URADNI VESTNIK občin Ormož in Ptuj LETO: I. PTUJ, dne 7. maja 1965 Številka 2 ''SEBINA: 13. DRUŽBENI PLAN občine Ptuj za leto 1965 16. ODLOK o ustanovitvi zdravstvenega investicijskega sklada občine Ptuj 17. ODLOK o ustanovitvi socialnega sklada občine Ptuj 18. ODLOK o uvedbi krajevnega samoprispevka v letu 1965 na območju stanovanjske skupnosti Kidričevo za obnovo krajevnih cest in poti ter izgradnjo otroških igrišč 19. ODLOK o uvedbi krajevnega samoprispevka v letu 1965 na območju stanovanjske skupnosti Kidričevo za obnovo pokopališča na Hajdini in v Lovrencu na Dravskem polju 2#. ODREDBA o obveznem luberkuliniziranju (razpoznavnem cepljenju) goved v občini Ormož 21. ODREDBA o stroških za peko kruha, stroških trgovine na drobno in stroških za prevoz v občini Ptuj 22. SKLEP o razrešitvi dosedanjih članov in imenovanju novih članov občinske volilne komisije v Ptuju 23. POROČILO o izidu volitev odbornikov v občinski zbor in zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ormož 24. POROČILO o izidu nadomestnih volitev odbornika v občinski zbor skupščine občine Ormož 25. POROČILO o izidu volitev odbornikov v občinski zbor skupščine občine Ptuj POPRAVEK odloka v občinskih prispevkih in davkih občanov v občini Ormož 15. Po 45., 46. in 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/65) je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1965 sprejela DRUŽBENI PLAN OBČINE PTUJ ZA LETO 1965 Prvi del OSNOVNE ZNAČILNOSTI GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA ,1. poglavje Oris razvoja v letu 1964 Visoka gospodarska aktivnost na področju vseh vrst dejavnosti je Pripomogla, da se je stopnja gospodarske rasti v letu 1964 povečala za Na doseženo stopnjo gospodarske rasti sla odločilno vplivali povečana industrijska in kmetijska proizvodnja družbenega sektorja gospodarstva. Dosežena proizvodnja je rezultat predvsem višje produktivnosti dela, Ki je v celotnem gospodarstvu porasla za 8,5%, in povečane zaposlenosti ?a 5>9% v primerjavi z letom 1963. S tem v zvezi so se tudi nominalno *n realno povečali osebni dohodki v celoti in hitro naraščale vse druge oblike potrošnje v njihovem nominalnem in realnem izrazu. Izpopolnitev Gospodarskega sistema, izražena v ukinitvi prispevkov iz dohodka in Uskladitvi cen, je zboljšala pogoje za gospodarjenje v nekaterih gospodarskih panogah in razširila materialno osnovo samoupravljanja v gospodarskih organizacijah. Poleg pozitivnih rezultatov pa je prišlo tudi do nekaterih prenapetih razmerij v delitvi in potrošnji. Pojavile so se neskladnosti med proizvodnjo in potrošnjo ter med ponudbo in povpraševanjem. Del industrijskih Pr°izy°dnih zmogljivosti ni mogel obratovati zaradi nezadostnih ener-«etskih virov, zato fizični obseg proizvodnje ni bil izpolnjen v planirani 1'>mi. Uskladitvi cen nekaterim proizvodom je sledilo povečanje osebnih dohodkov in kupne moči prebivalstva. Vzporedno s tem so naraščali Proračunski dohodki in proračunska potrošnja, ki je za 13% presegla Planirani obseg. Plan investicijske potrošnje je bil presežen za 9%. Piošna potrošnja, v kateri zavzemajo največji obseg sredstva za socialno »«varovanje, pa se je povečala za 49% v primerjavi z letom 1963. Ugotovljene neskladnosti na območju občine so v določenem obsegu Pripomogle k zaostritvi splošnih strukturnih problemov v gospodarstvu tro«0?la8a*e izzva« ukrepe za omejitev proračunske in investicijske po-Dratix ?arac*' tega se je umirila dinamika izgradnje farme za rejo era i fv in rukonstrukcija tovarne avtoopreme, ustavljena pa je bila iz-k acinja poštnega poslopja in telovadnice pri osnovni šoli v Ptuju. Vsi ti r_ so bili storjeni na koncu leta 1964, zato še niso mogli pokazati zadovoljivih rezultatov. 