GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO.
STEV. (No.) 33.
CHICAGO, ILL., SREDA, 27. FEBRUARJA — WEDNESDAY, FEBRUARY, 27, 1924.
LETO (Vol.) X.
Oljnega škandala še ni konec.
PREISKAVA BO TRAJALA SE NAJMANJ TEDEN DNI. — ŠE MNOGO UMAZANIH STVARI BO ODKRITIH. — DAUGHERTYA SE BO Z NOVA PRIJELO.
Washington. — V kongresu je včeraj zavladalo novo, presenečenje, ko so preisko-1 valci oljnega škandala odvezali novo vrečo polno temeljitih dokazov proti raznim graftariem, ki so v umazano oljno afero zapleteni.
Pred senatsko zbornico je bil včeraj pozvan prezidenta Coolldga osebni tajnik, kjer je moral izpovedati, kaj je bil namen njegovega obiska v Palm Beachu, ko se je tamkaj istočasno nahajal tajnik za notranje zadeve Mr. Fall. Prezidentov tajnik Bascom Slemp je izpovedal, da je govoril z Fallom glede oljne a-fere, in da ga je naprosil, da mu izpove resnico o celi zadevi. Tudi ga je potem prosil, da naj pred preiskovalno komisijo natančno vse izpove. Vsebino resnice pa ni še izpovedal. V teh vprašanjih ti-
JUNAŠKA ŽENA UBILA DVA ČRNOROKARJA.
RAZNE VESTI.
Črnorokarji so zahtevali, da mora njen mož zapustiti , svoj dom. — Dva sta našla smrt, eden je ušel.
Cleveland, O. — Med Italijani črnorokarstvo še vedno živi. Kadarkoli vzamejo katerega na piko. ga pismeno ob-veste po svojih tozadevnih o-bičajih in mu predlože zahteve. Tako so prišli zadnji četrtek trije Italijani črnorokar-1 ji v stanovanje Mrs. Annelli, | ji predložili zahtevo, v kateri so zahtevali gotovo svoto denarja od njenega očeta, dalje, da njen soprog mora zapustiti mesto, in da dva stanovalca, ki jih je imela na hrani morata zapustiti njen dom.
CUO svetli zark., ki bodo pri Ako se to ne dj do nede. nadalj ni obravnavi se bolj o-	so zastrašni ženo Mrs
Za"h. _0ljm..,Sk.anlal;_ta,k0_da< Annelli, da se povrnejo in bo-
do te zahteve osebno izvedli.
•
Prišla je nedelja in zagledala je žena potikati se dotič-
se bo marsikaj videlo, kar se še doslej ni pri tej razpravi.
Tudi bankirji so prišli z svojimi dokazi na dan glede posojila sto tisoč dolarjev tajniku Fallu po Ed. McLeanu. Bilance čekovnih računov se ujemajo po dokazih.
Senator Borah je imel včeraj daljše posvetovanje s pre-zidentom Coolidgom glede podanih sugestij v Borahovem govoru pred zbornico v senatu. Zdi se, da Coolidge išče "kompromisa z senatorjem Bo-rahom, da bi opustil zahtevo po rezignaciji od Daughertya.
V oljni škandal je najbrže zapletenih še več oseb, ki jih bo preiskava prej ali slej potegnila na dan. Nobeno razočaranje ne bo, če bomo zagledali v tem škandalu še zelo markantne osebe, ki jezdijo na raznih "krmilih.
-o- '
ne može okrog vogala na ulici. Mrši Annelli je hitro zaprla vrata, svoje stariše poslala v gornje nadstropje, za-barikadirala je dobro tudi vse okna, sama pa se oborožila z nabasanim samokresom. Tudi otroke je spravila v gornje prostore višjega nadstropja. Z njo je gstala le njena 17-letna sestra. Ugasnila je vse luči in kmalu so se približali črnorokarji in začeli trkati na vrata. Kmalu pade zatem strel skozi okno in zatem še več. Pogumna žena ustreli trikrat skozi zaprta vrata, kjer je slišala trkanje. Streljanje od zunaj je ponehalo in začu-la je stokanje ranjencev. Nato je prihitela policija, ki je našla dva Italijana v krvi ležeča. Odvedli so jih v bolnišnico, kjer sta kmalu umrla. Tretji črnorokar pa je pobegnil brez sledu..
Žene policija ni aretirala,
Ludendorff pred sodiščem.
Berlin. — Bivši nemški vojaški general Ludendorff se
nahaja pred nemškim sodi-	H ____ __________
Sčem. Obravnava.se je priče- ampak še pohvalila za juna-la včeraj in se bo nadaljevala ški nastop proti črnorokarski več dni. Ludendorff je obdol- zalegi, žen zadnje bavarske revolucije in še za več drugih pregre-Skov se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Uporniki
Farmarsko vprašanje zopet pred kongresom.
Washington. — Farmarsko vprašanje se nahaja ' zopet pred kongresom. Za izboljša j nje cest se je določilo poseb-
v Mehiki zopet tepe ni.
Tampico. — Vladne čete so svote. Glede posojilnega si Pognale upornike iz važnih ste™a> 0 katerem se je že v je-gorskih postojank, iz takozva- fem ^kega leta razpravlja-
»ih "smrtnih ovinkov," s tem J® s.«;.še ni-do'očll° m*e.sar do" se približali oljnemu me-* ^nifevnega. Farmarski zasto ■to Tuxpam, ki je jako važno fmk} zahtevajo odločno resi železniško križišče. Boj za,	vprašanja, da bodo
gorske postojanke je trajal vedeh farmarJi pri cem da so
nad sedem ur.
Trocky formira novo revolucijo v Rusiji.
London. — Iz Rige se po-roca, da Trocky zbira neko-muniste za proti komunistično revolucijo v Rusiji. V kratim bo pričel z veliko ofen-proti Moskvi, pravi po-
glede vednih obljubovanj, ki se jim jih dela v kongresu in senatu.
-o-
—	Washington. — V davčni predlogi bo dodanih še več popravkov, predno bo predložena v končno odobritev o-beh zbornic. Vprašanje je še, če jo ne bo Coolidge vetiral. V tem slučaju bi težko dobila potrebno večino, ki bi nadkri-la prezidentovo moč.
—	Washington. — Dvajset newyorskih demokratskih kongresnikov je vložilo oster protest proti Johnsonovi omejevalni naseljeniški predlogi. Predlogo obsojajo v protestu kot nepravično in do kraja bedasto. V predlogi omenjajo, da predloga ovira dohod najbolj delavnim narodom, ki so veliko pripomogli do našega silnega industrijskega razmaha.
—	Indianapolis, Ind. — Zadeva guvernerja države Indi-ane McCraya se nahaja zopet pred porotnim sodiščem. McCraya se dolži, da je kršil bančna pravila, in da se je posluževal pošte za sleparske namene. Obdolžitve se ni objavilo v javnosti radi gotovih vzrokov do zadnjih dni.
—	New Orleans, La. —V nedeljo popoldne so neznani roparji oropali tukajšno Trianon gledališče premikajočih se slik. Blagajničarki so odvzeli svoto $2,200. Policija je bila obveščena, a mnogo prepozno in roparjev ni mogla zaslediti.
—	Etna, Pa. — Požar je vpepelil tukaj včeraj stanovanjsko hišo, v kateri so stanovale tri družine. Štirje možje so zgoreli v ognju in nekaj gasilcev se je pozneje močno opeklo.
—	Milwaukee, Wis. — V tukajšnem predmestju Wau-watosa je zadel vlak na progi Chicago, Milwaukee & St. Paul v vozeči avtomobil. Pri nesreči sta zgubila dva potnika svoje življenje.
—	Stavely, Ala. — V tem mestu je zbruhnil včeraj velik požar, ki še vedno divja. Najlepši del mesta je upepeljen. Materialna škoda bo velikanska.
—	San Antonio, Tex. — Tukaj je umrl te dni sedemdeset letni kongresnik James L. Slayden 14. kongresnega okrožja v Texasu. V kongresu je zastopal imenovani o-kraj od leta 1896.
—	Martinez, Cal. — Mrs. Ida Joseph je pri poizkusu, da reši svoje otroke iz goreče hiše padla v ogenj in zgorela. Ogenj so zanetili otroci, katere je pustila same doma.
Quincy, 111. — Nenavaden slučaj je v našem mestu zahteval od 29-letne Mrs. Martin, da je postala stara mati. Njena hčerka, ki se je možila že z dvanajstimi leti je porodila dete. Sama pa se je poročila, ko je bila stara 15 let.
—	Hammond, Ind. — Tukaj je padla na ledenih stop njicah Mrs. Edith Miller tako nesrečno, da se je nevarno prerezala stegno, nakar je iz krvavela, predno je dospela na lice mesta zdravniška po moč.
—	V mestu Honolulu na Fi-
FRANCOSKI KATOLIČANI POZVANI NA VOLIŠČA.
