OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ kvršujemo vsakovrstn« tiskovine E e U A 1 Ж NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVGNSKfe DELAVCE V AMERIK! /'4" ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds XXXVII.—LETO XXXVII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 9, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 112 'OSEpij sxER Kakor smo včeraj poročali, je po dolgi bolezni pozna- ' Joseph "Whitey," Ster, p. d. Kovr' ^cev, star 58 let, stanujoč na KJE SMO V ZAPOSLENOSTI! NI VAŽNEGA PREOKRETA WASHINGTON, 8. junija-—Delavsko in trgovinsko tajništvo sta izdala skupno poročilo o stanju brezposelnosti v Združenih državah. Po tem poročilu bi bilo koncem maja 3,305,000 brezposelnih. Brezposelnost se je v mesecu maju znižala za 160,000, večje število zaposlenih v istem času pa je znašalo 521,000. Koncem meseca maja je bilo v Ameriki po tem poročilu zaposlenih 61,119,000 ljudi. V primeri z majem leta 1953 manj za pol milijona. Kako je presojati to poročilo?*" 8t. Rojev je bil v vasi ^ pt'i Tižiču, vzgojen pa v odicah pri Tržiču na Gorenj-odkoder je prišel v Arneri-1913 Delal je pri Chase ''ass Co. Bil je član društva ^etoči Noble št. 450 S.N.P.J. ukaj zapušča soprogo Rose, g Ivančič, brata Peter in Mrs. Marion Bashel in y 5 Mary Yeraj. Pogreb se vrši ^(^Gtrtek zjutraj ob 9.30 uri iz g^^^'^^^cga zavoda Mary A. votok, 478 E. 152 St. Predvsem gre za pozno spomladansko dobo, ki že po svoji naravi kliče na delo večje število ljudi. Tudi Bela hiša je napovedovala, da se bodo v tem času razmere na delavnem trgu bistveno spremenile. Ta napoved se ni uresničila in tudi uradno vladino Senator Symington WASHINGTON, 8. junija — Senatorja Symington in McCarthy sta si v divjem sporu. V sedanji razpravi McCarthy-Stevens je McCarthy navalil na Sy-mingtona, češ, da je on tisti, ki IIOFFERT ^amie ^*^lgotrajni in mučni bo- vče^!' katere je oslepela, je zjutraj umrla v Mestni 'Hšnici Mamie Hoffert, rojena stanujoča na 1386 E. 43 tok je bila v Loškem po- kjer zapušča dve sestri, ' i" Antonijo Kalan. ^®,^^3-niea društva Waterloo S 110 W.C. in podr. št. 18 zapušča soproga war da. Franka in Se šest vnukov. Pogreb iz ^ petek zjutraj ob 9. uri Vod "^^vega pogrebnega za-1п1Гћ' St., v cerkev 41 Conception na E. \ц.Ј Superior Ave. ob 9.30 ^агу^ pokopališče Cal- V ^ ^®dnje slovo ^laniee podr. št. IS S.ž.Z. so pridejo v četrtek osmih v Grdinov po- zavod na E. 62 St., da Hipi zadnjo čast umrli čla-'*-1 Ma—• — Hoffert. Nobte""'™ ■f clruštva poročilo priznava, da gremo pro- dirigira v poveljstvu ameriške ti pričakovanju na manjše sta-1 kopne vojske v vprašanju, kdo nje zaposlenosti kot se je priča-j priča za ali proti McCarthyu. kovalo. i Symington mu ni ostal dolžan odgovora. Svoj odgovor je končal z značilno ugotovitvijo: "Razlika med nama je ta, da jaz verujem v Ameriko. Vsak utrip mojega srca velja Ameriki. To je osnovna razlika med McCarthy-em, senatorjem iz Wisconsina in med menoj Symingtonom, senatorjem iz Missourija!" Senator Stuart Symington je demokratski senator iz Missourija. Bil je prvi tajnik za letalstvo pod predsednikom Truma-nom. V zadnjem času stopa njegovo ime v ospredje, to pa radi tega: Tako republikanci, kakor de-mokratje se pripravljajo na predsedniške volitve leta 1956. V demokratskih vrstah se ponavlja, da ni dobro postaviti za predsedniškega kandidata tistega, ki je že kandidiral, pa ni bil izvoljen. V mislih je Adlai Stevenson. Če bi republikanci postavili za predsedniškega kandidata osebnost iz ameriškega za-pada, naj bi demokratska stranka postavila kandidata vsaj iz ameriškega srednjega zapada, pri čemur bi prišel v poštev predvsem senator Symington. Zanimive so nadaljnje ugotovitve obeh tajništev. Med 61,-119,000 zaposlenimi je 8,300,000 takih, ki delajo manj kakor 35 urna teden Ne gre za poljske, marveč za industrijsko name-ščenske delavce. Samo v industriji jekla je čez 400,000 takih delavcev, ki delajo skrajšani delavni teden. Tudi je 900,000 takih, ki delajo kot "part timeri." Vsekakor položaj v primeri z lanskim letom ostane negotov in ni nobenega znaka vidnega zboljšanja. In. V industriji avtomobilov? Če vzamemo letošnjo produkcijo avtomobilov vseh vrst, je znašala 2,550,242 osebnih in 485,318 tovornih avtomobilov. Primera z letom 1953: produci-rali so 2,775,407 osebnih in 507,-008 tovornih avtomobilov. Gre torej za precejšnjo razliko. Važno je tudi dejstvo, da imajo posredovalci z avtomobili na zalogi čez 600,000 vozov in da so prisiljeni prodajati z razmeroma nizkim dobičkom. Cvetoči ђо. da 450 S.N.P.J. je proše-nocoj ob 8.30 uri v 47g ^ zavod Mary A. Svetek, časj. ' St., da izkaže zadnjo Stgj, ^^rlemu članu Joseph Po \ četrtek, da se pa udeleži fftožn osti njegovega pogreba. Or Cla nice •f društva Waterloo 'OVe S4. vvclLCIlUU šoDg ' 110 W.C. so enako pro-čej. ^ Pi'idejo v četrtek zve-da se poslovijo od članice Mamie Hoffert. Dar za bolnišnico Družina John Grzinčič iz Wil-loughby Hills, O., je v našemu uradu izročila .$10 za bolnišnico v Polju pri Ljubljani, v spomin pokojnega Franka Rupnik. V imenu odbora se ji izreka najlepša hvala. , ČE JE LABOD LAST WINSTONA CHURCHILLA liritannki ministrski predsednik Winston Churchill ima svoje posestvo v Chart-welhi v pokrajini Kent. Tam goji večje št< vilo teh ptičev in ima vsakega od njiii zaznamovanega in v spominu. Pred šestimi dnevi je eden od labodov Churchilla ne-/nanokam izginil. Celo рг(ч1-sedstvo britanske vlade je ta tlogodek objavilo v uradnem poročilu. Laboda je tudi opisalo, da ima rdeč kljun z belimi obronki. Na Nizozemskem v kraju IJdenii so izsledili laboda, ki je postal naenkrat središče "mednarodne diplomacije." Kil .)> izčrpan. Ker je bilo znano poročilo, tla je izginil labod, ki je bil last predsednika vlade Churchilla, je nizozemska policija obvestila nizozemsko zunanje ministrstvo, da se jr labod našel., Zunanje ministrstvo je stopilo v stik z britanskim poslaništvom, to pa zopet s predsedstvom britanske \ lade v Ijondonu. Churchill je poslal na Nizozemsko posebnega odposlanca, ki naj ugoto\i ali je najdeni labod res njegov. Redna seja Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna seja društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabi se vse članice, da se udeleže. Po seji se servira okrepčila. HČI SOVRAŽNIKA-ŽENA AMERIKANCA za senatorja junija—Za je-skiji v ^ Be je v demokrat-pojavila govorica o New y sedanjega župana Za Roberta Wagnerja države New York. "^kvesHi Wagner je sedaj Sodstvo demokratske tični M - '^iGgov končni poli-žave postati governer dr-Seiiaf marveč zvezni državo. Wagner Pokoi ^^če slediti svojemu senat!?