83. številka. Ljubljana, v torek 13. aprila. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan a večer, izlmši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeinan za a v str ij s ko -o« er ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 ifld. 40 kr. — Zh Ljubljano brez pošiljanja na dom za * se leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr.. za ieden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošdjanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oz'nanila plačuje se od fietiriatnpne petit-v rute po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi s< ne vračajo. Uredništvo in u p r a v ni št v o je v Rudolfa Kirbiša hiši, ,Gledališki stf»lb-» •*. Upravništvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dana)i 10. aprila. Če bi bolniku že s tem bilo pomagano, da modri možje poiščejo vire bolezni, dijagnozo kon statujejo in reveža pomilujejo, — z včerajšnjim in denašnjim dnem bile bi zaceljene vse rane kmet-skega stanu v Avstriji! Malone štiri seje govorili so letos državni očetje k budgetu poljedelskega ministerstva, toliko govorjenje je tedaj bilo o kmet-skem prebivalstvu ter o njegovej raatočej revi. Bile so to bistroumne besede, in kar je še lepše, bilo je tudi nekaj srca v njih za kmeta, rednika vseh stanov. Modro se je določevalo, zakaj propada avstrijski kmet; razlogi so nekateri nevidni, v nedo-sežuih višinah in zvunaj državne meje in moči; drugi pa so v državnej upravi, v zakonodavstvu in — to so pozabili povedati modri možje — v kmetu samem Stvari več ali manj vsakemu znane! Da so se pa tudi letos od prve, do zadnje vse ponavljale ;i poudarjale v državnem zboru, znamenje je to, da volilci-kmetje čedalje bolj pritiskajo na svoje poslance, da se njihova beda ne zmanjšuje, mari-več da raste od leta do leta, od dne do dne. Z vseh stranij, s slovanske in neslovauske, liberalne in konservativne strani vrele so včeraj in danes tožbe, da se naš kmet pogreša v nič, da kmeta kmalu več ne bo, če se sedanjemu ne pomaga k višku. Tudi so bili gorki, od srca izvirajoči zlasti nekateri klici po kmetovej pomoći, bolj prepričevalno bi govoriti in priporočati ne mogli zbori parnih kmetov. Ali kaj pomaga znanje bolezni in ne-dos* tka, Če pa niso znani leki, ali če ne doseza vsega znano sredstvo? Tu je modrost pošla marsikateremu govorniku. Minister poljedelstva grof Fal-kenhavn, katerega so nekateri levičarji napadali, kakor bi on imel točo in dež v svojih rokah, bil bi vesel, če mu bi kdo nas ve to val korenito zdravilo zoper jetiko kmetskoga stanu. A ni ga čul on, niti so ga čuli drugi poslušalci. Recepti so bili le bolj na homeopatično stran in jeden utis bil je po vseh teh nasvetih, ta namreč, da se stvari ne dajo zbolj-šati od danes na jutri, da pa so sredstva, katera dobro in vztrajno uporabljana morejo zavirati padanje, dokler se rod sam prerodi in si sam ustvarja dobro bilaneijo. Jeden duh je šel skoro po vseh govorih, ta namreč, da je kmeta treba povzdigniti v omiki, da mu je razširiti duševno obzorje, pripraviti ga do tega, da bode znal računati, primerjati razhodke svoje z dohodki svojega zemljišča. Stroški, ki jih ima sedanji kmet, so toliki in tako konstatni. da jih ni mogoče dobiti iz prebitka na podlagi starih dohodkov. Ni pravi tisti glas, ki vso nesrečo podtika le davkom, ki so konečno tudi potreba opravičena v napredku človeške družbe, glas, ki vsega dobrega pričakuje od znižanja dolžnosti j do države, nego pravi je tisti svet, ki hoče, da sadu-nosni in potrebni razhodki ostanejo, po tem pa, ker mora bilancija biti positivna, da se povišajo dohodki. Nad vsemi drugimi pripomočki ie umno gospodarstvo, katero zna iz tal priboriti kar največ dobrega pridelka, a zna tudi, kako in kam je najbolje obrniti pridelek in skupljeno vsoto. Pro-speh zemljiške rente je prezavisen tudi od razuma in spretnosti tistega, kateri zemljišče obdeluje. Misel, da mora vlada v prospeh kmetijstva skrbeti za kmetijske šole, poudarjala se je v tej debati skoro v vseh boljših govorih, izjavljalo se je tudi, da bi bilo najbolje, ako bi se tudi kmetijski pouk postavil pod nadzor naučnega ministerstva. Več, kakor druga vnanja zdravila, pomagala bode kmetu samopomoč, in da- ta pride na zdravo, strokov-njaško podlago, zato naj Živ ostane klic: dajte kmetu več izobraženja, dobrega kmetijskega pouka I Kakor sploh politična uprava tlači nas Slovence tudi organizacija, kolikor se je tiče kmetijstva. Kjer smo v manjšini, ne brigajo se za nas „kmetijske družbe;" kranjska „kmetijska družba" pa neee in deloma tudi ne more naprej. Da nemarno zadostnega kmetijskega pouka, da naše kro-novine država tudi v tem zanemarja, to je istina, katero pred vlado zastopati bila bi naših poslancev sveta dolžnost! A tudi v tem, kakor kaže, vsakemu poslancu ni vse tako jasno, kakor bi moralo biti, predno je prišel v oklic „centralnega volilnega odbora." Vsaj nekoliko je nam tedaj zadostil danes poslanec gospod P t cifer, ki sicer ni poudarjal, da smo glede kmetijskih podpor zmirom najzadnji tudi pod to vlado, je pa vsaj indirektno nekoliko oči« tanja čutiti dal, ko je izpovedal, koliko je že de- žela kranjska žrtvovala tt bodočo dolenjsko vinarsko šolo, državne podpore pa zanjo še ni, da-si je bila obljubljena še od prejšnje vlade. Govo« ril je gospod Pfeifer tudi o nesreči, ki je dolenjsko vino zadela po trsnej uši, ter priporočal je v od-vrnitev nadaljnje te nezgode, naj vlada osnuje za Kranjsko, morebiti v Kostanjevici, šolo »a ameriške trse, naj take zdrave trse izroča posestnikom okuženih vinogradov. Poljedelski minister odgovoril je na to le glede ameriških trsov, češ, „da se je z njimi že vlani storila poBkuŠnja, da se jih je veliko naročilo in oddalo v razne trsne šole. Tudi letos dobila je vlada precej ameriških trsov, takih, ki se ne bodo dali okužiti. Vlada v tem oziru misli tako, da tistim, ki od teh trsov kaj pričakujejo, trse pripravi po naj nižje j ceni; a da bi sama pričela in silila, tega ne more, ker on (grof Falkenhavn) meni, vlada bi se odgovorno storila za to, da se trsi tudi obneso, ako bi sama kaj tacega positivno priporočala. Osobito še orne« njam, da so taki trsi odmenjeni tudi za šolo na Kranjskem." Glede podpore za dolenjsko vinarsko šolo minister ni ničesar dejal. Danes v večernej seji pride za poljedelskim ministerstvom na vrsto razgovor v budgetu pravosodnega ministerstva. Najbrže bode buren, ker pritoževali se bodo tisti, katerim treba ni, a molčali bodo oni, ki bi ne smeli. Iz It uniji' 25. marca st. st. [Izv. dop.J Odkar je Bismarck dal nov dokaz, da Nemci svobode ne razumu (v 1848. 