Francoski kardinali, nad&kof-je in škofi so izdali apel na vernike za akcijo v volilni borbi.
Trije irski jetniki utekli.
Belfast. — Trije irski repu 6Iikanski jetniki so utekli si noči iz tukajdne kaznilnice V Dundalku. Zaprti so bili od Hpinih groze sladkorni delav-izgredov, ki so se dogajali na ci 3 stavko. Pričakuje se, da Irskem med republikanci in vmes posegla vlada, kar bo oblastmi proste države.	položaj le še bolj poslabšalo.
Pariz. — Na Francoskem so bili katoličani po revoluciji takorekoč tihi državljani. V politične afere se niso uti-kali, dasi so bili po gotovih krajih v veČini. Liberalci in framazoni so kraljevali vsepovsod. V javno življenje se je zaneslo največje nemoral-nosti. Strašni rezultati se pojavljajo. Najstrašnejši med njimi je padanje rojstev in še več drugega. Kaj bo s Francijo če bo šlo tako v dobrem pol stoletju. Tega se zavedajo cerkveni predstojniki, ki so vse to gledali dolga leta s solznimi očmi, a kaj so hoteli ? Framazonska politična moč je triumfirala, dokler ni zastrupila celega naroda in ga za-fučkala v popolni nemoralni prepad.
- Strašne so te posledice. Duhovščina vidi, da je vse zapisano hudiču, le skrajni napori, če se posrečijo, znajo deželo še rešiti polagoma popolnega propada in iz satanovh krempljev. Zato so te dni razposlali vsem župnikom cerkveni višji predstojniki apele, nai katoličani gredo zopet na volišča, naj skušajo izvoliti na odgovorna mesta pri prihodnjih narodnih volitvah zanesljive dobre može, ki bodo delovali za povzdigo morale med narodom.
Edino krepek nastop katoličanov zna zanesti počasi nazaj med narode krščanske principe in na njih začeti zidati na novo krščansko moralno življenje. Druge pomoči ni, to priznavajo že celo fra-mazonski pristaši v veliki meri. Tako je bilo še vedno, kar spridijo sovražniki krščanstva, to mora potem krščanstvo popravljati.
-o-
Španija se mogoče umakne iz Moroka.
Madrid. — Španija se nahaja pred jako težkim problemom glede svojih kolonij v Afriki. S Francijo še dosedaj ni prišla do soglasja glede razmejitve gotovih zon v severni Afriki. Gotovi politikar-ji prerokujejo, da ima Španija v Afriki samo dve poti, ki sta: ali Afriko zapustiti, ali pa razširiti svojo politično moč v afriškem teritoriju. Zadnja bo v nasprotstvu s Francijo, in Če se je bo Španija poslužila zna priti do za-pletljajev med obema državama.
Iz Jugoslavije.
GONJA SLOVENSKIH LIBERALCEV PROTI SV. OČETU. RAZNOTERE DROBNE NOVICE.

fJhf,
Nemčija lahko plača svoje obveznosti.
Pariz. — Ameriški ekonomski ekspert general Dawes je te dni v svoji izjavi izpovedal, da je Nečmija v stanu plačevati svoje obvezno sti, za vojno odškodnino. Ob enem Dawes tudi odobruje francoski nastop v Ruhru Pravi, da bi se sploh ne dalo ničesar storiti ako bi Franci ja ne zasedla Poruhrja.
Proti sv. Očetu.
Slovensko svobodomiselno časopisje že dalje časa, zlasti pa odkar je podaril Pašič Reko Italijanom, besno napada Sv. Stolico zaradi preganjanja slovenskih in hrvatskih duhovnikov in vernikov. Framazonsko časopisje očita sv. Stolici pristranost, češ, da tudi ona podpira raznarodovanje našega slovenskega in hrv. ljudstva v Primorju ini r.a Goriškem in da niti ne protestira proti nasilnemu postopanju laških civilnih oblasti napram našim rojakom. Liberalno časopisje vedoma laže samo zato, da more udariti po katoličanih. Liberalni pisarji prav tako dobro vedo, da se je papež že ponovno zavzel za naše rojake in preganjane duhovnike. Vemo pa popolnoma zanesljivo, da Sv. stolica ni bila vselej obveščena o položaju, v katerem se nahaja slov. in hrv. duhovnistvo in verniki. Med tiste, ki so v prvi vrsti dolžni, da obveščajo Sv. stolico in da posredujejo za naše rojake, spada gotovo poslanik naše države pri Vatikanu. Ta bi bil lahko svojo diplomatsko intervencijo (državniškim pesredovanjem) pri Vatikanu lahko olajšal položaj Sv. stolice napram laški vladi. Toda mi nismo ne slišali, ne čitali, da bi bil poslanik naše države v tem pogledu sploh kaj podvzel pri Vatikanu. Tudi nismo slišali, da bi bilo framazonsko časopisje kdaj pozvalo našo vlado, da v tem o žiru kaj naroči svojemu vatikanskemu poslaniku. Nagibi, ki vodijo slovensko in drugo jugoslovansko framazonsko časopisje, da napada Sv. stolico, izvirajo zgolj iz mržnje do katolicizma.
Tisti, kateri zahtevajo od Vatikana, da izzove spopad z laško vlado zaradi njenega postopanja z nagimi rojaki, naj se spomnijo tudi na to, ali je naša vlada sploh kaj storila, da se obvaruje naše ljudstvo pred laškim nasilstvom v tistem delu Dalmacije, katerega je držala Italija več let zasedenega. Tukaj pa je treba priznati, da je bil položaj belgrajske vlade neprimerno lažji, ker je bilo to ozemlje naše in bi se vsa ta nasilja za-mogla spraviti pred mednarodni zbor (Društvo narodov). Sploh belgrajska vlada, v kateri sedi cel kup brezver-nih ministrov, nikdar ni storila svoje dolžnosti za naše rojake, dočim je Sv. stolica že parkrat povzdignila svoj glas za naše ljudi kljub težkemu položaju, v katerem se nahaja.
-o-
Škofovska konferenca
se je vršila v Zagrebu. Došel je tudi minister vfcre dr. Janič (pravoslavni duhovnik), ki je prisostvoval konferencam, ko se je obravnavalo o pogodbi med sv. stolico in našo državo.
-o-
Vešala odpravljena.
Izšla je naredba, po kateri se smrtna sodba ne sme več
izvrševati z obešanjem, temveč z ustrelitvijo.
-o-
NOVOMEŠKE VESTI. v
Dne 22. januarja je bil semenj v Novem mestu, katerega je obiskal tudi Janez Jarc p. d. Ulčar iz Velikega Lipovca pri Ajdovcu. Domov grede je zaostal za drugimi sejmarji. Drugi dan so ga našli pri poti, seveda vsega pre-zmrznjenega. Pripeljali so ga v bližnjo hišo, pomotoma ga spravili v gorko sobo, kjer je umrl takoj po prejemu sv. poslednjega olja. — Na Kapiteljskem marofu se je pri sankanju pripetila te dni učenki trgovske šole Mariji Kokalj velika nezgoda. Ko je drvela z veliko naglico navzdol, se je zadela v sani nekega gimnazijca, ki je vlačil sani na več metrov dolgi vrvici, in si prebila desno nogo do kostL Prepeljali so jo v bolnišnico. — Umrla je v ženski bolnišnici gospa Zofija Kastelic, roj. Vi die, mati trgovca g. E. Kastelica in klavirske učiteljice Magde Kastelic. Pokopali so jo v Šmihelu. — V Kandiji je umrl znani posestnik g. Josip Košiček. Bolehal je že dolgo na grlu. Nameraval se je preseliti v Maribor in je prodal zadnje čase tu vsa svoja krasna posestva, prehitela pa ga je bela žena. Zapušča le ženo.
-—o-
IZ MARIBORA.
Posestnik in sodar g. Cirin-ger iz Razvanja se je v pon-deljek 4. t. m. ustrelil v glavo, ker so ga dolžili tatvine. Upajo, da bo ranjenec ostal pri življenju.
-o-
Železniška nesreča v Bosni.
Na železniški progi Bijelji-na-Rača je v pondeljek skočil s tira osebni vlak. Strojevodja
(Dalje na 4. strani. )
DENARNE 'POŠIUATVE
v jugoslavijo, italijo, avstuj4 Itd.
Nairn banka ima »vaje lastne trn* ■ jp»-it* in zanesljivimi bankami ▼ • in nai* niTlifn m 4eetavU«n* na Sam ali na sadnja peita mm ta Iga vsakega aOitka.
Nai« cene aa pošiljke v dinarjih In lirah m bila včeraj Me*e:
Skapno i paitnlne:
500 — Din.........$ 7.10
1,000 — Din......... $ 13.85
2,500 — Din.........$ 34.50
5,000 — Din.........$ 68.50
10,000 — Din.........$136.00 . • :
100 — Lir.........$ 5.10
200 — Ur.........$ 9.85
500 — Lir.........$ 23.75
1,000 — Lir.........$ 46.25
Pri MittJatrah nad lt,M« Ma. ia -mmi MM Lir miti papaat.
