1CT0RY ^BUY CM ITS* ITATII WAR amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZE DIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) "Amerikanski Slovenec" PELA te LET ZA 8VOJ NAROD V AMERIKI. KUPUJTE VOJNE BONDE1 LETNIK (VOL.) UL CHURCHILL V BOLNIŠKI POSTELJI London, Anglija. — Min. predsednik Churchill leži v bolniški postelji, bolan na pljučnici, kakor so njegovi trije zdravniki razodeli v sredo zvečer. Kakor se njih poročilo glasi, je pacijent "po-voljno na poti okrevanja/' češ, da je pljučnica sama že izčiščena, toda temperatura še ni normalna. Churchiilova bolezen je ponovno spravila na plan predlog, naj bi se ustanovil mali vojni kabinet, ki bi urejeval vojne zadeve. Kakor se namreč slišijo izražanja, je vzel Churchill na se toliko poslov, da bi v slučaju njegove odsotnosti bilo težko komu -f » drugemu nadaljevati njegovo delo.. i NOV PREDLOG PROTI VPOKLICU DRUŽINSKIH OČETOV PRIČAKUJE SE, DA GA RODO DOSEGLI PRED POMLADJO Na celi fronti, pri Orlu, pred Harkovim in pred Dnjeprom, »o pridobili Rusi nove kraje. — Žigosajo kot izmišljotine visoke nemške številke o ruskih izgubah. VESTI 0 DOMOVINI Jugoslovanska vlada v Londonu se je že nekoliko zbližala š partizani. — Kaj piše "Srbobran" o Mihajloviču in partizanih. — Pegasti legar v Jugoslaviji. Sposobni vojaki po pisarnah naj se nadomestijo z vpokli com 38 do 45 let starih, priporoča senator Wheeler. — Rumlov načrt za dohod, davke hočejo uveljaviti. DROBNICA IVANA, sina pok. Ivana in Koenig Rozali-je, roj. v Gruenbachu 19. sept. 1903, bivajočega v Sal-ski vasi, delavca, ker je bil obtožen, da je od nedoločene dobe do 31. avg. 1942 na Kočevskem ozemlju sodeloval pri prevratni družbi in oboroženi .Četi, ustanovljeni z namenom, da vrši zločine proti notranji ureditvi države. Omenjeno sodišče je obsodilo na dosmrtno ječo tudi GORKIČA DUŠANA, sina Aleša in Lipovec Albine, roj. 21. marca 1922 v LJubljani in tamkaj bivajočemu v Splitski ulici 11, na begu, ker je bil obtožen, da je sodeloval pri nasilni prevratni družbi in o-borožfeni četi, in ker je z razširjanjem listov proti-italijan-ake vsebine "Slovenski poročevalec" in "Mlada Slovenija" vršil državi nevarno propagando. Washington, D. C. — Med zadevami,^ki čakajo v kongresu rešitve, sta dva predloga, ki točasno uživata glavno pozornost. Prvi med njima se ba-,vi z vprašanjem, ali naj se vpokličejo družinski očetje v ' vojake, ali ne; z drugim pa si kongresniki že dalje časa beli* .jo glave, namreč, kako naj se povoljno preuredi zakon glede dohodninskih davkov. Vojaške oblasti so svoječa-sno izrazile trditev, da oborožene sile tako nujno potrebujejo nadaljnje moške, da se ne bo mogoče več ozirati na to, ali ima kdo družino, ali ne, samo, če je sposoben. Ta izjava pa je povzročila dosti krika, češ, da je klicanje družinskih očetov nepotrebno, povrhu pc. tudi ^brezobzirno. Takej so se pričeli stavljafl razni predlogi v kongresu, da se to jorepreči. , Eden zadnjih predlogov, ki ga je v četrtek stavil senator Wheeler, priporoča, naj bi se vsi sposobni vojaki, kateri opravljajo zdaj kako pisarniško službo, pridelili bojnim četam, nadomestilo za nje j v pisarnah pa se naj dobi z .vpoklicom moških od 38. do ;45. leta starosti, takih, ki so ali samci, ali brez otrok. Na 'ta način, pravi, bi se dobilo dovolj moških, da bi lahko družinski očetje ostali doma. -, Zadeva glede dohodninskih (davkov je še vedno daleč od odločitve. Med tem, ko je neki kongresni odbor na delu, da sestavi popolnoma nov predlog, pa se pojavlja močno gibanje, da se Tyij odobri tako-zvani Rumlov načrt, po katerem naj bi se davki lanskega leta odpustili ter se pričeli sproti pobirati od letošnjih dohodkov. KRATKE VESTI USPEHI V TUNIZIJI Zavezniki vrgli os išče se bolj daleč nazaj. Iz zavezniškega glavnega stana v severni Afriki se je v četrtek izdalo poročilo, da so osiščne čete maršala Rommela bile v Tuniziji vržene še bolj daleč nazaj. Glavne bitke se vršijo pri takozvanem Kasse-rine prelazu, kakih 130 milj južno od ~" ;nisa, in osiščne čete so ta Mk/ taki stiski, ker jim zai, jjj^Hrenj zaveznikov prepregj^^^HL žanje rezerv, da bocM^^^H prelaz očividno zapusfc^^^ — London, Anglija. — Britanska zbornica za plovbo se je v svojem poročilu v sredo izrazila, da obstoja možnost, da bo po vojni ameriška mornarica prekašala angleško, ako ne bo Anglija zgradila več brodovja. — Ankara, Turčija. — Turčija bo storila vse, kar bo v njeni moči, da ne bo potegnjena v vojni vrtinec, kakor se je izrazil predsednik Inonu v torek. Dostavil pa je, da je nemogoče, videti in napovedati, kaj še pride. — Madrid, Španija. — Po uradni vladni objavi^ izdani v četrtek, se kliče v vojaško službo še en letnik, in sicer pri-čenši s 7. marcem. Kakor se navaja, se bo s tem zvišala španska armada na 150,000 mož. ZIME SE NI KONEC Chicago, 111. — Tukajšnje mesto z okolico je že upalo, da bo imelo po trdi letošnji zimi končno lepe dni, ko je koncem zadnjega tedna dosegla temperatura skoraj 60 stopinj, .toclj prišlo je razočaranje4. V sreeto je zima ponovno pokazala zobe, prinesla nov sneg ter pritisnila temperatu ro globoko navzdol. NAGLA SMRT ROJAKINJE Chicago, 111. — V četrtek zjutraj je nagle smrti preminula Mrs. Anna Bedenčič, 5550 So. Nashville Ave. Našli so jo zjutraj mrtvo v postelji. Pokoj niča, katere , dekliško ime je bilo Okorn, je bila do-jna iz Ljubljane in je bila rojena 24. marca 1877. Tukaj