ST. tti V CSELJU, CETRT&K 9. OKTOBRA S3§9. LETQ I. Izhafa vsak torek, četrtek in aobato. — Cena s Za celo leto 36 K, 2n pol I eta 18 kron, za četrt leia 9 K, :a I mcec 3 krone. Posamezna r?evi!Ua eJtane 40 vinarjev* Na pismcue naročbe brez pošiljatve dermrja se ne moremo ozirati. Nslročniiil naj pošiljajo naročnino po po.Mni nakaznici. Reklamacije fik-iie lfsta so poštnine proste. Ne- irajiklrani dopisi se ne sprcjemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Uredniötvo in upravni&iYo se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Strossmajerjeva ulica of. 3. Oglast se računajo po porabljencm prostoru in 8icer: za navadne oglase po 30 v od 1 mm, za poslana, na- inanila občnih zborov, nazitanila o smrti, zahvale itd. 50 » od 1 mm, za reklamne noilce med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4vrste) 4 Km Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 65. IZBfiJA BN TIS&A ZVEZNA TISKARNA V CELJU. BBB 0DG0V0RNI UREDRHK VEKOSLAV SPINDLER. Fin. komisar I. SATLER: Ali potrebujemo inozemski kapital? Po koiičani petlelni svetovni vojni, ki je povzročala le pustošenje in vodiia delamržnost, prihajamp v dobo, ko se bo rnorala razviti v vseh panogah narodnc- ga gospodarstva zopct intcnzivna pro- dukcija. Treba je zbrati vse raztresene in vzbuditi vsc specc sile ter jih postavi- :i po dolgem-odmoru znova v službo vse- splošne produkcije. Nasa zcmlja je rotfo- vitna in bogata na vseli potrebnih iuda*i ter taka le pridnili in podjetnih rok, KI tivignejo v njej zakopane zaklade. Vpra- šanje produkcije je danes prvo vprasauje in jc treba nieimi posvetiti eim najveC pozornosti. Od tega vprašanja je v polni meri odvisna ureditev denarno^a vpra- Sanja, katero je brez urejene produkcije nembgoče trajno urediti. 1 Za proizvajanje in vstvarianje novih vrcjsJnosti pa je treba kapitala, zmo/.nilj rejlpogoju, t. j. o kapitalu ter razisko- vati. da-li nam zadostuje v zgornjo i-vr- «"» doniači, ali ee je morda k temu po- 'rcben inozemski kapital. Naša javnost. •:i pozna vse slabe lastnosti krone in tudi ifinarjii ne zaupa, je prepričana, da nan: ^e v svrho gospodarskega dvignjenja po- irebcn neobhodno tuji kapital. V tcj zmo- ii živijo zlasti Ijudje. ki ne znajo razloce- vati vloge lastnega kapitala od vloge tn- jega kapitala v narodnem gospodarstvn in ki ne pomislijo, da -sta domaei in tuji kapital dva heterogena faktorja, ki se lahko udejstvita le vsak v svojem odka- zanem okolišu. Razmišljajoč vprašanlc o potrebi tujcga kapitala, si moramo bit] najprej na jasnem glede vloge, ki jo igra v notranjosti kakc države inozemski ka- pital. Inozemski kapital, naj se razod^va v katerikoli obliki (valuti, devizah, iwje- tem kreditu). nam more koristiti le v Po- trebi nabavc inozcmskih potrebščin. Ako si izposodimo v Ameriki n. pr. 100 mili- joriov dolarjev, nam more to posojilo ko- ristiti le v svrho poplačanja terjatev, ki jih ima Amerika proti nam za dobavlje- no blago. Drugc nego to vlogotnji kapi- tal v tuzemstvu ne more igrati. Tuji de- nar in druga tuja plačilna sredstva vt- Ijajo izven države, v kateri izvršijo svo- jo placilno funkcijo, le kot blago in inis- jo z ozirom na kraj in eas svoj različen kurz. Le tedaj in v toliko, v kolikor se tiija plačilna sredstva lahko zamenjajo po kurzu pri bankah za lastna placilna sredstva, nam more koristiti tuji kapital kot plačilno srcdstvo v tuzemstvu. Tuji kapital v svrho produkcije bi rabili leta- krat, ee bi bilo v to svrho potrebno na- baviti v inozemstvu surovin ali strojev, ki bi jih ne bilo mögoee poplaeati z cven- tualnim aktivnim saldom plaeilne bilan- ce. Država, koje plaeilna bilanca izkazts- je aktiven saldo, bode torej lahko pogre- sala tuji kapital, izvzemši sliičaj, da so mimogredc potrebne v državi veeje ln- vesticije, za katere se mora nabaviti ma- terijal v inozemstvu. Nabava maierijala v inozemstvu pa jc upravičena le tcdaj, ako se ga v tuzemstvu samem ne more dobiti, ali pa če je nabava tamkaj dostl cenejša nego v tuzemstvu. V vein sltii- njein slueaju je nabava v inozemstvu pad upravičena iz zasebnih gospodarskili ozirov, ker si zasebnik v svojem gospo- darstvu vsled cenejšega nakupa iujlsaj prihrani. Cenejša nabava v inozemstvu pa odvisi deloma od ugodne lastne pla- čilne bilanee, ki povzroeuje ugodne va- lutne in deviznc kurze. V slučaju dosled- nega in prekmernega kupovanja v ino- zemstvu pa mora nastati pasivna trgov- ska bilanca, ki ima za poslcdico vb po- manjkanju posebnih tcrjatev proti iuo- zerastvu pasivno plačilno bilanco in vsled tcga neugodne valutne kurze. Z oziron; mi to mora jo postati cene neugodiiejše in kupovanje v inozemstvu, v koiikor gre za potrebšeine, ki se jih more nabaviti tudi v tuzemstvu. mora slejaliprej prene- hati že iz lastnega nagilja kupovalcev. V iuteresu države pa je, da takšen uvoz prepove ali zabrani potom uvedenja pri- merne carine ter omogočuje uvoz le onlli potrebščiii, ki jih v notranjosti državc sploh ni mogoee proizvajati ali nabavill. Kupovanje v inozemstvu mora biti vslea naravnega strcmljenja po aktivni plačilni bilanci in ugodnili valutnih kiirzih v go- tovih ozirih omejeno in se sme vršiti Ie v slučajih nujne potrebe. Pri tern je sevo cia upravičeno iiarodno-gospodarsko v.n- eelo, da je treba doma proizvajati le en«, kar se da proizvajati s primeroma nia- lenkostnimi stroški, a kupovati v tujini ono, kar tujina proizvaja cencje nego tu- zemstv.o. Razven v zgoraj navedenih shičajili nam tuji kapital ne more koristiti in ne- razumljivo je, da se oglašajo časopisi po- gosto-s tako obupnim hrepenenjetn po tujem kapitalu, brez katerega se baje nc moremo gospodarsko dvigniti. Za razvoj domače produkcije nam je treba pred- vsem zadostneglavnice: duševne fn te- lesne ter seveda zlasti lastnega denarja. Clovek in njegove duševne zmožnosU so kapital neizmernc vrednosti. Ljudi, lz- vrstnih delavcev, sposobnih za vse mo- goee obrate nam ne manjka in nam jiJi zlasti ne bode manjkalo, če se vrnejo v domovino vse one, za nas dosedaj izgub- Ijene sile, ki so se zgubile s trebuliom 2a knihom po svetu. Bogate na novili idejali, preskušane v svetu, opremljenc z vse- su'anskim znanjem in polne inicijatlvft se povrnejo te sile v svojo domovino in njeno službo. Amerika nam vrača r.a§e ljudi, a istotako NcmČija in Avstrija. Ta neobhodno potrebni živi fund us instruc- tus nam je v bogati n^cri za proizvajanje ' obrata na razpolago. Za Dlačevaiije te!i delavcev rabimo lastuega in nc tujegn denarja. Strojev ne bodemo rabili v taki meri, da bi bil za nabavo istih potrcben poseben tuji kapital. Naša država, ki ima na razpolago zadosti proizvodov za iz- voz. utegne imeti po ureditvi gospodar- skili razmer in dvignjenju proizvaianja v znatni meri aktivno trgovsko in placilno bilanco, Naš izvoz mora zadostovati za pokritje vsega uvoza. Brezdvomno ' ' treba