^^^ očetu, ki je bil tudi Jia ђ se je zlasti uveljavil katep ^Glavske zakonodaje, s bilo n° ^^_^"^Griško delavstvo dodo svojih unij in pa pogajanja z de- Na bivših bojnih poljanah francoske province Normandije so praznovali te dni desetletnico zavezniškega vdora iz Anglije v Evropo. Nemški poveljnik maršal Rundstedt je imel v svojih vrstah tudi generala Guentherja Blumettrita, ki je poveljeval pe-šadiji. Znan je poskus Rund-stedta, da s protiofenzivo -ustavi zavezniško prodiranje. Začetkoma je imel uspehe, a končno so zmagali zavezniki. General Guenthcr Blumettrit je imel hčerko Anneliese Blumettrit. V času vdora v Normandijo jQ bil v vrstah ameriške vojske Jim Dew, ki je služil kot narednik. Po vojni je ostal v Nemčiji. Ko mu je potekla služba, se je vrnil v Ameriko, seboj pa pripeljal hčerko nemškega generala, njgeovega bivšega sovražnika, Anneliese Blumettrit. Anneliese se je v kratkem času udomačila v ameriškem življenju, priučila tudi jeziku, katerega tekoče obvlada in trdi, da ji v Ameriki vse ugaja in da je njen prvi cilj ta, da postane ameriška državljanka. S svojim možem in hčerko biva v državi Nebraski. Čudna so pota birokracije PITTSBURGH, Pa—Charles Irvine, veteran druge svetovne vojne, kakor tudi korejske vojne, ima dovolj povoda, razmišljati o zmedah in birokraciji naših naseljeniških zakonov. Njegova zgodba je sledeča: Po koncu druge svetovne vojne, v kateri je služil v Evropi kot oficir pri artileriji, sc je v Švici, spoznal s svojo ženo Lori, ki jo bila britanska državljanka. Leta 1950 sta se v Angliji poročila in pozneje prišla v Ameriko. Poslan je bil na postojanko v E1 Paso, Texas, kjer jima je bil rojen sin prvorojenec. Ob izbruhu vojne na Koreji, je bil Irvine poslan tjakaj, a ker se je bal, da bo ženi dolgčas, ko bo sama v Ameriki, je uredil, da se je podala v Anglijo, kjer naj bi do konca korejske vojnp ostala pri svojih starših. Ko je bil odpuščen iz armade, je Irvine uredil, da sta žena in sinček prišla v Kanado, kjer ima ona v mestu Niagara Falls, Ontario, strica. Ameriški konzul v Kanadi je sedaj odločil, da žena in sinček, ki je bil rojen v Ameriki, ne moreta priti v Ze-dinjene države. Usodni dogodki v Parizu in v Ženevi; v Franciji so žalostni in obupani SLUČAJ CREMATI SE JASNI Pred mladinskim sodiščem v Clevelandu je bila spoznana za krivo mati 13-letne deklice, ki je v zvezi s slučajem Cremati. Obsojena je bila radi zanemarjenja otrok. Pri tem so prišle na dan zanimivosti, ki kažejo na pravo razvalino življenja. Mati ni zanemarjala samo ene, marveč dve hčerki. V njeni družini je šest otrok. Najstarejši je star 19 let. Oba, oče in mati sta bila leta 1935 obsojena na pogojno kazen radi pijanosti. Sosedje so se pritoževali, da ti otroci tavajo okrog brez nadzorstva. Z njimi je imela policija že leta 1949 opravka. Materi je očitala, da prodaja svojo nedoletno hčerko Cremati ju za $20 na teden in za košarico živil. Pred dvemi le ti sta šla zakonca narazen. Pozdravi Pozdrave iz Ljubljane, kjer se nahaja na obisku pri sorodnikih in prijateljih, pošilja Mrs. Joha-na Shuster iz St. Marys, Pa. Skupno pošilja svoje pozdrave tukajšnjim rojakom vsa družina Potočnik, pri kateri se Mrs. Shuster nahaja v Ljubljani. Zadušnice Jutri, v četrtek zjutraj ob 8.20 uri se bo brala zadušnica v cerk vi sv. Vida v spomin šeste obletnice smrti Franka Suhadolnik iz Norwood Rd. # V četrtek zjutraj ob 7. uri se bo brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. v spomin prve obletnice smrti Franka Race. Sorodniki- in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. FRANCOSKE OČI ZOPET OBRNJENE NA AMERIKO Redek je slučaj v svetovni politični zgodovini, da bi se istočasno odigravala dva važna dogodka. To se je zgodilo včeraj. V Parizu se je začela velika debata o francoski politiki do Indokine. V Ženevi, kjer se pogajajo o Indo-kini, je nastopil sovjetski zunanji minister Molotov, ki je že v naprej povedal, da ima pripravljen "zelo pomemben govor." Francoski zunanji minister Bidault se je odločil, da najprej posluša govor Molotova, takoj nato pa odleti v Pariz, da tam prisostvuje sejam francoske spodnje zbornice. Debata v tej zbornici naj končno odloči, kakšna politika naj se vodi do Indokine. Kako je presojati Francijo;" Francozi pravijo in tudi čutijo sami v sebi, da moralno politična izguba trdnjave Dien Bien Phu v Indokini pomeni za Francoze isto kot je pomenil polom francoske armade, ko je Hitler navalil na Francijo. Ves obrambni sistem, ki je stal Francoze toliko dragega denarja, se je zrušil kot papirnata stavba. Enako se ruši obrambni sistem v Indokini. Torej kaj s to Indokino? Osem tisoč milj je oddaljena od Francije, 25 procentov francoskih oficirjev je tam. Kako jih nadomestiti drugod, kjer je tudi potrebna francoska armada? Ali umakniti francosko armado iz Zapadne Nemčije in skoraj priznati, da so bili v zadnji vojni zmagovalci Nemci, ne pa Francozi, ali rekrutirati doma nove armade, ko pa je splošno razpoloženje zoper vojsko? In če bo Dien Bien Phu sledila tudi pre-stolica severovzhodne pokrajine Vietnama in Hanoi, kaj še ostane v Indokini ? Kakšen odmev bo doma v Franciji, v svetu sploh, pa tudi v francoskih afriških kolonijah ? Nujna tajna posvetovanja V Pai'ižu je imel in ima predsednik- francoske vlade Laniel stalna posvetovanja z ameriškim poslanikom Douglasom Dillonom. Predmet posvetovanj so pogoji, pod katerimi na eni strani naj Francija sprejme premirje v Indokini, na drugi strani, pod katerimi naj Združene države posežejo v Indokino s svojo oboroženo sil. V Washingtonu se posvetujejo vojaški poveljniki Združenih držav, Velike Britanije, Francije, Avstralije in Nov Zelandije o vojaški obrambi jugovzhoda Azije. Na mizi Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yor-ku je zahteva azijske države Thailanda, ki je soseda Indokine, da se za Indokino zanimajo tudi Združeni narodi. To zahtevo Thailanda podpirajo Združene države. Velika Britanija in Francija, proti njej pa je Sovjetska zveza. Državni tajnik John Foster Dulles nadaljuje s političnimi razgovori kaj naj bo vsebina njegovega programa "združene akcije." Vojaški položaj v Indokipi • O tem, ^a gre za komunistični načrt, da osvoji severovzhodni del Indokine, znanim pod imenom "rokavski izliv Rdeče reke," pod imenom mesta Hanoi in pristanišča Haiphonga, ni nobenega dvoma več. V tej pokrajini je kakih 3,300 naselbin. Francozi z domačini držijo 1,200 teh naselbin, ostalo je v rokah komunistov, ali pa je takih, ki se obračajo po vetru. Važen je moment, da se francoska vojaška komanda ne more zanesti na domačine. Komunisti so rekrutirali, izvež-bali, vojaško opremili 45 svežih bataljonov. S 30,000-mož redne vojske hočejo podpreti 70,000 gverilcev, ki so na tem terenu že aktivni. Gre torej za' armado 100,000 mož, kateri stoji nasproti armada Francozov in domačinov kakih 110,000 mož. Pri presojanju vojaškega položaja je treba imeti pred očmi, da se boji okrog mesta Hanoi vršijo le kakih sto milj od kitajske meje. Dovoz iz Kitajske je torej hiter in lahek. Francoske čete v tem kraju imajo le dvoje dova-ževalnih cest in če se ta zveza prekine, ostane prosta le še zračna pot. In domačini ? V pokrajini Vietnam gre za domačo upravo, ki pa je bila do sedaj sposobna organizirati le kakih deset odstotkov domačinov, ki so se izjavili pripravljene, da gredo v vojno. Novi general— nova nada Francoski general Ely je za generalom Navarrom prevzel poveljstvo francoskih čet v Indokini. Francija stavi vanj velike nade. Odslovljeni general Navarre se je pritoževal nad tem, da s svojim vojaškim načrtom ni mogel uspeti, ker ga domovina ni podpirala. Rabil je nove čete in novo orožje, pa ga ni dobil. Drugo francosko upanje je general Rene Cogny, ki poveljuje francoskim četam v območju Hanoi. General Cogny ni novinec v vojaški stroki. Star je 50 let, njegov vojaški list je hrabro popisan. Imenujejo ga general hitrih odločitev. V vojsko je stopil, ko mu je bilo 23 let, v civilu pa se je izobrazil za inženirja in za pravnika. V zadnji svetovni vojni je postal nemški vojni ujetnik, pobegnil iz ujetništva, bil zopet prijet in odposlan na prisilno delo. Pred tremi leti je bil poslan v Indokino, sedaj pa mu je poverjena naloga, da brani področje Hanoi in porečje Rdeče reke. Francoski in ameriški vojaški krogi ga smatrajo za sposobnega vojaškega taktika. Ali bo uspel? Pripomniti je, da se je konferenca v Ženevi začela že 26. aprila. Pripomniti pa tudi, da se je francoska vlada Laniel držala za francoske razmere razmeroma dolgo. Izid glasovanja po političnih debatah bo pokazal ali ostane na krmilu, ali se mora umakniti. t Današnji položaj glede Indokine V Parizu se nadaljuje debata o Indokini in ni izključen padec francoske vlade. V Ženevi je Molotov predlagal : Vkljub vojni, ki se vrši v In- dokini, naj se razprave o premirju