zapušča eno hčer, v starem Jkraju pa eno sestro. Truplo leži v Zefranovem pogrebnem zavodu, od koder se bo vršil pogreb v ponedeljek zjutraj s sv. mašo v cerkvi sv. Štefana ob 10. uri in nato na Resurrection pokopališče. KITAJSKA ŽELI BREZPLAČNO OROŽJE, NE KRANO Washington, D. C. _ Žena kitajskega poveljnika Čiang Kaišeka se je izrazila napram časnikarjem zadnjo sredo, da noče. Kitajska od Zed. držav ničesar zastonj, izvzemši o- rožja, zlasti aeroplanov. Kitajci so preveč ponosni, pravi, da bjj- sprejemali brezplačno hra«^» pač pa, da sprejmejo orožje v tem boju za skupno stvar. "STROP" ZA SOLATO IN ŠPINAČO Washington, D. C. — Po odredbi, izdani iz urada za cene, ne smejo trgovci, pričen-ši z zadnjim četrtkom, računati za solato in spinačo višjih cen, kakor so obstojale v petih dneh prej. USODA EVROPE SE ODLOČA V RUSIJI, PRAVI HITLER WAAC ženska vojaška organizacija ima sto i a lastna policisiinje. Eno teh kaze gornja slika, ko na cesti v mestu Daytona Beach. FUu ▼ družbi z moškim poliicstom opravlja svojo dolniost. ŠTEV. (NO.) 40 CHICAGO, ILL, SOBOTA, 27. FEBRUARJA — SATURDAY. FEBRUARY 27, 1943 Vpoklici in Mi v kongresu - Rusi imajo Kiev za cilj London, Anglija. — Na 23. obletnico nazijske stranke, v sredo, se je v Monakovem zbranim nazijem čital proglas, ki ga je ob tej priliki izdal Hitler in, ki se je slišal semkaj po radio. Hitler sam se letos, kakor je dejal, ni mogel udeležiti zborovanja, kajti ostati da mora pri nemških vojakih, ki se bojujejo na vzhodu, kajti tamkaj, na ruskem bojišču, pravi, "bo usoda Nemčije in Evrope odločena — odločitev, ki se mora in se bo končala* z našo zmago." In v dosego te zmage, tako je povdarjal Hitler, se bo nemško ljudstvo mobiliziralo in u-porabilo svoje sile v taki meri, kakor še nikdar prej v nobeni vojni. Dostavil je, da pri tem mobiliziranju se ne bo prizanašalo drugim deželam; . . . niti trenotek se ne bomo obotavljali," pravi, "pozvati dežele, ki so odgovorne za izbruh te vojne, da prispevajo svoj del v usodni borbi ... ne bomo se pomišljali glede tujezemskih življenj ob času, ko se zahtevajo take trde žrtve od naših lastnih življenj." To se lahko razlaga, da nameravajo Nemci s silo vtakniti v vojake moške iz dežel, ki jih imajo zasedene. Hitler je nadalje povdarjal, da ga preveva še vedno isti fanatizem, kakpr prej, in da je prepričan, da bodo nazijske ideje sprejeli vsi narodi. "Države bodo druga za drugo čimd^lje bolj prisiljene, posegati po narodnih socialističnih načinih pri izvajanju te vojne, ki so jo izzvale", pravi. ŽENSKA POLICISTINJA Moskva, Rusija. — Ofenzi va, ki jo vodijo Rusi na dolg fronti od mesta Orel doli pro ti jugu do Azovskega morja ima očividno za cilj dosege I ukrajinske prestolice Kiev I Cilj je sicer oddaljen skoraj šc 200 milj, vendar se lahko skle pa, da bo dosežen pred nastopom pomladi, ako se bodo.rus ki uspehi nadaljevali v seda ! njem tempu. Nove pridobitve imajo zaznamovati Rusi na jugu Orla ; kj er so zavzeli, kot se je v četrtek objavilo, več krajev. Da Ije proti jugu prodirajo pred Harkovim proti mestu Poltava in še dalje doli se bližajc -kolenu reke Dnjeper. j . Istočasno je sovjetsko po ,veljstvo izdalo objavo, v kate ri je nemiko poročilo o ruskih j izgubah ožigosalo kot izmišljotino. Nemci namreč trdijo da so Rusi izgubili tekom te vojne nad 18 milijonov mož a ruska izjava odgovarja, ds i so Nemci všteli v to najbrž | vse osebe, ki so jih polovili na : ruskem ozemlju, katero so za vzeli. PRAZEN AEROPLAN LETEL 2,09C MILJ Washington, D. C. — Vo-| jaške oblasti poročajo o zanimivem slučaju, ko je neko letalo napravilo pot 2,000 milj, ne da bi bilo kako človeško bitje na njem. Dogodek se je odigral pred dobrima dvema tednoma. Skupina vojakov je bila namenjena, da odleti iz Floride v južno Ameriko,-toda kmalu po odhodu se je pojavil v aeroplanu neki defekt, ki ga ni bilo mogoče popraviti. Potniki so s padalom poska-kali na zemljo, dočim se o letalu ni izvedelo nič do drugega dne. Tedaj pa so mehiške oblasti javile, da je neko neznano letalo treščilo v gorovju severne Mehike. Ugotovilo se je, da je bilo to tisto letalo, ki je torej nadaljevalo pot iz Floride, dokler mu ni zmanjkalo kuriva. OBROČI IZ BOMBAŽA ZA BICIKLJE London, Anglija. — Najnovejša iznajdba v nadomestku za gumij so obroči iz bombaža. Točasno se ti obroči uporabljajo le za biciklje, toda* preizkušnja z njimi se je tako dobro obnesla, da utegnejo priti tudi na avtomobile. -o- NOVA LICENCA. ALI NIČ GASOLINA New York, N. Y__Tukajšnji pokrajinski urad za cene je zadnjo sredo odločil, da morajo vsi tisti lastniki avto-\ mobilov, ki si še niso nabavili licence za 1943, vrniti svoje knjižice za odmerjanje gaso-| lina. Isto morajo storiti tudi j oni, ki imajo avtomobile shra-[ njene iz rabe. Izpred vojaškega sodišča (Posneto iz ljubljanskega "Jutra" z dne 14. oktobra 1942) Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljništva oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo, odseke Ljubljana, je obsodilo n« dosmj-tno ječo Jugoslovanska vlada priznava partizane London, 15. feb. (ONA)—; Jugoslovanska vlada je začela j zavzemati drugačno stališče. napram neodvisnemu delova- j nju partizanov v domovini in; jih prijateljsko omenjati v svojih uradnih radio oddajah.! Prej ta vlad.i v Londonu I partizanov sploh omenjala ni, in so se celo videli očitni znaki nasprotstva med zastopniki vlade in partizani. Vlada je sedaj očividno spoznala, da * mora računati z razmerami, kakoršne pač so. Obveščeni krogi si razlagajo to zbližanje kot znak, da j se jugoslovanska vlada razgo-f varja z Moskvo. Je namreč več ali manj gotovo, da so se i ruski krogi pokazali naklo-i njene partizanom. Najbrž sc bodo partizani še i zanaprej borili pod svojimi lastnimi poveljniki, medtem ko bo Draža Mihajlovič, ki je jugoslovanski vojni minister, deloval na svojo roko. Verjetno pa je, da vsaj ena stran ne bo nasprotovala drugi, kakor je prej. Kaj piše Pittsburski "Srbobran" Pittsburgh, 17. feb. — Ali j vam i'.ipno, da 1>0 Draža' Miha?'iv;.