1. so si baje iz Pariza naročili Francoza, da bi jim naredil revolucijo) in da jih nič ne briga ni 19. vek, ni človekoljubje, ni prosto pravo obstanka drugega naroda, odkar je „cepnajasobaka" (Kettenhund) germanskega plemena, kakor ga Rusi imenujejo, položila svojo Železno lapo na kos zemlje, ki je naseljena poljskim narodom, začeli so se i ruski časniki bolj zanii. iti s polože-njem Poljakov germanskega carstva in poljsko vprašanje se zdaj večkrat razbira v ruskih perijodičnih listih. Iz vsega se vidi, da je v Poljši mnogo gnilega, da kakor je nekdaj samostalno poljsko kraljestvo poginilo od nazvrata in mehkužnosti poljske „šlahte", tako grozi pogibelj i poljskej narodnosti listek. Postna pisma. h. Milostiva gospa! Od zadnjega postnega pisma postal sem zelo milosrčen. Uboge žabe! Pod Turnom sem se šetal in premišljeval sem, katero obečanih žab bi Vam poprej izročil na milost in nemilost, kar zapazim, da mestni hlapci in prisiljeni žganjarji stržejo iz romantičnega basena v znanem Vam senčnem logu zastarelo blato, ž njim pa tudi — vso žabjo zalego. Oblateni delavci so se večjidel rotili, jeden pa, ki je bil menda bolj usmiljenega srca vzdihuil je: žab ne bo več! In verjemite mi, milostiva, tudi jaz nemam kamena mesto srca, hotel sem Vam jih nekaj naloviti, da jih pripravite po svojej volji, a take uime jim nesem želel, še manj kot našim „Nemcem", ki vzlic dobrohotnim svetom nekaterih dostojanstvenikov zopet nemajo nobenega svojih odločnih zastopnikov v mestnem zboru. Veselim se, da imam jaz čiste roke pri tej nesreči, a takoj takrat Bem ves skesan vskliknil: žabe pustim v miru! Toda gospa, kaj bode pač sedaj z najinimi pismi, kaj z mojim žabarstvom?! Na te melodijozne božje stvarice hotel sem osnovati večino svojih jedkih mislij, njih delovanja in njih svojstva hotel sem Vam pokazati v vsi nagoti, tako, da je gospod urednik *) že naprej sluteč sveto mojo jezo, moje pismo jeden teden zadržaval in mi s tem jezik zavezal za jedno pismo, kajti postna pisma smejo se pisariti pač le v postu. Prvo moje pismo je bilo baje že na poti v brez-podni uredniški koš, ker se je gospod urednik bal, da iz mnogovrstnih naštetih kvakarjev nastanejo v poznejših pismih morda kake baze neljubi mu advokati ali kaki državni pravdniki itd. Nepotrebna skrb, jaz nemam tacega prepričanja, temveč nasprotno! Toda bodisi kakorkoli, glavna podpora najinega odgovora je odvzeta vsled usmiljenosti moje, to tepko resnico pa pozabim toliko lažje, — da rečem prav po zgledu Knotzovem — ker upam, da ste me, milostiva, vendar razumeli. Razumeli ste, kaj je bistri tolmun, kaj starezen, kaj mladežen, videli ste, kako je starezen iz tolmuna napravila kalužo in kako jej je mladezeu čisto jednaka ter se veseli žab in kalužnega blata. Razumeli ste me, kaj mi torej še raari žabe! •) Zadržavali smo pfsnio, ker smo je prekasno dobili in ker je bilo sploh le za nedeljo namenjeno. Ured. Milostiva, stopite rajše s svojo drobno nožico nad bajer, saj je še toliko božjih stvorov in opazovati na njih Vam je mnogo! „Oj to se v travi jasno bliska, Po jarkih vse svitlo, zlato." Tu so Vam trobentice in zvončki, ponižne vijolice in puhli podlesk; nad njimi pa se mogočno vzdigujejo košate lipe in vitke smreke. Na vejah zagričeva zbor glasnih ščinkovcev, v samoti žgoli drobna taščica, kos rumenokljuni pa opeva dobroto prerojenega solnea: „zelena gora, živ je log!* Milostiva, pogledite pa vrhove istih veličastnih sme-rek in lip! — ni jih, polomila sta jih vihar in sneg. Napravila bi se lahko žalobna pesem, elegija na te veličastne, polomljene velikane, vsaj taka kakor jih je čital naročeni Rosegger našim turner-jem in našemu Anastaziju Zelencu na Čast, a vem da neste prijateljica takih bolestnih in žalnih spevov, jaz sem že uganil Vaše misli milostiva; Vi si mislite: kaj pa so toli okorne in trde te smereke, upognile naj bi se bile in imele bi še cele vrhove! Gospa, Vi imate svoj pravi razum. Slovencem nalagalo se je že mnogo na glavo in vrat, a nikdo si ni še šineka zlomil zaradi tega. — Vendar, gospa, jaz vidim, da se dolgočasite, kajti ste bolj sokrat- od »ŠUhte*. V Poznanji sta dve tretjini kmetov brez zemlje, tretja tretjina pa sicer ima zemljo, pa jako malo in zadolženo; kmet za kmetom oddaje svojo zemljo za dolgove .šlahčiču", iz „šlahetskih" rok pa gTe zemlja v roke pruskega bogatega kupca ali fabrikanta. Brezzemeljeni ljud hodi na delo v nemške kraje, kakor hodijo Lahi na Kranjsko, in odtodi priuaša soboj nemške običaje, nemški duh, poljski pa pušča na nemškej zemlji. Narod, ki je ubožen, ki mora vsak dan posebe skrbeti, kaj bo jedel jutri, ne skrbi, pa tudi nema ni časa, ni volje, ni možnosti skrbeti o zaščiti svojih narodnih pravic, ki jih vse jedno ne potrebuje, kadar je trebuh prazen; blagostanje prostega naroda je prvi pogoj narodne zavesti, šlahčiči in protestujoči episkopi — Poljstva ne bodo rešili. Ekonomično položenje ubija torej veliko hitreje in veliko boljše poljski narod v Prusiji, nego vsi kulturni boji, majski zakoni in gnusno barbarstvo in teptanje občih človeških pravic, s katerim Bismarck maže svoje stare dni. Kakor v Germaniji Poljaki sami podkopujejo korenine poljske narodnosti, tako v Rusiji poljsko vprašanje rešavajo — Nemci, ki stoje na vrhu ruske administracije v zapadnem kraji in v carstvu poljskem. Bivši namestnik v carstvu poljskem, grof Berg, trdil je ruskemu praviteljstvu, da je germanizacija zavisljanskega kraja najboljše rešenje poljskega vprašanja; po mnenju Berga bilo bi celo še boljše, ako bi Rusija — oddala ta kraj Prusiji. Ravno take politike se je držal drug Nemec, namestnik Kotzebue. Nemci iz Prusije so se takrat začeli preseljevati m administracija jim je šla na roko, kajti namestnika Berg in Kotsebue sta v duši bila čista Nemca, dasi sta služila ruskemu carju. Iz Berolina pa so jima sipali orden za ordnom, in zakaj bi jima ne. Da rusko praviteljstvo temu ni storilo konca, temu uzrok je bil prvič to, da so Nemci v višjih krogih imeli vselej veliko značenje, drugič pa so mislili, da Poljak in Nemec sta dva zla, no Nemec da je manjše zlo. Francoskega posla pri Petrogradskem dvoru generala Appera je zamenil Villiot. V časnikih se uporno drži vest, da francoska republika misli izprazniti mesto poslanika in imeti samo „upolno-močenega" v Petrogradu in v nekaterih drugih sto-licah. Tudi rumunsk poslanik Krečulesku se ne vrne več, no za njega tudi samo „upolnom oceni". Te dni so zagovorili v časnikih, da je pravi« teljstvo prepovedalo Židom, ki so inostrani podda-niki, uhod v Rusijo. Oficijozni organ Petrogradskega praviteljstva „Journal de St. Petersbourg" objas-njuje, da je prepovedan uhod v Rusijo samo tistim zidom, ki ncmajo sredstev k življenju in hote obirati