nadaljujejo. Češka in Poljska morete biti članici komisijo v Indokini kako se bo izvajalo premirje, če se doseže. To pa kot nevtralni državi. Molotov je napadel Združene države, da hočejo vojno v Indokini razširiti v splošno vojno. Zapadni diplomat je so pa po govoru Molotova izjavili, da je upanje na mir enako ničli. Francoski zunanji minister Bidault je odletel iz Ženeve v Pariz. ZADNJE VESTI Vročina sc bo nadaljovala in še stopnjevala. Današnja najvišja temperatura bo 88 stopinj, najnižja pa 65 stopinj—na jugu celo najvišja t*mp( ratura bo 90 stopinj. Na tiskovni konferenci jo državni tajnik John Foster Dulles omenil tudi vprašanje Trsta. Potrdil je, da se v Londonu \ ršijo tajni [»ogovori, ki predvidevajo uspehe. Kakšna bo konča rešitev tržaškega vprašanja, o tem se Dulles ni izjavil. V Californiji so se vršile primarne volitve. Med demokratskimi kandidati je nastopil najstarejši sin pokojnega lloosevel-ta, James Roosevelt, ki je imel pred kratkim obravnavati družinske spore pred sodni jo. Izvršilni odbor demokratske stranke ga ni podpiral, vkljub temu .je James Roosevelt naravnost po-metel s svojimi političnimi nasprotniki. Tudi drugi demokratski kandidati so se v Californiji proti vsemi pričakovanji močno uveljavili. Glavni gospodarski svetovalee, predsednika Kisenhowerja, Arthur Burns je trdil, da so podani vsi znaki, da ne bo depresije. Burns se je med drugim skliceval tudi na to, da bo federalna vlada v vojne obrambene svrhe dajala zelo, zelo visoke zneske. Torej visoka naročila. V Kingsportu, Tenn., je 40-letna Mrs. Reva Crawford porodila 19. otroka. Porod se je izvršil takorekoč—mimogrede. Mrs. Crawford j<» dejala, da je prišla v bolnico le po malo počitka. ČE BI DOHODKE AMERIKI RAZDELILI... WASHINGTON, D. C.—Zvezni davčni urad je objavil številke, iz katerih je razvidno, da ako bi se skupni dohodki vseh Amerikancev za dobo prvih treh mesecev tekočega leta razdelili v enakih delih na vse Ameri-kance, tedaj bi na vsakega po-edinca prišlo $1547. Ta vsota bazira na številki 161,400,000, ki na podlagi računov eenzusne-ga urada, predstavlja današnje skupno prebivalstvo Združenih držav. V bolnišnici V Hanna House Lakeside bolnišnici se nahaja Mrs. Lesko iz 718 E. 154 St. Odpeljana je bila tja z Mary A. Svetek ambulan-co. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. S^AN2 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEndcrson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mcsecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 . 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo In druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Month.4—(Za tri mesece) -$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under tlie Act of Congress of March 3, 1879. POSLAL SEM TI PISEMCE (2) Ameriška poštna uprava ima svoje socialno vprašanje, ko bi morala urediti socialni položaj svojega name-ščenstva. Pod seboj ima kakih 500,000 poštarjev vseh vrst. Ker gre za državno upravo, državno birokracijo, je v vrstah poštarjev raznašalcev pisem klasa zase, poleg nje pa klasa državnega uradništva v pravem pomenu te besede. To dvoje vidikov, da gre za poštarje iri uradnike, je merodajno tudi pri določanju plač. O uradnikih poštne uprave ne bomo razpravljali. So pač Uradniki, ki služijo po pragmatiki po zakonu in prejemajo plače s periodičnimi poviški pač po zakonu. Nam gre za armado poštarjev! Poštna uprava trdi, da ti prejemajo povprečno $78 na teden ali $1.96 na uro. Poštna uprava se naslanja na podatke delavskega statističnega urada federalne vlade in trdi, da ta plača $1.96 na uro presega povprečno mezdo ameriškega industrijskega delavstva tudi če se upoštevajo njegove nadure. Poštna uprava je pripravljena povišati plače poštarjem za $100 na leto. Unije poštarjev zahtevajo, da ta po-višica znese $800 na leto. Će bi dobil vsak poštar $100 več na leto bi ta povišica obremenila federalno blagajno za okroglo 80 milijonov dolarjev. Ce bi se plača poštarjev povišala za $800 na leto, bi šlo iz državne blagajne ven zopet kakih $400,000,000. V državni upravi imamo računati redoma s pojavom, da, če se povišajo plače eni kategoriji, eni vrsti uradništva, skočijo pokonci tudi druge kategorije in drugo uradništvo, ki zahteva enako višjo plačo za sebe. Te povišice bi šle seveda v milijarde, ker je število federalnega uradništva silno visoko. Ameriška poštna uprava je aparat, ki je ogromen. Letnih dohodkov ima čez dve in pol milijarde dolarjev. Dnevnih poštnih pošiljk je okrog 175 milijonov kosov. Poštnih oddelkov je 41,000, poštnega nameščenstva kot rečeno, pa 500,000. Državni birokratizem je večkrat kot pravimo—coklja. Prebivalstvo Amerike se je v zadnjim dvajsetih letih pomnožilo za 27 odstotkov. Poštne pošiljke so se pomnožile od leta 1934 do leta 1953 za 150 odstotkov. 2e naravna pamet nam pove, da povečanje poštnega prometa potrebuje povečanje uradnih prostorov. Od leta 1938 dalje federalna vlada ni zgradila niti enega poštnega poslopja. V Ameriki računamo celo s takimi poštnimi središči, ki jih imenujemo za kritična. Teh kritičnih območij je kar 65, nahajajo pa se večinoma v večjih mestih. Ameriška poštna uprava pa ne dostavlja samo pošiljk, pisem, tiskovin. Toda pravilno določena recimo socialna poštnina, bi poštni upravi prinesla že s tega obi-čajnega polja ogromne dohodke. Predstavljajmo si samo to dejstvo, da poštna uprava mesta New York ima več prometa kot pa vsa Kanada skupaj. Poštna uprava pa ima opravka tudi s finančnimi transakcijami. Znana je ustanova Poštne hranilnice. Ideja je svetovna. Ce hoče vlagatelj dati prihranek v hranilnico, mora spraviti skupaj kak večji znesek, mora iti v gotovo finančno središče, kjer se ta denarni zavod nahaja. Vsekakor gotove nevšečnosti, združene tudi s stroški. Ce pa gre v domači poštni urad, mu je ta bolj pri roki ker je blizu, na drugi strani pa lahko naloži kakršenkoli znesek. Po načelu "zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača," tudi ti naloženi prihranki v celi državi končno narastejo v ogromne številke! No samo v Ameriki, tudi drugod po svetu! S temi naložbami se ravna po principih "plodonosnega nadaljnjega nalaganja. Država rabi kredit in se poslužuje poštno hranilnice. Posojilo mora obrestovati, so razume! Toda gre v^ndatloiza finančne transakcije, ki nesejo. Pa r^^čunajmo z raznimi poštnimi čeki in podobno. Pa računajtno; končno z nadaljnjim razvojem pošte, da bo letalska pošta udomačena, kakor* jo danes navadna pošta. Računajmo s f^ilnimi nakladami časopisja, magazinov in tiskovin, pa naj poštno upravo vodi socialna gospodarska zamisel in ni dvoma, da pri pošti ne bo treba več računati z deficiti! L.