početkom dpsti investicij in nieli- rojacij v našcm narodnem gospoda'stvu. Treba bo otvoriti novih rudokopov, iz- boljšati cestne in železniške zvezc, ustvariti si Iastn(T brodovje itd. Vse to bode zahtevalo velikanskih stroško*, ki bi se navk'ezno morali pokriti s tujim kapitalom. Ali vsi ti stroški sc bodo lah- ko plačali z lastnim denarjem, izvzernsi le važnejše stroje. železne sestavine in nekatere pri nas pogresane kovine, ki jih bo pa mogoee dobiti za naše izvoženo blago. Vsak dober gospodar pokrije mell- joraciiske in invcsticijske stroške veCl- noma z lastnim prebitkom In nespamct- 110 bi bilo nagromaditi si toliko tujjga ka- pitala v to svrho, da ga ubijejo vii:oke pasivne obresti. Po tern principu se mora vavnati tudi naše narodno gospodarstvo. (Konec prih.) Sklepi Narodnega sosveta beguncev iz Primorja v Ptuju. !.) Vsein zastopnikom velesi! v Parizu. Celokupno zastopano ljudstvo iz po Italijanih zasedenega ozemlja, tako be- gunci kot izgnanci, sporazumno s članl zastopstva iz zasedenega ozemlja, je rm velikem taboru v Ptuju dnc 25. septem- bra 1919 skicnilo: 1 ) Zastopstvo celokupnega ljudstva se zgraža nad kratkovidno in kruto ob- sodbo pariške konference gledc narod- nostnega vprašanja in času neprimcrnc- ga podjannljenja enega najinteligcntnc;- ših narodov, ki prihaja v poštev pri straS- ni operaciji, izvršeni od ljudi, nepozna- vajoeih dušo tega naroda, in opozarja na nemoralnost zahtev imperijalističnega, po židili inšpiriranega Rinia. ^.) Velika skupščina konstatira, da so vsc velesile, zastopane na mirovnl konferenci, dale pcpolno svobodo divja- skim narodom (Indija, Hindustan, Afri- ka) in so jih stvorile v posamezne drža- ve. s popolno svobodo v uarodnostnih," vcrskih in upravniii vprašanjih. V ocigteü temu se dyjga celokupni naš narod kot en mož proti aspiracijam Itaiijtf napram prizadetim Slovanom in je pripravijen z vsenii sredstvi, naj si bode tudi z življe- njeni zasiguratj si svojo neodvisnost in svobodo za po Italijanih zasedeno ozem- Ije, ki je izkljueno naša last. 3.) Opozarjauio velesile, da je naS protest ein obupanega človeka — in v to so nas dovedli činitelji mirovne konfe- rence. 4.) Ne iščite izhoda iz sedanje nego- tovosti s sofističnimi formulacijami pr?- trebc imperijalizma, izvršite, kar naš iis- rod želi — kulturno delo — in izvajajte iz grozot vojske pravico, da težko prelz- kušeni naš narod pride v mirno delova- nje in se mu povrne, kar je po krivici do- sedaj izgubil. 2. Osreduji vladi, Narodnemu predstav- ništvu hi Jugosfcvanskl delcgaciil mi- rovue konference v Beogradn. Zastopstvo celokupnega ijudstvii iz po Italijanih zasedenega ozemlja, zbra- no na velikem Taboru v Ptuju dne 25. septembra 1919. protcstira cnogiasno proti brezbrižnosti, katero kaže večina poklicanih faktorjev Jugoslavije glcde vprašanja celega po Italijanih zasedene- ga ozemlja, oziroma prizadetega naroda ter izraža svoje ogorčenje nad notrar.jo razkosanostjo v prednjačenju ža politiCno iicgemonijo. Nc interes celokupnosti, am- pak starokopitno ncnarodno pehanjc po osebnih koristih jc gc*:iilna sila v yjotovih krogih. Od vojske izčrpani narod, vrca vsem pa mi iz svoje zemlje pres;iani pri- inorski Jtigoslovani s studom in trpk^stjo gledamo to početje ter dvigamo danes svarilen glas proti istemu, ker dnevi so šteti, ko pade köcka naše narodne usode. Mi jugoslovanski begtinci in izgnan- ci smo etiini V namenu. da si izvojujemo z vsemi po naravnih zakonih znasilnjenc- nui pripustnimi sredstvi pravico na zu- naj in na znotraj, da pošljcmo na lastno odgovornost naše zastopnikc v Pariz ter organiziramo to narodno delo doma in pri svojih bratih na sevcru za Jiaso re- šitev. Ideal nai>e misli je francoski narod. kl je z narodnim zastopstvom v Lotarin- PHii in Alzaciji dokazal, kaj znači volja naroda ter izvojeval na ta način osvo- boditev omenjenih provinc. Sram nas je, da nam v tern oziru prcdnjačijo zastopniki ljudsk.e volje na Koroškem, ki so na lastno pest izvojevali s svojimi, po narodni volji izvoljeniml delegati v Parizu več, nego naši oficijel- ni zastopniki, ter smo, zaupajoč na last- MILOŠ ŠTIBLCT: SPri srbskih ktnefo- valcih v Šumadiji. (Daljs.) Razume se, da se je pri tej priliki govorilo tudi o bodočnosti vinogradar- stva v Jugoslaviji. Vinogradov je mno- go, izgledi za prodajo in osobito ra izvoz niso baŠ najbolj rožnati. Milosavljcvič ima prav, ko priporoča, da bi se *iaj vl- nogradi opustiii povsod tarn, kjer je zcm- lja ugodna za kak drugi koristni pridc- lek. Toda gotovo je, da se bo dalo to vprašanje urediti le pod pritiskom dejan- skih razmer samih. Dokler bo vinograd posestniku nosil kaj dobička, tako dolgo ga tudi nihče ne bo hotel opustiti. b) V dveh kmečkih hišah. Vračamo se v vas in si jo ngledamo natančnejc. Cesta, ki tecc skozi vas, je široka gotovo šest metrov. Hi^e same stoje navadno dalje od ceste vstran, sre- di dvorišča. Same !cp?, čedne vtavbicc. Krog his dosti sadnega drevji, v rknin cvetlice, pred hišami gredice. Vse se ml )e zdelo kakor slovenska narodna pc- sem! Toda kake utegnejo biti te h'ise od znotraj? S Petovarjem sva sama določl- Ia hišo, ki bi jo rada videla. Ze po zuna- njosti soditi je moral to biti inanjsi po- scstnik in radi tega naju je prva iiiša po- sebno zanimala. Kletar Milosavljevič sl- cer odsvctuje, gledati ba§ to hišo, čeS, mož je bil sedem let na vojski in sc je vrnil še le pred par tedni. Toda za nje- gove odsotnosti mu je umrla žona in svojih troje otrok je nasel -v varstvu pri usmiljenih sosedih. Sedaj nüi je sc botj mikalo videti ta hram. Omcnim še, da Srb imenuje hišo «kuča«. Stojimo na dvorišču in od tarn lias popelje mali Branislav — očeta ni bilo doma — v stanovanje. Prvo jc bila pretf- soba, čista, umita, kakor da se hisa pil- pravlja na velik praznik. Oremo dalje. Prva soba. Ima posteljo s popalnoma snažnim prtom, vzglavnikom in cdejo. Omara, miza. Na tlch preproge, stene polne mičnih preprogic in drugih roCnih del. Na desno je druga soba. Zopet s snažno posteljo, mizo, omaro, preproga- mi in ročnimi deli, vse čisto, kakor da je velikonočna ncdclja. In še tretja soba, zopet isto pohištvo, preproge, roOna de- la. Ni^sem več vedel, ali sem, ali niscm. Vprašamo po kuhinji. IVanibor nas pelje v gospodarsko poslopje, kjer ie puscben oddclck za kuhinjo. Zopct vse sri;r/.no, umito. Lep železni štedilnik. 2lice, \ilice, noži, porcelanasti krožnikl, vse je tako čedno, kakor da bi hiša bi!a oričakovala visokega gosta. ¦ V resnici sem se začel tipati, ali sa- njam, ali nc. Morda pa je to prcrnozen veleposestnik? Qlej ga, baš prihaja last- nik tega hnctja, naš Joca Dragačevič ! Prileten mož v vojaüki uniformi. Bil je v balkanski vojski, 1. 