Kar m rana denarja £ea takrat ■tikaat daeeJa nepričakevane, Ml.
Zate
MUBJI POŠILJAMO
80SLAVXJ0 ur row nzojAVNo.
Vaa nilUiin
m TDOI V JI
na — 8L»1
■Jtiik-'

ZAKRAJSEK A CESAMK
71 - M AVENVB.
EDINOST
** (UNITY)
lsbaia vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday, Thursday and Saturday.
„	— Published bv: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,	Chicago, TO.
___Telephone: Canal 0098.
jm
mm

__Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta......$2-^0
SUBSCRIPTION: For United States per year	............$4.00
For United States per half year ..............$2.00
For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50
Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče irwtffi priobčene v gotovi številki. moraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa
to vsi pravi socialisti, pa niso uslišali mile prošnje ubogih premogarskih družin, ki so prosili za pomoč, ko so se nahajali na stavki. Ali je treba iskati boljšega dokaza, kako plitva je ljubezen do bližnjega med rdečimi socialisti? Sodite in premislite sami!
Po teh in še več drugih tehtnih dokazih se socialiste vidi v pravi luči. Njih nagib je ta: Vzeti in zagrabiti to, kar je že narejeno. Da bi se sami spravili h konstruktivnemu delu, zato nimajo nagibov, ne volje! Ravno zato, ker socialisti ne poznajo razlike med tvojim in mojim, nastane pravcati kaos, kjerkoli pridejo v premoč, na sedlo. Povsod teče kri v potokih, kajti od tega, kar si človek pridobi s trudom in delom, se nerad poslovi. — Socialisti imajo po vrhu vsega pa še ta nagib, da se polaste radi, kakor sem že prej dokazal, a poslove se od česa pa zelo neradi!
se ne ozira.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi važ STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Entered as second clas matter October , i ith 1919, at Post Office at Chicago. 111., under the act of March -*rd 1870.
Nagibi radikalnih socialistov.
Vsako živo bitje se sodi po nagibih, ki jih ima do gotovih stvari. Krvoločna zver ima tak^riagib, da po-kolje kar vidi. Temu primerno se je vemo ogibati. Roparji in tatovi imajo nagib do tatvine, da gre rado z njimi, kar vidijo. Zato zaklepamo pred njimi, zato i-mamo močne ključavnice na vratih, zato imamo policijske aparate, da nas čuvajo pred temi.
* Kakor posamezno živo bitje, tako imajo pa tudi' politične organizacije svoje nagibe, nekatere dobre,! nekatere slabe. Krščanstvo n. pr., ki uči že od pamti-1 veka evangelij ljubezni: ljubi svojega bližnjega, kakor! samega sebe, ima dober nagib, ker se nagiblje le. h do-' bremu. Imamo pa tudi ravno nasprotno stran krščan-' stvu, t. j. rdeči socializem, ki ljudske mase s svojimi nauki razdvaja. Deli jih v razrede in tu navdušuje za razredni boj, in s tem izrazito pobija načelo krščan-1 stva, ki trdi, da smo vsi ljudje bratje in sestre med seboj.
Rdeči socializem gre pa še stopnjo dalje.. V svoji radikalnosti, socializem ne pozna meje med tvojim in mojim, če imaš ti več, kakor tvoj bližnji, morda radi tega, ker si bolj delaven, bolj varčen, itd. trdi, da to kar imaš ni tvoja last, ampak last vseh, tudi tistih, ki niso zato, kar si ti s trudom skupaj spravil niti z ma-zincern ganili. Tak je nagib socialističnih radikalcev. |
Če bi imeli socialisti poštene nagibe, bi ne imeli teženj, kakoršne imajo. Saj vendar trdijo, da jih je, največ na svetu, (drugje sicer ne, kakor v njih širokih ustah) in če je to res, zakaj ne ustanove svojih industrij, svojih bank, in drugih sličnih ustanov? Vsak naj žrtvuje na leto par dolarjev, pa bodo imili v par letih svoje fabrike, svoje banke in sploh vse. S svojo konkurenco bi lahko uničili v par letih vse sedanje industrijalce in bi nadkrilili vse svoje tekmece, ki bi se jim mogli udati na milost in nemilost. Tako bi pokazali, kaj so zmožni narediti pri konstrutivnem delu sami. In vrjemite, da če bi se jim obneslo, da bi se jim ves svet pridružil. To bi radikalni socialisti naredili, ko bi imeli pravični nagib. Ali ga pa imajo? Poglejmo!
Zgodovina vseh socialističnih pojavov nam priča, da socialisti stremijo le po tuji lastnini. Oni hočejo dobiti pod svojo oblast to, kar je že kdo drugi pred njimi skupaj spravil. Kratko, konja nočejo učiti voziti, a vozijo se pa radi z njim, če ga kdo nauči.
Pri konstruktivnih delih, se jih še ni opazilo v zgodovini nikdar. Videli smo jih pa že številnokrat se vsesti v že narejeno sedlo, kjer so pa kmalu spridili konja, da je šel rajši nazaj, kot naprej. Na Francoskem pred leti in v zadnjem času na Ruskem so neovrg-Ijivi dokazi zato.
Na Ruskem so delali in še delajo poizkuse. Vse so podržavili. Proglasili so vse za skupno last. Največji lenuh, ki ni nikdar za delo prijel, je hodil od kraja pokoncu in se pred lastniki veleindustrij trkal na prša, češ: sedaj je toliko mojega kot tvojega. Koliko časa so vladala taka nebesa? Kmalu jih je nadomestila neznosna lakota in pomanjkanje. Vse je šlo v "fran-že." Ljudje niso hoteli delati. Za koga naj delajo? Delavska vlada je začela vporabljati silo. Nad dve sto tisoč vojakov, kakor se je culo tedaj, se je razpostavilo okoli raznih tovarn in delavnic, ki so s puškami in bajoneti čuvali delavce. To je bila takorekoč prava tlaka. Pa so kaj dosegli s temi eksperimenti? — Prav nič! Zakaj ne? — Zato ne ker so ubili v delavcih ljubezen do dela. Ta ljubezen pa prihaja samo iz tistega srca, kjer je zavest doma, da dela zase, ali pa krščanska morala, da je človek za svojpga bližnjega skrbeti dolžan.
Take zavesti in take morale pa socializem ne <Ja človeku. V to je največji dokaz, kar mi naj Čitatelji oproste, da ga zopet ponovim: miljoitski fond. "Gospodje" na Lawndale so imeli poln žakelj denarja in
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Socialna Razmotrivanja
(Konec.)
So. Chicago.
V nedeljb 17. febr. je bila pri nas -velika slavnost. Very Rev. Dennis John Dunne D. D., bivši nadškofijski kance-lar je blagoslovil nove slike v naši cerkvi, ob kateri priliki je imel, kakor že dopoldne pri sv. maši Rev. Kazimir Zakraj-šek krasen, v srce * segajoči, pohvalni in navduševalni govor. Zvečer je bil pa v Ewing ITall slavnostni banket na čast g. slikarju Mr. John Gosar in njegovi požrtvovalni gospi Rosy, kjer so So. Chi-caške Mrs. pokazale, kaj vse dobrega znajo pripraviti za želodce došlih gostov. Cerkvene slavnosti in slavnostnega banketa ne bom opisoval, pač bi pa rad napisal par besedi o cerkvi in slikariji.
Zadnji čas smo že večkrat! slišali o So. Chicagi, kako sej giblje in poživlja. Da se bo pa tako poživela, povzdignila in vzcvetela, tega pa nismo niti sami mislili. Danes je e-na najbolj agilnih in cvetočih naselbin, kar jih imamo v A-meriki. Kje je bil vzrok prejšnjemu mrtvilu? Manjkalo ji je požrtvovalne in za lepo in dobro navdušene duše, ki bi znala vdihniti življenje v to farno delo. In ta duša je prišla v osebi Fathra Benvenut Winkler, mašnika frančiškanskega rpda.
