vršila poroka Margite baronice Lcr y; y ■ 30 letcim pastirjem Arpadom Kesztiravaih<»!y-em. Nevesta je bližnja sorod-niea grofa E umerja Lotjaj, soproga bivše ntdvoivodioie Š'efenije.
Dolgovi „Rusa", — V konkurz je prišlo
podjetje, ki ie izdaialo pefr gradski dnevnik xR<jSm. Glatni izdajatelj trga lista je bil
A. A. Suvorin, sin izdajatelja „Novega Vrem a". — Do;govi lista znašajo ckolu 1 sil. rubijfv, altiva računajo pa na 8000 tubliev.
Velikansko gobo so dobili ca Mitteleteign pri Inr mostu. Kiobuk g. be je imel obseg 72 cm, obseg atebla pa 25 cm, goba je tehtala 850 grsmov.
Profesorjem stenografije na bolgarskem všeučilišču v Sofiji je imenovan slov. rojak. g. prof. BezenŠek.
Izkopavan e v Jeruzalemu. — Anglež Barker je pričel dovoljenjem turške vlade kopati na mestu, kjer je po mnenju vseh tolmačev sv. pisma stala kraljevska trdnjava. Vspehe kopanja drže tajnimi, vendar se čuje. da se je raziskovalcem posrečilo najti kraljevski grob kralja Davida in nekaterih drugih judovskih kraljev.
Najglobokeji rov pod zemljo. — V rudnikih pri Paruhovici v Sleziji so dospeli z vrtanjem v globočino do 2003 metre pod zemljo. Dalje več niso šli, ker se stroški vrtanja nerazmerno povečujejo. Najglobokeji rov se pa nahaja v Cuhovi v šleziji, kjer so dospeli do 2240 metrov pod zemljo.
Iz Četa je ilovek ? — Človeško telo sestaja, kakor so ugotovili kemiki, iz istih snovi kakor kurje jajce ; in sicer je 1000 kurjih jajec približno toliko, kakor en srednji človek. Vsak ima v sebi toliko fosforja, vodika in ogljenčeve kisline, da bi z njimi napolnil zrakoplov, ki zado stuje, da bi človeka dvignil v zrak. Ko bi materijo, ki je v Človeku skrita, porabili za izvor svetlobe, bi človeško telo zadostovalo en cel večer za razsvetljavo 500 m dolge ceste. Če bi iz ogljenih delov napravili grafit, bi dobili 780 tucatov Svinčnikov. Železa je v naši krvi toliko, da bi se iz njega lahko napravilo sedem podkev. Vsak človek ima v sebi okolu 6co gramov fosforja, kar zadostuje za 820.000 žveplenk in zastrupitev 500 oseb. Soli je v vsakem človeku za celih 20 ka-vinih žlic. — Ljudje se niti ne zavedajo, kakšne zaklade hranijo v sebi!
Sobd prazna upo—° kuhin:'e) _8e„°dda
takoj ul. S. Antonio 9, IV. n.
1916
Bogomil Fino
birSf urar t Sežani
ima svojo
noro prodo-lolnlco v ur
xr TESTU al. Vlnc. Belile 113
nasproti ccrkrv iv.t Antona novega
Vsakovrstne verižice po pravih tov. cenah
Fotograf Anton Jerkič 5K
štev. 10, Gorica, Gosposka ulica štev. 7.
1835
meblirana soba s prostim uhodom 3*0 II. nad. v. 5 ul. Gaspari Gozzi št.
(1899)
Odda
3. Oglasiti se pri vratarju.
Pozor 1 HI. LEVI Pozor!
Trst - Via delle Beccherie 22, vrata st. 13
Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke In ilvalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom
4- Sinilo Mim +
TRST, ulica Giosue Carducci štev 23
s n TELEFON Ste v. 8x3 n ::
KlrurgiČno orodje, ortopedični aparati, Moderci, umetne roke In noge, berflje,
klini pasi, elastični pasi In nofovlce, elektroterapevtične priprave, aparati ta Inhaluelj o. mmBmmmsemm
BKLASIŠČS potrebščin za klruglSu zdravljenja. Potrebščin« ftz fnni'a ta n*?rodim»ffa
blaga. ::::::::
I
Slovenci i rsta in izven Trsta!
Otvoril sem prvo dalmatinsko
žganj arno in zalogo
v Trstu, ulica Ghega St. 10
s slov. napisom, ki vsacega Slovana razveseli. Točim nafinejSi dalmatinski tropinovec po Kron 1'20. (Za trgovce cene primerno znifane). Točim tudi druge Likerje. — Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen obisk v nadi, da velja beseda Svoji k svojim i Lastnik Gajo Bonefaćić
Interesantna !! NOVOST!!
Nenavadno presenečenje.
ArtomatJčao Tžizalo
„REGENT".
Žepno kresilo in istočasno žepna svetlika. _
Jako elegantno in praktično. Navadno u po rahljanje i l roko.
Z enim pritiskom ogenj In luč.
Cena z opisom vred : 1 komad E S 30 ; 3 komadi K 7.75 ; 6 komadov K 15-—; 18 komadov K 87"—. Poitnlne proste poAiljatve, ako te posije denar naprej ali pa po povzetja.
ALOIS SCHAUHAHK SrSTitras
PO POVZETJU STANE 30 STOTINK VEC. .•„•.
TRST, ul. Cavana 2
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■
.:. FRAN LAMPE
Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postrežba točna in na dom
Cene zmerne. Telefon 1395
Waldner
■i TRST - Ulico Medlo 3 - TRST H
Zalega jelovoga lesa ■ prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI ia bukovega in jot, leaa.