1915 je šel čez alban- skc hribe> bil je v Italiji, v Afriki, na so- Iunski fronti in sedaj prihaja na dop list z madžarskc fronte. Sedaj pa verujte ali ne verujte: Ta mož je samokmet in ima 7 ha, toraj približno 13 oralov zemlje! Mislim, da to ni veleposestnik. MaisiKa- teri naš veleposestnik pa bi bil lahko po- noscn, ako bi imel svojo hišo in osobito svoje stanovanje urcjeno tako lepo, ka- kor je ima Joca Dragačevič v I'anji pri Arandželovcu. niede živine je Dragačevič danes na slabcm, ker mu je §vaba vse pokra- del in celo hlev zažgal. Vinograda ima 8C a s približno 6000 trsi. Gremo dalje in Pebvar drloči dru- go hišo, ki bi io rad videl. Na zunaj sc je žc poznalo, da mora posestnik nitl imovit. veliko zgrajeno dvorišče, sna- žno, kakor da je Velika noč, a sred dvo- rišča moderni vili podobna hiša, med tctn ko je dalje ob stranch dvoriSča se jedno poslopjö s stanovanji in gospo- darska poslopja. Stara ruatnica na^ sprejmc in njena mlajša snaha. Povede- jo nas na verando, od tarn vT predsobo in dalje v sobo »za tujce«. Ako reccm, da mi uglcden mesčaii v Ljubljani ali v Celju ali v Mariboru lepse sobe skoraj- da ne more pokazati, sem se s teni paC dosti jasno izrazil. Soba ima dve "po- stclji, mizo, stole, omare, preproge in polne stene najlepSih ročnih del. Sedemo in mladä gospodiuja prl- nese »rakije«. Stara mamica pa nas ^po- uči 0 razmcrah v hiši. V svoje največje veselje sem slisal, da je posestvo last »porodične zadruge«. »Porodica« je fa- milija, rodbina. »Porodična zadruga« je torej »rodbinska zadruga«. ijospodar te hiše je kmet Džordže Dukič in z njlm skupaj žive njegova žena, štirje sinovl, med temi sta dva lc oženjena In imata deco. Vsega skupaj je 14 oseb v tej ^po- rodični zadrugi«. OCe in sinovi so last- niki poscstva, toda poveljnik v hiši je oče, »domačin« in mati. »domacica«. »Domačin« ukazuje delo, sprejema de- nar, vodi račune in izdaja denar. Tako sc skupno dela in skupno živi. Ako bi cporodične zadruge« ne bilo, nioralo bi se posestvo po očctovi smrti razdelitl med sinove. Kako bi to izgledalo? Dvkl- Ccvcga posestva je samo 14 ha, toda vseh 14 ljudi te hišc žive kot liogcvi! Vkljub v primcri s številom rodbiusklli članov malcmu posestvu je v nisi oč!- vidno največje blagostanjp. To je zanesljivo «speh ^porodičnc zadruge«. Ako stopiš na DukiCevo dvo- riSčc, vidi.^ tarn ostanek velikc parnc mlatilnice. Dukič jo je nabavil že mnogo pred vojsko in so sinovi opravljali s tern Stran 2. »NOVA DOBAi Stev. lit no silo in pontoe severnih bratov, prieeli takoj rcšilno delo v navedenem sii'islu. Pozivljamo Vas, zastopnike Jugosla- vijc na pariški konferenci, da poročate naši javnosti o tem, kaj se jc storilo v Parizu za našo sveto stvar ler prisega- mo, da ne odjenjamo, dokler ni vse juro- slovansko ozemlje rešejio iz rok :aklc- tega sovražnika na jugozapadii. POL1TIČNE VESTI. Tudi Trifkovičeva misija poiiesre- ccna. Due 6. tm. je regent ponovno sprc- jel Triikoviea v avdijenci. Ker mu ni mo- gel predlagati vlade v smislu regentovc zeljc po koncentracijskcm kabinetu, je Tritkovip regentu vrnil mandat. Še po- prej pa je že general Hadžič izjavil, da ne more prevzeti portfelja za vojno in mornarico, ker se ne strinja s težnjo Nar. kluba po lirvatskem domobranstvn, am- pa-k-je za edinstvo vojskc. Regent je od Trifkoviča tudi zahteval doloene i/Javc glede veeine, ki bi jo imela njegovavla- da in glede dogovora Trifkovičevega s starčcvičanci. Ker mu Trifkovie ni mo- gel podati zadovoljivih pojasnil, legenl ni potrdil od njega predlagane vlade. Prc- stolonaslednik pa tudi ni mogel uvaže- tvati izvajanj Trifkoviča, da bi se mogTo narodno predstavništvo razpustiti in bi sc njegovi vladi poverila izvcdba volitev, če bi vlada, ki jo on predlaga, ne riašla podpore. Prcstolonaslednik je miunja, da bi volitvc sedaj ne bile na mestu in bi nc bilo prav, izvesti jib brez onili, ki. Se sc- daj branijo na fronti integriteto naše do- movine. Pr-estolonaslcdnik vztraja i;a tem, kar zahteva državna potreba, da se ustvari vlada s širšo koalicijo. Poskus Trifkovičev ni odgovarjal tem namenom. Lista, ki jo je predložil, je posledica na- pačnega razumevanja prestolona-jledni- kovih namenov, Cesar gotovo ne bi bilo. ce bi bil Trifkovič iniormiral prestolona- slednika o p.oteku pogajauj. S to polurad- no izjavo je Trifkoviču podana s stranl regenta oeitna nczaupnica. — One 6. tm. popoldne je regent ponovno poveril prea- sedniku Nar. predstavništva dr. Pavlo- viču sestavo eim najširšcga koalicijske- ga kabineta, ki bi moge-kdelovati z Nar. predstavništvom, in je dr. Paviovie takoj prieel.pogajanja z zastopniki posamezniTi skupin. Novi tipi za resitev krizo! Dne 7. t. m. je prišla iz Beograda vest, da pride do rnočne koalicijskc vlade, ki bi jo tvo- rili demokrati s treznejšim deloni radi- kalcev, socijalisti in Črnogorci. V radl- kalnem klubu je velik del (Pašičevo krl- lo) za pošten sporazu.m z clemokvali. Dr. Korošec bo — štrajkal? ]>r. Ko- rošec je silno hud, da sc mu v /,vezi s sr- bskimi in hrvaškimi nazadnjaškimi e7e- menti ni posrečilo priti do ibsoliitne vla- de na Slovenskem. Zato zdaj po -Sloven- cu« razgraja in vpije kakor zbcsnc-1 in cc- lo pravi, da bo njegov Jugoslovanski klnb mogoee Sel iz Nar. prestavništva. Dr. Korošcu toplo priporočamo, da to stori, zakaj državni stroj sc bo sukal ta- koj eisto drugaee. ec ga pusti njcgovn zdražbarska družba v mini. Prekmurski Parlament. One 2. okt. t. 1. jc xboroval prekmurski sosvet ob ndeležbi nad 60 članov in ob prisotnosti strojem mlatev za lastni dom, proti plačilu pa tudi pri nekatcrih sosetiih, ki še nimajo lastne mlatilnice. Razun tega more to razmeroma malo poscslvo gojiti 20.000 »čokotov« (trsov). Vse to še opravi s »porodieno zadrugo«,' brcz najetih dclavccv, celo brez »mobc«. Da tak naein dela snino donaša dohodkc in ne povzroča nikakih izdatkov, je ra- zumljivo. Odtod blagostanjc v xporodi- eni zadrugi«, kakorsnega v jednakili razmerah strogo individuclno gospo- darstvo ne more priiiesti. Petovar — to se razume — se je zopet bolj zanimal za obe snalii. Impo- nirala mu je izredna inteligenca mladili žen. Po daljšem razgovoni vprašu, v kakšnih šolah sta biii. Da bf vidjeli njc- gov obraz, ko sta obe odkrito povcdali, da nista bili v nikakšni soli in da nc znata ne pisati ne brati! To bi morati videti Petovarjev obraz, ko jc odgovo- ril: »Tega vam ne verujem!