Rusijo. „Birževija Vjedomosti" govore ruskim kupcem, da je poslednji čas, da bi oni vzeli trgovino v azi-jatskih vladanjih v svoje roke. Vstok in Azija jem-ljeta iz Rusije blaga za 25 milijonov, sami pa v Rusije uvozijo surovega blaga za 30 milijonov, tako da jim Rusija plačuje 5 milijonov, ki gredo naravnost v roke Angličanom, kateri čedalje širje razte-gujejo svoje trgovske mreže. List govori, da je praviteljstvo storilo vse, da bi bil ruski kupec varen v Aziji, da zdaj naj kupci sami pomagajo v Aziji na noge ruskej trgovini. ske Čudi. Sokrat ni hotel namreč nikedar izven Aten opazovati naravne lepote Grške in sosednjih dežel. Čudečim se prijateljem je odgovarjal, da trave in kamenja vidi dovolj v Atenah, a s travo in kamenjem da se pogovarjati ne da, nego le z njegovimi someščani. „Šviearija" se nama smeji nasproti, vem, da je marsikateri popoludan tudi Vaše zatočišče, kjer v družbi premilih družic srebate kavo in s pravično strogostjo razsojate o onej ali onem, o onem ali onej. „Eine strenge Sitteneomission!" Gospa, tudi jaz sem nekedaj hodil tja — ker ne-sem ravno sovražnik kavi — toda hodil sem v jutro, ne popoludne.) Razen mene hodili so še trije jednakomisleči gospodje in ker Vas morda ta hoja na kavo zanimiva, povem naj jeden akt iz nje. Mi štirje usilili smo se nekako mej stare goste in zagvojzdili smo se mej nje, kakor se zagvojzdi jeklena zagvojzda v hrastov panj. Na našej desni sedela je večja haut-volee, tu je bila domena par narodnjakom „prijaznih" advokatov, sovetnikov kranjske hranilnice in „Schulvereina", ter ženska in moška moda je imela po jednega zastopnika. Na levo je imel prvo besedo nek gospod, ki ven in ven ure navija, pa ne v uradu, kakor nek drugi, nego v svojej urami; le ta je obdelaval par tur- V „Novom Vremeni*' pojavljajo se često dopisi iz Avstrije o zadevah avstrijskih južnih Slovanov, razen Slovencev, o katerih nikoli nesem v teh pismih, podpisanih „Argus", čital niti jedne besedice. Kdo je ta „Argus", ne morem uganiti, no posebno lansko leto, ko je gostit v Zagrebu, pisal je tak galimatija, da se je vsak, ki nekoliko pozna razmere v Zagrebu, nehote moral smejati in pomisliti, da take neumnosti tako predrzno more pisati le kak , jeruzalemski dvorjanin", ker vsaka vrstica kaže, da je napisana samo za to, da bi za-njo plačali deset kopejk. Najkarakterističneje je n. pr., da Hrvatje Srbom kradejo otroke in jih krstijo po katoliškem obredu in pa, da ima zdaj največjo moč stranka jezuitska, katerej v glavi stoji „jezuitski pater Vojnovič" srbski renegat! Ko bi jaz osobno ne bil znan z dr. Kosto Vojne vičem že od 1878. leta in ne znal, da je on vkup z očetom prejel katoliško izpoveda nje, ko je bil star 8 let, ko bi ne vedel, da živi v Zagrebu samo ta Vojnovič, bivši rektor in od nekdaj vseučiliščni profesor, bi morda verjel neumnostim, ki jih „Argus" pošilja z Dunaja v „Novoj e Vreme". Te dni je pri sla 1 zopet dolgo, dolgo pismo, kjer govori, da Hrvatje pritiskajo, kjer morejo Srbe, da celo v narodnih šolah, kjer so sami pravoslavni, uči celo zakon Božji katolik! Da se Srbi ne uče čitati po cerkovno slavjanski, tako da v cerkvi ni pevcev in da v mnogih krajih za to svečeniki ne morejo „služiti obednjo" (mašo) in čitaj o samo „Časi" (horae). Ako je to res, to Hrvatom ne dela posebne časti in diši zelo po svobodoljubji Bismarcka; ako pa je preuveličeno, takrat naj tudi moji Zagrebški znanci meni vsaj zdaj verjemo, da so vsi žalostni kriki o preganjanji katoliške vere v Rusiji gola iz-mišljenost poljskih ,,patrijotov", ki v jezi, da nemajo svojega „krola", pikajo kakor škorpijon sami sebe. Ne katoličane, no Poljake drži rusko praviteljstvo na uzdi; rusko praviteljstvo dobro zna, da so oni vselej pripravljeni buntovati in skrivati pri sebi tuje emisarje, kakor so dokazali lani, ko je bila opasnost, da se Rusija in Anglija trčita v Aziji. Treba je poznati Poljaka, treba je videti, kako se on vede k ruskemu, kako prezirno govori o vladi in kako se jej ume prilizovati, kadar mu je treba! Da pa katoliške vere pravoslavno pravitelj-i stvo ne preganja, dokazuje najboljše Tiraspolska eparhija, katere škof ima sedež v Saratovu, odkoder se nikdar ni slišal še ne jedin glas o preganjanji, ker žive v njej samo nemški kolonisti. Koliko šuma je naredilo prognanje Vilenskega škofa Hrineveckega v Jaroslavlj, a o tem so molčali Poljaki, da je sestra Hrineveckega žena pravoslavnega popa! Ali ne govori dovolj o Hrineveckem to, da Be je on hlinil ruskemu praviteljstvu, dokler je bil še prost „ksendz" in (zastrelivši se potem) minister Makov predstavil ga je ruskej kuriji. To je papežu vzbudilo dvoumje, Hrinevecki je zato sam šel v Rim in skoro potem je bil — naznačen škofom. Ko pa je vlast bila v njega rokah, pokazal je, da je pravi Poljak, to je človek z mačjo naturo. Ponavljam: Poljake preganja in ne zastonj rusko praviteljstvo, a ne katolikov. V vsakej gimnaziji ali realnem učilišči, ako je le nekaj katolikov, praviteljstvo plačuje zakonoučitelja za-nje posebe, ako nerjev krog sebe, jezil se je nad poŠto in nje uradniki ter je strašno vzrastel, ko bi mu kdo ugovarjal. Pogovor obeh miz je bil navadno kaj glasen in šumen, dokler ni naša čvetorica stopila v sobo; potem se je polegel, potihnil in slednjič si mislil, da se le še usta drže ušesa. Bilo je, ko da jastreb pade mej jato kričečih vran in kavk. Toda to še ni največe hudo; najhuje je pač bilo, da smo sedaj govorili, kako je „Schulverein" razpisal nagrade profesorjem slovenščine zaradi njih zaslug za ger-manizovanje, sedaj, da se skoro počne zidati „Narodni dom" itd. itd. upliv teh pogovorov pa se je lahko bral na licih naših sosedov. Oni čas nesem nikdar čital političnih listov, kar na lica teh gostov sem pogledaval, kedar so bili zdolženih lic, znal sem, da nam je vlada vrgla zopet kako mrvico, kedar pa so jim lica žarela, kazalo je: „e pur si muove „fiir den Liberalismus". Necega jutra pa pride do naše mize kasirka Ana in pozdravi nas: „Tabro jutro!" Milostiva, da ste ga Vi videli našega urarja na ta pozdrav! Za-rudel je kot rak in strupeno jo je pogledal ubogo Tirolko. Tisto jutro pri vrgel jej je vsakdo od naše mize štiri krajcarje mesto dveh, drugo jutro pa smo zvedeli, kako je ndie deutsche Sittenkommission" je pod roko katoliški svečenik. Ali Hrvatje tako delajo? In vendar so moji znanci mislili, da mi je prislati izrezek iz Graškega „Volksblatta", kjer je natisnen referat grofa Platera o progajanji katoliške vere v Rusiji. Tam se mej družim piše, da katoliški ksendz „brez pasporta" ne sme iti nikamor, celo ne v bližnje mesto. Jaz nesem ksendz in ne Poljak, a vender ni jaz ni nihče ne more iti nikamor brez „pasporta*, ni Rus ni nihče. Ako je to Poljaku proganjanje katoliške vere, kaj naj je ruskemu pravoslavnemu? Ali je dolgo od takrat, ko so na Dunaji morali imeti potni list, ako so hoteli iti v Modling ? Jako žalostno je, da Slovani iščejo v Slovanih vere, a ne Slovanatva. In to konci 19. stoletja! Naj bi Živel vsak, kakor hoče, naj bi se križal, kakor bi hotel, da bi le v njem bilo slovansko srce. Slovanstvo moramo braniti, ker okolu in okolu so vragovi, katerim je obstanek in procvetaoje Slo-vanstva Hamletovsko vprašanje: „biti ali ne biti nam?" Naj se vsak Slovan zveliča „nach se«ner facon"; tako mislim jaz, je treba gledati pravoslavnemu na katolika, a katoliku na pravoslavnega, a glavno: kar nečeš, da bi drugi tebi delali, tega tudi ti drugim ne delaj. To je prva zapoved kristijan-Btva, na njej je ono sezidano. Kdor nje ne izpol-nuje, ni kriitijan, naj se križa z leve na pravo, ali pa s prave na levo. Nas Slovane je osoda razmetala povsodi; nas je „ko trave", a okroženi smo povsodi trnjem, ki grozi zadušiti nas; no tega nam ni dosti — izmislili smo si še: da moramo zavoljo vere grizti drug druzega. O šovinizem! Krutorogov. Politični razgled. Notranji" dežele. V Ljubljani 13. aprila. Vlada in državnozborsl&a levica sta se res skušali približati. Taaffe se je že pogajal z vitezom Chlumeckim, da bi prevzel trgovsko minister stvo. Pogajanja so se pa zaradi tega razbila, ker je vitez Chlumeckv zahteval, da se še nek drug levičar (najbrž pl. Plenner) pokliče v ministerstvo. Toliko pa najedenkrat vlada ni hotela odjenjati levičarjem, ker se je bala, da se ne zameri desnici. Ker II ruska trgovska zbornica ni dopustila, da bi se bil nek predlog stavil samo v češčini, so se Čehi pritožili bili na ministerstvo. Kakor poroča „Živnostnik", je ministerstvo pritožbo za Čehe ugodno rešilo. Cesarjevima Rudolfa je Mostarsko prebivalstvo jako navdušeno vsprejelo, zlasti mohame-danci. Beg Mostarski pozdravil je z navdušenim govorom cesarjeviča. Hercegovski vojaki in sicer ba-talijon Mostarski napravili so Špalir. Vsprejela sta cesarjeviča FML. baron Winterhalter in načelnik civilne uprave major Sauervvald. Cesarjevič je ogledal veliko mošejo, trg in Rimski most, ki drži cez Narento. Čez šest ur se je pa odpeljal nazaj v Metković. Nuncij hrvatske regnikolarne deputacije je obširen, obsega kakih pet tiskanih pol. V njem se zahteva, da mora biti hrvaščina tudi uradni jezik v skupnih zadevah na hrvatskoj zemlji. Premoženje Hrvatske ostane vzlic skupni upravi hrvatska svojina. §. 45, ki govori o sporazumljenem postopanji centralne in deželne vlade, se je rušil in to je pro- Dalje v prilogi. ~~^(f nad njo skazovala svojo avtoriteto: odslej nas je pozdravljala le: »Gut Morgen!" — Zakaj Vam to pravim, milostiva? Čez par dnij bil sem v družbi narodnjakov in kakor navadno — prepirali smo se. Nekaj jih je trdilo, da bi bilo dobro, da hodimo v kazino, nekaj da ne, a trdilo se je oboje — —. Vidite taki so nemškutarji, taki narodnjaki! Zadnji pa so jabolka od stare jablane in po jabolkih sodi se jabljana, milostiva! To neso kaj vesele misli, a pustiti Vam jih moram pri čaši kave, mene pa zove neusmiljen poklic in leteti mi je skozi drevored. Vrabci me še pozdravijo pred gradom s stare altane in menijo se, da se presele na mestne troške sedaj v mestno hišo, kjer pomečejo iz omare nekaj starih sklepov. Poletim mimo oficirjev, na uho mi bije „die Armeesprache", mimo uradnikov drvi me „die Aratsprache", mimo lepih Ljubljančank, poje se mi „die Staatsprache", to je sprehajajoči se Schulverein — čemu nam še nemške šole! To pa so sama jabolka naše jablane! Milostila, rudečica mi udarja v obraz, ušesa si tišim, zato oprostite do Cvetne nedelje sedaj, ker je žabe pustil, samo Še prepokornega Vam radikalca. Priloga ^Slovenskemu Narodn" tL 83. 13. aprila 1886. uzročilo znane dogodke v avgustu 1883. leta. Nadalje se zahteva reorganizaciju hrvatskih sekcij in trdi se, da se je prezirala deželna avtonomija pri raznih skupnih zakonih, oblastvih in mejuarodnih pogodbah. Nadalje se pritožuje, da se ne rabi hrvaščina pri železnicah in pri napisih na grbih. Zahteva se sprememba §. 17, ki se tiče zbornice ma-pnatov, ter poudarja, da se državni obračuni s Ur vatsleo pomanjkljivi in se v več ozirih skuša škodovati hrvatskim financijam. % nanje dr/avc. Vsa poročila, da se je nova srbska vlada sporazumela s Piročancem in Novakovicem, so bila izmišljena. Privrženci Piročanca in Novakovića se ne bodo udeležili volitve. Itistića nečejo podpirati, ker se na nje ni oziral, ko mu je bil kralj naročil sestaviti ministerstvo, ampak je hotel v ministerstvo poklicati samo svoje pristaše. Ministerstvo hoče pre-meniti ustavo v ugodnejšem zmislu, reorganizovati upravo in urediti finance. Popolniti hoče veliko šolo v Belemgradu z medicinsko fakulteto in strožje izvajati zakon o obligatoričnem ljudskošolskem pouku. V državnem gospodarstvu bode vlada, kolikor se da, štedila, da doseže ravnotežje v budgetu. Vojsko skušala bode tudi raaikalno reorganizovati, ker je vojna z Bolgari pokazala, da je njena sedanja organizacija pomaujkljiva. Da bi srbska vlada res izvela ta program, dvomimo. Svobodnejših na-redeb od Garašanina nikdo no bode pričakoval. Se danja vladna stranka pa finančnih razmer zboljšati ne more, ker se je korupcija že preveč ugnezdila v njeni sredi. Jedina pomoč bi bila, da se zmanjša vojska, toda tega kralj ne privoli. Če naprednjaki še pred vojno neso mogli ohraniti ravnotežja v državnem gospodarstvu, kako ga hočejo sedaj, ko bode treba plačevati obresti od dolgov, ki je je vlada naredila, da je mogla začeti vojno. — Liberalci mislijo sklicati velik shod 19. t. m. v Belemgradu, da se posvetujejo o postopanji pri bodočih volitvah in da postavijo kandidate. Nedavno je bolgarski vladni list objavil knezov dekret o osnovi in organizaciji generalnega štaba za bolgarsko vojsko. Dosedaj Bolgari neso imeli posebnega generalnega štaba. — Bolgarskim zakonom o občinskih in privatnih učilnicah in šolskem nadzorstvu razširila se je veljava tudi na Vzhodno Rumelijo. Poslednje dni so razni listi poročali o gibanji v Makedonci- V Bukureštu izhajajoč »Telegrami? je trdil, da ruski agenti ščujejo narod k ustaji in da ruski konzul v Solunu, Jastribov, mej tamošnjimi Srbi javno agituje, da bi se Stara Srbija pridružila Srbiji. O gibanjih v Mekedoniji se je že poslednje mesece jako mnogo pisalo, a vselej seje pokazalo, da so bila vsa poročila izmišljena. Slovanom sovražni listi pa posebno rac?' povsod stikajo ruske agente. Dopisnik „Zastave" imel je dolg pogovor z grofom Ignatijevom o balkanskih zadevah. Ko bi bila Bosna tako ostala, kakor je on želel, trdil