*, ko bo ca$ zrel za to. pcsUvil na bajni* polje proti cfiicu 500.000 preizku-! čenih boi ilcev ? To vest je ; pred kratkim naznanilo neko ] U. P. brzojavno poročilo iz j Londona. "Gen. Mihajlovič mora imeti sedaj med 50 in 150 tisoč j patriotskih četnikov, toda imel i jih bo od 400 do 500 tisoč več, ko pride čas, da udari," dostavlja omenjeno poročilo. Trditvi, da začetek partizanov izvira iz Srbije same, ne more nobeden oporekati. Vsak tudi ve, da se Srbija nagiba proti Rusiji, in to še posebno, odkar se Hitlerju ni posrečilo podjarmiti tega slovanskega velikana v prvih par mesecih. Nadalje je dognano dejstvo, da so bili partizani pregnani iz Srbije v Črno goro, ki je prav tako srbskega duha kakor Srbija. Četniško delovanje je preprečilo, da bi mogli priti na srbsko ozemlje ne-srbski elementi; potemtakem partizani še vedno ostanejo Srbi. Ko so se umaknili na Hrvatsko, se je pojavilo ime nekega Ivana Hibarja, o katerem pravijo, da je 24 let star Hrvat, ves goreč za komunizem. Toliko je gotovega, kar je pa več, ni drugega, kakor ugibanje. Strah in trepet prevzema Naciste v zasedenih ozemljih in marionetnih državah London, 15. februarja (ONA) — Glasom poročil nevtralnih popotnikov, ki so prispeli v London, je nemško uradnidtvo v zasedenih ozemljih na vzhodu in v deželah svojih hlapčevskih zaveznikov, v velikem strahu. Na Poljskem, Čehoslovaš-kem, Rumunskem in na Madžarskem se obnašajo Nem$i, ki imajo tam uradna name-ščenja, ko da bi imeli zapu-i stiti svoja mesta od danes do jutri. Uradno sicer (opozarjajo Poljake, Cehe, Slovake, Rumu-ne in Madžare naj bodo mirni, češ da so Rusi še vedno tisoč milj oddaljeni od Krako-j va, toda kljub vsemu prigovarjanju Nemci s svojim ravnanjem kvarijo vtis varnosti, ki ga hočejo ustariti. S svojimi RM nakupujejo vse, kar je na prodaj, naprav-ljajo si zaloge hrane in kuje* jo načrte kako bi vsak zase ušli domov, ako pride potreba; šalijo se govoreč o času, ko bodo morali pobegniti. Poslušajo inozemske radio oddaje in so sami celo bolje informirani o razsulu nemških armad v južni Rusiji nego domače prebivalstvo. Nacistični uradniki vidijo i vsak dan nove vlake ranjen-' cev, ki prihajajo in tudi po-! znajo obseg, v katerem nara-| šča dezertiranje nemških vo-J iakov, ki so na dopustu. Nji-I hovo nervoznost še povečuje j pogled na narod, ki jih obda-1 ja, ker vidijo, kako v srcih • pod jarmi j enega: ljudstva raste upanje na zmago. Predstavite vašim prijateljem HAm«r. Slovenca" in jim fft priporočite, da se nanj na* ročmj Stran 2 Sobota, 27. februarja 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC DOGODKI jgaad Slorend p• članicam ES^S^W p^ ^ "rkTi Matere ^ S1°VeMke " —■■>• « 38 ^Z* d"niS Angie T*r"k' voditeljica (manager) basketball krinlets dr. st. Jr a mJ1" franc#8 Terček, delavne tajnice lega društva; Joseph Zore, KSKJ športni direktor; Ann Kovacek. kapetanka igralk dr. sv. Ane. ki je tudi največ pripomogla do xmageTcpL SEKT C^nnkri'nka F°r S,heridan ^ WAACS' in CpL Marlon ki j. is^baU WAACS. Nad 300 ljudi je prišlo gledat to sanimivo igro. ki je vzbudila pozornost po celem osred-njem sapadu. _,u se ponovno spoprijela v sredo večer, 17. februarja, na Fort Sheridan postojanki. Zaenkrat se ne vemo, katera stran je zmagala to pot. SVET PO VOJNI Ko je Francija propadla 1. 1940 pred mehanizirano silo Nemčije, znaten del krivde za to je nosila okolščina, da je francoska vojaška komanda mislila, da je mogoče voditi pozicijsko vojno v dobi mehaniziranega bojevanja. Neki francoski generali, kakor Gaulle, so uvidevali blaznost vsega tega in svarili so. Sile kon-servatizma pa so zmagale v razpravi — in izgubile v vojni. Zmota francoskega visokega poveljništva je značilna za običajno človeško slabost, da se namreč rajši ravnamo po pretekli izkušnji kot po današnjih realnostih. * ■ ■ V • Anglež Edward Hallet Čarr, profesor na vseučilišču University College of Wales in sedaj v uredništvu dnevnika London Times, je mnenja, da so se po zadnji vojni napravile slične zmote, in se boji, da se ravno tako zopet zgodi, razun ako se jasno pojmijo temelji sedanje vojne. Na te in druge stvari pisatelj opozarja v svoji zadnji knjigi "Pogoji miru" (Conditions of Peace), izdani po Mac-millanovem založništvu. Vsako pomembno politično gibanje v zadnjih, dvajsetih letih je bilo po njegovem mnenju del svetovne revolucije proti trem idejam devetnajstega stoletja, idejam liberalne demokracije, narodnega sa-mooodločevanja in gospodarskega liberalizma (laissez faire). Novi svet, napram kateremu se pomikamo, mora razširiti demokratične ideale svobode in enakosti na gospodarsko polje (to je ono, kar Predsednik Roosevelt imenuje svobodo od bede). Politične pravice se morajo uveljavljati čez gospodarske moči, kakor so se v zadnjem stoletju politične pravice uveljavile čez vojaške moči. In novi svet mora razviti v svojih članih čut njihovih obveznosti napram državi mesto ideje, da je država tu za to, da nudi koristi posameznikom. Eno izmed najbolj zanimi vih poglavij Carr-ove knjige je njegova analiza o neuspehi? samo-odločevanja, da bi rešile probleme EJvrope. Nemški na vk od 1. 