« In poznejc je na vasi nekaj Ijudi vprašal, ali ;,naia mladi Dukieevi pisati ali nc in ko so vsl potrdili. da ne znata, šc 1c sedaj jc vcr- jel. Istina pa jc, da bi vsak iiaš advokat in profesor bil srcčcn, ako bi iniel tako intcligcntno čeno, kakor sta ncpismcni Dukieevi. Ali naši Švabi so nam srbsko neknltiiro vedno utcmeljevali z nepismc- nostjo Srbov. Kaka zmota! (Dalie prill.) poverjenika za socialno skrbstvo Prepe- luha. Razpravljala so se važna vpraSa- nja: zadeva županov, šol, mostov in že- lcznic. Vladni komisar je porocal, da so odstavljeni vsi znani madžaronski notar- juši, najvcčji hujskači. Izvoli se poscbtn odsek, ki naj preišče, kateri ->rilitarji« ostanejo na svojih mestih in kateri ne. — Glede šolstva se ustanovi za Prekmurje okrozni šolski svet. Izvoljeu jc bil tudi poseben sosvet za ureditev šolskih raar- mer v Prekmurju. V Murski Soboti sc ustanovi gimnazija in mcščanska sola. Pouk se prične s 1. novembr. ^ivahiia Je bila debata glede mostov eez Muro in glede železniee. Najnujnejša potreba jc most čez Muro pri Veržeju. Vojaska oblast je obljubila zgraditi Jri pomo/.ne mostove čez Muro in sicer pri (ior. lvad- goni oz. Radcncih, pri Veržeju in priMo- ti. Izvoli se poseben železniski odsek. — Glede aprovizacije poroea komisar, da je Prekmurje preskrbljeno s soljo, slad- korjem, vzigalicarni, deloma tudi z mast- jo in inoko. — Poverjcnik za agrarno re-. formo v Prekmurju A štrckelj poroea, cla se bodo v smislu zadevnili odredb razna grofovska posestva dala v najem. Ameriškc čcte v Dalniaci.ü. Kakor poroea ameriški list «Chicago Tribune <, sc bo — ee pomorski tajnik Daniel ne izda nasprotnega povelja — na dalmatln- ski obali izkrealo še več amcriških nior- nariških oddelkov, da pre/.cno Ji ali jane pri ponovnih poizkusili. prodirati proti Tro^iru ali drugim dalmatinskim lukam. Jugoslovani zagotavljajo, da sc llalijanl ojačujeio in pripravljajo nov pohod proti Trogirti. Prcpričani pa so tudi, da jim bo- do ameriškc čctc pomagalc v boju prot» ltalijanom. Sodi se, da se bodo Italijani, ee zopet napadejo Trogir, morali zaplcsti v boj z amcriškimi pomorskimi silami. Reški »kralj« d' Annunzio je odrcdil aretacijo jogoslovauskili in .'imerikansklli državljanov. Grade se taborisča za intcr- nirancc. Dela za utrdbo Reke naprcdujc- jo. Na pcriferiii mesta je d' Annunziopo- stavi! težko topništvo in ladijske topovc-. Leftije za osvobojo Reke zbira lir- vatsko Sokolstvo. V Reki jc začclo prevladovati pre- ccj neprijetno gospodarsko stanje tako glede živil kakor glede ktiriva. Silno nn- rašča brezposclnost. Plovba jc ustavljc- na, delo v pristanišeii jc ponehalo. Italija. Kriza je čemdaljc opasnej- ša. Delovanje socijalistov je skrajno in- tenzivno, disciplina v armadi niocno skr- liana. Velika arabska država. Angleški list »Jcwis Chronicle« javlja, da bodo Pale- stina, Sirija in Mczopotamija tvor-ile vc- liko arabsko ccsarstvo, v katorem T)o imela Palestina popolno samoupravo. IZ K0R0TANA. Vclik Ijudski tabor v Labodu ie 12. tm. Obcnem otvoritev eitalnicc in knji- žnicev Labodu. Sola v Dravogradu je bila od nemškega vojaštva popolnoma demo- lirana, nima nikakih učnih pripomoč- kov, še manj pa učnih rin drugih za šolarsko knjižnico potrebnih knjig. Šol- sko vodstvo se obrača na javnost s prošnjo za. darove bodisi v predmetih ali denarJLi. MARIBORSKE NOVICE Porocil se je 6. tm. g. major Ed. Vaupotič z gdč. Pepco Kranjc, hčerko veleposestnika v St. Jurju v Slov. gor. Mnogo sreče! Narodnost mariborske^a škofa so mariborski klerikalni listi Se nedavno povzdigovali v nebesa. Dne 6. tm. pa moramo čitati v »Straži« sledeča zani-v miva izvajanja: »Slovenščina v stolnici. Včeraj res ni bilo v stolnici nob'ene slovenske pridige — je torej nekdo slovenščino postavil preel cerkveni prag. Veliko Slovencev je bilo v cerkvi, tudi it.i 1 o slovensko petje se je zjutraj pred pridigo razlegalo po cerkvi — priča- kovali so besede božje v svojem do- mačem jeziku, pa ni je bilo. Z nevoljo so Slovenci zapustili cerkev in ostali brez pridige. Kdo pač nosi odgovornost pred Bogom za to, da dobri verni Iju- dje ne morejo priti do božje besede v -razumljivi materinščini. Kolikor nam je znano, so Kristusovi apostoli lomili kruh božje besede vedno v jeziku, ki t so ga pos'usalci razumel!; isto dclajo misijonarji so zdaj pri hotentotih in drugih divjakih, v naSi stolnici pa »moderni« apostoli »lomijo« božjo be- sedo kakor nalašč v tujem jeziku, menda za stene, da bi jih Slovenci ja ne razumeli. Res čudno, da je ravno v naši stolnici pastirovanje zašlo na to rakovo pot. Kdo je neki kriv? Kdo nosi odgovornost? Čigavo sree je tako pretežko nemškega, oziroma nemšku- tarskega duha, da nikakor ne more prenašati slovenskega ozračja?! Stari, zagrizeni naši nemškutarji so se zdaj vsaj na zunaj že otresli tega nemšku- tarskega- duha, sarno ubogo maribor- sko stolnico še tlači neka nemškutar- ska mora, da ne more in ne sme v njo jugosiovanski zrak. A bo menda še tudi to moro kmalu odnosla čistil- na nevihta! Pa ne da bi kdo rekel: Pred niico ne bomo kapitulirali! Kajti kdor želi Boga častiti v domačem, ma- terhiem jeziku,:nikakor ne zasluži, da bi se ga nazivalo z -¦-- »ulico!« — Brez komentarja!!! Stavkati priceli so 7. tm. dclavci us- iijarskih tovarn v Mariboru. Sokoistvo. SokoIstV»! Na Vidov dan 28. jun!ja t. 1. ustanovili smo v Novem Sadu So- kolski Sav. SMS, ki združuje (lanes v sc- bi celokupno Sokolstvo v nasi državi ter jc najvceja in najmoenejsa orgauizacija v kraljestvu. Ogromne nalogc cakajo starešinstvo Saveza. ki zahtevajo tudi velike finančne žrtve. Obračamo sc s prošnjo do eelokupnega Sokolstva, da priskoCi Savezu na pomoč. Zbirajte ob vsaki priliki, v vsaki veseli druzbi za Sa- vez, zbirajte prispevke med brati in sc- strami, da poinagate s tem zgraditi or- ganizacijo, ki bo mogla odgovarjati zrt- htcvam Sokolstva. Lc s sodclova-njcm vsch bodemo izvršili nalogo, ki smo si jo stavili. Vsc denarnc prispevke pošiljajlc na naslov: Sokolski Savez SHS, Ljub- ljana. — Zdravo! — Starešinstvo Sokol- skega Saveza SHS. Hrastnik. Zlct naraščajev h Za- gorja, Trbovlj in Hrastnika se je ob- nesel v vsakem oziru nad vse zado- voljnivo. Vaje naraščajev vseh teh dru- štev so se izvajale brezhibno, za kar gre vse priznanje bratom vaditeljeml Odbor Sokola v Hrastniku se tem po- tom prisrčno zahvaljujo br. druStvoma Trbovlje in Zagorje ter njiju narašča- jem, rajhenburškemu Sokolu za poso- jene kroje, gdč. Umberger in njenim učenkam za krasno petje, osta'im gdč. učiteljicam za trud pri prodaji vstopnic in šopkov, godbi pod vodstvom gosp. Bruna ter brata Jagra, darovalcem sadja in peciva in vsem, ki so pripo- mogli k lepem dnevu - enkrat tudi - v Hrastniku. Zdravo! Odbor Sokola v Hrastniku. Iz jugos(ov. dem. strande. Velika okrožna priredi- tev JDS 9. nov. v Celju bo obse- gala sledeče: 1. sestanek starejšin- stva naprednih akademlčnih društev v zvezi s sestankom napredne slov. inteligence sploh; 2. občnl zbor zve- ze narodnih društev v zvezi z raz- govorom o reorganizaciji zveze; 3. popoldanska slavnostna prireditev v vseh prostorih Narodnega doma z obsežnim sporedom. Izvoljeni so za- devni odseki za vse tri točke priredi- tev, katerih podrobnosti se objavimo. Prosimo pa že danes vse naše krajevne organizacije JDS v celjskem okrožju, da se takoj prično zanimati za prire- ditev, da gredo na roko pripravljalnim odsekom, da se pa tudi same javijo, ako katera hoče s kako posebno