2. poglavje Glavni cilji in naloge razvoja v letu 1965 Silno^vpfi°?m°darslci *n dru^ken* razv°i v občini bosta v letu 1965 odlo- — dosežena stopnja razvitosti proizvajalnih sil občine in — splošna gospodarska politika, ki je določena v družbenem planu Jugoslavije za leto 1965. Proizvajalne sile so še vedno premalo razvite, zato jih je potrebno še vnaprej kontinuirano in pospešeno razvijati. Le takšna smer razvoja bo, postopoma omogočila trajno materialno osnovo za učinkovito reševanje vseh drugih vprašanj. Dosedanji razvoj materialne proizvodnje in družbenih odnosov v gospodarstvu kot tudi gospodarski položaj na koncu preteklega leta pa narekujeta v letu 1965 takšno splošno gospodarsko politiko, ki je osredotočena k intenzivni izpopolnitvi gospodarskega sistema in odločni usmeritvi k stabilizaciji gospodarstva. S temi osnovnimi smotri splošne gospodarske politike so ustrezno usklajeni vsi glavni cilji in smernice razvoja v občini. Zaradi tega je potrebno tudi naloge komunalne gospodarske politike podrediti glavnim ciljem gospodarskega in družbenega razvoja. Usmeritev k odločnejši stabilizaciji gospodarskega razvoja nam vsiljuje naslednje glavne naloge: V letu 1965 moramo podpirali nadaljnje dinamično naraščanje proizvodnje na vseh področjih, zlasti pa v industriji, kjer so možnosti za 26,7% povečanje, in v kmetijstvu, ki ima pogoje za 13% povečanje proizvodnje v primerjavi s prejšnjim letom. Na tej osnovi lahko pričakujemo v letu 1965 9,4% stopnjo gospodarske rasti. Dinamično naraščanje proizvodnje Je treba doseči z boljšim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti, umirjenejšim vključevanjem nove delovne sile in boljšo produktivnostjo dela, ki se lahko poveča za 7,5 %. Pospešeno je treba razvijati zmogljivosti storitvene in komunalne obrti ter promet v trgovini in gostinstvu, od katerih je v precejšnji meri odvisen realni življenjski standard prebivalstva. S tem bo mogoče učinkovito usklajevati razmerje med kupnimi in blagovnimi skladi na trgu. Iz tega izhaja, da se morajo posamezne oblike potrošnje razvijati skladno z razpoložljivimi sredstvi in da je treba v gospodarski politiki zagotoviti tako oblikovanje kupnih skladov, ki bo to skladnost upostavilo. Glede na to, da je v letu 1964 prenapeta investicijska potrošnja iz lokalnih in bančnih virov povzročala motnje v delitvi, je treba v tem letu poskrbeti, da ostane investicijska potrošnja v realnih okvirih razpoložljivih investicijskih sredstev. V ta namen je treba izboljšati finančno disciplino pri vseh uporabnikih družbenega premoženja in zaostriti kreditno politiko v komunalni banki. Decentralizacija investicijskih sredstev in investicijskih odločitev nalaga delovnim organizacijam odgovornejše naloge, zato bo potrebno skrbneje pripraviti programe dolgoročnega vlaganja in se tesneje povezati z bančnim in kreditnim mehanizmom. Investicijska politika mora biti usmerjena k dograditvi že začetih investicijskih objektov in k usmeritvi večjih investicijskih vlaganj za razširitev stanovanjskega in šolskega prostora iz lokalnih virov. V ta namen je treba tudi v letu 1965 nadaljevati z združevanjem sredstev in s skupnimi napori zagotavljati sredstva za skupne družbene potrebe v občini. Nadaljnji ukrepi za izpopolnitev gospodarskega sistema, ki so določeni v družbenem planu Jugoslavije, bodo izboljšali pogoje gospodarjenja, obenem pa opozarjajo občino na naslednje naloge: — da odpravi