Lansko leto junija meseca že župnija slovesno obhajala dvajsetletnico svojega obstanka. Ne bom segal v njeno preteklost, rečem samo, da se je tekonj tolikih let marsikaj pokvarilo. Streha je zamakala, žlebovi in »okna so bila za nič itd. Cerkev po svoji notranjosti ni več odgovarjala tistemu smotru, za kar je bila postavljena. Prašna in zakajena, bolj podobna velikanskemu skednju, kakor pa cerkvi, pač j ni bila več privlačijiva hiša božja za verna srca Slovencev. Kaj napraviti ? G. župnik Rev. Benvenut Winkler se je s cerkvenim odborom odločil, da se cerkev na novo poslika. Zato je bilo treba streho na novo prekriti, okna je z veliko požrtvovalnostjo popravil domač faran Mr. Martin Shif-rer, ki se je s svojim štabom splošno odlikoval, kot eden najboljših in najdejavnejših faranov. Tudi žlebove so popravili in prebarvali domači farani. Sedaj je pa prišlo na vrsto slikanje cerkve. Težko delo za tako skromne razmere, a z božjim blagoslovom in požrtovalnostjo faranov se je zmoglo tudi to. Delo je prevzel za skromno svoto $4000 edini slovenski umetnik, slikar John Gosar. Pod njegovim in veščih faranov vodstvom so sami farani postavili potrebni oder. Kaj zanimivo jih je bilo gledati, kako ie je kakoc marljive mravlje gibalo in tekalo sem in tje kakih 30 domačinov. Ta je nosil les, oni ga podajal, tretji pribijal in v dveh večerih je bil oder postavljen. Sedaj je prišel na vrsto slikar. Dela samega ne bom opisoval. Slik je večjih
in manjših 29, ki so po večini izdelane na platno. Kakšne pa so? Kaj naj rečem o njih? A-li naj bravcem opišem vsako posebej ? Ne ! Dam vsakemu samo dober svet. — Pojdi v So. Chicago v cerkev sv. Jurija, pa si jih oglej. Ako sem jaz in stotine drugih, ki so jih občudovali, šel poln navdušenja za tako delo iz cerkve, mislim, da bo redko kdo šel mrzlega srca iz nje. To je naše pristno slovensko, globoko
v srce segajoče delo. Oglej si katero sliko koli hočeš, povsod najdeš pravi verski izraz, povsod finosti in natančnost, ki je ne najdeš pri drugih slikarjih. In ornamentika? Pri-prosta sicer, enostavna, a vendar tako prikupljiva in naravna, da se ti zdi, da drugače sploh biti ne more. Na kratko, zdi se mi, da je g. Gosar položil v to svoje delo dušo in srce. Bog mu daj zdravje, da bi mogel še veliko takih del izvršiti.
Pa, kaj bi na dolgo in široko hvalil in poviševal. Delo samo hvali mojstra. Pojdi di in poglej sam, pa boš videl, da je cerkev sv. Jurija sedaj ena izmed najlepših cerkva, kar jih imamo Slovenci in So. Chicažani so lahko ponosni na njo.
Pa bo kdo rekel: To je vse lepo, kaj pa stroški ? Kako bo pa s temi ? Ni mi sicer natančno znano, ker nisem bil v cerkvenem odboru, vendar v tolažbo vsem tistim, ki imajo nepotrebne skrbi, rečem samo, naj si nikar ne belijo glave. Za to so skrbeli že g. župnik s cerkvenim odborom, g. slikar s svojo plemenito soprogo, ki sta darovala največjo in gotovo tudi najlepšo pro-Čelno podobo in pa tisti dobri farani, katerim je v resnici pri srcu procvit in prospeh fare in naselbine. Kako so ti skrbeli za olepšavo cerkve, koliko je bilo tu truda, koliko znoja, koliko nevarnosti, koliko požrtvovalnosti, ako bi hotel vse to opisati, ne bi prišel izlepa do konca.
Da mi pa g. urednik še tega dopisa ne vrže v koš, češ, da je predolg, pravim samo: Bog živi g. župnika Fr. Ben-venuta Winkler in njegov cerkveni odbor, g .slikarja in njegovo požrtvovalno soprogo Rosy Gosar in vse, ki so tako nesebično in požrtvovalno delali za lepoto hiše božje in prospeh fare. V slogi je moč. Resničnost tega pregovora se je jasno pokazala tudi v tej naselbini.
Faran.
•-o-
Chicago, 111.
Ker se nisem že dolgo oglasil, za to skoro ne vem, kako bi začel. Mislim, da je najboljše da začnem tako le: V Chicagi je veliko tinte a malo pisalcev in poročevalcev za katoliški list Edinost, ki je danes eden izmed najboljših slov. listov v Ameriki. List Edinost ni samo katoliški po jeziku ali imenu, pač po de-j janjih. Zato katoliški delavec
Kar zadeva še posebej industrijske delavce, smo že rekli, da nekateri mislijo na delavske produktivne zadruge, drugi pa imajo za najverjetnejšo in najboljšo obliko bo-, dočnosti takozvane industrij-' ske korporacije, t. j. organizacije delavcev in delodajalcev po posameznih strokah v skupne organizme. Organiziralo naj bi se naj prvo vsako posamezno industrijsko podjetje, potem vsa podjetja iste panoge po pokrajinah, končno v osrednji državni industrijski korporaciji. Te kor-poracije bi bile avtonomne, seseda pod državno kontrolo. Avtonomno bi določevale delovni čas, plačne tarife; uredile splošno zavarovanje za bol ezen, starost in onemoglost, za nezgode, za brezposelnost, za vdove in sirote; u-stanavljale bi strokovne šole, poučne tečaje, štimpendije za delavske sinove za višji študij j itd. Zato bi imele skupen; sklad, ki bi se zbiral iz do-! neskov vseh članov in iz naklad na vse izdelke. Vsak delodajalec bi moral biti obenem strokovno preizkušen. Vogelsang je mislil, da bi bili delavci nazadnje tudi solastniki vseh podjetij. Taka organizacija, pravijo ti sociologi, bi uredila konkurenco, s tem pa zagotovila produkcijo in zavrla krize in brezposelnost. Omogočila bi zdravo rodbinsko življenje, ki ga ovira in razdira najbolj ravno slab zaslužek in negotovost. Organizirala bi zopet človeško družbo in tako popravila anarhija, ki jo je povzročil gospodarski liberalizem, obenem pa preprečila tiranijo socializma. (Le Pascal, Le regime corpo-ratif et 1' organisation du travail IT. 1908; prim, tudi Soc. 565—8.)
13.	Ene ideje pa pri vsej tej organizaciji stanov krščanski socialci nikdar smejo izgubiti izpred oči, idefe solidarnosti yseh stanov. Ta ideja je bistveno krščanska in emi-nentno socialna. Cilj v razvoju ne more biti boj, temveč harmonija vseh slojev in vseh interesov, in tako vse socialna blaginja.
14.	Krščanski socialci bi torej radi združili in strnili, kar imata dobrega liberalizem (saj je kapitalizem izšel iz
gospodarskega liberalizma in socialno misel socializma. Svoboda je počelo napredka, a ta svoboda ne sme biti razbrzdana, temveč socialno orientirana (legum servi sumus, ut liberi esse possimus, je dejal že Ciceron). Socialnost je počelo socialne blaginje, a ta socialnost ne sme biti diktatura mase.
15. Zastonj je pa ves trud, da bi se kdaj ustalil med tiranijo in anarhijo zares bla-gobit gospodarski in socilni red, če ne bo zopet prevzela narodov etična nravna ideja. Marx in marksisti se veda tega ne morejo doumeti, saj je Marxu celo beseda "pravičnost" le prazna beseda. (Soc. 297). Drugi socialisti že uvidevajo, da ne bo nove družbe brez novih, boljših ljudi. Govore o* etiki, a etika brez religiozne osnove je etika brez moči. Zato drugi vpoštevajo ali zahtevajo že tudi religioznost. "Angleški delavci bolj in bolj spoznavajo, da je kolektivni egoizem največja nevarnost za delavske sloje, zakaj ta egoizem ubija demokratičnega duha, katerega bistvo je: spoštovanje pravice drugega. Angleški delavski voditelj Mr. W. Sanders odkrito priznava, da mora biti vse delavsko gibanje bolj in bolj e-tično in religiozno." (F. W. Foerster. cit. Soc. 532.) A religioznost ne sme biti nekaj zgolj subjektivnega in samovoljnega. "Nobena gospodarska reforma, je dejaT sloviti socialni ekonom W. Roscher, ni mogoča brez etične reforme in nobena etična reforma brez žive religioznosti, a vsa zgolj subjektivna religioznost je za ljudstvo brez moči." (Soc. 529.) Zato le naravnost recimo: Ves trud bo končno zaman, Če ne bi krščanski socialci snovali vsega svojega dela na nravno in religiozno podlago — krščanstva. Diktatura kapitalizma ali diktatura proletariata, oboje je nesreča; krivica od zgorai ali krivica od soodaj, oboje je krivica; načelo mora biti socialna pravičnost, a socialna pravičnost je krščanska pravičnost. Ker hočejo to uveljaviti in za to ljudstvo vzgojiti, zato in samo zato so krščanski socialci krščanski socialci f Dr. Ales Useničnik.
zavedaj se tega in proč s tvoje hiše s zapeljivimi pohujš-ljivimi listi. Proč z smetmi in plevami, ki prihajajo z Lawn-dale. Tudi tak kameleonski list, kakor Saksarjev G. N. ne zasluži, da bi ga pošten Slovenec podpiral. Naročite se pa na list Edinost, ki je pravi katoliški delavski list, ki zagovarja nase prepričanje, se bori za delavske pravice in širi prave nauke med narod. Slovenci spregledajte vendar enkrat in ne podpirajte takih cunj, ki se z vašega prepričanja norca delajo in za vašim hrbtom smejejo, kakor to delajo vsi rdeči listi. O tem bi še kaj več povedal, pa vem, da prostora primanjkuje, zato naj o tem predmetu končam. Pa še kaj prihodnjič.