sku- pino sodelovati pri slavnostni prire- ditvi (n. pr. brežiška z vinskim šoto- rom ali podobno!). Vse tozadevue pri- jave je začasno pošiljati na naše ured- ništvo. Velika shoda JDS se vršita v nedeljo 12, tm. v Mariboru in v Ptuju. Pridejo na shoda tudi srbski in hrvatski poslanci. Shoda se udeleži t.udi poslanec dr. V. Kukovec iz Celja. Shod v Celju za to nedeljo odpade. CEUSKE NOVICE. Koncert Zlatka Balokoviča. Izredcn, prvovrstcn umetniški užitek sc je nudil pri Balokoviecvem koncertu dne 4. t. ni. Škoda, da se pri nas smatrajo prireditvc umetnlka istovrstnim diletantov; za to obisk ni bil takšen, kot bi odgovarjal vc- čcru. — Mozartov koncert (d dur) z Da- vidovo kadenco jc sviral z dovršeno sprctnostjo, a pri poslušalcili ni dosegef popolnega razumevanja; ogrevati in v čutcčo dušo posegati je pričel z drugim stavkom: andante sostenuto. Kantibna. proizvajana s polnim, a mehkim in eistit-* tonom je vzbujala mnogo čustvovauja •V »La Folio« od Corelli-ja kazal je dovr- šeno tchniko. Hvaležno in bogato odobra. vanje je izpričevalo, da je očarane poslu- salcc pridobil za svojo umetnost, ki jo k do viška razvijal v drugem delu koncert- nega večera. Z »La roude des Iutius« od Bazzinija jc vzbujal v vsakem poslušal- cii občudovanje: izraziti motivi v zven- kajočih flažoletnih dvojemih ter cist Ii: jasen picikato so bili kot ;;anjavost v umetnosti. Na isteni višku je oila točka »Carneval russe«. Na viharno odobrava- nje občinstva je dodal še en komad. §ko- da! Ni bilo vec stopnjcvanje umetniškc- ga užitka, kakor ga je krasno m.zvijal v svojem programu. Špekulacija z moko. — Kliu iz ob- Ciustva: Odsek za prehrano deželno vla- de za Slovcnijo objaylja, da se razsirjaj* v zadujem času vesti, da bo zmanjkalo moke ter da bodo cene mlinskim i/.dcl- kom zclo poskoeile, pri tem se pa iivedlc zopet izkaznicc za moko in kruh. — Od- sek za prehrano tc vesti dementira, ob- cuem pa povdarja, da so ta vzncmirjjnja povzročili in izrabili*— trgovci in niliiiar- ji, ki sedaj zadržujejo mlinske izdelkc ii: jim navijajo ccne. Politična okrajna gla- varstva iinajo nalog, da nastopijo z vso strogostjo proti takim brezvestnezem. zaplcnijo zaloge, ki se zadržujejo v špe- kulativnc namene, dolžnikn pa še povrh kaznujejo z globo do 20.000 K in zaporom do 6 mesccev.;— Občinstvo se pozivlja, da gre oblastvom na rokc ter jim da po- datke za postopanje. — Javili ste pa. da se je v nekem celjskem oaromiinu zad- njc dni, ko jc moka nakrat zginila s po- vršja, našlo 12 vagonov moke. Zglasila se jc v mlinu državna policija in ker sc ji jc zdelo ncverjetno, da bi bilo v mlimi. kakor sc ji je napovedalo, samo>490 vreč moke po 70 kg, jc izvršila prciskavo In našla 1600 vrcč moke v skupni teži nac* 117.000 kg. Dognalo se je claljc, da je imel ta mlin isti dan v svoji trgovini Ie 8 vrcC moke in da jc bilo zaukazano, da nobena oscba ne sme dobiti čez 10 kg moke, pc- ki pa sploh nobene. Dasi je neka ccljsKa pekarna prosila za moko, češ, da sicer nc more več oddajati kruha. sc ji jc rc- klo. da moke ni. Isti dan pa .ie 5el I/ i«ie- ^a mliiia eel vagon bele moke ua Koro- ško. Tako se dela z nasim vsukclanjfm kruhom, ki so ga pridelali kmetovalc! z žuljavimi rokami, samo da bi cene moki in krulni poskoeile. Ni dovolj, da se Jc prodajala pecivna moka po 5 K of) v na debelo, po 6 K iia drobno, ni dovolj. da sme velik mlin zaračunati za mletje ion kilogramov moke 18 K, dočim gre mli- narjem po deželi Ie 6 K! Kaj delajo naSe oblasti? Naj odkažcjo mletje Ictinc ina- lim mlinarjem po deželi in kmalu bo mo- ke dovolj. Javnost sc bo zanimala za ta kričeči slučaj do podrobnosti in hoče izvedeti, Kako so se izvajale v tem sJu- čaju naredbc glede zadrzevanja moke In zarad! navijanja cen. Enaka pravica za vse! Sodba v zadevi skrivauja inok^ ^ strani paromlina na Hudinji se glasi nn 'konfiskacijo vsc zaplenjcnc moke in na fflöbo 20.000 K. Iz vojaškili krogov nam prihajajo pritožbo od ujctnikov, ki prihajajo iz Ita- iijc, pa sc jim zgodi, da pri svojih oddet- kih, kjcr sc javijo. nc dobijo niti liranc. — Onim, ki pridejo ua orožnc vaje v svoji obleki in obutvi, sc jc svoj čas tudi obljubila odškodnina. sedaj pa o tcj nl duha ne slulia. — Naj bi sc vendar \-sc to pametno uredilo, da sc ne bo lc za- voljo takih stvari širila nezadovoljnost, ki jc je že zaradi drugih stvari — iiprn- vičcno in ncupravičcno! — itak preveč! Pravi run na razne trgovine z bla- gom jc bil pred nekal dnevi. Povedalo sc nam jc, da so trgovci raztrosili vest, da bo blago v 14 dneli zopet drazjc, naj si vsakdo hitro nakupi. Tako slepomišcnje jc res zc od sile. V interesu '^. irgovcev jc pač po našcm mncnjti, da jc jftvnost poučcna in da sc ljudstvo po nepotreb- neni nc bega. Naj bi so koncno zopet ^a- čcla vračati soljdnost vjiašc trgovskc razmcre! Zrak je prenasičon z ciektriko — in gg. trgovci naj bodo prcprieani, cTa bodo pri sedajnem razpoloženju oni pr- vi, ki bodo trpcli. ee nevolia Ijudstva iz- bruhnc. Zoper protekcijo! Odbor ccljskc^a okrajnega učitclj. društva jc sklenil v _svoji scji due 5. okt. slcdcčo rcsolucijo: V zadnjem času sc po odpravi celibata učiteljic oglašajo omožciie bivšc ucitclji- ce, katerih soprogi služijo po mestih In trgih, ter zahtevajo od mcrodajnih činl- teljev svojo zopctno namestitev na solah njihovih sedanjih bivalise. Ker bi bila 5 Sl2v. Ill »NOVA D O B A Stran 3« ja ».'im iiamešeenjem zaprtu pol. do udob- nejsih mest marsikaterim tovarišem in tovarišicam, katcri službujejo ze leta in Itta po samotnih krajih ter bi bila vrliu- tega odprta vrata razniin protekcijam, zato učiteljstvo, včlanjeno v celjskem uöiteliskcm društvu, najodločivjje ugo- varja proti takiin namešeenjem. Navzgor — in ne navzdol! Odbor celjskcga okrainega učiteljskega društva je v seji 5. tm. odločno protestiral protl temu, da bi sc uvedla naredba o zniža- tiju pouka na učiteljišeih na 3 letatudiv Sloveniji, kcr bi to pomenilo zdatno zni- zanje izobrazbe učiteljstva ter nazado- vanjc izobrazbe in knltnre eclega na- roda. Koncert, ki sta ga priredila 4. tin. o priliki zabavnega vcčera »Zveze trg. so- trudnikov« gg. Cone in ravnatelj Stolz, je redka prikazen na naših prireditvali in zasluži točnejc pažnje. Poslušalci so bill s tockami tako zadovoljni, da sta morala nekaj pesmi dodati. Javna kritika je bila torei nad vsc ngodna. In res ima g. ČonC kot baritonski solist bodočnost. Seveda, glas njegov še prenesc vee izurjonost!, ni še docela zaokrožen: med višiuo In nižino so še majhni skoki, vokali naj sc še izboljšajo, prcdnašanje sc naj v teh- ničnvm in čnstvenem ozini še poglobl. Naibolisi je bil' Sehwabov »Vasovalec«. Botieeva »Ljubavna pjesma Tureina« v splosnem ni zaostajala. Vilharjov «Mor- nar« je bil mestorna izvrsten; ta in vsc druge pa so bile pete ali v ecloti ali pa liiestoma v prenaglcm tempu. Spremlja- nje je bilo