1939 naprej so raz-jaSili brezdvomno, da mali narodi si ne morejo nikdar več privoščiti, da bi šli svojo neodvisno pot. Kajti samo-odloče vanje je zavedlo mnogo manjših narodov Evrope direktno v nemške zanjke. "Svoboda", ki so jo uživali, je bila le toliko, kolikor je Nemčija hotela. Dejanska njihova neod visnost je bila iluzija. In v bodočnosti bodo v stanu ohraniti razmemo neodvisnost le, ako se pridružijo kaki vrsti mednarodne organizacije, ki pripoznava gospodarske in vo jaške realnosti Evrope. Mr. Carr nudi polno dokazov za to, da je napačno, ako se misli, da ljudstvo mora biti vedno oddeljeno v politične e-note, ki odgovarjajo njihovim jezikovnim ali kulturnim enotam. Razni plebisciti, ki so se obdržali po zadnji vojni, so ustanovili dejstvo, da ljudje različnega kulturnega ozadja so bili prav voljni obdržati skupno politično enoto. To po-kazuje, da navadni ljudje se ne morejo vedno navduševati, da bi postavili ozire narodnosti ali jezika nad skupno gospodarsko korist. Polom ureditve, napravljene po zadnji vojni, je nastal, ker se ni znalo reševati problem vojaške in gospodarske moči. Obetati politične pravice, Mr. Carr dokazuje, ne po-menja nič, ako se najprej ne u-ravnajo problemi gospodarske in vojaške narave. Ljudje ljubijo biti svobodni in neodvisni pod vlado, ki so jo sami izbrali. Hočejo pa tudi biti del skupine, ki je zadosti velika, da morejo uživati koristi, ki izvirajo iz pravilne produkcije in prodaje. Ravno kakor Velši in Škoti morejo biti dobri Velši in dobri Škoti v okvirju britanskega gospodarstva, tako tudi ljudje v Evropi morejo biti dobri Cehi ali Litvanci v okvirju širših gospodarskih enot. ' Politične enote obstojajo za to, da garantirajo svobodo govora in vere, svobodo od bede in strahu za svoje člane. To pa morejo storiti le tedaj, ako sodelujejo v zadosti veliki skupini, da te garancije postanejo zares veljavne. Mr. Carr vidi tri faze v povojnem !svetu: pripomoč, rekonstrukcija in gospodarsko snovanje za bodočnost. On je mnenja, da bi se moralo pustiti ustanovljenim mednarodnim organizacijam, da se razvijejo naravno izven prvih faz povojnega sveta. Prva potreba bo dajati hrano lačnim ljudem. Druga bo rekonstruirati opustošene pokrajine. Na podlagi svojih izkušenj v delovanjih te vrste Mr. Carr veruje, da bi se morala razviti evropska osnovalna oblast, ki bi napravila načrte za reorganizacijo gospodarskega življenja Evrope kot ene vzajemne ce- lote. Taka organizacija bi morala zastopati interese vseh Evropejcev in bi morala imeti za seboj podporo vojaške in gospodarske moči Velike Britanije, Rusije in Združenih Držav. Svrha te organizacije bi morala biti vzpostaviti zopet blagostanje in povišati življen-ske standarde — ne pa oveko-večiti ali podpihovati politične različnosti. "Stari svet je mrtev", Mr. Carr zaključuje. "Bodočnost je z onimi, ki znajo z odločnostjo obrniti svoj hrbet na stari svet in z razumevanjem gledati v lice novemu svetu, kakor tudi s pogumom in bistroumnostjo." -o-- TO IN 0N0 KATERA JE KATERA? Filmska igralka Lupe Vele* (na levi) in njena namestnica Sandra Lynn, sta si tako podobni, da jih celo v Hollywoodu težko ločijo drago od druge. ŽELEZNICE IN DRUŽBE TRUKOV SE SPOJE Washington, D. C. _Združitev železnic in motornih transportnih družb se ne bo mogla več dolgo odlašati, kakor se je izrazil v ponedeljek 4irektor za obrambno trans-portacijo. Smatra se to za migljaj, naj oba sistema sama kaj ukreneta glede združitve, predno nastopi vlada. -o-- TUDI ROOSEVELTOVA DRUŽINA DOBILA KARTO Washington, D. C. — Enako kakor drugi ljudje sta tudi predsednik in Mrs. Roosevelt dobila svojo karto št. 2 za odmerjanje živil. Razlika pa je bila samo v tem, da njima ni bilo treba povedati, koliko konserv imata na roki. Pojasnilo za to je podal neki tajnik, rekoč, da je Bela hiša klasificirana kot ustanova in, da zato po določbah urada za cene prebivalcem v njej ni trefya napraviti omenjene izjave. JELAČIČEVA PREROKBA Iz nedavno objavljenih pisem Jelačičevih sorodnikov izvemo sledečo zanimivo epizodo. Ko se je ban Jelačič leta 1848. nekoč vrnil iz ministrskega sveta, je odpasal sabljo in jo jezno zagnal v kot rekoč: "Samo še pol stoletja prisojam habsburški monarhiji — nič več — to je strašno, kar ti delajo." ^ -o- Vi radi berete vesti iz drugih naselbin; drugi. radi bero novice iz vale naselbine. Poro-čajte novice in dogodke v "Am. Slovencu*. j (Dalje)' II. Med tistimi, ki zatrjujejo, da bo Rusija diktirala mir in sicer samo Rusija, so dvojne vrste ljudje. Precej je očividno takih, ki pri tem mislijo na komunistično, z drugo besedo: boljševiš-ko ali recimo sovjetsko Rusijo. To so seveda prepričani komunisti in s svojo trditvijo izražajo ne samo svojo misel, ki jim je nastala v glavi radi razvoja dogodkov, in jim po njihovem mnenju narekujejo to misel — ampak izražajo s tem tudi svoje iskrene želje. Komunist bo gotovo želel, da bi diktirala mir Rusija, in sicer sovjetska Rusija in nobena drugačna Rusija. Da se mi sploh ne ogrevamo za komunizem in dosledno tudi