Ć. UREDNIKOVA POŠTA Važna seja CLEVELAND, Ohio—Vljudno vabim članstvo društva Lun-der-Adamič št. 28 S.N.P.J, da se gotovo udeležite seje, ki se vrši v nedeljo, 13. junija v navadnih prostorih. Pričetek točno ob 9. uri dopoldne. Ker imamo za rešiti več važnih zadev poleg volitev delegatov za prihodnjo konvencijo, je vaša navzočnost potrebna. Z bratskim pozdravom K. Stokel, predsednik. Išče se Johan Šmit, rojen v špehar-jih na Dolenjskem, ki se nahaja preko 40 let v Ameriki. Zanj bi rada zvedela Marija Kuzmanič, p. d. Smitova, doma iz Selce. Če kdo ve zanj, je prošen, da sporoči, če pa sam to čita, naj se zgla-si na 1226 E. 169 St., Cleveland 10, O., kjer imajo zanj sporočilo. Vabilo na jubilejno proslavo CLEVELAND, Ohio—Društvo Mir št. 142 S.N.P.J. bo obhajala 44-letnico svojega obstanka. Za to priliko bo društvo začno proslavilo tudi jubilej 50-let-nicc obstoja naše velike Slovenske narodne podporne jednote in sicer s velikim piknikom v nedeljo, 13. junija na izletniških prostorih clevelandskih društev S.N.P.J. Članstvo društva kakor splošno javnost se prijazno vabi, da se udeleži te proslave. Igrala bo fina godba, vsem poznana Grab-narjeva, pa tudi veliko drugih dobrot bo, da jih sigurno ne bo zmanjkalo. Oddalo se bo tudi več dobitkov brezplačno. To bo nekaj novega—za vsak dolar tioš-nih'listkov dobite listek, s katerim boste imeli priliko do dobitka. Darila so darovali naši domači trgovci, katerim gre zahvala za njih velikodušnost. Kako se pride na izletniške prostore pa menda mi ni treba opisovati —saj je pot že vsem dobro znana. Sedaj je zadnji mesec kampanje za nove člane. Izvrstno priliko imate, da svoje prijatelje ali domače vpišete v društvo Mir. Zdravniška preiskava je prosta, dobite pa tudi nagrade za novo vpisane člane. Ne bo vam žal, ker naša Jednota je solidna in ima različne vrste zavarovalnine. Kot začasni tajnik, naznanjam, da sem zadovoljen s članstvom, ki mi gre lepo na roke. Koncem meseca julija se vrne z obiska v stari domovini naš stari tajnik Frank Sustaršič s svojo sporogo. Do tedaj se torej v društvenih zadevah obrnite do mene. Torej, še enkrat vas vabim na piknik v nedeljo, 13. junija. Imeli boste obilo razvedrila in točno postrežbo. ' Prihodnja mesečna seja se vrši na isti dan kot piknik, to je 13. junija in sicer točno ob 8.30 uri, ne ob 9. uri kot ponavadi, v navadnih prostorih Slov. doma na Holmes Ave. Seja se vrši preje, da lahko knialu odidemo na piknik. Na veselo svidenje.na pikniku v proslavo 44-lctnicc obstoja društva Mir št. 142 ^N.P.J. in jubileja 50-letniec Slov. nar. podp. jednote, vas vso vabi in pozdravlja, kakor tudi brat Frank Sustaršič iz stare domovine Anion Bokal, začasni tajnik. Oglatejfe v Enakopravnosti mA&OPRAVNOST h življenja naših ljudi po Ameriki JOLIET, 111.—Umrl je John Petric St., star 82 let, p. d. Sep-čev, iz Suhorja. V Ameriko je prišel leta 1892. Z ženo Katarino, roj. Verščaj, sta se poročila v Jolietu 1. 1897. Pred dolgimi leti, pred prohibicijo, je bil gostilničar. Bil je ustanovnik in dolgoletni gl. blagajnik Družbe sv. Družine. Zapušča soprogo Katarino, sina John Jr., štiri hčere: Miss Rose Petric, Elizabeth Surinak, Mary Vertin, vse v Jolietu, Ann Makolm, v Chi-cagi, pet vnukov in dva pravnu-ka. Bil je član K.S.K.J. —Umrl je Math J. Gasperich, star 74 let. Bolan je bil dolgih 13 let. Doma je bil iz Dragatuša. Dolgo let je bil cerkovnijc pri slovenski fari. Za njim žalujejo; soproga Barbara, štirje sinovi: Dr. Frank J. v Sand Springs, Okla., George in Louis G. v Jolietu, William R. v Wake Island, tri hčere: Catherine Kuzma, Mary Petak, Miss Theresa, šest vnukov. Bil je član K.S.K.J. —Umrl je nenadoma, za srčno napako, Joseph Schmidberger, star 58 let. Zadnjih 26 let je bil uposlen pri Texas Co. Bil je član društva K.S.K.J., American Slovenian Home in Illinois Federation of Sportsmans Clubs. Zapušča soprogo Mary roj. Skul, dva sina George in Louis, tri hčere, Miss Theresa in Miss Genevieve, Agnes Lovati vsi v Jolietu, ti'i vnuke, brata Thomas v Winona, štiri sestre, Sister Walberga OSB, v Nauvoo, 111., Mrs. Mary Stover v Missouri, Mrs. Albert Miller v Magnolia, Mrs. Tom Burke v Wisconsin, ter več sorodnikov. Mr. in Mrs. Ralph Camp sta praznovala srebrno poroko na materni dan. Mrs. Camp dekliško ime je bilo Julia Rogina. CHISHOLM, Minn.—Dne 6. junija je Rev. Frank Perkovič zapel novo mašo. Novomašnik je bil rojen 24. decembra 1928 v Chisholmu, dovršil tam osnovno in višjo šolo, nato pa stopil v semenišče. Bil je tri leta v Nazart Hali, St. Paul. Bogoslovne študije pa je dovršil v St. Paul Seminary. Njegova mati Johana Perkovič je iz vasi Kot pod Novo Štifto, oče John pa iz S tajnice na Hrvaškem. Frank ima brata Louisa, v starem kraju pa staro mater, ki se pri 84 letih še . kar dobro počuti. BRADLEY, 111—Letos 22. februarja je tu umrla splošno znana in od vseh spoštovana rojakinja Mrs. Rose Smole, tajnica društva sv. Ceciljie št. 186 K.S.K.J. Pogreb je bil 25. februarja. Doma je bila iz Mokronoga na Dolenjskem in njeno dekliško ime je bilo Rozalija Reholec. Ob smrti je bila stara 62 let. Dolgo jo je mučila bolezen; imela je raka na pljučih. V postelji je bila 15 mesecev, 8 mesecev v bolnišnici. Za njo preostaja žalujoči soprog Michael Smole, po 45 letih zakona, in tri omožene hčere. GREENWOOD, Wis.—Tu je bil z veliko večino izvoljen za župana Slovcnec John A. Snedic. Prvič v zgodovini toga mesta sc je zgodilo, da je bil naš rojak izvoljen v tako odlični urad. —Za aldcrmana III. warcle je bil izvoljen Slovenec, Ignatz Ko-ščak, ])rav tako prvič. DENVER, Colo.— Letos 31, marca zjutiaj je prišel s svojega nočnega dela zdrav domov dobro znani Rudolph Gale. Ob desetih dopoldne je šel, da se malo naspi in si odpočije. Zaspal je ros, ali se ni več prebudil. V spanju ga jc zadela' srčna kap. Star je bil 65 let. Pokojni jc bil mirne narave. Tudi ni bil nikdar bolan. Pokojni je bil rojen 11. decembra 1888 v Mali vasi, župnija Št. Jurij pri Grosuplju v Sloveniji. V to deželo je prišel leta 1915. Zapušča žalujočo vdovo, enega sina in sedem hčera, izmed ka- Rojaki so med nami Piše: TONE Ljubljana, 1. junija 1954: Dragi rojaki in prijatelji. Malo imam časa za pihanje, toda hitim, kajti prepričan sem, da tamkaj želite vedeti, kako so rojaki prispeli med nas, kako se počutijo in kaj počnemo z njimi. Vsak dan prihajajo. Danes trije, jutri šest, pa spet dva, nato osem in tako skoraj vsak dan. Zdaj jih je v Sloveniji že precej čez sto in nadejamo se, da jih bo še nekaj sto prišlo; eni pripotujejo z ladjo in nato z vlakom do Ljubljane, drugi prifrčijo z avi-oni, pa tudi ti se povečini spuste iz zračnih višav v Parizu in se nato z vlakom pripeljejo v belo Ljubljano. V uradu Slovenske izseljenske matice je pravcato mravljišče, včasih nam celo stolov zmanjka, toliko rojakov se nabere kakšen dan. 25. maja pa je prispela do sedaj največja skupina rojakov. Nekak maršal te skupine je bil naš priljubljeni in poznani rojak Frank Alesh iz Fontane s svojo ženo Minko. Frank je doma iz Dobenega pri Ljubljani, kjer ima še brata, Minka pa iz Doba pri Domžalah, kjer ima sestro in cel regiment sorodnikov po celi Sloveniji. Za to skupino smo se pač temeljito pripravili, saj je prispela s to skupino tudi odposlanka Progresivnih ameriških Slovenk Dorothy Sodnikova iz Chicage. S to skupino so pripotovali še naslednji rojaki: Glažar Jennie iz terih so tri poročene, ena pa je pri sestrah. FONTANA, Calif.—Dne 4. maja je tu umrl član S.N.P.J. Louis Strasberger. Rojen je bil decembra 1888 v Škocjanu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel 1. 1907. Tu zapušča' ženo, hčer in vnuka, v Detroitu pa sina Johna. —Dne 9. maja pa je umrl Thomas Platt, star 67 let. Bil je član S.N.P.J. Doma je bil iz vasi Krašnja na Gorenjskem. Zapušča brata Johna in Augusta in dve sestri, Katherine Patrick ter Mary Glad, vsi v Detroitu, Mich. WEST ALLIS, Wis.—Dne 16. maja je preminila Frances Jane-zich, stara 73 let, članica S.N.P.J. Doma jc bila iz vasi Mali Kal pri Mirni peči na Dolenjskem. V Ameriki je bila 56 let. Zapušča dva sina, tri hčere in brata. CHICAGO, 111.—2 zapada se je preselil v Chicago Clarence Zaitz, ki je do lani služil v ameriški armadi v Nemčiji in bil vposlen pri ameriškemu armad-nemu dnevniku istotam, "Stars and Stripes." Od prvega junija bo vposlen pri urejevanju revije "Voice of Youth" in angleške sekcije Prosvete. —Dne 22. maja jo v bolnišnici Presbyterian preminil dobro znani Ciril Pičman, star 56 let. Doma je bil iz vasi Trnje pri Stari loki na Gorenjskem. Žena Anna mu je umrla pred 25. leti. V Ameriko je prišel s starši 1. 1908. Pokojnik zapušča hčer Mrs. Anno Sec ton, brate Franka, Martina in Lawrenca. Slednji je tajnik samostojnega podpornega društva Zarja. Oče mu je umrl 1. 1934, mati pa 1. 