izborno, a nialo preglasno. Dn- slei še Celjani nismo imeli domaeega so- lista. ki bi zdrnževal s prijctniin, dovolj iakim glasom tako tehnicno izvežbanost kakor g. Čonč; torej v tem ozini nismo razvajeni in nc bilo bi trcba, s hitrejšim tempom in glasnejšim sprcmljanjem krl- t* morcbitnili dokazov, da solistova sola se ni dovršcna. G. Čonč je dokazal, da bo ob dovoljni vztrajnosti postal konccrt- ni pevec boljšc vrste, ko inn bo trcba pa- ziti samo na to. da sc poglobi v pesnisko in glasbeno vsebino in prednaša čim nap boljšc dobro raznmevano snov. — YrecT- no se jc pridrnžila tem točkam igra nn klavirju gc. Kokotovc. Vsc je obeudovaTo veliko izurjenost igralke; a ni telpvadila po klavirju. njena igra je nežna, dobro nveinislicna. mnogo popolnejša. kakor glasbilo. na katereni je igrala. Opraviče- no sta izzvali fantaziji »Po jezeni>< In »Na te mislim« burno odobravanje. — Kritika naj slabo odkriva in pedira, do- bro vzdrzuje in spopolnnje! S tcga sta- liščn te vrste! — D. Bcranič. Na današiiji protcstni shod protl draginji in. korupciii. ki je ob 19. mi (7. zvečer) v Veliki dvorani Narodncga Do- ma, še enkrat opozarjamo /sc celjsko obeinstvo. Atletični športni klub Celje je v hc- deljo 5. tin. v Ljnbljani imel nogomeino teknio s športnim kiiibom »IIIrijci'< v Ljn- bljani. Rczultat je bil 4:2 za >-Ilirijo«. Liublianski listi poroeajo, da goji»A. 5. I(.« celjski zastarelo. visoko igro stare sole, ki napram premišljeni, bitri kombl- naeiji ne more nspeti, Na ccljskiPi niestnih solan se je pil- Oela s strani izvcstnili agitatorjev obscZ- na agitaeija za pristop solarjev in sola- riv k Orloni. Nimamo nie proti teinn, ee si pridobiva Orel elanstvo za narašca". toda agitaeija v soli je brcz clvoina tako nmazana konknrenca napram drngim tc- lovadnim organizacijam, da si dovoliino solska vodstva javno vprašati. je-li to pripnstno. Iz s'olske službc. Prof. Iv. ßracko je imenovan za ravnatclja gimnazijc v Mnrski Soboti. Stanovaiijska naredb.i, kakorsna Je od avgnsta sem uveljavljena v J-jiibljanJ. se je vslcd ponovnih nrgenc koneno ven- darle razširila tndi na avtonomna mesta Celjc, Maribor in Ptuj. Tako se bo tndi ¦v Cclju nstanovila na podlagi tc :,aredbe državna stanovanjska komisija, ki bo imela veliko obsežnejšc pravice negojih je imel prejšnji stanovanjski sosvet -_ in iipamo. da bo ta komisiia rndikalno vines poscgla in napravila konec scdanli stanovanjski mizeriji. Poravnalno postopanje je uvedono o imovini trgovca Aniona Pemiea v Celjn. Novi naslovi državiiih niontaiiistie- nisi obratov. Plavzarsko oskrbništvo SHS v Celjn se imcnnje odslej: »Drzav- na einkarna Celje«; nidarsko oskrbnl- Stvo SHS v Zabiikovci oz. Velonju pa : »Državni premogovnik Zabukovca ozuo- ma Velenje«. Iraenovanja. Pri finančni prok.iratn- li v Ljubljani sta imenovana za pristava •dr. Anton Farenik in dr. Antun Orlie iz Celja. Izlet na Kozjak (nad Dobrno) prirc- di Celjski odsek Sav. podruznicc S. P. D. v nedeljo, dnc 19. tm. Radi voza se naj ¦izletniki prijavijo do srede, 15. t. in. pri podpisancm. Izlet se vrši samo ob ngoc!- nein vremenn. Provijant je vzeti scboj. Vodi dr. Milko Hrašovec. Za Ciril-Metodovo družbi) je nabral g. Janez Žagar 130 K ob priliki godova- nja gdč. Justi od Branibora med veselo družbo pri Sribarjii v $t. Pctrn. Naznanila obrtnikom. Obitniski sc- stanek dne 9. tin. odpade in se obrtniki pozivljajo,-da se ndeležijo v velikem stc- viln protcstnega shoda v Narodnem do- mu. — Dnnaj oferira 9 vagonov okroglc- ga betonskega žcleza \2 mm, 12 in do*- gcga. Cena ngodna. Reflektanti sc na] javijo takoj in naj navedejo množino, ka- tero bi zahtcvali. — Na razpolago bo v kratkem znatna množina metlikovega korena. Kdor to blago rabi. naj se pra- voeasno javi. — Drnštvo ima na ponnd- bo 2 vagona kaolina (temeljnc krede za plcskarje in slikarje) po ngodni eeni. Skn- šali bomo oskrbeti vzorec, ki se bo mogcl vpoglcdati pri drnstvenem tajnikn. Po- nndbe prieaknjemo brzo, ker bi sc sicer blago prodalo drngam. — Občeslovensko obrtno društvo v Celju. DNEVNE NOVICE. Zveza vinotržcev za vso Slove- nijo s sedežem v Ljubljan! se usta- novi prihodnjo soboto 11. oktobra na ustanovnem shodu, ki se vrši v vrtni verandi hotela Union v Ljubljani. Prj- pravljalni odbor vabi vse trgovce, ki trgujejo z vinom na debelo in imaio vinsko trgovino pri državnih uradih kot obrt, prijavljeno ali kot glavno ali pa postransko obrt, naudeležbo, daseusta- novi tudi za to velevažno panogo trgov- skega stanu potrebna organizacija, kakor jo imajo drugi stanovi. lzvolil se bode pri tej priliki odbor za 1.1919/20, ki bode zastopal nasproti drugim stano- vom in vladi naše potrebe in zadače. — Ker se bode obravnavalo tudi glede carinskih tarifov, kakor tudi glede cen pri nakupu in prodaji letošnjega vin- skega pridelka, je udeležba za vsakega vinskega trgovca dolžnost; obenem pa ima tudi vsak priliko, staviti primerne predloge, ki se mn zdijo v obrambo našega stanu potrebni. — Zborovanje se vrši v hotelu Union v Ljubljani od 10. do 1/213. ure in od 15. do 17. ure, tako da se lahko vsi udeleženci iz Štajerskega vrnejo z večernim vlakoni, ki gre ob 3/418. uro ali zUb zvečer. -— Opozarja se, da ima jo vse tvrdko, ki imaio več članov, pri volitvi odbora samo en volilni glas; tudi namestniki s pooblastiiom dotičnega vinotržca, ki bi bil slučajno zadržan, bodo pripu- ščeni k volitvi odbora. Od katere tvrdke se udeleži več čianov, imajo razen vo- lilca drugi člani le posvetovalen glas in pravico predloge staviti. —• Povab- ljeno je tudi poverjeništvo za trgovino in obrt, kakor tudi trgovska in obrtna zbornica. Mesto zadružnega iiadzornika jc razpisano pri oddelku za trgovino in obrt deželnc vlade v Ljnbljani. Njegova naloga bo sodelovanjc pri ustanovitvi ali preosnovi obrtnih zadrng in zvez, trgovskih gremijev in zvez itd. Prošnje do 25. okt. na navcdcnl oddelck. Babiški tečaj. na porodniškein od- delkn obe. javne bolnicc v Ljnbljani sc priene 4. nov. tl. Umetnisko razstavo otvorijo ob pri- liki obiska rcgenta Aleksandra v Ljublja- ni v R. Jakopieevem paviljonu. Vinski davck je dezelna vlada za Slovenijo na podlagi neke poncsreeene naredbe iz 1. 1917 zopet vpeljala na biv- šem Štajcrskem. Tako bodo torej naši slovenski kmetje na Štajcrskem še naprcj irpeli pod posledieami podcdovancffa greha prej.