ne za kako komunistično diktiranje miru, o tem ne bomo izgubljali besed. Drugi so med razširjevalci prepričanja o ruskem diktira-nju miru, ki pri tem mislijo ,na nacionalno Rusijo, na "iz-preobrnjeno" Rusijo, na nekako nekdanjo sentimentalistično "Matuško Rusijo." Taki ti bodo z vso odločnostjo dopovedovali, da za kak komunizem nikakor niso, trdno pa verujejo, da bo Rusija po tej vojni "drugačna", torej nič nevarna, ker ne bo več ne komunistična in ne ditkatorska. Torej ! Mi smo že v prvem našem jčlanku zapisali, da tudi mi ne verujemo v večen komunizem na Ruskem, in tudi ne v večno diktatorstvo na Ruskem. Ne -upali bi se pa prerokovati, kako kmalu se bo Rusija "prena-redila". Še manj si pa upamo misliti, da se je celo že — kot nekateri tudi skušajo dokazovati. Rusija je še vedno trdno v rokah svojega od drugod zanešenega diktatorstva in to diktatorstvo kaj malo kaže, da se je kaj spremenilo v svojih težnjah in- namenih, pa naj bo glede vere in drugih osebnih svoboščin, ali pa glede dobro-voljnih odnosov do ostalih po svobodi hrepenečih narodov -in držav. Vsaj tako je podobno. In dokler je še taka podoba, bi se mi ne upali s kako prenagljeno trditvijo na dan, še manj bi se upali ustvarjati odločilne smernice, po katerih naj se ravna naša beseda in naše početje. Zato mislimo, da je najbolje lepo mirno o-stati tam, kjer smo bili doslej — pri Ameriki in njenih zaveznikih. Ko pravimo: pri njenih zaveznikih, seveda nikakor ne izključujemo Rusije, kakor je Amerika ne izključuje. Toda Rusija nam je pri tem in ne ostane ENA IZMED ZAVEZNIC, ki naj bi planirala svoje in naše zadeve SKUPNO Z DRUGIMI ZAVEZNICAMI, ne pa hodila svojo pot in sicer tako daleč svojo pot, da bi edino sebi pridrževala — diktiranje mi-| ru . . . v Ako je torej res, da ima Rusija kake take namene, je naloga ostalega zavezniškega sveta in vsakega posameznika v njem, da take separatistične načrte po vsej možnosti skuša preprečiti. Ne samo zato, ker je Rusija komunistična in se je bati, da bi bil SAMO NJEN mir komunističen mir — tudi zato, ker je pač Rusija samo ENA IZMEp ZAVEZNIC. Ako bi se naša Amerika začela tako obnašati, da bi kazala nagnjenje edino za SVOJ MIR in bi izključevala druge zaveznice od mirovne mize, bi se moral naš čut poštenosti in pravičnosti prav tako upreti taki zamisli. Čeprav smo z dušo in telesom Amerikanci, smo to -pač zato, ker * verujemo v amerikansko poštenost in iskrenost. Ce bi imeli dokaz, da smo se motili, bi nam poštenost in pravičnost nareko- vala tudi revidiranje našega brezpogojnega amerikanstva. Ako to velja celo glede naše Amerike, kaj šele glede kake druge zaveznice, pa naj bo to zmagovita Rusija ali katerakoli druga. Ako je res, da Rusija misli le na svoje lastno diktiranje miru, je jasno, da z njo nekaj ni prav. Ko je bila grdo napadena od Nemčije, je ves demokratični svet takoj zasim-,patiziral ž njo, jo sprejel za svojo zaveznico in ji obljubil ter dal svojo pomoč, moralno in materijalno. Nobena tajnost ni, da je dobila samo od Amerike veliko mero vojne opreme in je vendarle tudi ameriška zasluga v precejšnji meri, da stoji danes Rusija takore-koč ob Dnjepru namesto ob Volgi. Tudi Anglija ni skoparila s pomočjo. Čemu naj bi tedaj Rusdja igrala zahrbtno politiko in v zahvalo za vse dobro delala račune, kako bo svoje zaveznice izrinila od mirovnih sklepanj ? Ako je treba kljub temu sprejeti mnenje tistih, ki pravijo, da bo Rusija in samo ona diktirala mir, bi nam ostala samo ena razlaga. Mogoče je to samo tedaj, ako je Rusija še vedno prej SOVJET nego Rusija, prej KOMUNIZEM kot Rusija, prej RDEČA IN-TERNACIONALA kot uniče-valka Hitlerja. Hočemo reči: uradna Rusija — za ruski narod tega nikakor niti od daleč ne mislimo. Toda še vedno je na površju uradna Rusija ka-koršna je in nič še ne kaže, da bi narod sam imel kaj prida besede drugje ko pri delu in pri borbi za — uradno Rusijo! Ce ima uradna Rusija, ki še vedno vodi celokupno usodo Rusije po kolesnicah, kakorš-ne si je sama zamišljala v kremlinskih možganih, v resnici misli na diktiranje komunističnega miru, se tega najmanj ne moremo veseliti. Tudi tisti naj se tega ne veselijo, ki pravijo, da ne marajo komunizma, pa vendar s simpatijami čakajo na rusko diktiranje miru. Prevarani bodo! Naj rajši pomislijo, da s takim govorjenjem in razširjanjem tega prepričanja samo podpirajo Rusijo v njenih načrtih — ako so res taki — ker delajo zanjo hote ali nehote veliko propagando. Naj se rajši spet vrnejo na pravo pot in delujejo z Ameriko in njenimi zaveznicami za to, da Rusija postane, ako še ni, RUSKA RUSIJA, LJUDSKA RUSIJA, iskrena Rusija, če že ne more postati čez noč tudi DEMOKRATIČNA Rusija. Za SOVJETSKO Rusijo, ki naj pomeni toliko kot KOMUNISTIČNO Rusijo, se ne poteguje ne Amerika ne Anglija in ne kaka druga med zavezniškimi državami — tudi mi se nikar ne potegujmo za kaj takega! (Dalje prih.) DR. B. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Letvitt St) Telefon Canal 3817 CHICAGO, ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran t 1 BOJ MED FORT SHERIDAN WAACS in WAUKEGANSKIMI ANČKAMI Sobota, 27. februarja 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 27. februarja 1943 NAZNANILO IN ZAHVALA Hlapec Jan V tj \ % Stijn Streuvels f < | jU Potrtih tre naznanjamo vsem naši« sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je smrt sa vedno ločila od drage nam hčerke in sestrice ALICE KERNZ izgubil ljubega prijatelja. Skrbelo ga je, ali se bo prodanemu godilo dobro ali hudo. Sočutje ga je prevzelo ob misli, da Jula ne more tožiti o svoji stiski in ne braniti svoje pravice. "Nemo je šla z domačije," je mislil, "brez tožbe; in konji so se spogledali kakor ljudje, ki vidijo, da brat za zmeraj odhaja." Ker so mu misli pregnale nejevoljo, je poskušal še spati. Nazadnje ni mogel več vzdržati. Se preden si je kdo upal na dvorišče, ko je skozi železne palice v oknu ravno polzela prva sinja svetloba, je bil zares na nogah. Odprl je hlevna vrata, vneto zmetal velike šope sena v gare, zajel zunaj vode, pripravil korito in napolnil jasli. Pri tem je venomer brbljal sam pri sebi. "Daj, Miete, gani se, če ne, boš prikrajšana ! Konj je ves sestradan. Kdo ve, če si dobil kdaj do sita jesti, dečko. Tu se boš lahko popravil in odebelil, če boš priden. Ampak priden, razumeš!" Božajoče je pogladil konja po bokih in kljuse je takoj cebnilo, vzdignilo glavo in splašeno zahrzalo. "Hola, to so pa hude muhe, dečko. Te bom že naučil, da boš kakor se spodobi. Najprej ti bomo pa dali, srboritež, kako pametno ime!" Jan je premislil vsa konjska imena, kar jih je poznal: Sarie, Wieten, Ko, — ne, to vse ni bilo nič pravega ... Jul? "Ne, potem bi zmeraj moral misliti na starega vranca. In tudi preveč ognja imaš v očeh, dečko. Kaj si prav za prav gospodar misli, da mi daje v roko tako hudobno mrho? Konja je kak sirov hlapec pokvaril in jaz naj ga zdaj učim manire, jaz naj ga ukrotim! Začela bova zlepa, rjaveč. Da, rjaveč, rekli ti bomo kar Rjaveč, Rjaveč, Rjaveč, Rjaveč," je ponovil Jan večkrat, da bi se navadil tujega imena. V sivosinji jutranji luči so se svetile zglajene črne stene pregraje in težko zaokroženi zajetni zadki konj. Sveži veter je prihajal skozi ena vrata in vel topli vzduh po potu in gnoju skozi druga. "Prav za prav ni grd konj," je menil Jan in ga pogladil po repu in vzdolž stegen do nog. Okreten, zastaven! Gospodar je imel najbrž prav! Jan je stopical ritensko prav do odprtih vrat, da bi si Rjavca ogledal iz prave razdalje. Potem je zunaj pogledal, kakšno bo vreme. Iz mlečno belih hlapov so se odražali pobeljeni zidovi hiše in dvorišča in drevje v ogradu je črno iztezalo svoje grčaste stare veje v sivi zrak. Iz dimnika se je kadilo in veter je vel od vzhoda. Kokoši so kokoda-kajoč priletale iz kurnika in še dremave naglo tekale okrog. Gori na slemenu skednja je pav naznanjal novi dan. Krave so mukale v hlevu in vsepovsod za zaprtimi vrati so se gnetle in oglašale živali. Dekle in hčere so prihajale iz hiše; bile so nalah-ko oblečene, zrle zaspano s krmežljavimi očmi, z enim samim prijemom zvijale zmr-šene lase na glavi v vozel in si umivale obraz in roke pri vodnjaku. To jih je kar na mah predramilo. Njihov smejoči se govor se je razvezal Vihteč po dve bakreni golidi v rokah, so z lahnimi koraki odhajale v kravji hlev. ♦ (Dalje prih.) Na vse zgodaj, ko je bilo v hlevu še čisto temno, so začeli konji s kopiti butati ob deske pregraje. Ob ropotu je planil Jan s postelje in prižgal svetilko. "Ho! Nemirna svojat! Hop! Kaj že budite ljudi ? " je rohnel. _ Z leseno mero je zajel v skrinji ovsa, se pririnil med konje in pregrajo ter nasul ovsa v jasli. "Tako, zdaj pa mirno zobljite in me pustite še malo spati." Upihnil je luč in legel povrh postelje, konji pa so mleli suhi oves. Pol buden, pol v snu je ležal Jan z rokami pod glavo in slišal samo drskanje kopit in enakomerno mletje in glasno brzanje konj, ki so jedli. Sicer se je nad domačijo širila črna nočna tišina. Povsod, kamor so pogledale Janove oči — tema. Zato se je obrnil v steno. Pri prvih treznih mislih, ki so ga obšle, je spet začutil, kako vstajata v njem čmernost in nejevolja: gospodar je včeraj prodal enega konja — pridno Julo. "Oče, ki je izgubil otroka, in zato ne more spati," je pomislil. Le zakaj je moral gospodar prodati prav tega konja ? Ležal je na postelji, se vzburjal in premišljal, kam je neki dobra žival prišla. Ko je premislil, kaj bo še vse morala doživeti in pretrpeti, sta sočutje in srd v njem tako vzrastla, da ga je bilo kar samega sebe sram. Moral se je kar premagovati, da ni na glas zaihtel. "Ah, kaj, fant," se je tolažil, "konj je konj." A ni se mu posrečilo, da bi se pomiril. Predobro je vedel, kaj je,pravda prav pošten konj — in zlasti še Jula!'Jan se je bil v dolgih letih tako privadil na pridno Julo, da mu je bilo ob slovesu, kakor da mu kdo izdira roko ali nogo. In potem še nejevolja, da se bo moral poslej ukvarjati z nepoznanim žrebcem, ki je mrko stal v isti pregraji, kjer je dvajset let živela Jula. "Kaj menite! Take spremembe v navadah vsakdanjega življehja so strašne!" Jan si je naskrivaj želel belega dne, da bi mogel videti novega konja; potem bi mu spet bilo ljubše, da bi ostalo kar temno, da bi novega konja sploh ne videl. "To je star soldat, Jan," je dejal gospodar, "ves vražji je!" - In Jan je v duhu videl, kako je žrebec z iztegnjenim vratom vzdolž jeza in plašno zroč okoli sebe prišel v hlev. "Hi, rjaveč, hop!" Že spet sta se grizla čez pregrajo in žrebec je s prednjimi nogami šaril po svojih jaslih. Seva je leta in leta tako krotko stala poleg Jule. "S tem nasilnim sosedom pa ti ne bo tako lahko." A Jan je sklenil, da mu bo izbil muhe iz glave. "Rezgeta in ceba kakor obseden! Kaj ti pa manjka, stari soldat? Pri nas nismo v hlevu