Pri nas v Chicagi je vse ponavadi, dela se še precej dobro, tako, da jih je malo brez dela. Včasih je bilo mnogo ljudi brez dela, v sedanjem času je pa vse busy. Najbolj pa seveda oča Zafrknik, ker mu list Edinost tolikokrat nos zaviha.
Že skoraj bi bil pozabil, še je nekaj v Chicagi in to je dramatika, ki je bila že jako razglašena, a je zadnje čase vse nekako tiho postalo na tem polju. Kaj je temu krivo? To je krivo, ker je voditelj dramatike Mr. M. Cvenk zaspal v Gospodu, potem je pa tudi pomoč malo zaostala. A vendar, da pa ne bodo po drugih krajih mislili, d« smo čisto za-
spali naj povem, da se pridno pripravljamo pri društvu sv. Alojzija 47. K. S. K. J. za dve krasni in pomenljivi igri: "U-žitkarji" in "Mutast Muzi-kant," ki se bodo igrale dne 23. marca t. 1.
Povedati moram, da bodo te dve igri nekaj nenavadnega, kar se še ni videlo na dramatičnem odru naše naselbine. "Užitkarjir to je nova i-gra, ki ima prekrasen pomen za odrastle in mlade. "Mutast Muzikant" bo pa za smeh in šalo. Vsi, ki jo bodo videli se bodo nasmejali da kaj. Preskrbe si naj dobre moderce in pase, da se jim kaka nesreča ne zgodi, zato je boljše pro-tekcijo prej preskrbeti, ker bi znal kdo počiti od smehu.
Predno končam, vas opozarjam vse Slovence v Chicagi in okolici, da ne boste pozabili dan 23. marca, ker marsikateremu bi bilo žal, Če bi ne videl te lepe igre, kakršne še ni bilo V naši naselbini na dramatičnem odru.
Pozdravljam vre naročnike katoliškega tiska in obenem še enkrat apeliram na vse naročnike, da gredo na delo te dni za katoliški tisek z vso silo, da prej ko mogoče dosežemo katoliški dnevnik.
Naročnik Edinosti in čl&fi dr. sv. Alojzija, 47, KSKJ.
Najbolj velikodušen čk>v£ je tisti, ki se ne sramuje znati svojih napak.

' .. H J
predaleč zaletu. No, pa to nI moj biznes. Posebn na pot so pa njemu in nekemu čekaža-nu kovertice. Veja, tku jima diše, kakor meni tiste pristno kranjske klobase, k m jih je pred par dnevi neki Mr. iz Volkegona poslal, zakar ga Bog poživi še ne j mej tavžent let. Pa nkar ne mislte, da sem kakšno poslov PeterČku v Naj jork. Kaj še? K večjm, špile b mu še prvošu. Ravnu tku se naj obriše za nje pod nosom, kakor se bo za tistu, kar je v koverticah. Ja seveda, če se bo zbiralo za kakšen "naroden" ali "sokolsk'* dom, al pa še clu kakšen miljonski fond, potem b se še morda naprav kakšen biznes al pa ko-mišn, tku se pa gre za slaven-ska šula in dvorana, pa ne bo neč. Se zastonj oblizujeta.
Urednik: "No, to še ni noben dokaz, da se ga prijemlje marazmus ali ostarelost."
Pavle: "Naj počakaja na, saj ni treba bit tku sitn, kakor poletn čas podrepna mu ha. Naj potrdijo, de se zgovo-rim. Najhujs dokaz, da se ga res prjemlje marazmus, je pa ta, de se j zaletu v popir Edinosti. Prav namreč, de je pretrd za gotove stvari. O ti sveta nedovžnost, sm reku prec,
Veja, Mr. editor, de mi je že skoraj dovgčas na svet, tku sm žalostn. Kamorkol človk pride po sujem biznes, zmiri sliš eno in isto. Povsod me po-prašujejor kdaj sm biv zadnč \ Naj jorku in kaj je z mojim bratcem Peterčkom, ki I __________P
tku vidn peša, ne samu na te-' k sm brav te besede, kakšne les, ampak še bol na duš. Vsi s se pa spet znebu. Zdaj še le
POIZVEDOVALNI KOTIČEK.
Vpr. — Sheboygan, Wis. — Cenjeni g. urednik: — Kaj pomeni, kadar ameriška zastava visi na sredi droga. 2e par dni opazujem in zato sem se namenil Vas vprašati kaj to pomeni. Upam, da boste toliko dobri, da mi odgovorite kaj to pomeni. J. Z.
Odgovor: Kadar je zvezdnata ameriška zastava potegnjena samo na polovico droga, pomeni to znak žalovanja. Prav sedaj vidite to po vseh javnih prostorih kot nad pošt nimi uradi, nad vojašnicami in drugimi prostori nad katerimi plapola zvezdnata zastava, da je potegnjena samo na polovico droga, kar pomeni da narod žaluje za umrlim predsednikom Woodrow Wil-sonom, ki je pred kratkim u-mrl. To žalovanje bo trajalo trideset dni, kakor je to ukazal predsednik Coolidge v posebnem naznanilu na narod ob Wilsonoyi smrti.
stim, ker sem že veliko* notri plačal. Povem pa, da senri pisanje našega glasila stutli, da bolj ne more, ko napad'« vero in duhovnike. Odgovorite mi kaj mi je storiti.
Vas naročnik.
Odgovor: — Po mx»ji sodbi, ako ste Vi katoličan, kot trdite, Vi ne spadate med ljudi njih vrste. Voda in ogenj
Papež Pij X. o katoliškem
časopisju:
Dne 5. septembra 1.1. je nagovoril isti odposlance društva Buona Stampa ("Dobri tisk" sledeče: "Za svojo nalogo ste si izbrali, da ustvarjate in razširjate cfober tisk v korist dobri stvari in reči moram, da mi je v veliko to-\ lažbo, da vidim vsaj nekate-
da np°rht\Hikda/ kOQperiraii re odposlance vaše mnogošte-da ne bi eden druiresra i>od- vilne čete. Vaše Mq ? pač
prav j a, da se ga prjemlje prav ta prav marazmus (o-starelost), al kaku že tej zveri prav j a. Kar za zjokat se je, tku se mi mil stri, ko kej tacga slišim. Ce človk na teles dol jemlje ni neč čudnega. sej je tu v naš natur, ampak če pa začneja mužgani pešat, tu pa niso mačkne sov-ze.
Urednik: "E, Pavle, Pavle, le potolaži se! Kaj ti je pa na enkrat v glavo padlo? Ali si morebiti takratkega malo preveč cuknil, da si tako gin-jen zaradi Peterčka ? Kaj ne vidiš, da je še pri pameti ? Le beri, kako brca na vse strani."
Pavle: "Je že res, da brca, a brca tako, kakor zaje, k se
drugegra pod jarmil. Tako brezverci; ki vodijo vašo Jednoto ne morejo katoličanov živih, to priča dosledno skoro vsaka izdaja Vašega glasila. Za katoličane je najboljše, da so v katolišikh društvih pri . ljudeh svojega prepričanja.
Lahko pa protestirate. Ce se ne'motimo imajo v pravilih točko, da jamčijo popolno versko in politično svobodo vsem članom in članicam. Kako pa oni spoštujejo to točko pa dovolj jasno govori njih glasilo, v katerem se vedno bruha žveplo in ogenj na vse. ki katoliško misli.
Če bi bil jaz na Vašem mestu bi protestiral naj prvo pri društvu in društvo naj pod-vzame nadaljne korake. Če bi to ne pomagalo bi se ja obrnil na zavarovalninskega komi-
vem, zakaj je "Gl. Naroda dnevnik. Zakaj mislijo oni? Zatu, na ja, naj mi oprostijo, da jem povem, zatu, de imajo negav/naročnik sprot dovolj popirja za gotove stvari. Sodil je ajston po svoji sku-šni. Ne vem pa, če mu boja ata Seksar kaj iz srca hvaležni za to imenitno priznanje.
Nadalje se je pa zadnč hva-lu, kaku brumn in pobožn je, da še nikdar ni prov neč, po-zabavlju čez katolško cerku in njene naprave, ter da ni še nobenm duhovniku na Časti lasu skrivu. Prav, de če mu kdo tu dokaže je pripravlen takoj peru odložit. O Peter-ček, kaj bi se skrivu za grm, kakor zaje pred psom. Kolikokrat smo te že pograbi za
Vpr. — Carbondale, 111. — Cenjeno uredništvo: — Prav hvaležen Vam bom, če mi je mogoče zvedeti od vas, kdo je kongresnik za Marion kongresni distrikt. Vas pozdravljam. Naročnik.