š.nje iicinške*vlade graške. (*a sc jim bodo kmcije-tovariisi iz drngili po- krajin laliko smejali. O ti modrost nasili vhvd! Vesti o mobilizaciji v Jugoslaviji sc sirijo zadnje dni med Ijudstvom, jla tndi v sovražnih državah. Z ozirom na to je jugoslovansko poslaniStvo v Parizu izja- vilo, da so vse te vesti ncresnienc. Izvoz blaga v Rumunijo iz našega kraljestva jc prepovedan, ker Rnmnnlja zadržujo razno blago, namenjeno za rra- šo državo, zlasti žclezniški materijal. Velika akciia za naše voine ujctnike se jc prieela. Pripravljata so dva velika shoda, eden v Ljubljani, drugi v Celju, za konec mescca Qktobra. Velik transport žita je bil minulc dni razdeljen na inline, pride pa Še 90 va- gonov te dni. Moke bo torej dovolj, ce- na ostanc dozdajna.. Umrl je 5. tm. poslanec dr. Lovro Pogačnik. V času prve naše narodne vlade v Ljubljani je bil poverjenik za narodno obrambo. Čian Slov. ljudske stranke, ni bil zagrizen strankar, atn- pak se je dala ž njim govoriti pametna in trezna beseda. Bodi mu prijazen spomin! Za zastopstvo naše države v GratS- cu. Tekom zadnjega leta je bilo zelo mnogo pritožb, da se nič ne Stori za va- rovanje nasih interesov v Grade». Ker je zaradi sovražncga razmerja Ncmške Stajcrskc v obmejnih "vprašanjih nemo- gočc uvesti nprmalnc odnošajc med nrr- so državo in Qradcem, ustanovili so gra- ški Slovenci po nasvetu poslanca dr. Kukovca privatno zastopništvo Jngoslo- vanov. To zastopništvo je bilo v nešte- vilnih slueajih klicano na pomoč od na- šili ljudi v Graden, ki so bili v nezasll- sanili stiskah in v obupnem položaju. — Ponovno sc je posredovalo v Beogradu, da sc za varovanje naših interesov v Graden nckaj stori s strani ministrstva za zunanjc zadeve. Zunanja služba pa doslej sploh ni bila urcjena, zlasti kcrje bil minister za zunanje zadrve gosp. dr. Trumbie v Parizu čez glavo zaposlen na mirovni konferenci. Njegov namestnik, ministrski predsednik Protič ni imel časa in ne smisla za graško zadevo, ki sc Jc tndi njemu prednašala. Ker je scdaj pri- takovati, če se mir tudi z naše strani podpišc, normalnega obecvanja z Av- strijo in bomo imeli trikaj ob mcji goto- vo šc mnogo zadcv v Graden razrcšiti. posredoval je te dni dr. Kukovec, ko sc je zunanji minister dr. Trumbie v Beo- grad povrnil, zopet pri tem ministrstvu.. naj se zunanja služba v Avstriji urcdi po nekih jasnih predpisih in naj se skrbi za naSe oficijelno zastopstvo v Graden, ker so pri tem prizadeti vcliki gmotni intere- si Slovcnijc in ker bomo zlasti glede raz- rešitvc odnošajev med slovcnsko ^tajcr- sko in bivšim glavnim mestom Gradccm potrebovali tamkaj oficijelno zastop- stvo. Uspch tcga posvetovanja je bil do-^ slej ia, da so se v zunanjem ministrstvu odloeili poslati v Grade.: diplomatičnn verziranega uradnika, ki bi vprasanja našega zastopstva v Qradcu preštudirai in zaradi ureditve istega stavil ministr- stvu za zunanje zadeve daljne predloge. Ker jc ta zadeva za naso javnost važna. želi poslanec dr. Knkovcc, da se mu spo- roeijo morebitni daljni nasveti s strani intcresiranih krogov v tem ozini. DOPISI. Žalec. Dne 6. tm. je umrla ga. Avgu- •^ta Janie roj. Schmorl, soproga g. Karla •laniea. po težki bolczni. Prostovoljna požarna bramba v Gotovljah priredi dne 12. vinotokat. 1. °b 3. uri popoldne v dvorani g. Ivan Kača v Gotovljah vinsko trgatev. Vmes vdarjajo domači tamburaSi in bo tudi petje in pies, vstopnina za osebo 2 K. Cisti dobiček se porabi za spomenik padlih gasilcev. Sv. Pavel v Sav. dol. V nedeljo dne 12. tm. priredi g. Pranc Vedenik v St. Pavlu pri Preboldu veselico z vin- sko trgatvijo in plesom s prosto vstop- nino. Svira godba na lok. V Soštanju se je 8. tm. poroČil tovarnar in Iesni trgovec Matko Zalar z gdč. Zalko Rajšterjevo, hčerko po- sestnika in hotelirja. Bilo srečno! Trbovlje. Dne 5. tm. je umrla go- spa Marija Kalan, tukajSnja posestnica, v 75. letu starosti. Sv. Jurij ob juž. ž. Veselico pri- redi prostovoljno gasilno društvo tga Sv. Jurij ob ju2. žel. v nedeljo 12. tm. ob 4. uri popoldne v gostilni g. Klanj- šeka. Vinska trgatev, petje in pies. Slov. Bistrica. Zelo nas je raz- ^eselila vest, da je poštno ravnatelj- stvo imenovalo g. Ivana Orthaberja za tukajšnjega nadpoštarja. G. Orthaber je bil še pred vojno tudi v uradu zave- den narodnjak in je raditega mnogo prestal. Ob prevratu nam ga je poslal dr. Janžekovič v Slov. Bistrico, kjer si je g. nadpoštar pridobil s svojim res- nim, odločno narodnim in prijaznim nastopom splošen ugled, v urad pa je uvedel vzoren red. Mestu in g. nad- poštarju torej iskreno častitamo na imenovanju. Zadnja poročila Omladinski kongres v Zagrcbn — odgoden. LDU. Zagreb, 8. okt. Odbor Jugo- slov. Omladine javlja: ker so nastale nc- prcmagljivc težkoče za kongres, je kon- ferenca seniorjev sklenila odgoditi kon- gres na nedoloecn čas. Dogodki v Beogradu. LDU. Bcograd. 7. okt. Danes dopol- dne jc kazalo, da se dr. PavloviČu pff- sreei, scstaviti koalicijsko vlado. Govo- rilo se je, da so radikalci obljubili Ö*r. Pavloviča podpirati s tem, da mu zagö- tovijo v parlamentu »kvonnn<. Kot po- goj pa so stavili, da sc smeta v predstav- ništvu rešiti le proračun in volilni red. LDU. Beograd, 7. okt. Sinoči se !e širila vest, da bosta Narodni in Jugö- slovanski klub zapustila Beograd. Po- roecvalci listov, ki so v klubiii povpra- ¦šali, so izvcdcli, da kluba nista sklenila. korporativno zapustiti Bcograd, ampak da jc to lc misljcnjc nckatcrih poslarr- cev. LDU. Beograd. 7. okt. ^Politika^ poroča, da je dobil dr. Pavlovič 48-urni rok za sestavo kabineta. Imel je dolgo konferenco s Pašičem. ki mu jc obljubü*. da s svoje strani stori vsc. da v tell uso- depolnih easih pride do vlade. Pasič Je danes obvestil dr. Pavloviča o uspchu dela za pomirjenje strank. V radikalnem klubu sta dve struji: pomirljiva in nepo- mirljiva. Sinoči je dr. Pavlovic kouierl- ral s Pribieevičem in TimotijeviČem (dem. zaj.) in dr. Korošcem, ki sc je tndi izjavil za pomirjenje strank. Mogoče sc tudi narodni klub odloči, da grc v vla'do. Do veecra se bo vedelo. ali pride do fco- olicijske vlade. Italijctiiski socijalisti napovedujejo revolucljo. LDU. Žcueva, 7. okt. »AvantU (gla- silo socijalistov) priobeujc več elankov pod naslovom: »Proletarci, uprite se no- vi vojni!« — in pravi, da bi pomcnil zn- čctek novc vojne tudi začetek velikc rc- volncije proletarijata. 28. oktober — državni prazuik na Ceho- slovaskem. LDU. Praga, 7. okt. V -dauašnji seji se je nadaljcvala razprava, o govoru mi- nistra za zunanje zadeve dr. Bcneša. — Sprejet je bil vladni predlog, da se- proglasi 28. okt. kot državni praznik. — Zakonske predloge o davenih rcrormali so bile sprcjetc v 1. in 2. branju. Ogrski grof — obtožen tatvine in poneverjenja. LDU. Berlin. 