vajeni takega trušča!" Jan se je valjal po slami, čakal dneva in nezadovoljno momljal. Nejevolja nad spremembo mu ni hotela iz glave. Tlačila ga je otožnost, kakor da je Rojena je bila 8. nor. 1927 v Oglesby. IIL Umrla je U. feb., lepo pripravljena s sv. zakramenti sa ▼ večnost. Pogreb se je vršil iz hiše šalosti v cerkev sv. Roka v La Salle, na pokopališče sv. Vincencija v La Salle. Položena je bila v hladni grob, ob veliki udeležbi sorodnikov, znancev in prijateljev, kjer bo čakala* kdaj jo pokliče angelske trobente glas. Naša srčna želja je, ako bi nam bilo mogoče, da bi se vsakemu posebej zahvalili za vse, kar je kdo storil za nas v teh bridkih urah. Tem potom se najiskrenejše in najprisrčneje zahvalimo vsem našim blagim sorodnikom, prijateljem in znancem za vse. karkoli ste storili dobrega za ljubo našo Alice, bodisi tekom njene bolezni, ko ste jo obiskavali in nas tolažili, in ob času njene smrti, ko je draga nam hčerka ležala na mrtvaškem odru, lepa ko angel miru med samim cvetjem. Hvala vam vsem sta pa j. Posebna hvala častitemu gospodu župniku iz La Salle, Stephen Kassovic, sa lepo opravljene cerkvene obrede, kakor tudi za vse njegove obiske pokojnice v času bolezni, ko ste ji prinašali dušne tolažbe in sv. zakramente. Hvala vam iskrena. Dalje najlepša hvala Slovenski Ženski Zvezi v Oglesby, katere članica je bila tudi pokojna. Lepa hvala sa darovane cvetlice vsem. ki ste prišle molit sv. rožni venec in za oskrbo lepega pogreba. Najlepša zahvala vsem. ki so darovali za veliko število svetih maš in mnogo vencev. Prosimo vas, da nam ne zamerite, ker nam ni mogoče vsakega posebej imenovali Zavzelo bi preveč prostora in morebiti bi bilo pomotoma kako ime izpuščeno, ker ne bi se radi nobenemu zamerili. Lepa hvala vsem. ki so nam dali na razpolago brezplačno svoje avtomobile, in hvala našim dobrim sosedom za vse. kar so storili za nas dobrega v tem žalostnem stanju. Še enkrat stotera vam hvala vsem skupaj in Bog plačaj. Lepa hvala sorodnikom is Burlington, IIL, Mr. in Mrs. Frank Gorenc in Mr. Frank June, za udeležbo pri pogrebu, za tolažbo in sa vse drugo. Končno še enkrat najlepša zahvala vsem skupaj in vsakemu, karkoli je kdo kaj dobrega storil v teh dnevih žalosti sa nas ali za pokoj nico. Nikoli vas ne bomo pozabili. Ti pa, draga hčerka in sestra, tvojega življenja pot je bila kratka! V najlepši dobi, stara komaj 16 let, si morala zapustiti ta svet. Srečna si ti nedotaknjen cvet. Božja volja je bila tako. Počivaj v miru božjem in .prosi pri Bogu tudi sa nas. Nam je pa edina tolažba križ, ki nam govori, da vid'mo v raju se nad zvezdami. Kako si srečna cvetka mala. Ker zgodaj v grob si pot izbrala. Saj večje sreče ni na sveti, * Kol v cvetju angelskem umreti. Žalujoči ostali: FRANK KERNZ. oče, ALOJZIJA KERNZ, mati; LeuL FRANK in Pvt. JOSEPH, brata; Corp. KAROLINA in lat Class Pvt. MARY, sestri, ki se nahajajo pri vojakih. Z r k v e n zapušča tri omožene sestre i PE- TER BENETT in hčerki Mary in Patricia; MRŠ. JOE SUPON in hčerka Nanci; MRS. EUGENE ARGU-BRJGHT. Oglesby, 111. 24. februarja 1943. svet pahnili, morje solza, katero so povzročili in morje nedolžne krvi, katero so prelili in jo prelivajo, in milijoni, ki so bili po njih in še bodo mučeni in pobiti, vse to vpije in bo vpilo v nebo po kazni in maščevanju, ki mora prej ali slej gotovo priti. (Dalje prih.) PRI KLOBUČARJU Jože (ne more izgovoriti črke r) : "Lad bi si kupil nov klobuk. Ali imate enega, da mi'bo plav?" Klobučar: "Imamo klobuke vsake barve. Torej plavega hočete?" Jože: "Nočem plavega. Jaz bi samo lad enega, da mi bo plav. Zelenega mi dajte!" Klobučar: "Če bo zelen, ne more biti plav!" Jože: "Zakaj ne? Če je plav zelen, vseeno lahko najdemo zelenega, da bo plav. Če mi bo plav, bo vse plav!" PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženilo van j a.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. .VICTORY BUY UNITED STATES WAR BONDS AND' STAMPS INCOME TAX TROUBLE? Don't labor and fret over your income tax return. If you're having trouble figuring it out, bring it to STAN R. KAISER, 1823 W. 22nd Place CANAL 7975 Hrs.: 7:00 P. M. to 10:30 Nightly. A Former Deputy Collector of the Internal Revenue Dept. 9 IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) dnevi, ko smo hodile na vaje, pa vse ste prišle vedno brez slabe volje, tako, da so nam večeri ob katerih smo imeli vaje, biti kot večeri prijateljskih sestankov. Mrs. Anna Štefane, ki ima tudi ulogo v tej igri, se je ^e posebno ska-zala kot junaška mati, ko je že dlje časa vedela, da ji ta teden odide sin k vojakom, pa niti najmanje pritožbe ne skozi ves čas vaj le za vajo na četrtek tega tedna se je oprostila, da ne more priti ker ji sin odide v petek jutro; s solzami v očeh je pristavila: ta zad-ni večer bi pač bila rada s sinom. Vsem nam je bilo nekako težko v prsih, nihče ji ni mogel dosti odgovoriti, a vseeno je gotovo dobro vedela, kako iskreno je oproščena od vaje. Smo pač v vojnem času in mpogo žrtev je treba doprinesti: so davki, kupujemo bon-de, večji ali manjši žrtve pri hrani, pa kaj je vse to v primeri s tistimi, ki morajo dati svoje sinove. Tudi naša igralka, Francka Zibert ima sina pri vojakih, tema fantoma, kot vsem drugim želimo sreč-| nega povratka po zmagoslav-; ni vojni. V imenu . odbora društva Marije Pomagaj, vsem iskren pozdrav in prisrčni: Dobrodo-! šli! M. Blai. -o- KNJIGA, KI