Odgovor: Za Marion, oziroma tamkajšni kongresni distrikt, pod katerega spada mesto Marion, zastopa v kongresu kongresnik Edward E. Dennison. Sedaj se brezdvom-no nahaja v Washingtonu v Beli hiši, kjer je zbran kongres. Stvar naslovite kar na
njega na njegovo ime, na:__ _	^
68th Congress, Washington,i ležeče na Vas članihTki to pre-
Času primerno. Nehote stopi človeku smeh na ustnice, ko se spomni onega starodavnega samostanskega brata, ki je v očigled hitrim prepisovalcem starih rokopisov tako o-malovaževal iznajdbo tiskarske obrti, ali: ko se domisli Makiavelija* ki ni mogel vr-jeti, da bi smodnik vporablja-11 v vojski, ali na Napoleona, kateremu se je zdel onever-jetno, da bi mogli vporabljati vodno paro kot gonilno moč1 na morju. In vendar sta smocT-nik in para prišla do polne veljave, prav tako pa tudi tisk. Če pa čTovek pomisli na vse zlo, katerega je tekom stotetij povzročil slab tisk, katero zlo se današnje dni nezmerno množi, potem mu postane ob tej misli tako bridko, da bi obupal, posebno še, če ne po-
dno z nezadostnimi, vendar pa tudi z izdatnimi vspehi. Sveti Duh pravi: "Blagor ma kdor se potegne za potrebne«
ga in za reveža" — danes pa je na svetit toliko duš, ki so skrajno ubog-e, uboge na dobrih mislih rfi čustvih. Zato pa pridite z veseljem na pomoč tem revežem, potrebnim vaše sočutne ljubezni, in izbirajte umestna sredstva, da izkoreninite slabo in vsadite dobro. Ne gre zato, da podpiramo dober tisk samo z denarnimi prispevki, ne, priti mu moramo tudi osebno na pomoč in ta pomoč bo najiz-datnejša. To pomoč nudite s tem, da dobro časopisje z o-sebno pomočjo podpirate- v vrstah velikih množic. Z zgledom namreč moramo kazati, v kaj naj nam služi naše časopisje. Zato bodite vi prvi, ki berete proizvode dobrega tiska, bodisi doma v svoji hiši in izven nje, kjerkoli'se nahajate. Vedno naj bo kdo, ki obrne pozornost na dober časopis, na kako misel, na kak verski ali nravni nauk, ki se nahaja v njem. Tako si nabirate novih, dvojnih zaslug za dobro časopisje."
-o-
ŠIRITE LIST EDINOST
sarja v Springfield, 111. Zad- | mislit da stoji nasproti slabenja instanca bi gotovo pomagala. Zakaj Amerikanci so gentlemani in bi kaj tako na-gnusnega in umazanega, kakor se rdečkarji poslužujejo zadnje čase v časopisju proti veri in duhovnikom, katerega članstvo plačuje nikdar dovolili samo, ko bi jih kdo opozoril na to umazanost. Vse je
D. C.
<
Vpr. — Ali morem jaz kot član zdaj rdeče Narodne Jed-note protestirati pri kaki oblasti, proti nesramnemu in nespodobnemu ruvanju proti verskemu prepričanju, ki ga vrši jednotino glasilo. Jaz sem pristopil k Jednoti kot katoličan in svoje dolžnosti, ki mi jih nalaga vera tudi izpolnu-
jb ujev v zanka. Kar tje v en! tvoja dovga ušesa, k s jeh Jem- Sem Pa P1** Jednoti že dan, pri tem se pa zanka zmi- prveč ven pokazu. Če si res deset let in jo težko pu-
ri bel zadrguje."
Urednik: "No, no, Pavle, v svoji ljubezni do njega vidiš vse prečrno-
Pavle: "Lbezen gor, lbezn dol, če na verjameja naj ne poslušaj a. Že dovg časa premišljujem kaj je resnice na tem. 2e zadnč jo je polomu k je vas vprašu, kakšnega ti-ča imate na glav Edinosti. Ko ste ga z njegovim lastnim loparjem foknili po nos, jo je pa mirn požeru, kaker, da bi biv najslajši bonbonček.
Kmal nato so mu v Najjorku torbo na gobček djal, da če že laja, saj ugriznt na bo mo-£U, se je pa kar na enkrat spravu na vas in na bivšega e-ditarja, Češ, da sta mu jo vidva poslala po recepis iz Če-kage. Na vem scer, če imate tud take torbce v zalogi, to se mi pa le zdi, de se je malu
mož beseda, doslej s biv še vedn figa-mož, tedaj kar peru z rok pa pejd pakura dejlat. In paz, de ne boš med podganam, k potaljajočo barko zapuščajo ta zadn.
Vidte, tu so_muj dokaz, de se Peterčka rejs prjemle marazmus in mu ferštament meša. Pa recite da nima prav
Vas Pavle.
DR. J. V. ŽUPNIK Zobozdravnik
6131 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO.
Urad nad banko v Knausovi hiši. Sem že 9 let v tej stroki. Phone:
Randolph 7416 Princeton 2402 R.
Kam bomo šli v nedeljo?
PUSTNA NEDELJA JE
Nekam bo treba iti.
% Kam drugam, kakor v šolsko dvorano na 22 ulice in Lincoln, kjer bo velika in zanimiva prireditev v korist nove šole. Zvečer ob šesti uri se bo začela. Naše žene se že pridno sučejo po kuhinjah in pripravljajo prav pristne slovenske krofe in "flancote^ Tudi potice bode. In še marsikaj. Zato se po naselbini vsesplošno govori: Na pustno nedeljo bomo šli
Pa zopet v šolsko dvorano, kjer bo spet enkrat "lušt-no".
Vstopnina je samo 50c.
Vstopnice se dobe v župnišču in pri zabavi pri
vratih.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
V NAJEM
se odda udobno stanovanje s sedmimi sobami. V stanovanju je električna razsvetljava, kopalna bana in vse druge udobnosti. Stanovanje je v tretjem nadstropju. Vpraša se pri:	" -
Upravi Edinosti,
1849 — West 22nd Sjt.
v CHICAGO, ILL.
ODPOMOČ ČLOVEŠKEMU TRPLJENJU.
Bolezen je največje zlo. Še od zgodnjih časov je človek delal zdravila za odpomoč človeškemu trpljenju. Med prvimi praktikanti medicine so bili herbalisti, ki so poznali zdravilna svojstva rastlin. Zelišča so bila povečini rabljena v posušeni formi (angleška beseda "drug" prihaja iz nizozemske besede 'droog,' kar pomeni 'suh'). Naravno je bilo, da so se medicinci med primitivnimi narodi zavili v nekako misterijoznost in mnoge prvotne "zdravnike" so častili kot bogove. Bacchus, kralj asirski in pozneje grški bog, je baje prvi iznašel zdravila in vino. Grki so Častili Apolona kot boga zdravilstva. Od tedaj so pretekla že tisočletja, toda rastlinsko kraljestvo je še vedno naš glavni vir zdravil. Isto daje vse zmesi pri Trinerjevem zdravilno grenkem vinu, ki je najbolj zanesljivo zdravilo v slučajih želodčnih neredov prtje, glavobol, nervoznost a-kot na primer: slab tek, zali splošno pobitost. Gospa J. A. Hughes iz Clevelanda, O., nam piše 25. jan. 1924.: "Poskusila sem eno steklenico Trinerjevega zdravilno grenkega vina in pronašla sem, da je isto edino, ki mi pomaga in mi stori dobro." Če istega morda nima vaš lekarnar ali trgovec z zdravili, potem pišite na Joseph Triner Company. Chicago, Illinois.
našate in trpite. Če bi bili vi kaki značajni možje bi to že zdavnej zaustavili.
J.KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago, III
Roiakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboijše delo, najnižje cen«:.
Prevzamem barvanje hiš runa" in znotrai. ^okladam stensk oaoir.
mu tisku nasproti tudi dober tisk, ki sicer razpolaga še ve-
NAZNANIJO IN PRIPORO ČILO.
Cenjenim naročnikom in vsem prijateljem in dobrotnikom lista Edinosti v državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki Je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost in Ave Maria. Kakor tudi za knjige, tiskovine in oglase ter vse, ki je v zvezi z našim podjetjem.
Cenjene rojake in rojakinje prosimo, da mu gredo pri tem težavnem delovanju za katoliški tisk na roke in mu pomagajo istega širiti, da se ga zanese v sleherno slovensko hišo v vsaki naselbini. Potreba za katoliški tisk fe velika, kar menda ni treba še posebej povdarjati. Zato vsi na delo in pomagajte zastopniku, da list pridobi kar največ novih na -očnikov.
MARY SLUGA
IZUČENA BABICA 1858 — West 22nd Street.
Ni Phone: Canal 5793
Se pripore ča Slovenkam zlasti Prek murskim Slovenkam za p» moč pri porodih.