je Ignatjev, bi Srbi gospodovali ne le v Bosni, ampak tudi v Starej Srbiji. Da se stvari za Srbijo neso tako ugodno razvile, ima se zahvaliti njenim novim prijateljem. Rusi dobro vedo, da bode Srbom avstrijsko prijateljstvo in kljubovanje Rusiji le škodovalo. O Bolgariji rekel je Ignatjev, da se mu kar smešno zdi, da hoče kak Bolgar brez sporazum-ljenja Rusije uresničiti one ideje, katero je sprožila Rusija in za kar je krvavelo 100.000 Rusov. Velika napaka je, da ima Bolgarija kneza, ki ni udan bolgarskej, slovanskej in ruskej stvari in da deluje proti tem interesom. Nadeja se pa, da bodo Bolgari spoznali svojo zmoto, vrnili se na pravi pot in znebili se tacega kneza. Razmere mej Rusijo in Avstrijo, po mnenji Ignatjeva, neso najboljše, prej ali slej prišlo bode do odkritega sovraštva. Avstro-ogerski listi in diplomati demonstrativno žalijo Rusijo v vseh balkanskih zadevah. Vse kaže, da pride do boja mej Avstrijo in Rusijo, če tudi Rusi sedaj tega ne žele. Ignatjev je nadalje rekel, da se ne boji Avstrije v orijentu, kajti on jo dobro pozna. Čim dalje bode prodirala v slovanske dežele, tembolj bode oslabela. V Bosni in Hercegovini postopa Avstrija, kakor bi ti deželi bili že njeni, toda se jako moti. Brez dovoljenja Evrope in velevlastij Avstrija ne more prisvojiti teh dežel; Rusija pa gotovo ne bode tega privolila. „Svjet", organ Komarov- pripisuje veliko po litiško važnost bivanju ruskega carja v Livadiji. Zmotnjave v Bolgariji, pravi ta list, opominjajo Ruse na važnost Črnega morja za Rusijo. Izhod iz Bospora v Črno morje mora priti v ruske roke Car bode že znal ceniti Črno morje kot rusko morje. Povedali smo že, da socijalistični agitatorji močno širijo svoje ideje mej kmetskim prebivalstvom v Italiji. Vlada vedno bolj spoznava nevarnost, ki utegne navstati vsled teh agitacij. Prefekti in župani v Lombardiji so dobili že ukaze, da naj z vsemi postavnimi sredstvi zabranjujejo socijalistiške shode, ki se sklicujejo ob nedeljah in praznikih po kmetih. Položaj v ISeBgiji se zopet hujša. Okrog Charleroi so vsi delavci ustavili delo V premogovnikih v Martiuetu, Cliatelineau-u in Giliy-ji ne dela noben delavec več. Grad direktorja premogovnika v Gilly-ji, Clerxa, je v veliki nevarnosti pred delavci. Vojaščina se je tja odposlala. Delavci v predilnicah v Ninove-u zahtevajo vsaj dva franka plačila na dan in da se odpravi kupovanje živeža z „bonsa-i. Delavci pri železnici v Gentu tudi nečejo delati; ker se njim je ponižalo plačilo. l*rii.ska vlada misli, da z znanimi protipolj-skimi predlogi še ni dovolj storila za ohranenje nemštvu v vzhodnih provincijali. Sedaj zahteva od deželnega zbora fa 3,600.000 mark za podporo nemških dijakov, kateri bodo potem zavzemali v vzhodnih provincijali državne službe, pospeševanje nemških višjih dekliških šol in grajenje poslopij za nove nemške ljudske šole v teh krajih. — Kulturni boj v Prusiji bliža se koncu. Papež je privolil v zahtevo Bismarckovo, da bode vsak škof moral poprej objaviti vladi, koga misli imenovati župnikom. Vlada bode imela pravico, potrditi predlaganega ali ga pa odkloniti. V Rimu so se temu dolgo ustavljali in so se šel i udali, ko se je Bismarck izjavil, da drugače ni misliti, da bi gosposka zbornica privolila v kake premembe obstoječih zakonov. Sedaj misli vlada deželnemu zboru predlagati obširno revizijo majskih zakonov, ker papež to želi. Teško je odločiti, kak upliv so napravili Glad-stonovi irski predlogi na angleško prebivalstvo. Večina Londonskih listov je odlocro proti predlogom. V proviucijah so pa le konservativci proti predlogom, 1'beralci so pa celo zanje vneti, samo proti temu imajo nekatere pomisleke, da se hočejo irski poslanci popolnem izključiti iz državnega zastopstva. Škoti so večinoma proti Glad>tonovim predlogom. Liberalni poslanci v zbornici pa omajujejo. Gladsto-nov izvrsten govor jih je mnogo pridobil, kateri so bili poprej nasprotni. — Hartigton se je odločno izjavil proti Gladstouoviin predlogom. Poudarjal je, da ob volitvah narod ni nič vedel o tem On se nadeja, da bodo ti predlogi zavrženi in da bodo vse stranke kakor jeden mož branile skupnost države. Ravne tako odločno se je Chamberlain izjavil proti irskemu parlamentu, ako se ne dajo jamstva za jedinost države in prednost angleškega parlamenta. Obema je odgovarjal jako dobro John Morlev, ki je velik prijatelj Ircev. Rekel je jima, da ne spoznata težavnega položaja. Ko bi se zavrgli ti predlogi, bi se morala s prisilnimi uaredbaini zatreti narodna liga. To bi pa bilo jako nevarno. Kdor pozna to nevarnost, bode gotovo za politiko spo-razumljenja. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 8. aprila. Predseduje župan g. Grasselli. Navzočnih je 22 mestnih odbornikov. Overovateljema zapisnika denašnje seje imenuje gospod župan odbornika N i č-mana in Vel ko vrh a. Odbormk Potočnik poroča v imenu združenih odsekov finančnega in stavbenega o gradnji bolr'ce za silo. Poročevalec pravi, da je došlo devet posamičnih ponudeb, za vso delo pa tri. Na te se je ozirati. Ponudniki so: Fran Peterca, Tonnies in kranjska stavbena družba. Ponudba g. Fr. Peterce je predraga, ker je le 39 gld. pod razpisano ceno (28.477 gld.). Tonnies prevzame zgradbo, ako sme j uporabljati svojo opeko iz Kozes z odpustom 6Vi°/o j in oko se kiije bolnica s skrilji za 26.735 gold. Ponudba kranjske stavbene družbe je za 235 gld. od dveh druzih ponudeb cenej a. Združena odseka razpravljajoč vprašanje, ali bi se kvilo s skrilji ali z opeko, odločila sta se za prvo, kajti s skrilji krita streha je gorkeja, bode tedaj gotovo bolje ram'a za bolnico, kakor tud' za nastanjenje vojakov, v kateri namen 'ma bolnica tudi služiti. Sploh pa je pomisliti, bi li vojni erar, r'co se krije z opeko, poslopje v podstrešnjih prostorih sploh odobril za nastanjenje vojakov. Zatorej nusvetujeta združenu odseka, da se bolnica za silo krije s skrilji •n da se izroči ta s fiskalnimi cenam* na 28.517 gld. 70 kr. proračujena stavba kranjski stavbeni družbi na podlagi ponudbe izročene 20. marca za 2G.500 gld., tedaj z odpustom 7'7 °/0, mestnemu magistratu pa se naroČi, da potrebno ukrene, da se sklene s stavbeno tiružbo pogodbo, da ista kavcijo popoln« in stavbo t-ko j prične. Pri glavnem razgovoru popi ime besedo podžupan g. Petričič. On pravi, da ga ji ko veseli, da je konjska stavbena d»užba stavila za vojašnico tako ugodno ponudbo, da je sploh mogoče zidati vojašnico. Pri vsem tem pa bi govornik le pripo ročal in nasvetoval, da se gradnja bolnice za silo izroči tvrdki Tonnies, kajti ako se sedaj slednje ponudba ne vsprejme, morda nikdar več ne bode stavila ponudbe za kako zgradbo. Saj ima kranjska