NIMA PARA (Piše Andrej Tomec) Johnstown, Pa. (Dalje) Če radi slišimo in beremo razne povesti iz prvih časov krščanstva, ko so kristjane grozovito mučili in morili, če z zanimanjem in pozornostjo beremo povesti iz turških časov, ko so imeli naši predniki opraviti z grozovitim Turkom, j če se zanimamo za take in podobne povesti, koliko bolj radi bi morali slišati in brati in se zanimati za povest našega lastnega naroda, katera se zdaj godi, ko naše ljudi sovražniki tako neusmiljeno preganjajo, grozovito mučijo, vbi- J jajo in vničujejo, ko je v naši SLOVENSTVO V AMERIKI ne bo izginilo tako hitro, če se bomo ameriški Slovenci zavedali, da bnazno ▼ svojem slovenskem tisku tisto silo. ki bo no držala še dolgo, dolgo skupaj. "AMERIKANSKI SLOVENEC" Je prvi slovenski Ust ▼ Ameriki! Čitajmo ga« naročajmo ga in podpirajmo gal Stane leto $64)0; polletno $3.00; n Chicago. Kanado in inozemstvo $7.00 in sa pol leta $3.50. Naslon "AMERIKANSKI SLOVENEC", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, EL lastni domovini nastala nova doba mučenikov in so ti mu-čeniki naši starši, naši bratje in sestre, naši otroci, naši sorodniki, prijatelji in znanci, naši rojaki in kdor s temi ne čuti, komur se ti ne smilijo, kdor se za te ne zanima, kdor o teh še slišati, brati: in kaj zvedeti noče, komur strašna usoda in tragedija teh do srca ne gre — ali ima tak človek sploh človeško srce, da ne rečem slovensko in krščansko srce ? In kaj naj človek misli o o-nih naših ljudeh, ki jim letošnji slovenski koledar zato ne ugaja, ker piše več o strašni nesreči in brezmejno bridki usodi našega naroda v naši mučeniški Sloveniji in prinaša od tam tudi več slik in zato nima prostora za navadne povesti, kod običajno? Več jim je torej za navadne povesti kot pa za povest celega svojega naroda in za njega obupni položaj; bolj se zanimajo za navadne povesti, kot pa za trpljenje svojega naroda, za njega rešitev in obstoj. Kdor le slovensko in krščansko čuti, kdor ima kaj srca in ljubezni do naroda in domovine, ga bo zanimalo zvedeti kaj vse in kako je zadelo naš narod v domovini in kaj vse mora trpeti in doživljati, in bo gotovo naročil in bral knjigo "Ko smo šli v morje bridkosti." Ko čitaš v knjigi "Ko smo Šli v morje bridkosti", ki jo je spisal Rev. Kazimir Zakraj-šek, kako je kruti in krvoločni Nemec začel izvrševati svoja zločinska in zverinska grozodejstva nad našim narodom, se ti narod v srce zasmili, a v isti meri se ti pa tudi zbudi opravičen srd in ogorčenje nad Nemci, ker so v tej od njih začeti vojni s svojim barbarskim početjem in brutalnostjo nad podjarm-ljenimi narodi, posebno še nad slovenskim, svoje ime tako u-i mazali, da bo ostalo umazano do konca sveta. Vso svojo čast in spoštovanje, vso svojo veljavo feo za vekomaj zgubili in zapravili. In morje gorja, v katero so /y^ f/^ tL*mP 1*1 v C& J. M. Trunk Le pred malo več ko sto leti; se je prvi Obrenovič med Srbi dvignil zoper Turke, ki so odirali narod že skoroda pet sto let. Bil je le trgovec s svi- j njami, pa mu je kolikor toli- j ko uspelo. Postal je knez ali j vojvoda. To je nekaj. V Beogradu je nastal "knežji dvor", \ in tudi to je nekaj. Ampak ta j — knez je ležal na slami, no-I bene postelje ni bilo na dvo-I ru, in koštrune je jedel le z j : nožem, kakih vilic ali žlic: i Beograd še ni imel. Tako le pred malo več ko sto leti. Saj ste čitali, da je pred1 malo več ko dve sto leti Peter J Veliki prišel pogledat na za-i pad, kako tam havžvajo, in j vzel je seboj nekaj svojih ari-i stokratov, bojarov, da bi tudi oni videli, kako ura tam kaže. Car in bojari, aristokrati, sa-1 kramiš, to je nekaj. Tudi za-i pad je dvignil glavo. Car je j še bil, da je bilo nekomu podobno, ampak ti "aristokrati", well, saj ste menda zopet čitali. Mlade peske je treba privaditi, da postanejo "zimmer-•rein". Saj razumete. In tako je bilo pri tistih ruskih aristokra-tih tiste dni, še~le primeroma kratko dobo. Ali g tem hočem morda sramotiti Slovane, ker je še pred kratkim tako bilo, bilo vrlo malo navadne civilizacije, Narobe. Ne sramotiti, spominjati pa hočem, ker spomini so po-gostoma silno dobra roba, ako se sami spominjamo takih spo- minov, in ne spominjajo nas drugi na te spomine. Ali ste v zadnjih dneh slučajno morda videli v "muvis" kratek film,4 označen menda kot "The people of Russia"? Saj veste, kako je danes napram Rusiji. Neke strese, drugi dvignejo glave. Razdeljeni občutki, kakor je kdo, ne, kakor je sedanja Rusija. Pustimi Beograd, ki je imel pred dnevi krasno kraljevo palačo, postal lepo mesto, da so se še amerikanski obiskovalci divili krasoti. Danes spi v kraljevi postelji tam prebrisan tujec, za mnoge Srbe in še druge skoroda slame primanjkuje. Pustimo to. Ampak tisti film iz Moskve! Menda je posneto, kako je bilo dne 1. maja t. 1. v Moskvi, kjer imajo neke proslave. Ali ste-videli? Rusija sem ali tja, Rusi gor ali dol. Ce imate priliko, idite gledat, vse amerikanske parade so goli šmorn v primeri s tem, kar vam kaže ta ruska parada. In pred kratkim šele se ruski aristokrati še niso znali niti malo spodobno vesti v kaki sobi! Nočem sramotiti, narobe, opozoriti hočem le, da v tako kratki dobi še ni napredoval noben narod na svetu, kakor so napredovali — Slovani, dasi so imeli roke še na vseh koncih in krajih povezane, in jih imajo zopet, in jih bodo še bolj imeli, ako si močno ne po-solijo svojih hudo trdih glav.