plačevanje prispevka iz dohodka v pavšalnem znesku, — da določi in izvaja takšno davčno politiko, ki bo spodbujala kmetijsko proizvodnjo tudi v hribovitih predelih ter obrtne in Gostinske c,o-ritve tudi v zasebnem sektorju, — da vzpostavi nov pogodbeni odnos med zavodi družbenih služb in da kolektivom teh zavodov omogoči podoben družbeno ekonomski položaj, kot ga imajo delovni ljudje na drugih področjih, — da uskladi svoje predpise z ustavo in statutom občine, — da čimbolj prilagodi poslovanje uprave potrebam občanov in novi vlogi skupščine, — da razvija in utrdi oblike občinske samouprave prek krajevnih skupnosti, ki morajo v letu 1965 sprejeti svoje statute in delovne programe. 3. poglavje Družbeni proizvod in narodni dohodek Na osnovi razvitosti naše občine in drugih materialnih pogojev ter nalog in ciljev, nakazanih v prvem poglavju tega družbenega plana, predvidevamo, da se bo obseg proizvodnje, prometa in uslug, Izražen v družbenem proizvodu in narodnem dohodku, gibal takole: cene iz 1. 1964 — v milijonih din elementi 1963 1964 1964 1965 lg63 1965 1964 družbeni proizvod narodni dohodek 19.637 17.999 21.904 19.735 23.963 111,5 21.734 109,6 109,4 110,1 Narodni dohodek na prebivalca se bo povečal od 303,569 din v 1.1964 na 331.564 din v letu 1965 ali za 9,2%. Število prebivalstva se bo predvidoma povečalo od 65.010 na 65.550 ali za 0,8 %. Udeležba posameznih sektorjev lastništva v skupnem družbenem proizvodu bo predvidemo naslednja: v cenah iz 1. 1964 — v milijonih din 1964 1965 Struktura v % 1964 1965 gospodarstvo skupaj 21.904 23.963 100,0 100,0 — družbeni sektor — zasebni sektor 17.152 4.752 19.104 4.859 78,30 21,70 79,72 20,28 Glede na povečanje proizvodnje v družbenem sektorju za 11,3% in v zasebnem sektorju za 2,2% se bo proizvodnja skupnega gospodarstva povečala za 9,2 %. Na ta način se bo udeležba družbenega sektorja povečala od 78,30% na 79,72%. Stopnja rasti družbene proizvodnje, prometa in storitev se bo po posameznih gospodarskih panogah gibala predvidoma takole: indeksi panoge 1964 1965 1963 1964 industrija 112,4 115,3 kmetijstvo 104,2 105,2 — družbeni sektor 113,1 112,7 — zasebni sektor 100,4 101,6 gradbeništvo 117,9 100,1 promet 146,7 93,7 trgovina 129,8 108,0 gostinstvo 116,5 109,8 — družbeni sektor 118,2 108,0 — zasebni sektor 102,3 123,2 obrt 106,8 103,9 — družbeni sektor 106,9 102,9 — zasebni sektor 105,9 113,0 komunalna dejavnost 196,5 74,4 gospodarstvo skupaj 111,5 109,4 — družbeni sektor 115,0 111,3 — zasebni sektor 100,6 102,2 Največji porast predvidevamo v industriji kot najmočnejši gospodarski panogi. Povečani družbeni proizvod v panogi industrije temelji predvsem na povečanih zmogljivostih Tovarne aluminija, Tovarne avto-opreme in Perutnine. V družbenem kmetijstvu — drugi najmočnejši gospodarski panogi — predvidevamo povečanje družbenega proizvoda za 12,7%. Visoka stopnja porasta je predvidena zaradi novih zmogljivosti farme baconov, farme govejih pitancev in razširjenega obsega živinorejske proizvodnje. V terciarnih dejavnostih predvidevamo porast družbenega proizvoda v skladu s proizvodnimi zmogljivostmi. Te dejavnosti bo potrebno zaradi zaostajanja v preteklem obdobju in vedno večjih potreb državljanov po trgovskih, gostinskih in obrtnih uslugah pospešiti in jih tako uskladiti s potrebami celotnega gospodarskega razvoja. Gospodarska struktura in realne potrebe omogočajo, da dosežemo v družbenem sektorju gospodarstva naslednjo delitev družbenega bruto proizvoda: tekoče cene — v milijonih din 1964 1965 indeks celotni dohodek 41.694 48.849 117,1 materialni