POŠTENA DEKLE
Slovenka stara 23. let želi biti službo bodisi pri slovenski družini, ali kje drugje. Zmožna tudi angleškega jezika. Vsa pisma naj se pošiljajo na;
"SLU2KINJA"
c-o: Uprava Edinosti 1849 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL. »f
Velika februarska razprodaja!
V FOREST CITY, PA.
PRILIKA SE NUDI VSEM, DA SI PRIHRANIJO DENAR PRI RAZNEMU HIŠNEMU BLAGU IN POTRTEBSČINAH, AKO SE ISTE NABAVIJO SEDAJ PRI TEJ RAZPRODAJI. BLAGO JE VSE NOVO IN PRVOVRSTNO IN IZDELANO PO NAJNOVEJŠEM NAČINU, KI SE GA RABI V KUHINJI PRI KUHANJU. MED TEMI JE MNQQQ TACIH PREDMETOV, £1 SO JAKO PRAKTIČNI IN KI PRIHRANIJO MNOGO ČASA IN DELA GOSPODINJAM V KUHINJI. POSEBNE ZNIŽANE CENE SE PRIČNO V PONEDELJEK, FEBRUARJA 25. IN BODO V VELJAVI DO 1. MARCA
- ^	1924.
Tu vam navajamo nekaj predmetov, ki so vredni da jim posvetite svojo pozornost.
Vredni po $1.25.
dobite sedaj za...
WASHTUBS"
Sg. size, jih ^C
COAL PAILS'
vredni po 60c. jih dobite sedaj
po ..............................................
39'
CLOTHESBASKETS"
Sedaj jih (JgC
vrednii po $1.25. dobite za .............
"COPPER WASHBOILERS"
vredni po $4.50 sedaj jih do- $0 0Q bite za samo..........................
"100-FL0UR BINS"
vredne najmanj po $2.00 jih fl»>| CR dobite sedaj po .....................<pl«vU
"WASHBOARDS"
za pranje vredne 50c. jih do- ORC bite sedaj za ..............................
TO JE SAMO PAR PREDMETOV IZMED STOTERIH, KI JIH BOMO IMELI TA TEDEN PO ZNI2ANI CENI NAPRODAJ. VI MORATE PRITI TE DNI V NAŠO TRGOVINO IN SE JIH OGLEJTE. "
NE POZABITE, DA RAZPRODAJA TRAJA SAMO OD 25. FEBRUARJA DO 1. MARCA. ZATO POŽURITE SE!
BEN J. EICHHOLZER
TRGOVINA RAZNEGA POHIŠTVA IN BLAGA 527 MAIN STREET,	FOREST CITY, PA.

Sledovi medvedjih krempljev.
Preval P. Blanko Kavčič, O. F. M. IIIMOOMOnOlli
"Kaj imamo poganškega Indijanca s seboj?" vpraša Joliet Petra, ko ata -skupaj zlagala šotore.
"Indijanca V* ponovi Peter.
"Da, Indijanca in sicer poganskega Indijanca," jponovi Joliet, "ali ne vidite teh znamenj na tleh?"
"Pri svetih angeljih f zakliče Peter. Potem jxa stopi bliže k Jolietu in nadaljuje šepetaje: "To je hudičevo delo, ali izvršeno je po njegovem pomagaču, po Dorvalu."
Peter obmolkne in pazljivo ogleduje znamenja. Ni bilo nobene dvojbe; nekdo 4« okoli šotorov napravil krog z medvedjimi kremplji in je od časa do Časa obsctal, da je ostre kremplje potisnil v tla. Zopet je prišel Peter k Jolietu : "Dorval je tisti," šepetal je pomenljivo. "Jaz sam sem videl iti zadnjo noč okoli šotorov in sem se čudil, kaj tam dela. On je tudi tisti, ki je prinesel gosli s seboj, gotovo je tudi on tisti, ki je prinesel svoje čarovnije in z njimi hudiča. Saj je bil dosti dolgo med Indijanci, potem ni čudo, ako se je nalezel tudi njih hudičeve čarovnije in neumnosti. Prinesel je s seboj več kakor gosli, prinesel je samega hudiča. Joliet se je sicer nasmehnil na tihem Petrovi maščevanjaželjnosti, vendar je pa sklenil priti stvari do dna. —
IX.
Nočno taborišče se je nahajalo nekoliko oddaljeno od jezera, kjer so ostali potniki pričakovali njun prihod. Nihče od njih ni mogel slišati Petrovih besedi. Pohabljenec se je na tihem veselil, da se je maščeval nad Dornvalom, ker je vtihotapil gosli in ga tako sramotno ponižal.
"Prepustite celo stvar meni," pravi Joliet. "Pojdite sedaj v svoj čoln in odveslajte s patrom in Pavlom dalje, med tem bom pa z Dornvalom spregovoril par resnih besedi in ga poučil, da na svojem potovanju ne rabim nobenih ča-rodejcev."
Moža sta odnesla lahka šotora na obrežje in ju zložila v večji čoln. Peter je takoj odplul s p. Marquittem in Pavlom. Joliet se je obotavljal, dokler se ni manjši čoln že precej oddaljil. "Monsieur Štefan Dornval, "začne naposled," to je še le drugi dan našega potovanja, a že i-mam vzrok, da obžalujem, ker sem vas sprejel med potovalne tovariše te ekspedicije."
"Ali vasjBmem prositi za pojasnilo teh besedi?"
"Mi nismo začeli te težavne in nevarne poti zaradi za-- bave, ali lova, ampak nas vodi svet smoter," nadaljuje Joliet brez ozira na njegov ugovor. "Podvzeli smo to potovanje v imenu krščanskega kralja in z namenom spreobrniti poganske narode."
"Monsieur, jaz sem z vami istih misli!"
"Zaradi tega ne smemo trpeti ničesar, kar bi bilo skupnega s poganskimi navadami. Mi zaupamo na varstvo božje in ne na oni hudobnih duhov."
"Monsieur, vaše besede so mi uganka. Vse, kar ste rekli je resnica, le tega ne morem umeti, zakaj ste rekli, da obžaljujete, da ste me vzeli za člana ekspedicije."
"Ker bo vade brezbožno početje prineslo ekspediciji namesto blagoslova — prekletstvo." j * <fV resnici ne razumem vas." "Vi me nočete razumeti l"
"Vsekako me hočete obdolžiti nekake izdaje, ali ne-
AKO STE TUDI VI 1|
med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je v Vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za Vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu!
RAVNO TAKO JE V VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo Vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka Vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno po-
r
TP-
strežbo! —
Pošiljanje denarja.
• • • •
Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
Denar pošiljamo ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu.
Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po poŠti in brzojavno.
Za obilna naročila se Vam priporoča SLOVENSKA BANKA
C^cs&rk
NEW YORK, N. Y.
70 — 0th AVE.,
kaj podobnega, a jaz vas v resnici ne razvmem. Prosim lepo, izrazite se jasno in povejte, česa me obdolžujete."
"Cem«7 Vaša lastna vest, če jo imate Se kaj, vam mora to povedsrti."
"Protestiram proti takim obdolžitvam!"
"In jaz protestiram proti vašemu obnašanju. Se ni prepozno; prosti ste, lahko nas zapustite in se vrnete na misijonsko postajo."
"Monsieur Joliet!" zakliče t)orvanl precej razburjeno, "Vi sam! ste me sprejeli za člana ekspedicije in to nameravam tudi ostati. Ako sem se kaj pregrešil, sprejmem rad ukor; sicer pa naj bo vaša obtožba kakoršnakoli hoče, jaz imam mirno vest, zato ne grem nazaj."
"Mi smo trije proti enemu, "odgovori vodja mrzlo, "in ako hočete, da pride do sile, bo vaš odpor brez koristi. Vendar, da se ne boste mogli pozneje pritoževati, da smo vam storili krivico, hočem vam povedati, zakaj mi vaše obnašanje ne dopade. Mogel bi vas enostavno spomniti, da čarovnije in čarovni krog, katerega ste preteklo noč napravili okoli našega šotorišča z medvedjimi kremplji pač odgovarjajo prepričanju kakega poganskega Hurona, ne pa kristjana."
"Ste me li videli, da sem delal krog?"
"Ne!"
"Ali me je kdorkoli drugi videl kaj takega delati?"
"Peter vas je vid^l!"
"Ta norec ?! Res je sicer, da sem šel okoli šotorov, pa samo zato, da sem pritrdil vrvi, nisem pa delal nikakih kro-ggv. Saj nimam niti medvedjih krempljev, da bi mogel z njimi kaj takega storiti."
Joliet se zamisli. "Pridite," pravi črez kratko, "oglejmo si ta znamenja od blizu."
"Morda sta oba govorila tje v en dan in ni sploh nobenega kroga," pravi Latoupine, ki je le nerad poslušal to prerekanje.