Izbera vsako vratnih obloženih In o at raženih predmetov 1« Imkavega ln Jelovoga lesa Itd.
Božata Izbera obložkou. - Lopate za peknrle.
POZIV. Mnogo listin, ki so bile pri ložene volilnim reklamacijam za pretekle občinske volitve tržaške in so bile vrnjene podpisanemu kot zastopniku reklamantov, ti-le še niso vzel nazaj. Podpisani vljudno prosi lastnike naj pridejo čimprej po svoje listine in sicer v njegovo pisarnico, Corso št. 37, mezzanin, ob delavnikih, med 8. m 1., ter 4. in 7. uro.
Dr. JOSIP W<LFAN.
i
Sili
v lastni hiši
della Caserma št. 2, I. n. XX
■■■ (Vhod po glavnih stopnicah) ■■■■■■■■■■ Telefon 952
i Ima no razpolago jekleno varnostno celico
V	___
in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so »hrambi©©, ki se oddajejo strankam v najem ki sicer
za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ 6
Shrambice bo 24 cent:metrov visoke, 21 centimetrov Široke, 48 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
__Oddaja hranilne puši se
katere se priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in najuspešneji način Bavajajo štedi ti svojo deco
Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah.
Po neuerletno visokih cenah
s« Tečfcrat kupuje blago z% moško ln iesske
oblekd. Temu »e lahko izogneta, ako naiočite blago direktno pri tovarni. Zahtevajte tedaj bre'plain« po£i)jatcv moje
zbirke mM in ml uzorcsv
Imam ▼ zalogi samo najboljie blago ndnjih novosti.
FranzSchmidt,Jagerndorf1Q3
AvstrtJokaSl&zija.
Srncsto gattolinl
TRST, ulito tiuoua 451, nad
Trgov. in obrt. komisij'e v kupoprodaji zemljišč, nepremičnin, gostllen, pivovarric, vinotoke v, žganjaren In vsake male obrtnije, kakor tudi najemođajl
javnih lotaloT, dvorcev, stanovanj, skladišč in hlevov. Zastopstvo tu* in inozemskih tvrdk.
H | Kad jQ-ieiia Tapeti i lrLj lad 40-tem ngeSTj |
PASTIGLIE PRENDINI
I od ogolanjene sladke Skorje. ^
lmmtelj in \m\li P. PRENDINI t Trstu, g
::: Zdravniško priporočeno proti ::: grlobolu, kašlju, hripavosti, kataru.
Podeljuje pevcem in govormiom M glas. Zaloga v lekarni P. PRENDINI

ia t tssU boljšiti leKanal t Trsu ii Erropi.
Zahtevajte vedno „Futlglle Preodlni'
SPH I Patiti ]t ia Tomrejania! |
ANTON SKERL
mehanik, s&pr£«e£enl iZTedeseo
TRST, Carlo Goldonijov trg stav. D
Zastopsil tovarne toles \i mototoles M*
K»p»!;ava ln ealoga cJektrlCnlh evonfikov, ln61 ln prodajo (r, iretonev, Mcofocov, Is fenogmfov. Zaloga priprav ia t&4!i! , It ■ Laitna delavnica u peprtvijtnje živ. rtrojbv, ko.'c*, tctokolt- ■.»;
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenatk.
TELEFON štev. 1734.
LASTNA HIŠA Telefon št 262
^ LASTNA HtSA :: Telefon i* 262
Največje narodno spedicijsko podjetje ■	na Kranjskem	—
JOSIP SKERLJ
Ljubljana Dunajska Cista 29 (ex Bavar. dvor)
se priporoča za \sa v ppede j^ko stroko spadaiača naročila, jgfg^ £atera isvrŠl točno ln solidne
s po naj nižjih cenah.
EELjuljC
Pozor krčmarjt in zasebniki
Podpisani se priporočam eg. krčmarjem in za. setnikom, da se zanesljivo obrnejo do mene bodi-, pismeno ali ustmeno. Ker poznam popolnoma vff. istrska -vina kakor, n. pr. belo in <mo, rf fošk, bei^a-min, rizling, ^ino v buteljkahin sedaj ob Času »rgatve-tudi grozdje, uptm, da se bolo gg. krčmarji in sa. sebciki cbrcili do mfr.e, ako nameravajo kaj nakupiti Goto\i naj bodo da posredujem pofteno in brezplačno. Za odgovor prosim, da se priloži znamko. Udani Martin Sreboth trgovec in posredovalec v Poreču (Ist a)
Zaloga cementa |
hidravličnega apna, sadrouine in cementnih plošč mm
SILVIO MALOSS1 m
Trst, ulica dei Gelsi št 3. Telefon 18-89. U
Za/oga izgoto>Ijenih ob!ck in ss^ manifakturneja fclega
Ali MOID
Preseljena Iz Barriere št. 33C50
vul. 9cir3stri? štev. 8 (Sy. Jakob)
Velika izbera mcSkih, deSkib in otročkih o-bUk. Zaloga blaga za obUke pr> meri. Sra.iee spodnje hlače, nogovice, pletenin«, ovratniki zapeatnlki, o>ratnicj itd. itd. v t-ogati izberi.
Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd.
Specijaliteta : hlače za delavce. Vse po naj zmernejši h cenah.
Kislo zelje M
prve vrs e 100 kg brutto K 10 —, Krastavce peverone itd. — pošilja po poštnem povzetju
M K. Linek — Znalm, češko.