stavbena družba, ako hoče mestno vojašnico dobro in solidno zidati, posla dovolj, in ni se jej treba ozirati na to stavbo. Premisliti pa je, da ima mestna občina izvršiti še dokaj stavb, tako prav kmalu mestno ljudsko šolo. Sploh pa se zdi govorniku ponudba popolnem pravilna, zatorej nasvetoje. ne s političnega stališča, ne iz antipatije proti kranjski stavbeni družbi, da se izroči stavba bolnice za silo tvrdki Tonnies. Župan Grasselli omenja, daje pravilno ponudba za stavbo bolnice predložila prej tvrdka Tonnies. nego stavbena družba. Poročevalec Potočnik pa trdi, da je stavbena družba |>rej stavila ponudbo. Ako je zadnja pozneje izročila ponudbo, za koliko bi napravila opečno str ho je to le dopolnilo, ne pa dodatna ponudba, (NachtragsotFert) Župan g. Grasselli naglasa, da se je to zgodilo šele po magistratnej seji, ko se je začelo razpravljati vprašanje, ali bi se krilo s skrilji ali z opeko. Odbornik Nolli misli, da je najprej bistveno rešiti vprašanje, bode se li krilo s skrilji ali z opeko, potem se bode še le določilo, komu naj se zgradba izroči. Odbornik Klein pravi, da mora z obrtnij-skega staMšča vendar v prvi vrsti priporočati, da se odda gradnja stavbeni družbi kranjski. Ista je za 235 gld. ceneja, nego Tonnies, ima pa še to prednost, da podpira domače obrtnike. Govornik se Bpo-minja, kako je bilo, ko je Tonnies zidal tovarno za lim Takrat so se obrtniška dela, kolikor jih Tonnies sam ni mogel dogotoviti, oddala obrtnikom v Gradci, Ljubljanski obrtniki pa so imeli lopo priliko, hoditi gledat, kako delajo Graški obrtniki in odneso zaslužek iz dežele. Saj ima mesto še velikansko stavbo, to je vodovod, ki gotovo ne odide Tdnniesu. Odbornik Gogola opomni, da ima'pri'Ttin-niesu nad sto domačih delavcev zaslužka, Stavbena družba kranjska pa ima mnogo inozemcev. Konkurence ne gre nikakor odbijati, kakor se to godi'pri razpisih za cesarski rudnik v Idriji, kjer se mnogokrat vsprejme tudi višja ponudba. Ako se danes vse izroči kranjski stavbeni družbi, mislila bode, da ima vse mestne stavbe popolnem v vreči. Odbornik dr. vitez Dleiw ei s- Trs teniški naglasa, da ne gre ozirati se samo na stavbeno družbo in opomni, kako izvrstno in v občno zado-voljnost je zidal Tonnies blaznico na Studenci. Pri tem je še naglašati, koliko k tanjskih delavcev služi svoj kruh pri Tbnniesu. Tonnies bode tudi jedini, ki bode stopil v konkurenco za zgradbo nove mestne ljudske šole, zato naj se stavba bolnice izroči Tiin-niesu. Župan Grasselli osvetljuje pravilnosti , ponudeb in naglasa, da je jedina ponudba Tbnniesova bila pravilna, ker se je podvrgel vsem stavbenim pogojem. Poročevalec Potočnik opomni, da je bila v prejšnji seji mnogo govora o Vrhniški opeki, danes pa se o tem molči, dasi Tonnies v svoji ponudbi pravi, da bode zidal samo z opeko iz Kosez Ponudba kranjske stavbene družbe je ugodneja. Odbornik dr. vitez Bleivveis iz zdravstvenih ozirov nasvetoje, da se poslopje krije s skrilji, odbornik Valentinčič predlaga tajno glasovanje (po listkih), odbornik Velkovrh je za to, da se poslopje krije z opeko, kar bi bilo ceneje in za vojake ugodneje. Njegovemu mnenju pridružita se tudi župan Grasselli in odbornik Pa kič. 'Pri glasovanji, se li krije poslopje z opeko ali .pa.s skrilji, obvelja poslednje. Za opeko bilo je samo 8 glasov Pri glasovanji po listkih bilo je 13 glasov za Tonniesn, 9 za kranjsko stavbeno družbo. Tonnies bode torej za 2G.735 gld. zidal bolnico za.silo, katera bode krita s krilji. Potem se vsprejme predlog odbornika G o gole, da ako se ne uporablja Vrhniška opeka, .kakor je zahtevano v §. 20 stavbenih pogojev, naj se dotična vsota odtegne, kakor tudi predlog odbornika Žagarja, da ae Tonniesu izrazi mestnega odbora gotova nada, da bode pri tej stavbi uporabljal same domače obrtnike. Odobre se potem še profesorja T. Zupana predlogi o nekaterih računih za šolske potrebe na realki in prvi mestni ljudski šoli, ter seja zaključi. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko |našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi notice „Bistriški Raswoschogga. Raswoschegg je našim čitateljem že znana osoba. Ko so bile lani volitve, zaprl je samovoljno narodnjaka Ludovika Kresnika iz ČreŠnjevca in ga imel tako dolgo zaprtega, da ni več mogel k volitvi v Maribor. Zaradi tega je Raswoschegga okrožna s o d n i j a v Celji zaradi zloči na javuega nasilstva ob sodila na 6 tednov ječe. Kasacijsko sodišče ovrglo je sodbo iz formalnih tarokov. Vslpd t* ga bila je v 10. dan t. m. pred okrožnim sodiščem ( Celjskim nova glavnu obravnava In mi tej obrav- j navi je Celjsko okrožno sodišče Razvvo- : schegga oprostilo. — Dauašnjej številki do ; dali smo dve strani priloge. — (Dopolnilna volitev) v mestni in deželni zbor Tržaški za V. okraj bila je preteklo ne- i deljo, dne 11. t. m , v Trebčah; g. Matej Zivic žalibože ni prodrl, d"bil je samo 166 glasov. Izvoljen . je Anton Danen, ki je dobil 206 glasov. — (Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti) imela je v scboto javno sejo, pri kateri je naš rojak in akademije redni član, g. Matija V a 1 j avec predaval o rabi besede „črez", ■ v slovenščini in kajkavščini pred 50 leti. — (G o s p. Žužek,) C, kr. inžener, bivši I mestni odbornik Ljubljanski, premeščen je v Kranj. — (Dr. Fran S t a w a,) štabni nadzdravnik prve vrste in vodja garnizijske bolnice št. 8 v Ljub- \ ijani, premeščen je k 9. vojnemu poveljstvu. — (Zaroka.) Gospod Fran Cucek, c. kr. ; sodnijski pristav v Ljubljani, zaročil se je z gospo- j dično Franjo Ž u ž k o v o. — (G. Viljem Lukež,) železniški uradnik in reservni častnik, ki se je pred tedni na Pragar- j skem ponesrečil, umrl je preteklo soboto v bol niš- i niči v Mariboru. Ker nikakor ni pustil, da bi mu ! nogo odrezali, se mu je prisadilo in prisad končal j je 23letno nadobudno življenje. Pokojnega prepe- ; Ijali so v Ljubljano. Pogreb je bil včeraj popoludne ob 5. uri. — („Rogača") osmi list je izšel danes z različnim in prav izvrstnim gradivom ter muogo brojnim i ličnimi podobami. Ta list zopet kaže, da se urednik trudi zadovoljiti svoje naročnike ter pomnožiti njih število. Osmi list se je razposlal samo predplačnikom, kdor ga torej želi še prejemati, po ravna naj nemudoma svojo naročnino. „ Rogač" stoji celo leto 3 gld., polu leta 1 gld. 50 kr., četrt leta 80 kr. Naročnina naj se pošilja upravništvu v „Narodno tiskarno" v Ljubljani. — (Čitalnica Ljubljanska) priredila nam je predvčeraj zvečer zopet društvenobesedo. Vspored imel je samo 5 točk, a te bile so izdatne. Nova je bila samo Soedermannova „Kmetska svatba", katero je mešani zbor tako vrlo pel, da bi jo bili prav radi čuli Še jedenkrat. Gospića