"Le potrpi," pravi med potjo Moussart," s sladkimi glasovi godbe bom zopet napravil mir in edinost," a ni vedel, da so ravno njegove gosli vzrok te obdolžitve.
"O teh znamenjih ni nobene dvojbe," potrdi Lataupi-ne, ko obstane in pregleda krog, ter kazaje na vtise krempljev nadaljuje: "Ta krog je naredil nekdo, ki je živel med poganskimi Huroni, ali pa natančno pozna njihove navade. Dvojni krog je tu in vtisi krempljev stoje v natančni razdalj i eden od drugega."
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohiitva — premog — les — in v*e kar spada v prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221
NAZNANILO!
Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svojo roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova, kakor tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. Var-nišam in vsa druga dela spadajoča v to obrt.
Rojakom se priporočam \ naklonjenost!
FRANK MARLEY
2300 — So. Hoyne Ave.
CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2115.
IŠČEM SVOJEGA STRICA.
Franka Krebel doma iz Velike Pristave na Dolenjskem. Nahaja se nekje v Chicagi, a-li državi Illinois. Če kdo ve za njegov naslov naj mi naznani zakar mu bom zelo hvaležna. Ce bo pa sam čital ta list se naj pa sam javi na naslov: Marija Špilar, rojena Urban-čič, 15620 — Saranac Rd. Cleveland, Ohio.
(2—26—27.)
MIZARJI.
Išče se en par slovenskih mizarjev za prevzeti mizarsko obrt (Carpenter shop) Dolgoletne izkušnje in dobič-kanosno podjetje v središču Chicage, pod zelo ugodnimi pogoji, izvanredna priložnost za dobro bodočnost. Ponudbe naslovite pod
"Carpenter shop" na upravništvo tega lista.
SPOMLAD JE TUKAJ!
Lepi "COLBMBIA SIX" pi t«Ji!
SLOVENCEM V CHICAGI IN OKOLICI!
Naznanjamo, da smo otvorili prvovrstno trgovino z automobili. Predvsem vam povemo, da prodajamo najbolje automobile, ki jih je mogoče kupiti za denar. Ti so "COLUMBIA SIX" automobili.
Prodajamo tudi že rabljene automobile najnovejših modelov vsake vrste, za katere damo isto jamstvo kot popolnoma nove.
Mi umivamo, čistimo, poliramo automobile po najnižjih cenah. Naša garaža je odprta noč in dan!
Naša prvovrstna popravljevalnica automobilov je vam na razpolago vsaki čas. Imejte nas v svojem spominu!
Kot Slovenec se vsem najlepše priporočam za vse slučaje.
CICERO AUTO LAUNDRY & SALES
STEVE CIGAN & CO.
5335—37 WEST 25th STREET,
Phone: Cicero 8284
CICERO, ILL.
Rojakom izven Chicage, ki želijo naročiti kaj po pošti dostavljamo točno in hitro vsako vrstne automobilske izdelke.
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje s 1. rtr&ni.)
in kurjač sta zelo poškodovana.
-o—
Konj in kobila«
stara 7 in 4 leta, vredna 25.-000 Din. sta bila ukradena iz hleva pos. Pavla Madžeriča v Ručemselu pri Vel. Gorici. o
V perovem
pri Kamniku je bilo vlomljeno pri posestnici Mariji Sm-rečnik. Tat je odnesel par čevljev, 24 žepnih robcev in pa okrog 3000 Din. gotovine.
-o-
Pobegnil je iz blaznice na Studencu 30-letni umobolni V. Krušič.
-o-
Razne nesreče. Pri podružnici stavbnega podjetja ing. Kasala v Mariboru si je pri stavbi tovarne "Zlatorog" zmečkal delavec Kremet Jakob desno roko. —
V tovarni strojev in livarni že- .	,,
leza Jožef Pfeiferja ml. v{]es?m ^ustnji v^Mariboru je
Hočah pri Mariboru se je vajenec Trnjak Konrad z razto-
Pajer Vincenc prišel z desno nogo med tovoraiiki železniški tir in si jo je pri padcu iz« vil. — Pri gradbi železnice v Ljutomeru je delavca Cer-nova Ivana zadel vagon v desno nogo in mu jo zmečkal., oddan je bil v bolnico v Ptuju. — Pri gradbenem vodstvu stavbne tvrdke "Slograd" v Kranju je delavec Hafner Leopold padel z odra in si izvil desno nogo v sklepu in zado-bil poškodbe v hrbtu in ledjih. — Pungeršek Stefan, mesarski vajenec pri Kinclu Hermanu v Št. Jurju ob južni železnici se je pri klanju živine močno vsekal na desno roko. — Pri prvi jugoslovanski lesni industriji v Celju si je drvar Kurzman Alojzij pri spravljanju hlodov izvil desno nogo. Oddan je bil v bolnico v Celju. — V tovarni "Titan" v Kamniku je vajencu Poto-karju Avgustu odletel drobec železna v desno oko in mu ranil roženico. — Pri "Dravi"
pljenim svincem opekel po o-brazu. — V tovarni mesnih izdelkov Herman Woegerer v Mariboru se je prodajalec Ze-liška Rudolf z nožem močno urezal na levi roki. — Zupan Fr. je na potu v predilnico in tkalnico v Tržiču padel na ledenih tleh in se močno poškodoval. — V tovarni barv in kemičnih izdelkov Ivan Baho-vec in Komp v Kamniku je delavec Grošelj Matevž padel z lestve in se močno poškodoval. — Štern Jožef, vajenec pri kovaču Lahu Matiji v Strait ovici pri Kamniku si je pri vrtalnem stroju zmečkal prste na desni roki. — Pri stavbeniku Ivanu Seršenu iz Domžal je pri zgradbi tovarne platnenih izdelkov v Jaršah padel zidarju košček cementa v levo oko in mu nevarno poškodovalo roženico. — V tovarni usnja Franc Woschnagg in sinovi v Šoštanju je delavec
mizarju Jakob Polaku razletela jermenica in mu odletela v trebuh. Zadobil je težke notranje poškodbe. Oddan je bil v bolnico.
Častihlepni ljudje so najbolj užaljeni, kadar morajo svojo čast odkladati.
Samo vdrgniie
Če trpite vsled hudega :iap -da nevraljfije. Ijnv. vi b -lečin v sklepih In mišicah, kal:-fino pomoč z&dobite, C« se moC-no vdrg-netfc s
Rep. U. S. Pat. Off. Čutili boste, kako ee Siri to_ h plota s svojo pomirjajoče udobnostjo po bolečih delih.
Pain Expeller bo pomagal h ▼am kot je pomagal brezštevilnim tisočem mnoga leta. Imejte (Ta vedno steklenico pri rokah. » SS in 70c. steklenica v lekarnah * F. AD. RICHTER & CO
104-u4s«. 4th sl. Brooklyn, n. v. *
•___f I .
LEPA RAZSVETLJAVA
NAREDI dem prij< hi človek m pečati srečnega v njem. — Zate ne imejte hite. ampak imejte dem I
Električna razsvetljava je stvar, ki pevrača ljudem blagostanje. zadovoljstvo in kjer sti te dva — tam ja ireča doma! Napeljite v svoja stanovanja električno razsvetljave.. Vprašajte nas za ceno t Prodajama tadi vsake vrstno "electrical f Iz tares". Kadar potrebujete kaj za elektrika pridite v trgovino.
M 9 S B S
9 9
FIDELITY ELECTRIC C0.
FRANK SCHONTA, lastnik.
3049 West 22nd Street,
Chicago, 111.
Pošiljamo blago tudi izven Chicage. Pišite po naš cenik. ^
VABILO
DRUŽBE SV. MOHORJA ZA L. 1925.
Družba sv. Mohorja izda za 1. 1925 sledeče knjige: 1.) Koledar za 1. 1925. 2.) Življenje svetnikov 5. zvezek. 3.) Slovenskih večernic 77. zvezek. 4.) Travništvo ali kako drugo koristno knjigo. — Udnina za to štiri knjigo znaša en dolar. Kdor želi imeti še lepo vezan molitvenik: Trije temeljni nauki, doplača 45 centov. Čas za zglašenje je do sredi marca, a se bodo udje s posebnim dovoljenjem v družbe sprejemali do konca marca. Imena teh pri-glašencev pridejo tudi v družbin koledar.
Zglasite se takoj pri zastopniku Dr. sv. Mohorja ▼
Ameriki:
Rev. J. M. TRUNK, P. O. BERWICK, NORTH DAK.
Za Chicago sprejema udje tudi naše upravništvo. V našem upravništvu je tudi še nekaj iztisev družbenih knjig za letošnje leto (1. 1924.). Cena je z vezanim molitvenikom vred $1.39.
Za denar oziroma za knjigo jamči družbin zastopnik osebno. Knjige se bodo razpošiljale koncem leta. Ako bi prišlo kaj vmes, se vsakemu vrne denar. Kdor podpira Dr. sv. Mohorja, podpira tudi koroške Slovence.
J.