7. okt. Iz BudimpeSte poroeajo: Državno pravdništvo je nvc- dlo preiskavo proti grofu Mihaelu FCa- rolyju zaradi tatvine in poneverbc. Tz- dano je zaporno povelje. RAZNE VESTI. Nov dnevnik prične izdajati srbska radikalna stranka v Zagrebu. Papež uiiiaknil bulo. Kakor poroča »Rijec SHS« iz zaupnega vira, je papeZ uniaknil bulo o imenovanju škofa Akšu- noviča za Djakovo in Nyarudija v Krl- ževcih, katera imenovanja niso bila iz- vršena v sporazumu z našo vlado. Uudska sodiŠča zoper veri/nlke bodo uvedli na Ceškcni. Vlada je predlo- zila narodni skupščini tozadevno zakon- sko pred logo. Ta sodišea zoper vcrižni- ke, tihotapce in skrivaee"živil bodo uve- dena sc ta mesec. Kazni bodo jako stro- ge. Tako na Češkcm. Pri nas pa imajo ravno verižniki glavno besedo. Stavka anglcškili železničarjev Je koneaiia. Zaliteve delavstva so po vcel- iii izpolnjene. Tarjie na železnicah so s .. t. m. zvišali tudi v Nemški Avstriji jn sicer za osebni in blagovni promet. Unietiiine za živila bo prodala Av- strija. Posebna komisija že popisnjo predmcte. Gre zlasti za umetnine. ki sc nahajajo v bivsili carskifi in mednarocT- nili dvorih. Tudi palaeo avstrchpgrskcjrn poslanišlva v Parizu namcravajo prodati za 30 mil. frankov, pohištvo v njej pa zn 5 mil. frankov. HOTEL BALKAN prlporoča pravkar doSla izborna vina. Dnevno Koncert novo do§le kapele. Začeiek ob 128. uri. Stran 4. »NOVA O O B A« Stew. 111 "LÄSTNI DOM" roglstrovana kre- T&T s*V9V TTT ¦Prelcma branilne vioge in dltna In stavbena W ^^ &* JLf Q tfel }lnobrestnfe po /«^»i| Of \ zadruga z ora. sav. prešernova ullca si. 15. trl in pol od sto \*-» [2 jo/ Karol Vanič» b Celie Prešernova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. Na štiri leta ječe je bil obsojen beo- grajski mjlijonar Konstantin Popovič, ki je kot dobavitelj moke za srbsko vojsko dobavlial in pošiljal namesto moke - - pc- sek za bojujoee se vojaštvo. •D* Annunziju sc ponujajo n.ilijoiii. Milijonar Carmine v Belinzone v Ame- riki, ki je kot vojni dobavitelj v Chi- cagi zaslužil mnogo milijonov, je &lasom poročila iz New Yorka stavil vse svojc premoženjc d' Annunziju na razpolago! Usti&ica uredRlStva, J. F. Kranjc, Celje : Na Vašo po- novno klobasarijo evo Vam odgovora: Oslovski glas ne sega do nebes. Pa brez zamere! — Šoštanj : »Jugoslo- venski Korotan« ne izhaja več, pač pa izdajajo v Velikovcu, kjer je poprej izhajal gori navedeni list, dvakrat v tednu list »Korošec«. H1NO GABEHIE. Danes zadnjiča Žrlev žene. Igra Mia May. Proda se večja množina lepih cipres. An- 1on Cizej, Gomilsko. 1512 1 Oelavska rodbina (mož, 2ena in 2—3 otroci za delo), se sprejme takoj. Dobi pro- sto stanovanje in dnevno p!ačo, če zahteva, tudi živila, drva in drugo po dogovoru. Hu- go Bien, Braslovče. 1510 5—1 Dobro ohranjen Singerjev Sivalni strop prlpraven za šivilje, se proda. Cena 600 K. Jakob Majcen, čevlj. mojst, Ostrožno 19. 1513 2-1 Kontoristinja, vešča sloven, in nem. jezika, nemškega tesnopisja in strojepisja išče službo. Naslov v upravništvu. 1506 „«Pension** Gregorčičeva ulica 11, fina domača hrana, cene nizke. Abonement v nisi in zunaj hiše. 150b 2—1 Nlafija Stipčič krojač, Zavodaa žt. 40 ob glavni cesti, izdeluje obleke 1503 1 po zmernih cenah. Ppodat s*#b ena zimska suknja, en svršnik, več oblek, črna salonska obleka, vse za 19 letnega mladeniča. Prodata se tudr 2 črna trda klo- buka St. 58. Cankarjeva ulica št. 7, pritli- cje levo. 1501 1 Proda sc popolnoma nov nerabljen glasovir tvrdke Julius Karl Hofmann, Dunaj. Cena 14.000 K, ponudbe na Marijo Aglič, Velenje, Jugoslavia. 1508 2-1 Dobim več vagonov 15 SL dj SL za preset«, kdor boče kupiti, na] ga takoj naroči, da se lahko razdeli na postaji. Cena K 170 za 1 kg. 1905 1 Jo*ef Kirbisch. Ziuinozdrav. M Celje, Glavtrai fb«q štev. §2, ordinira vsak dan. Vsako popoldne nadomestuje eg» Kodrefa v Žalcu» Na prodaj imam f lnl laneni (kot Carbolineum). Išče se v najem manjša gostilno z inpentapjem v Celju ali okolici. etrlnjska ullca 3. ilazpls. lz gozda drž. topiic Dobrna pri CeEju se odda približno 700 m3 stoječetga stnre- koveya, jeBovega in baro- vegn lesa potom pismenih ponudb. Iste je vlagati najpozneje do 18. tm. pri upraviteljstvu topiic. Prodajni pogoji se dobe v pisarni upraviteljstva, en iztis stane 3 K. V ponudbi mora biti poleg ponud- nega zne-ska podana izrecna izjava po- nudnika, da so mu prodajni pogoji znani in da se jim podvrže brezpogojno. Oi'daja ni vezana na najvišjega ponudnika. UpravitBljstvo dFžnv. topiic SHS ms Dobrna pri Celju. 3-2 WafRo Zafar fovamar in tesni frgovec Zaffia Ttajšfer <^ poročena ^^> šošfanj. dne 8. vinosoRa 7919. 1505 1502 ^^^loboke žalosti potrti naznanjamo vsem sorod- nikom in prijateljem, da je naša draga nepozabna soproga, mama in sestra, gospa flvgusto ]anič ro, Schmori danes, dne 6. okt. 1919 po težki bolezni preminuia. Truplo predrage rajnke bode prepeljano dne 8. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti v Žalcu v Celje, kjer bode v Kristusovi cerkvi ob 4. uri pop. blagoslovljeno in potem položeno kvečnemu počitku v rodbinski grobnici na mestnem pokopališču. ŽALEC, one 6. oktobra 1919. Karl Janič i,: \n Margit Schmori Ernst in Rudi lanič soprog. sestri. sinova. Zaloga paplrja, plsalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. Zobozdravnik dr. franc Kartin bivši asistent prof.Metnitza na BluEtajU| se je preselil v Maribo?* in ordinira od 8. t. rn. naprej Grajska ulica (Burggasse) šf. 9 v hiši Wögerer od "3{).-12., in od '/23. (V215.)-5. (17.) ure. Iki univ. (Sr. Bolesfav Barth preselil se je in ordkiira za žr??iske in steine bolezv&i vsak dan izven nedelje od 11.—12. in od 15.—16. ure v Celju, Miklošičeva ulica 6 (Milistan) 1494 3-2 läpno! prvovrstno, ž^ano ponudi po najnižjih cenah iz lastnega apnenika v Rečici ob Paki: veletrgovina M. Oswaliftsch, Celje. litotam se kupi bukovo oglje v večjih množinah. 1493 3—2 Stole, žirnnice, razno pohišfvo in fapetniške izdeBke inia v 287°56bi;7 Mopija Baumgnrtnsp Go8poska_u3Lca 25. Naročila se izvršujejo točno in solidno. Ivan Ravnihap Celje kupu|e po najvišjfih dnevnilt cenaha laneno seme, suhe gobe, 167104-112 i„ wosek. 1477 Proda se: 3 3 Alfa-kotefl, 8^ ltr. skoraj nov, s cevmi, AdSer-koSo, dobro ohranjeno, prga od bučnic kot svinjsko krmilo. Vpraša se pri Jos. Kveder, Kersni-kova ul. 2. Ivan DeiliG, Celje kupuje laneno seme, vosek, strd in prazne steklenice v vsaki množini ter po najvišji ceni. 298 —17 Ltt2ftf*itf* sibečico, kraste, ušaje unič« visas J«?9 pri človekuin živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perlla. 1 lonček za eno osebo 6 K. — Po pošti 7 K poStninsi prosto. Prodaja in razpoSilja s pošto Ickarna Trnköczy v LjubSjenÜ, KranlNko. " 615 34-50 l^delo^a^j^ vseh xdrsi ce%!jev od ppSpfo&fih do nejfistejših po dnevnih cenah 46 104—84 Celje (blizu kolodvora) Kocenova uHca štev. 2. Qosribnfl" «ERflülBOR priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas topfo in mrzlo kuh njo. Za obilni obisk se priporoča A, Robek. 244 104—70 Proda se Krasno POSeSlVO v bližini Ptuja, obstoječe iz hiše in gospodarskih poslopij, njiv, travnikov, vinograda, vrta, pašnikov in gozda v škupni izmeri 38 oralov. Posestvo leži ob okrajni cesti in je popolnoma arondirano, na njem se redi lahko 20 glav goveje živine. Povpraäa se pri Posojilnici v Celjü (Narodni dom) 1492 3—2 Enrol biter,* pripoi"°La špecerijskoblipfsr vsahovrstng bspve za pbleliB, s hate- rimisilalihousahdo barua usokourstno blago som. 243 104-75