1919. Bil je član S.N.P.J., samostojnega podpornega društva Zarja in več drugih organizacij, med njimi di uštva bratske organiza-1 cije Eagles, društva Sv. Križ in bil jc podporni član pevskega zbora Prešeren, MILWAUKEE, Wis.—V staro domovino sta se za stalno podala tukaj dobro poznana Joseph in Ana Hudoklin. Nastanila se bosta v vasi Loka pri Št. Jerneju na Dolenjskem. On je bival v Ameriki 41 let, ona pa 31 let. Živela sta ves čas v Milwaukeeju. Odpeljala sta se 19. maja s par-nikom Queen Elizabeth. Prijatelji so jima napravili pred odhodom malo presenečenje. SELIŠKAR Clevelanda, doma iz Košane na Krasu; Hudoklin Joseph in Anna iz Milwaukee, doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem; Jurkov-šek Charles iz Kalifornije, doma iz Št. Lenarta nad Lašem; Kozel Helen iz Clevelanda, doma iz Dvora pri Žužemberku; Kam-bich Andrew, doma iz Metlike; Mirtič Andrew in Angela iz Clevelanda, doma iz Dvora pri Žužemberku; Nadvornik Betty iz Chicage; Plevnik Frances iz Clevelanda, doma iz Ljubljane; Resner Anton, doma iz Št. Jan-ža; Stopar Anton in Roza iz Bar-bertona, doma iz Slov. Primorja; Sterbentz Katherine iz Clevelanda, doma iz Starega trga nad Kolpo; Vicich Helen iz Chicago, doma iz Bistrice pri Tržiču. Morda sem katerega izpustil, ker so se nekateri rojaki že porazgubili na svoje kraje, pa sem v naglici na vlaku pisal ta seznam. No, da ne bom krivico komu delal, navajam še rojake, ki so od 22. maja pa do danes prišli v Ljubljano, poleg teh, ki sem jih zgoraj navedel. Ti so: Božič Ana iz Clevelanda, Bednarih Josephine iz Barbertona, Blatnik Mary iz Clevelanda, Hiti Frank iz Eu-clida Jazbec Josephina iz Clevelanda, Kerzan Jakob iz Montana, Maloric Frank, Louis in Michael doma iz Zagreba, Padai Frank iz New Yorka, Pirtz Christine iz Madison, Ohio, Za-lar—Povh Josephine iz Barbertona, Porok Georgi iz Barbertona, Resnik Jennie iz Clevelanda, Troha Jennie iz Barbertona, Tomsich Anton in Anna iz Clevelanda, Ujcich Christine iz Clevelanda, Jam^s Ujcich iz Clevelanda, Zalar Jakob in Josephina iz Barbertona, z letalom pa so prispeli Anna Slogar, Mary Stajdohar, Mary Zadravec, Anna Majerich, Peter Oreskovich, Anton Mahne, kasneje pa pride so Frances Cvetanovich. Skratka, lepa komp^nija jih je že, pa še pridejo. Naj mi ne zamerijo, če sem katero ime napak napisal. Poglavitno je, da so tu, da uživajo lepoto svoje rojstne zemlje, da se lepo razgovarjajo s svojci in da je lepo vreme, kajti vse do teh dni smo imeli tu dež in hladno vreme. Kako sprejema rojstna domovina svoje ljube rojake? , Z odprtim srcem, s prisrčno bratsko ljubeznijo in z vso toplo iskrenostjo. Za marsikoga, seveda, ne vemo, kdaj pride, toda za večje grupe pa kolikor toliko sigurno vemo. In tako smo se tudi pripravili za največjo grupo rojakov, ki je prispela semkaj 25. maja z Aleshem, Sodnikovo in drugimi. Že v Trstu so grupo pozdravili zastopniki tržaških Slovencev, ko pa je vlak prispel okoli pete ure popoldne v Sežano, je bilo na postaji polno sežanske šolske mladine, ki je naše ljube goste sprejela z rožami in pesmijo. Na sežanski postaji so goste pozdiavili tudi predstavniki Izseljenske matice. Sodnikovo pa še posebej predsednica Zveze ženskih društev Angela Ocepkova. Prav tako so rojake l>ozdravili šolski otroci z nagovorom, predstavniki sežanskih krajevnih društev in oblasti. Otroci so rojake kar zasuli z rožami. Ko so otroci prepevali prelepe naše narodne in {partizansko pesmi, so rojaki pomagali peti— pa kar niso mogli, ker so se jokali od ganotja in smejali od veselja. Fi-ank Alcsh sc je našim zastopnikom v imenu vseh pri-šlih rojakov lopo zahvalil nad takim prisrčnim sprejemom. Ko so obmejni in carinski orgajii opravili s kontrolo, jc vlak odpeljal proti Ljubljani. Rojaki kar niso mogli verjeti, da so naši carinski organi tako ljuboznjivi—nikomur ni bilo treba odpreti kovčka, niso mogli verjeti, da jih svobodna, ljudtiha Jugoslavija tako sprejema in časti. Skupaj 2 rojaki smo se nato peljali po našem lepem Krasu. Oh, skoraj bi bil pozabil: pri sprejemu v Seža* ni je bil navzoč tudi Kaliforničan Vincenc Pink, ki je tu že od ok" tobra meseca. To je bilo veselja, ko se je na svobodnih slovenskih tleh srečal s prijatelji iz Los A"* gelesa in Fontane! V LjubljaD' pa je rojake pričakovalo mnogo sor odnikov in znancev. Na kongresu Svobod Dne 29. in 30. maja se je šil v Celju kongres delavsko pr"' svetnih društev Svobod. Tudi ameriški rojaki so bili povabljen" na kongres kot častni gostje. # tako smo se naložili v soboto traj v Ljubljani na auto, DoroV Sodnikova s svojo prijatelji''® češkega porekla, Vincenc Vicich Helen, spotoma pa pobrali v Dobu pri Domžalah ^ Franka Alesha in Minko. Vesel" smo prepevali in jo rezali Trojane, kjer sedaj gradijo noVi moderno cesto, skozi Vransk" proti Celju. Celje je bilo vse ^ zastavah, ljudstva pa toliko, d® smo se komaj prerinili z autoH* do dvorane, kjer se je vršil ко^ gres. Naše rojake je predsedni kongresa lepo pozdravil, odg" voril pa mu je Frank Alesh in D" rothy Sodnikova. Oba sta in prisrčno pozdravila dclcg^ ^ in sta bila deležna silnega za. Po skupnem kosilu se je коч gres nadaljeval, mi pa smo r ubrali skozi Šoštanj, Velenje ^ Mozirje in nato v Gornji ter čez Črnivec v Kamnik. ko si mislite, da je bilo v obilo smeha, saj smo se večkrat in založili tekočega trdega okrepčila. Ganljivo lo, ko je Doroty Sodnikova " , krila v Godiču Pf Kamniku rojstno hišo svoJ®^ ga očeta. Toda o tem vam bo ma kaj več napisala, ko sc bo цјЦ. Zadovoljna jc in vesela priljubila se je prav vsem. aut^ ustavil' in ge Na grobu Etbina Kristana V nedeljo, 30. maja pa so zbrali v prostorih IzšeljenS matice rojaki pod vodstvo Franka Alesha in Dorothy So kove. Kupili so lep, velik ven® rdečih nagljev in nato smo se peljali na grob Etbina Kristan^^ na katerega so rojaki položili nec. Lep šopek nagljev pa so ložili tudi na grob rojaka Jo^^ Mentona. Na pokopališču S° ^ tudi ogledali skupne groboV^ slovenskih pisateljev. Nato so ogledali razstavo Državne nosti, popoldne pa so si ogl® vali belo Ljubljano, zvečer poslušali opero. V začetku јчШ ^ se bo mnogo udeležilo skupnega večdnevneg izleta po Sloveniji. Toliko na kratko, da boste v® deli, kako in kaj. Vsi so dobf^ volje, radi pojejo pa tudi Sodnikova pa je zlasti zaposl® ^ z obiski po bolnicah in klinikah zlastih tistih ustanov, kateri so pomagale Progresivne ke. On dan. sem obiskal Trohovo v Babnem polju. sem v šoli tudi predavanje o izi' gc seljenih Slovencih. Silno sem začudil, ko me je pozdravil sednik Socialistične zveze . nih ljudi v Babnem polju, k' nihče drugi, kot babnepolski z# nik. Ljudje ga imajo zelo ker jc z ljudstvom in z ljuds ^ oblastjo. Fejst fant jc in sijaJ'^ smo se razumeli. Takole! Za enkrat bo dosti. K« bom jutri zjutraj prišel v uf^^ Matice, bom pa prav gotovo SP našel nove rojake. Danes s® prejel pismo Urške Zatiche ^ iz Springfielda. V pismu pr^^' k%ko bi bila srečna, ■ če bi lahko tudi ona med rojaki, kj zdaj v Sloveniji. Da, da, Uršk*' tudi jaz bi bil hudo vesel, ko ^ te lahko na teh slovenskih tl6 pozdravil! In isto želim rojakom, ki imajo dobro, plem® nito slovensko srce! PozdraV' Ijeiii' ENAKOPRAVNOST; bxilATi ^ •menik društvenih uradnikov za leto 1954 "Am, ®*i»ko jugoslovanski center" ив Recher Ave. Žagar; pod-Jrew Susnik; tajnik An- ^ ^^^08 Shawnee Ave., Kircher^/' blagajnik Theodore Slejkn „ i'' zapisnikarica Augusta £''edsp'riJ?M odbor: John Gerl, frank n L- John Barkovich in frank gospodarski odbor: Tegci in predsednik, Frank |orji; Pro , Godec; ostali direk-13% u . Segulin, Frances Gor-Henikman in Jo-yian K p 1*^' poslovodja John žig-^®dvp^i ^"?309 in oskrbnica Marv Seje ! ' ^У. 1-3822. * Uesppf. vsako tretjo sredo «ecu ob 7:30 uri. **c * g,*^ola Hive" št. 493 L TM Mary Bolta, Josephine Stwan, pod-,? Pauline Stampfel, du-•Premij-^^iJeljica Mary Tekaučič, ptica p v® Mary Mahne, vra-%гу Ve , Zigman, stražnica ' zapisnikarica in tajni-9'avan 1 oddelka Christine Jinatif"' E. 60 St., EN 1-4758, '28? p . tajnica Pauline Debevec, №e; t 169 St., IV 1-2048, nadzor-?ar in .