K o b i 1 č e v a in g. Josip Mater svirala sta Brahmsove „Oger-ske plese" št. 7 in „Slovanske plese" št. 8 četve-roročno na glasovirji, ter izvabila mnogo pohvale. G. Razinger pel je Rubinsteinovo „Asro" in Iv. pl. Zajca „Lastavicam". G. Razinger je kot izboren pevec itak poznat, včerajšnja samospeva sta pa posebno ugajala in odobravanje bilo je posebno intenzivno. Najlepša točka bila je zadnja: Trospev in zbori iz Kreutzerjeve opere „ Prenočišče v Granadi", to pa največ zategadelj, ker je zopet jedenkrat nastopila gospa Svetkova. Njeno petje bilo jo krasno. Glas jej je vedno jednako zvonk in Čil, in najtežje stavke pela je z lahkoto in vzgledno gotovostjo. Gospoda solista Pfibil in Štamcar sta sicer tudi jako dobro pela, a gospa Svetkova ja je zatemnila. Njej donelo je v prvi vrsti poslušalcev burno odobravanje. Glede te točke se je opazilo, da je glasovir nekoliko previsoko uglašen. Gospa Svetkova je včeraj sicer „cis" z lahkoto pela, glede sodelujočih pa bi menda kazalo, ko bi se to preinačilo. Po pevskem oddelku predstavljala se je igra „Domači prepir". Igra je sicer stara, proigrana, a vender vedno še mikavua, treba samo, da se dobro predstavlja, kar pa predvčeraj v polnej meri ni bilo. Igralo se je sicer deloma dobro, a pravega uspeha smo pogrešali. — (Politično društvo „Edinostu) volilo je v občnem zboru dne abriviilb navad, nadalje slabotno »tanje, kožne bolezui, Se tako laHtaraue rane, griute, izpadanje la«, trganje in revnintlseui, vse žeiittke bolesni. TrakulJ© odstranimo po posebnoj metodi, celo pri otrocih v malo urah Kilove ozdravimo na racijonalni način z našimi po novejših metodah napravljenimi pasovi za kilove, sioer počasi ali gotovo. Prosimo pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolozni s poštno znamko za odgovor. (709-18) Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). Poslano. P. đ. Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani. Na Vaše „Poslano" v „Slovenskom Narodu" od dne 37. t. m. odgovoriti imam sledečo: Postite Vi mojo osobo v mira in jaz pustil bodem Vašo. Ker ste me pa zadnji čas na tako neosnovan način napali, bila je moja dolžnost napade odločno zavrniti, od Vas pa dokazov zahtevati, kar tudi danes še zahtevam. Se ve da, Vi me preveč zaničujete, da bi mi dokazali, česar mi dokazati ne morete. Ce mislite, da bi si jaz v čast štel, ako bi mi Vi odgovorili, se jako motite, ker za to, gospodine, zdite se mi celo premalenkostna osoba. Kaj hočete s tem doseči, da ste po vsem Slovenskem zatrobili, da me zaničujete, ne vem. Tega Vam nikakor ne prisojam, da bi si bili mislili, da bode vsa Slovenska z Vami jednoglasno v Vai rog zatrobila, ker take misli bile bi presmešne. Ce pa mislite, da bodem jaz radi tega pred Vas na kolena pal ter Vas ponižno prosil spoštovanja, se zopet jako motite, ker vedite, da se za to, me Vi li spoštujete aH zaničujete, toliko brigam, kakor za lanski sneg. Dunaj, 29. marca 1886. (255; pravoslovec. Tufcl: ~~ 10. aprila. Pri Nlonm Krtlgkula z Dunaja. — pl. Kreschel iz Ljubljane. — Rubelli iz Gorice. — Weil, Kulka, L0wy z Dunaja. Pri malici t Silberstein z Duuaja. — Bieder iz Celovca. — Manhart, Tomelev z Dunaja. Meteorologično poročilo. 1 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebu ; i Mo-krina v mm. A „ 1 _ •c 3* o 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 726-28 mm. 723- 12 mm. 724- 83 mm. n-e0 c 18-2" C 7-3° C si. zan. si. svz. si. j z. ODI. obl. obl. 1650nm. dežja. 11. aprila. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 726- 34 mm. 727- 14n. 729 03 mm. 7-8° C 12 0» C 6 4° C si. jz. si. vzb. Sl. BVZ. obl. Obl. jas. 2-00 mm dežja. Srednja temperatura 124° in 8-7", za 34° nad in 0-3* pod norma lom. 3Z)"CL:n.a,3sl£:£i "borza. dne 13. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........85 gld. 25 250 gld. 100 fcld. London .... . . Srebro......... Napol. ..... C. kr. cekini . . Nemške marke 4°/„ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogrtka zlata renta 4°/0 . . „ papirna renta 5°/0 . . 6*/, štajersko zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/„ 100 gld. Zemlj. obČ. a v str. 4'/t0/o zillti za8t- listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Budolfove srečke.....10 r Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. Poslano. 85 gld. 25 kr. 85 n 40 114 20 101 fl 70 n 876 — 294 rt fO 125 n 95 n 10 n 01 n a 5 a 93 61 % 65 128 fj 50 ti 170 n 60 ■ 103 65 s 95 a 15 105 — 116 IV 60 i 126 b 75 118 n 75 ■ 98 n 60 m 180 — 18 n — * 117 • 20 207 * 10 n (3—13) najčistije luine KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas likoias liek proti trajnom kašlju plućevlns 1 žoludoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, H INKE MATT0NIJA Karlovi vari i VVidn. I^odLd @m fetiša na Brezovici pri Ljubljani, tik velike ceste blizu farne cerkve. V hiši je sedaj krčma in obrtnija. Pri hiši je lep gostilniški vrt z živo ograjo, velika njiva, 4 orale gozda, lepo zaraščenega. Cena tri tisoč gld. Več o tem se izve pri Janezu Zorel v Uradiš*! fit. S. (256—1) Razglas. Ker bode letos sv. Jurij na veliko soboto se bo preložil na veliki Četrtek 22. aprila. Škofjaloka, dne 16. marca 1886. Valentin Sušnik, (241-2) župan. „Kako sem se jaz likal/' Povest slovenskega trpina v poduk in zabavo. Sestavil in spisal J. Aleiove«. 35 pol v osmerki. Dobiva se za znižano ceno 1 gld. izvod, po poŠti 10 kr. več, samo pri Antonu Obrezi, kljnčarake ulice št. 3, IU. nadstr. „Ne v Ameriko!" Pojest Slovencem v poduk, od istega pisatelja, za znižano ceno 60 kr., po pošti 5 kr. več. (231—2) Semenj na Igu, ki bi imel biti dne 3. maja, bode prej, in sicer v torek 2©. aprila t. 1. (254) Županstvo na Igu. Dobro seno za krmo goveje Sivine proda se pri gosp. Jarnell Černe-tu, Sv. Petra predmestje hiš. štev. 87, v Ljubljani. (261) Učenca, ki se želi tapetniškega rokodelstva dobro in temeljito izučiti, vsprejme takoj Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Klju-čarske ulice 3. (240—3) 100 met. centov dobrega, lepega sena s travnikov proda. (25&—1) J?