stroški 24.542 28.681 116,8 družbeni proizvod 17.152 20.168 117,5 amortizacija 2.026 2.200 108,6 narodni dohodek 15.126 17.968 118,7 dohodek 10.588 13.153 124,2 čisti dohodek 9.886 12.325 124,6 del za osebne dohodke 7.818 9.599 122,8 del za sklade 2.068 2.726 131,8 Predvidena razmerja v delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij bodo dosežena ob nadaljnjem povečanju produktivnosti delaj : zmernejšem zaposlovanju in realnem naraščanju osebnih dohodkov zaposlenih. Posamezni elementi delitve celotnega dohodka za letošnje leto že kažejo večje sproščanje dohodka delovnih organizacij. Tako postaja sprostitev notranje delitve dohodka resnično najpomembnejši vzvod za doseganje najboljših ekonomskih rezultatov proizvodnje, kar pa velja le, če je ustvarjena neposredna povezava med uspehi gospodarjenja in individualnimi osebnimi dohodki. 4. poglavje Investicijska potrošnja V letu 1964 je bilo v ptujski občini investirano skupno 6,3 milijarde dinarjev. Od tega je bilo porabljeno za investicije v gospodarstvu 78 %j za negospodarske investicije pa 22%. Tako razmerje investicijskih via- [• ganj na čkodo družbenega standarda je odraz premajhne gospodarske razvitosti in posledica dosedanjega sistema financiranja investicij, ki je zagotavljal ob nizki udeležbi lokalnih sredstev kredite iz zveznih in republiških virov predvsem za investicije v gospodarstvu. Pri izvajanju lanskoletnih investicij so nastopile škodljive neskladnosti, bi so terjale splošne restrikcijske ukrepe. Ti ukrepi so povzročili omejitev planiranih investicijskih sredstev tudi na območju ptujske občine. naredi tega so bile ustavljene nekatere investicije v gospodarstvu (vinogradniški nasadi, poštno poslopje, rekonstrukcija tovarne avto-opremo) ter gradnja šolskih poslopij v Ptuju, Zavrču in poslovne stanovanjske zgradbe ob železniškem prehodu v Ptuju. V letu 1965 bo investicijska potrošnja v občini odvisna od spremenjene splošne investicijske politike in gospodarsko planskih ukrepov za stabilizacijo gospodarstva, ki so vsebovani v zveznem družbenem planu. Obseg bruto investicij pa se predvidoma ne bo zmanjšal, ampak celo povečal za okoli 35%. Predvideno povečanje skupnih bruto investicij je posledica dograditve večjih investicijskih objektov v kmetijstvu, ki je pogojeno z zveznimi in republiškimi investicijskimi krediti. V razvoj posameznih dejavnosti bodo v tem letu vložena predvidoma naslednja investicijska sredstva: indeks v 000 din 1965 1964 143,4 140.8 223,0 303.3 49.0 280.4 54.4 117.9 139.5 141,7 87,6 114.9 58.5 168.5 191.9 86.0 121,4 skupaj investicije 8,492.690 135,5 Razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami sé tudi v letu 1965 ne bo izboljšalo v korist družbenega standarda, čeprav bodo za te namene na razpolago večja sredstva v primerjavi s prejšnjim letom, ker so pri gospodarskih investicijah angažirana razmeroma velika zvezna, republiška in bančna sredstva, ki odločilno vplivajo na strukturo investicij v občini. Glede na to bosta tudi v letu 1965 deležni največjih investicijskih sredstev kmetijstvo in industrija. Kmetijstvo že ima odobrene kredite za dograditev perutninarske farme, klavnice in hladilnice ter farme za pitanje prašičev in mešalnice močnih krmil. Na razpolago so tudi krediti za nadaljevanje regulacije Pesnice. V industriji bodo predvidene investicije usmerjene na začetek tretje faze rekonstrukcije tovarne glinice in aluminija, nadaljevanje rekonstrukcije v tovarni avtoopreme in tovarni volnenih izdelkov. V drugih industrija 2,488.220 kmetijstvo 3,787.180 gozdarstvo 2.000 