^ices Tavčar, Mary Kole-Nub ri, Unetič; zastopnici za JQsA,\k' SDZ Frances Tavčar SejeT^"® Stwan. Jeseci, , yrše vsako prvo sredo v Clair ТУ dvorani št. 1 SND na St. ^ve., ob 7.30 uri. "Ca * erniola Tem" št. 1288 T. M. predsednik Thomas МИ-Podnrpi^^sednik Joseph Babnik, № Jnk ^45^^ Joseph Sušnik, taj-^ike . Tavčar, blagajnik Louis Jorni ^^snikar Ivan Babnik, nad-'црап Joseph Skuk, Anton l^lboj,,'j" Joseph Drobnich bolniški ? Josp K ^""bec, Thomas Mlinar gnton r? u Sušnik, spremljevalec, ffank ^bclak, straža Jack Subel, SmiiK <^uvaj vratar An- , Seip „ '\Sentinel Frank Meserko. So v nio vsako četrto nede- K v Slov. nar. domu na '"'i dop^J®"' (dvorana št. 1, ob ine. ^ 'Cleveland" št. 126 SNPJ Louis Smrdel, pod-P(), tai,?', Andrew Curry (Koren-Jyati »"'k John J. Gabrenja, 22100 i X/1-6268, blagajnik 1 M ^^kovac mL, zapisnikar 1 reditelj John Pire, i r'' гЗ J' Joseph Gabrovšek, Vic-flladin^u^en, Anthony Yuretich, I Svgpi; ' ravnatelj Joseph Ga-i cV,_ % Clevclandsko federa-, i ^favnii!- Rudolph Abramovič, i ^ C1p,,„/ vsi slovenski zdravniki Ni ^^^landu in okolici. Društvo I '2,oo n^Panjo skozi celo leto daje i v?5lem ^firade za nove člane v od-; oddelku in $1.00 za nove . Seip \, »mladinskem oddelku, n Polrin vrše vsako tretjo nedeljo ClaJ'ane ob 9. uri v SND na St. Collinwoodske Slovenke" p št. 22 SDZ Fannie Brezovar, f'ca fi ®ednica Stefi Koncilja, taj-% /'pse Mickovic, 19612 Chero-Ha fr V tel- IV 1-6500, blagajni-St., ,-*!lomena Sede j, 713 E. 160 "snik - Se Vri ni:" v !_____ _______ 7-30 uri zvečer. *'c ^ Noble" št. 450 SNPJ га^-"'Л®"а Sedej, via i Seje P'stmikarica Rose Šimenc. A vršijo vsako drugo sredo v Slov. domu na Holmes pfedsA dnik Math Klemen, pod-ЈЈагу Joseph Mačarol, tajnica Ohio Tfič, 977 E. 239 St., Euclid, ^UstiL \el. RE 1-4099, blagajnik г.Ч&апх;* ^rtinčič, zapisnikar John ijiheiix ' nadzorni odbor: Frank i®4itv' Andrew Yerman, Fred 50 /'Zastopniki: za Clevcland-yank^^f^eijo In farmo SNPJ Л za Klub društev AJC ■^ton A Frances Gorjanc in ,. Seji ^dam. \ V vršijo vsako drugo nede-V Ameriško jugoslo-centru na Recher Ave. p Clev. društev S.N.P.J." ^clw^t'dnik Camilus Zarnick, prvi {'oapj.^sednik John Krebel, drugi ИШса Anthony Gerchman, 90Пђд Jošephipe Tratnik, 6505 ' en 1-0991, blagajnik h^'^ani 1 ^ramor, zapisnikar Carl ' nadzorniki: John Kikol, Seip °Vak in John Strancar ml. ®lov vršijo vsako četrto soboto ' Лаг. domu na St. Clair Ave. „ * ^ Glasbena Matica" l^Zog'^^ednik Frank Bradach; Mwarrt "^eadc Ave., podpredsednik ^inipa Ti, Kenik, korespondenCna Ave ?,Collie Frank, 5919 Prosser »'agajničarka Carolyn Budan, ^bor- i, Clair Ave., posredovalni Jfada'u "Ward Kenik. Josephine Ann Salred, Carolyn Bu , Bradach, Emil Safred; 1 ''liki' Josephine Misič, nad-^ t^on'i Alice Somrak, June Price t Frank; publicijski odbor: MisiC, Emil Safred, Jo-^Voi^.^.rsol in Valentine Mersol. Tone šubelj. ri 4ri , vršijo vsak četrtek ob v sobi št. 2 Slov. nar. St. Clair Ave. Iti * « f '^°°"light ''■''"■"S b """'' Pica, on .he ^d^oY. you're 5 Sunday Church Servkes for аИ foiths wheth" V< ieU'me» i (ood o* го<^ m ОЛ HIGHWAY 6, SIX MILES EAST OF SANDUSKY FERRY FROiJANDUSKY Finest Bathing Beach in the World karica Leopoldiiia Vozel, nadzorni odbor; Mary Kafrle, Anna Zaic in Rose Slejko. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Antonia Tomle, Theresa Gorjanc In Josephine Vesel; za Clevclandsko federacijo SNPJ; Leopoldinc Vozel in Theresa Gorjanc, Seje sc vrše vsak drugi petek v mesecu v čilalniških prostorih SDD ua Waterloo Rd. * "Svob. Slovenke" St. 2 SDZ Predsednica Nežika Kalan, podpredsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petric, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina BraidiC, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Rose Alden, Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; za čitalnico S.N.D. Mary Somrak; poročevalka Rose Alden. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. ■¥ St. Clair Rifle and Hunting klub Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik, Frank Spenko, Ed. Petrick,' Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor; Leo Lukič, Louis Pike in Шке Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. *■ Podr. št. 14 Slov. ženska zveza Predsednica Mary štrukel, podpredsednica Mary žele, tajnica Štefka Smolič, 20300 Goller Ave., tel. IV 1-6791, blagajničarka Rozi Pičelj, zapisnikarica Antonija Šuštar, nadzornice Frances Globokar, Molly Legat in Frances Gerchman, zastopnici za Klub društev AJC. Urška Trtnik in Mary Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. -K '"Slovenski dom" št. 6 SDZ Predsednik Joseph Golob, podpredsednik Joseph Stupica, tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319, blagajničarka Frances Julylia, zapisnikarica Anna Cecelič, nadzorni odbor: Leo Bostjan-čič. Frank Sesek in Jean Maric Cecelič, zastopnica za Klub društev AJC Frances Julylia. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Rcchcr Ave. ob 8. uri zvečer. * "Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ Predsednica Frances Legat, podpredsednica Marv Somrak, tajnica Cecila Subel, 1107 E. 68 St., blagajničarka Antoinette Wichich, zapisnikarica Ivana Shiffrer, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence. Zalokar in Mary Sankovic, zastopnica za Clcvclandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult, contcr, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. P. J. Kern. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. * "Waterloo Camp" št. 281 W.O.W. Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozancc, blagajnik in zapisnikar Vinccnz Godina, spremljevalec John Rozance, .bolniški obiskovalec Peter Bukovnik, nadzorniki: Frank Stupai', Valentine Malnar in Frank Stijpar. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji, razen če pade na soboto, nedeljo ali praznile. . -K "Waterloo Grove'' št. ,110 W. C. Predsednica Pauline Balisli, podpredsednica Emma Jane. tajnica Cecelia Ц. Wolf, 1251 E. 173 St., KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda. M "Washington"^ šl. 32 ZSZ Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. -K "Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ Predsednik John Koss, podpred^ sednik Charles Wick, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor: Frank in Frank Mišič. Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. * "Združeni brajje" št. 26 SNPJ Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebel j, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki: John Kikel, John Zaman in John Krebely. Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. * "ženski odsek farme SNPJ" Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Eva Coff, tajnica in blagajničarka Frances Hemkman, 442 E. 156 St., IV 1-0015, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Anna Ogrin, Jennie Leskovec in Mary Zaman. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer. BKZOVLAKl IZ SARAJEVA V ZAGREB PREKO BANJALUKE SARAJEVO — Ko bo uveljavljen novi vozni red, bodo brzo-vlaki iz Sarajeva vozili v Zagreb po novi progi Doboj-Banjaluka, odtod pa jpo stari progi do Sunje. Tako bo vožnja iz Sarajeva v Zagreb, ki gre sedaj preko Vrh-polja, skrajšana za približno 100 kin ali za tri ure vožnje. Proga Doboj-Banjaluka je bila zgrajena prod tremi leti, sedaj pa je popolnoma utrjena in morejo vlaki voziti po njej 80 km na uro. Z vzpostavitvijo prometne zveze z Zagrebom > preko Banja-luke bo več krajev Bosanske krajine (Prijcdor, Bos, Novi in drugi) direktno zvezanih po železnici s Sarajevom. Tudi pot od Sarajeva do Splita bo skrajšana za približno štiri ure, ker se bodo potniki mogli poslužiti zvezo Sarajevo-Bos. Novi in Bos. Novi-Split. JAl'ONSKI GOSPODAItSTVE-NIK V JUGOSLAVIJI BEOGRAD — V Beograd je prispel predsednik združenja izvoznikov strojev iz Japonske g. Kano Hironako. Z jugoslovanskimi gospodarstveniki bo ])го-učil možnost zamenjave med Jugoslavijo in Japou.iko. Društveni koledar JUNIJA 13. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ. 13. junija, nedelja—Piknik društva Napredek št. 132 A.B.Z. na Zgonc farmi, Eddy Rd., Wickliffe, O. 20. junija, nedelja.—Piknik društva Soča št. 26 S.D.Z. na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 20. junija, nedelja—Piknik društva Sti'ugglers št. 6 43 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 27. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. JULIJA 4. julija, nedelja — 50-letnico S.N.P.J. proslavi Clevelandska federacija S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 11- julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 18. julija, m»delja—Piknik društva Nanos št. 264 S.N.P.J. na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 18. julija, nedelja—Piknik Kluba • društev in direktorija AJC na Kaliopovi farmi. 18. julija, nedelja—Piknik društva Utopians S.N.P.J. na far-^ mi S.N.P.J. 24 julija, sobota—Izlet pevskega zbora Zarja na farmi S.N.P.J. 25. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. AVGUSTA 1. avgusta, nedelja — Piknik krožka št. 1. Prog. Slov. na farmi S.N.P.J. 8. avgusta, nedelja—Piknik društva Naprej št. 5 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 15. avgusta, nedelja — Pilmik Mlad. pev. zbora na farmi S.N.P.J. 22. avgusta, nedelja — Piknik društva Spartans S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 29. avgusta, nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J SEPTEMBRA 5. septembra, nedelja — Piknik krožka št. 3 Prog. Slov. na farmi S.N.P.J. f.8. septembra, sobota—Izlet At-letične lige S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. OKTOBRA 3. oktobra, nedelja—Vinska trgatev na farmi S.N.P.J. 24. oktobra, nedelja — Igra dramskega zbora Anton Ve-rovšek v S.D.D., Waterloo Rd. 30. oktobra, sobota—Hallowe'en ples društva Comrades št. 566 S.N.P.J. lu farmi S.N.P.J. V NAJEM DVE OPREMLJENI sobi sc odda v najem poštenim fantom. Vpraša se na 1110 E. 72nd St. — EN 1-8254 HIŠE NAPRODAJ 19701 South Lake Shore Blvd. v fari sv. Križa Nov zidan bungalow s 5'/- sobami; ena spalnica, pršna kopel in stranišče na prvem nadstropju; kopalnica obita z ilovnatimi ju. Dve garaži in dovoz. Cena $26,000. ploščicami na drugem nadstrop-Se tudi zamenja. KOVAČ REALTY KE 1-5030 960 E. 185 Si. NAPRODAJ JE HIŠA za dve družini; po 5 in 5 sob, moderna Youngstown kuhinja, kuhinja in kopalnica obita s ploščicami; stranišče v kleli, podi iz trdega lesa. Zgoraj je prazno. Dva por-ča. Se lahko vidi po dogovoru. Pokličite po 5. uri popoldne. EX 1-0953 RAZNO SLOVENKA želi dobiti naročila za kuho in pečenje peciva za svatbe, zabave ali veselice. Ima tudi pomočnico. Pokličite Ml 1-3630 S1X)VENKA želi dobiti delo za opravljati gospodinjstvo ali kuho in pomivanje posode v restavraciji ali gostilni. Sporočite na 969 IJVKEVIEW RD. ali pokličite UT 1-7906 PREDELUJEM IN PRENAVLJAM kuhinje in kopalnice ter napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem s vsakovrstnimi ploščic«-mi (tiles). Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni. Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE. KE 1-6597 'Nil man ii4( >.i 14S u'lu'a lic Stoot>s to helt> a hoy" SOth ANNIVERSARY m BROTHER MOVEMENT Ф STRANI ENAKOPRAVNOST X i' V ф HENRY BORDEAUX ♦J '4 v v 'X t i I i y ? T Y SRCE IN KRI ROMAN J i* t t ? v Y T Y t t t 5* Y (Nadaljevanje) "Mihael," sem mu rekel ves zasopel, "pričakuje te." Upal sem, da ga bo novica vzradostila, pa nisem opazil nobenega veselja. "Ne," mi je odgovoril, "premislil sem in vem, da to ni mogoče." Z njegove strani se nisem nadejal odpora. Ali tudi ta beži pred morebitno blaženostjo, kakor beži Bianca? Kakor da ga ne razumem, sem ponovil; "Bianca te pričakuje." To pot je samo z glavo zmajal. Ostrmel sem in prišel mi je dvom. "Si jo'pozabil, Mihael? Ali pa misliš, da je tebe pozabila Bianca?" S kolikšnim očitkom me je pogledal! Kakor da bi se njegovo čustvo moglo kakor koli spremeniti, kakor da bi čas mogel kaj pomeniti, kakor da bi duhovna slika bila odvisna od telesnih sprememb! Prijateljsko sem ga prijel za laket: "Potem pa pojdi z menoj!" In da bi ga prej omajal, sem mu povedal vse: Koča razpada, mlajši sin je padel v vojski, materi se je zmešalo, hčerka pa je pogumna, denar je zavrnila, potem pa se ponižno vdala in ga sprejela, že davno mu je odpustila, vsak večer je zanj molila in ga čakala. Pretreslo ga je, spet je oživel, a vendar še ugovarjal : "Ni mogoče. Ne znal bi govoriti, preveč časa je že potilo." "Saj bom jaz zraven, Mihael. Kaj pa je treba toliko besed? Kar hitro se bosta pobotala. Tudi v koči na Lovitelu si mislil, da ne boš znal govoriti. In vendar si dobro branil svojo moško čast." Zamahnil je z roko, češ kaj je njegova moška čast v primeri s tem, kar ga razburja ta trenutek? Usta se mu skrivijo v prisiljen nasmešek: "Bojim se, to je." "Da, bojiš se, kakor se vsakdo boji pred naskokom. Potem pa le prodiraš in kar čutiš, da te žene nekaj silnega, kar je močnejše od tebe. Spovedal si se, pripravljen si, zato naprej!" Potegnil si je z roko preko ust, kakor da si jih hoče s tem dotikom osvežiti, potem pa planil naprej kakor v bitki, če je splezal iz CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 DOMESTIC HELP COOK — General Housework — Experience required. Must like children. $40. Call — WInnetka 6-5678, collect REAL ESTATE EVERGREEN PARK — By owner. 2 bedroom expandable brick, 3 years old. Birch cabinet, electric stove, refrigerator, blinds, newly decorated. 60x125 landscaped lot. 1 block to school bus. Close to churches. Leaving city. Immediate occupancy. $18,250. GArden 2-0664 HARVEY — 3 bedroom modern ranch; attached garage; on У& acre, outskirts of Harvey. 3 years old. Automatic oil heat. Owner transferred. $11,800; low down payment. 15230 Western Harvey 5268M strelskega jarka. Pograbil sem ga za roko: "Ne tako hitro, Mihael. Pazi na svojo sapo, potrebna ti bo!" Prvi sem prestopil prag Mis-sove hiše. Mihael se je opotekel za menoj s sklonjeno glavo in s klobukom v roki/ kakor da stopa v cerkev jrav med povzdigovanjem, ko duhovnik pokliče Boga na oltar. Bianca je stala poleg okna, ob svoji sedeči materi, ki jo je najin prihod zanimal, a se zato ni še mogla otresti bebavosti. Nad njo,- natančno nad glavo sem spet zagledal zatepeni kipec Matere božje, pred katerim je Bianca zahtevala od Mihaela prisego in ji je krivec ugodil. Ne da bi se tega zavedala, se je zatekla pod zaščito teh dveh žena, dveh mater, katerih prva je skrivnostna in daljna, druga pa hkrati navzoča in odsotna. Zakaj išče zaščite in pred kom? Pred samo seboj ? Ali morda moreš sam sebi uiti? Gledal sem zdaj njo zdaj njega. On se je opogumil in dvignil k nji svoje oči. Ona pa ga je nepremično gledala. Sele čez deset let si spet zreta iz oči v oči! Ah, kako malo poznamo v vsakdanjem življenju poglede moškega ter milejše, jasnejše, bolj odkrite in nežnejše poglede žene! Kako redko jih znamo razlagati, prodirati, ume-vati! Mimo nas hodijo moški in ženske, a največkrat nam njihovi pogledi ne povedo nič, ko bi vendar morali samo malo potrpeti, malo ugibati, in bi odkrili v njih človeški pečat in božjo podobnost. Čez deset let se Mihael in Bianca zopet vidita, iz oči pa se jima vidi, da sta