\ milioli v Braslovcah pri Celji. Št. 5393. (247—2) Br. 100. Natečaj. Prostovoljna dražba. Zemljišča, spadajoča v zapuščino Janeza Dimnika z Viča h. št. 12, vložna št. 397 ad Dobrova, vložna št. 34, 35, 36 in 37 ad Vič, cenjena na 3515 gld., bodo se po prostovoljci dražbi dne 16. aprila lS&O. 1. dopoludne od 9. ure naprej na lici mesta na drobno prodajala, tudi pod inventarno ceno, s tem pristav -kom, da si prodajalci pridrže pravico, prodajo tekom osmih dnij odobriti ali pa ovreči. C. kr. mestna delegirana okrajna sodnija v Ljubljani, dne 24. marca 1886. Hiša na prodaj v £kof)t I.okl na Gorenjskem, s prodajalnico in ve čimi stanovanji, s kletjo in hlevom, z dvema njivama in jednim travnikom, jako ugodna za kupčijo. — Zadnja cena 3500 gld. Prodaja se prostovoljno zaradi družinskih razmer. Natančneje se i-ve pri lastniku Fr. Ilajt-u, Poljanski nasip h. št. 48 v Ljubljani. (229—3) Št. 5 7 69. (228-3) Ustanova. Pri podpisanem magistratu je za tekoče leto podeliti ustanovo za dekliško balo v znesku 100 gld., katero je mestni odbor Ljubljanski povodom srebrne poroke Njiju Veličanstev osnoval 1879. leta. Pravico do te ustanove ima pošteno, ubogo in v Ljubljansko mestno občino pristojno dekle, ki se je od 24. aprila 1885. leta sem omožilo. Prošnje podprte s potrebnimi spričevali uložiti je tukaj do konca meseca aprila 1880. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 31. marca 1886. Župan: Grasselli. Pri rudniku „Ilirsko zlvoarebrne rudniške dražbe** pri sv. Ani pri Tržiei odda se mesto (Steiger). Prosilci, kateri se morejo izkazati z dobrimi spričevali o praktičnem delovanji in zmožnosti v rudarstvu, vešči nemščine in slovenščine, ulože naj svoje prošnje vsaj do 19. aprila t. 1. pri obratnem vodstvu omenjene družbe v Tržiči, Gore jako. Plača 45 gld. na mesec, prosto stanovanje, kurjava in svečava. (253—1) (201—5) Služba občinskega zdravnika s sedežem v trgu Mozirje gornjegradskega sodniškega okraja na Štirskem se bo 1. luafnika t. I. oddala z letno nagrado 200 gld. iz okrajne blagajnice in 100 gld. od mozirske občine. Računi o leče nji ubogih se bodo iz okrajne blagajnice posebno plačevali. Doktorji vsega zdravilstva imajo prednost, ki dokažejo tudi, da so zmožni slovenskega ali saj katerega jugoslovanskega jezika ustno in pismeno. Prošnje b priloženim krstnim in ^domovinskim listom in z dokazi o dosedaujej praksi naj se do SO. aprila t. 1. tukaj vlože. Od okrajnega odbora Gornji grad, dne 20. marca 1886. Namestnik okr. načelnika: Ant. Ooričar. Josip Ambrožič-eva c. kr. izklj. priv. tovarna za izdelovanje gredeš in grebenov za volno v Ljubnem na Gorenjskem priporoča se za izdelovanje vseh vrst 55 V premogovniku v Soardonl (Bosrdons) dobi več dobrih premogokopov (Hauer) in prevaževalcev (Forderer), 2 kovača in 2 tesarja takoj delo. Zaslužek rudokopov proti pogodbi na dan povprek 1 gld. 35 kr. Dnevni zaslužek rudokopov 1 gld. 20 kr. Navadni dnevni zaslužek kovačev in tesarjev 1 gld. 40 kr. do 1 gld. 60 kr. Pri dobrem obnašanji se bode povrnila tudi pot od Trsta sem. Pismene ponudbe kovačev in tesarjev odgovarja vodstvo dalmatinskih premogokopov, (250—1) Seardona v Južne) Dalmaciji. J Med v satov j i e, Ko. 30 3cr. Garantiran pitanec v škatljah po 6 Ko., Ko. po 60 kr., škatlja 30 kr., se pošilja po poŠti proti predplačilu ali povzetji. V škafih na debelo ceneje. OROSLAV DOLENEC, svečar, (84—10) v Ljubljani, Gledališke ulice. p Velika partija k^s-ud (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po gld. ».75 * Storcli v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 A Kri čistilne boBljice so se vBOlej sijajno oavedočile pri nabaManJi *Io-vedkega telesa, glavobolu, navalu krvi, otrpnenih udih« skaseneui ielodci, pomanjkanju slasti do |edi|, Jetrnib iu obl-Htnili boleznih, in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna Škatlja samo 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jedeu zavoj se s pošto ne razpošilja. — Prodaja (650—24) »LEKARNA TRNKOOZY" gC zraven rotovža v ubijani. nuj Razpošilja se vsak dan po pošti. M t > ► ► za volno in pavolo. (232-1) C. *W» kr. Kopališče na Štajerskom. (244—1) Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogr.-zap. žel. Začetek sesije 1. maja. Alkalično-murijatične in železne-kiHline, Inhalacije suirečevja in razpršene vrelcev« slanice, (tudi kabine za posaiuičnike), pnevmatična izba 8 prostorom za devet osob, veliki respiracijski aparat, su meča ogljeno-kisla kopališča, jeklene, studenčoe in kopeli smrekovih bocek, mrzla kopanja iu hydro-patif-na zdravila, kozje mleko, gorko kravje mleko v »osebno zato zgradjenej zdraviluici z mlekom. Podnebje: stanovitno i u zmerno vlažno toplo. Vi-ss*==^ MČIna nad morjem: 300metrov. >ST*/^V Stanovanja, mineralno vode iu vozovi naročajo se pri vodstvu Oloiehenberskih kopeli. 64770^7971 Prodaja posestva. >» močvirji. Karolinška zemlja, proda se iz proste roke lepo posestvo, obstoječe iz hiše, h'eva, poda, kozolca in 21 oralov obdelane zemlje, na katerej je še veliko šote. Kupnina se lehko plača v devetih letih, četrti del pa koj po sklenjeni pogodbi. Kupci naj se oglase pri posestniku Fran Rirrstnlkn, na Karolinški zemlji it. 5. (259—1) l*S3 Cvet zoper trganje po dr. m a 50 k r.. zoper protin ter revaiatizem, trganje po udih, boleeiie v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V svojem učinku je nepreseg^jiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov. Prodaja («46—24) jj it lervi iK\iiO*istvv postal in se tplošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja is na frasklrane dopisa na vso kraja proti poštnemu povzetju svote. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povsod Izrecno dr. Rosov zdravilni balzam iz lakarae B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako bo zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Bosovega adravilnaga balzama. Pni vi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnoj zalogi izdelovalca B. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu" v'Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Ploooll, lekar; V11J. Mayr, lekar; Eras. Birsohitz, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozy, lekar. V Pob toj ini: Fr. Baooaroioh, lekar. V K r a n j i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rlzzoll, lekar; Ford. Halka, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: O. Chrl-stofolettl, lekar; A. de GlronooU, lekar; R. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Josip Warto, lekar. V O g loj i: Della Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leltenburg, lekar; O. Prendinl, lekar; O. B. Fo-r&boaohl, lekar; Jak. Serravalto, lekar; Anton Suttlna, lekar; Karol Zanettl, lekar. fla?" Vse lekarne ln vodje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-OgrskeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: E=»ra,žilr© đ_orr^.a-6e zM-eozil© zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako ho ženam prsa vnamejo ali s trdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri Črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi. V i kutiji en h po 23 i m 3S (252—1) Balzam za uho. Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj. Izdatelj ln odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne". 3664 88 1991