gradbeništvo 53.000 promet 92.000 trgovina 225.150 gostinstvo 32.700 obrt 140.940 gospodarstvo skupaj 6,821.190 stanovanjska izgradnja 835.000 komunalna dejavnost 271.300 šolstvo 313.200 prosveta in kultura 42.000 socialno varstvo 70.000 zdravstvo 110.000 državni organi in ostalo 30.000 negospodarske investicije skupaj 1,671.500 industrijskih podjetjih so predvidene le določene izpopolnitve strojnega parka in opreme, ki bodo financirane predvsem iz lastnih in lokalnih virov. Gradbeništvo bi bilo potrebno podpreti v prizadevanjih glede izgradnje gramoznice in centralne betonarne. Razpoložljiva in dosegljiva investicijska sredstva, predvidena v dejavnosti prometa, bi bilo potrebno osredotočiti predvsem za dograditev poštnega poslopja, izgradnjo mostov na regulirani strugi Pesnice in za nadaljevanje rekonstrukcije ceste Sikole-Slovenska Bistrica. V trgovini bodo lastna razpoložljiva investicijska sredstva porabljena za razširitev in obnovo poslovnih prostorov ter nadomestitev opreme. Investicije v obrti bodo v večjem obsegu odvisne od razpoložljivih lastnih sredstev, porabljene pa bodo predvsem za razvoj kovinske stroke. Obseg negospodarskih investicij določajo predvsem lokalna razpoložljiva sredstva. Potegovati pa se bo potrebno tudi za investicijske kredite iz republiških virov, predvsem za investicije v šolstvu, zdravstvu in socialnem varstvu. Da bi zagotovili potrebna finančna sredstva po namenih, bo potrebno utrditi in razširiti sodelovanje vseh uporabnikov razpoložljivih sredstev in nosilcev odgovornosti za skladen razvoj razširjene reprodukcije v občini. Pri tem prevzemajo komunalna banka in gospodarske organizacije odgovorne in zapletene naloge, da z vročanjem in kreditnimi odnosi usmerimo razpoložljiva investicijska sredstva v družbeno najbolj upravičene investicije. 5. poglavje Proračunska potrošnja V letu 1965 se proračunska sredstva bistveno drugače oblikujejo kot v prejšnjih letih. S temeljnim zakonom o financiranju družbeno političnih skupnosti je postavljen sistem financiranja dohodkov občine, republike in federacije. Najvažnejša načela novega sistema o financiranju družbeno političnih skupnosti so v tem, da vsaka samostojno odloča o uvedbi posameznih vrst prispevkov in davkov, odloča o njihovi višini, samostojno razpolaga z dohodki, ki ji pripadajo in jih razporeja za financiranje družbenih potreb na svojem območju v skladu z razmerji, ki jih določa družbeni plan. Glede na temeljne predpise, po katerih je sprejet občinski odlok o občinskih prispevkih in davkih občanov v občini Ptuj In upoštevajoč stopnje tega odloka, bo občina v letu 1965 dosegla naslednje proračunske dohodke: dohodki znesek v 000 din Indeks 1965 1964 prispevki 1.660.100 127,6 davki 411.000 122,2 takse 56.000 557,2 dohodki po posebnih predpisih dohodki organov in razni 50.000 60,1 drugi dohodki 22.600 89,6 dopolnilna sredstva . prenesena sredstva 155.925 — 30.434 44,1 2.386.059 130,8 Ker razpoložljiva sredstva občine ne zadoščajo za kritje družbenih potreb in nalog, so občini priznana tudi dopolnilna sredstva republike. Razporeditev proračunskih sredstev na proračun in sklade upošteva princip jačanja potrošnje neposredno prek proračuna. Zato je treba z odlokom o proračunu zagotoviti sredstva občinskemu šolskemu skladu in cestno komunalnemu skladu v odstotku. V prejšnih letih so se razvile zelo močne težnje usmerjanja sredstev v sklade, kar je imelo za posledico drobljenje sredstev in slabitev učinkovitosti in mobilnosti. Zaradi tega se v tem letu usklajuje proračunska usmeritev v take okvire, da postaja