spet mlada kot nekoč. A vendar molčita. Le čemu bi ggvorila ? Ne bi li s tem pregnala čar? Prva se oglasi ona, glas ji je zbegan, a ga krepi navada, pridobljena v pogumu za vsakdanje trdo življenje: "Dober dan, Mihael Gallice!" Izvršila je svojo dolžnost, saj je hišna gospodinja. Pozdravila ga je z njegovim krstnim in družinskim imenom. On pa je bolj zbegan in samo zamomlja: "Bianca, vi ste." Opazil sem ta vi. Kakor nehote je opustil bolj domače tikanje, čeprav je med kmeti običajno. Obrača se do nje kakor.do kake gospodične ali pa kakor do Nje, ki jo častimo z besedami: "Pozdravljam vas, Marija, milosti polna." (Francozi v molitvi vikajo. CQp. prevajalca.) Bianca je njegova gospa in, če bi se hotel vdati svoji želji, bi pred njo pokleknil; bilo bi bolj preprosto in značilno ko še take človeške besede. Spet sta oba molčala. Saj sta se spoznala—ni li torej dosti? Ali bom morda moral jaz posredovati, da pomagam na dan še drugemu spoznanju, priznanju čustva v njunih srcih, ki zanj nikoli ne bosta uporabljala pravega imena? A tudi to pot se je ona prva odločila: "Mihael, privolila sem, da se snideva. Dober si bil do naju. Najprej sem dar odklonila. Tvoj prijatelj pa ni odnehal. Zadevale so naju nesreče: Emanuel . . ." Naprej ne more. Vse svoje sile mora zbrati, da zadrži solze, kajti zastrle bi njene široko razprte oči, ki so se na stežaj odprle in v njih drhti vsa njena duša, ki zdaj šele po desetih letih spet zrejo to moško obličje in se ne marajo zamegliti, da ne bi zgubile nobene trohice hrane, ampak se z njo nasitile. In Mihael, ki še ni opustil svoje spoštljive drže in se mu še ni vrnil krepki glas, je odgovoril: "Vem ... Niste več hudi name, Bianca?" "Oh!" je vzdihnila ona. Kakor da sam ne bi vedel, da mu je že davno odpustila! In kakor sem pričakoval, se je njegovo vedenje naenkrat spremenilo. Tako nenadno se je zgodilo ,da je pretreslo mene in Bianco. Takole se je najbrž podčastnik Gallice metal v naskoke, veleval svoj naprej. "Bianca!" je rekel, "pojdite z menoj!" Odločil se je, vso odgovornost prevzame. Sprejema usodo. Zadosti se je že mučil in trpel. Zadosti se je ustavljal. Zemlja je žrtev vzela vase. Ure so se iztekle. Ne božja ne človeška pravica mu ne moreta braniti, če reče: "Pojdite z menoj, Bianca, poj^ dite z menoj! Onstran gora vas čaka hiša, čaka vas ognjišče, ki se« mu posveča sleherna žena, tamkaj bo nov zarod, pokoj in sreča, bo pa predvsem tisto, česar ne moreva razčlenjati in poglabljati, tista neznana skrivnostna in usodna stvar, ki naju neustavljivo žene skupaj, mene k vam in vas k meni, ki je ne moreva zapoditi in ki naju vodi proč od drugih moških in žensk, ki okoli naju riše velik krog samote, da v njem ostaneva sama Kakšen pomen naj bi potem še imelo, če sem ubil vašega brata! Spokoril sem se, vi pa ste mi odpustili. Bianca, pojdite z menoj!" (Dalje prihodnjič) v vsaki slovenski družini, ki se • * zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno ctivo priljubljene povesti Zadnji divji konji na zapadu še pred nekaj desetletji so se po prostranih pašnikih našega zapada pasle velike črede divjih konj. Pravzaprav ti konji niso bili divji, ampak podivjani potomci dom&čih konj, ki so jih prvotno Španci in pozneje drugi beli priseljenci pripeljali na ameriški kontinent. Nekateri teh udomačenih konj so ušli, druge so njihovi lastniki sami iz enega ali drugega vzroka izpustili v svobodo. Ameriški zapad je bil takrat redko naseljen, izpuščeni ali pobegli konji so imeli na razpolago obširne pašnike in so se množili iz roda v rod. Pozneje, ko so, črede domačih goved in ovac naraščale, so divji konji bolj in bolj odjedali pašo tem čredam, zato so jih začeli zatirati. Posebne ekspedicije so jih pobijale na debelo in ponekod so nekake potujoče mesnice predelavale konjsko meso v konzerve, za katere je bil dober trg zlasti v Evropi; za koristno uporabo so prišle v poštev tudi konjske kože. Tako so v nekaj desetletjih divji konji na našem zapadu večinoma izginili. Z eno izrazito izjemo. Več sto divjih konj se je še do nedavnega nemoteno paslo v narodni rezervaciji v North Da-koti, ki se imenuje Theodore Roosevelt Memorial Park. Omenjeni park sestoji iz dveh delov, katerih eden obsega 45,000 akrov, drugi pa 25,000 akrov. Svet je zelo divji in mestoma slikovit, pa neprimeren za farme ali prave pašnike. Tam je okrog leta 1880 Theodore Roosevelt, poznejši predsednik Zedinjenih držav, lovil divjačino in poskušal z živinorejo. Pozneje prokla- mirana rezervacija je dobila ime po njem. Po dotični rezervaciji se je do zadnjega časa svobodno paslo več sto divjih ali podivjanih konj. Nekaj je bilo takih, ki so pri raznih prilikah ušli njihovim lastnikom v svobodo, drugi so se rodili v svobodi. V preteklem decembru pa je uprava Narodnega parka pozvala rančerje in cowboye bližnjih krajev, da ji pomagajo izločiti te podivjane kopitarje iz parka, ker da odjedajo pašo tam zaščitenim jelenom in bivolom. Nato ije bil izdan poziv cowboyem v North Dakoti in South Dakoti in Montani, da se udeležijo velikega pogona na divje konje v "Badlands," kakor se tisti divji kraji imenujejo. V letošnji pomladi se je temu pozivu odzvalo okrog 50 cow-boyev iz omenjenih treh držav, ki so v tridnevnem pogonu pognali skoro vse divje konje v pripravljene ograje ali korale. Konji, ki nosijo registrirane žige njihovih lastnikov, katerim so ušli, so bili ali bodo oddani lastnikom, če so se oglasili zanje. Ostali konji, bodisi žigosani ali rojeni v svobodi, pa so bili razdeljeni cowboyem. Ti so jih prodali rančerjem, da jih priučijo koristnega dela, ali pa skupinam, ki prirejajo dirkalne predstave, imenovane rodeos. Med njimi je mnogo mladih konj oziroma žre-bet. Noben ujetih kopitarjev pa ni bil obsojen za predelavo v konzerve. Tako se je zaključila zadnja drama divjih konj na našem zapadu. S konjskega stališča je bila tragična: izgubili so svobodo. —NEW ERA, glasilo ABZ For your VACATION welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominik and Agnes Krasovec, prop. Rt. 1, Box 175, Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENtJ® Tel: ENdicolt 1-3113 Zastopniki Enakopravnosti Za St. clairsko okrožje: IO H N RENKO 1016 East 76fh Street UTah 1-6888 Ogla.šajto v Knakopravnosti Dva pogrebna lavoda zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo DOLOČITE pokUiil« CENAH, KI JIH AjGRDINA.t<5q№ PUNERAL DlRECrOM Za collinvvoodsko in euciidsko okrožje: fOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road iVanhoe 1-3360 Za newburško okrožje; FRANK RENKO Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 8502 ST. CLAIR AVE. ENdico« I""®®' Avtomobili in bolniški voz vedno In ob vsaki uri na razpola*®' Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. , COLLINWOODSKI URAD: 452 EAST I52nd STREET Tel.; IVanhoe KEEP HER WARM...BUT KEEP HER PROUD Before the bombs came, her needles flew as quickly—as ably—as your own grandma's. (But now—when a sweater, socks, or a shawl might ward off freezing cold—this Korean grandma has no needles. Has no wool. ^ /Yet you can give them to her for just $10. j You can put the warm wool—some 2% pounds of it—in her hands. You can set the needles flying again, set her smiling proudly, ' with CARE. 4.^ f And $7 more of your CARE money will send someone the yardage for a suit—a dress of cotton, plus precious buttons, needles, thread —even the laundry soap needed to wash them. CARE uses your dollars carefully. CARE is completely non-profit. And, because CARE buys in big lots, every dollar goes further. Send what you can (even $1) to CARE, New York. Or stop in at your Railway Express Office. No shipping charges or duty. "^1——-T — ^SIND YOUR MONEY TO "CARE" NEW YORK OR GO TO YOUR RAILWAY EXPRESS OFFICB