proračun glavni instrument financiranja družbenih funkcij. Financiranje prek skladov pa je ohraniti le na tistih področjih, kjer to predpisuje zvezni zakon, ali kjer to narekujejo poseBne družbene koristi. Razpoložljiva sredstva je treba s proračunom razporediti po namenu v naslednjih proporcih: glavni namen v 000 din struktura dejavnost šol 1.019.350 42,73 kulturno prosvetna dejavnost 113.512 4,75 socialno skrbstvo 155.900 6,54 zdravstveno varstvo 87.100 3,65 komunalna dejavnost 54.050 2,26 dela državnih organov 466.561 19,56 dejavnost krajevnih skupnosti 16.000 0,67 dejavnost družbeno političnih organizacij 65.610 2,75 negospodarske investicije 199.157 8,35 gospodarski posegi 131.458 5,50 vlaganje v rezervni sklad 23.861 1,0 proračunske obveznosti iz prejšnjih let 19.500 0,83 gospodarske’investicije 15.000 0,62 nerazporejeni dohodki 19.000 0,79 2.386.059 100,0 Pri razporeditvi so upoštevane tudi obveznosti, ki jih je do sedaj financiral okraj iz svojih proračunskih sredstev. Zaradi uskladitve osebnih dohodkov in izboljšanja materialne osnove šolstva in socialnega skrbstva so sredstva tem koristnikom najobčutneje zvišana ter sredstva za gospodarske posege vključno z vzdrževanjem cest III. in IV. reda. Vsem ostalim službam pa je zagotovljeno le minimalno povečanje sredstev. Omejgna proračunska sredstva v letu 1965 narekujejo, da bo potrebna dosledna proračunska disciplina in kar največje varčevanje. 6. poglavje Zaposlenost, delovna storilnost in osebna potrošnja V letu 196Š bo po predvidevanjih zaposlenost narasla od 11.145 na 11.516 ali za 3,5%, od tega v gospodarstvu.za 3,2°/o, v negospodarskih dejavnostih pa za 5,7%. Predvideni relativni padec izvira v glavnem iz splošnih teženj po ekonomičnejši in smotrnejši organizaciji delovnega procesa in zaposlitvi delovne sile. Po posameznih gospodarskih in negospodarskih panogah predvidevamo, da se bo v družbenem sektorju stopnja zaposlenosti gibala takole: indeksi dejavnost 1964 plan 1963 1965 1964" industrija 107,8 103,6 kmetijstvo 96,7 104,8 gradbeništvo 104,2 97,8 promet 107,2 91,5 trgovina 106,2 102,3 gostinstvo 114,7 101,9 obrt 123,5 103,9 komunalna dejavnost 116,0 102,9 gospodarstvo skupaj 107,6 103,2 šolstvo, prosveta in kultura 100,2 106,0 zdravstvo in socialna dejavnost 92,3 110,0 državni organi 100,3 100,7 ostale dejavnosti 100,0 101,9 negospodarstvo skupaj 97,2 105,7 vsega skupaj 105,9 103,5 Največji porast zaposlenosti v gospodarskih dejavnostih pričakujemo v panogi kmetijstvo. Kmetijski kombinat Ptuj, ki zajema pretežni' del kmetijske proizvodnje družbenega sektorja, še nadalje širi svoje dejavnosti. Prav tako narašča potreba po novi deloyni sili v kmetijskih zadrugah, kjer se pospešeno razvija lastna živinorejska proizvodnja. V ostalih gospodarskih dejavnostih pa se bo dinamika zaposlovanja nove delovne sile umirila, tako da bo število zaposlenih ostalo približno na ravni preteklega leta. Ta težnja dokazuje, da so organi samoupravljanja začeli akcijo za ekonomičnejšo in racionalnejšo delitev dela ter za dvig proizvodnosti. V negospodarskih dejavnostih pa je predviden nekoliko večji porast zaposlenosti, toda le v panogi šolstva — kulture in prosvete — za 6% in v zdravstvu in socialni dejavnosti za 10%. Takšen porast je pričakovati z uskladitvijo osebnih dohodkov in sistema nagrajevanja. Kljub temu povečanju pa bodo ostala še nezasedena delovna mesta tako v šolstvu kot v zdravstvu. V ostalih panogah negospodarske dejavnosti pa bo zaposlenost ostala na lanskoletni ravni. Predvideni obseg proizvodnje, prometa in storitev kaže, da bo delovna storilnost v družbenem sektorju gospodarstva, računano na bazi, družbenega proizvoda, dosežena v naslednjih odstotkih: 1964 1965 industrija 3,8 11,2 kmetijstvo 16,6 7,4 gradbeništvo 13,1 2,4 promet 36,8 2,7 trgovina 22,0 5,7 gostinstvo 3,2 5,8 obrt — 13,4 1,6 gospodarstvo skupaj 8,5 7,5 V letu 1965 predvidevamo nadaljnjo rast produktivnosti na splošno v vseh panogah gospodarske dejavnosti. Nekoliko višjo stopnjo produktivnosti predvidevamo v industriji, ker delovni kolektivi industrijskih podjetij najbolj skrbijo za sodobnejšo in smotrnejšo proizvodnjo z racionalnejšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti. Pri tem pa ni zanemariti skrbi za večjo produktivnost, ki izvira iz proizvajalčevih delovnih sposobnosti. Zato bo potrebno še nadalje posvečati vso skrb izobraževanju zaposlenih. V ta namen naj delovne organizacije izkoristijo dovoljena, razpoložljiva sredstva v breme poslovnih stroškov, hkrati pa določen odstotek vseh sredstev usmerijo za sofinanciranje strokovnega šolstva v občini. Vzporedno s predvidenim razvojem gospodarstva se bo v letu 1905 povečal tudi obseg realne osebne potrošnje v družbenem sektorju gospodarstva in negospodarstva. Bruto osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju se bodo predvidoma povečali za 1,2 milijarde ali za 22,8%. Na povečano zaposlenost in uskladitev osebnih dohodkov z višjimi življenjskimi stroški odpade 15,3%, 7,5% pa na povečano produktivnost, kar pomeni, da se bo realna osebna potrošnja zaposlenih v gospodarstvu povečala za okoli 7%. V negospodarskih dejavnostih družbenega sektorja znaša predvideno povečanje osebnih dohodkov 25,7% v primerjavi z letom 1964. Znatno se bodo povečali dohodki prebivalstva tudi iz drugih virov (socialno zavarovanje, podpore, vzdrževalnine). Koliko pa bo nominalno povečanje le-teh vplivalo na obseg realne osebne potrošnje, je odvisno od gibanja cen. Delovne organizacije in organi samoupravljanja bodo morali v bodoče še bolj aktivno poseči v področje sistema delitve in nagrajevanja ter ga izpopolnjevati. Pri tem pa bodo morali vključevati v sistem delitve in nagrajevanja tudi vse neproizvodne službe. Sele s takim sistemom delitve osebnih dohodkov ali nagrajevanja bo možno uresničiti načelo delitve po delu. Poleg tega pa bo potrebno delovnim ljudem omogočiti pestrejšo strukturo potrošnje, kajti ta je nujno potrebna za ohranitev skladnosti med kupno močjo in blagovnimi skladi. DRUGI DEL RAZVOJ GOSPODARSKIH IN IZVENGOSPODARSKIII DEJAVNOSTI 7. poglavje nejša. Opekarna bo iz lastnih sredstev opravila samo najnujnejše manjše investicije, za sodobnejši način proizvodnje pa lastni viri ne bodo zadoščali. Obema podjetjema bo zagotoviti nekaj kreditov že v tem letu. Obrat tanina v Majšperku bo zaradi vedno težje in dražje nabave ustreznega lesa omejil proizvodnjo strojil in preusmeril odvečno delovno silo v drugo dejavnost. V lanskem letu so bila že opravljena nekatera pripravljalna dela za prehod na proizvodnjo tehnične konfekcije. Potrebna investicijska sredstva bo zagotovilo matično podjetje, delno pa tudi občinski viri. Pretesni prostori pomenijo za »Delto* odločilno oviro za nadaljnji razvoj. Elaborat za dograditev proizvodnih in skladiščnih prostorov predvideva okrog 260 milijonov potrebnih sredstev. V letošnjem letu bo razpolagala samo z lastnimi sredstvi, izdatnejše vključevanje v izvoz pa bo ustvarilo pogoje za pridobivanje dodatnih kreditnih sredstev, s katerimi bodo poslovne in specializirane banke podpirale razvoj tiste proizvodnje, ki je namenjena za izvoz. Tovarna volnenih izdelkov bo letos investirala v opremo okrog 100 milijonov. V predilnici bo odpravila ozko grlo s postavitvijo trodelnega mikalnika in z apretirskimi stroji. Pri nabavi surovin in opreme je v veliki meri vezana na uvoz, zato si mora z izvozom zagotoviti potrebna devizna sredstva. Podjetje bo proučilo možnosti, da bi poleg dosedanjih kvalitetno zelo zahtevnih tkanin vključilo v izvoz še specialno konfekcijo, ki bi jo izdelovalo v lastnem obratu. Industrija Delež" industri je v ustvarjenem celotnem dohodku občine se iz leta v leto veča. V lanskem letu je odpadlo na industrijsko proizvodnjo 47 % ustvarjenega družbenega proizvoda. Fizični obseg se je v primerjavi z letom 1963 povečal povprečno za 16,6%, kar je za 7% manj, kot je bilo predvideno v družbenem planu 1964. Hitrejše naraščanje industrijske proizvodnje je ovirala zlasti redukcija električne energije, ki je povzročila znaten izpad proizvodnje v tovarni glinice in aluminija, slaba preskrba s premogom ter zastoji v dobavi surovin in reprodukcijskega materiala ter stekleni embalaži. V preteklem letu so bili ustvarjeni nekateri pogoji za pospešeno proizvodnjo v naslednjih letih. Med temi je treba omeniti predvsem nove zmogljivosti v tovarni glinice in aluminija ter avtoopremi, dograditev farme brojlerjev in rekonstrukcije, ki so jih opravila industrijska podjetja z namenom, da omilijo ozka grla v proizvodnem procesu. Podjetja so si prizadevala izboljšati organizacijo dela, izpopolniti sistem nagrajevanja in v večji meri kot doslej zadovoljiti predpisom s področja hi-giensko-tehnične zaščite in varnosti dela. Ob takih pogojih in s predpostavko, da bo preskrba z reprodukcijskim materialom zadovoljiva, pričakujemo, da bo dosegel obseg industrijske proizvodnje v tekočem letu naslednjo dinamiko: ______plan ^1965 realizacija 1964 1. Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo , 133,4 2. Tovarna avtoopreme, Ptuj 129,7 3. J2 — podjetje za popravljanje vozil, Ptuj 115,1 4. Onekarnu 2abjak pri Ptuju 100,3 5. »Konus«, usnjarski kombinat Slovenske Konjice, obrat tanina Majšperk 108,7 6. »Les« — irgjvsko podjetje z lesom, gradbenim materialom in kurivom Ptuj 244,8 7. Tovarna volnenih izdelkov Majšperk 103,5 8. »Delta« — tovarna perila in konfekcije, Ptuj 86,7 9. »Petovia« — živilska industrija Ptuj 104,0 10. Kmetijski kombinat Ptuj, obrat mlekarna 106,1 11. Trgovsko podjetje »Perutnina«, Ptuj 117,5 12. Ptujska tiskarna, Ptuj 102,1 13. Elektroindustrija in splošna montaža Maribor — obrat Kidričevo 118,9 industrijska proizvodnja skupaj 126,7 Predvideno povečanje je dosegljivo, če bodo gospodarske organizacije nadaljevale z ukrepi za izboljšanje poslovanja in povečale napore za zadostno in pravočasno nabavo materiala. Povprečna iztrošenost osnovnih sredstev Je sicer ugodna, saj znaša v občini 27%, medtem ko je okrajno povprečje 46,4%. Vendar je to izključno posledica novih zmogljivosti v Perutnini, rekonstrukcije tovarne avtoopreme in tovarne glinice in aluminija. Pod 50% odpisana so osnovna sredstva v tiskarni ir> Delti, medtem ko odpisi v ostalih podjetjih presegajo 60%. Zastarele naprave so velika ovira za nadaljnjo rast proizvodnje, zato bodo podjetja v tem letu nadaljevala z rekonstrukcijami in si tako zagotovila pogoje za povečano proizvodnjo. Tovarna glinice in aluminija bo zgradila v tem letu 16 elektrolitskih peči, poleg tega pa bo pričela z izgradnjo III. faze, ki bo po zaključku dajala ob polni oskrbi z električno energijo 140.000 ton glinice in 65.000 ton aluminija. Zaradi omejevanja investicijskih kreditov bo tovarna avtoopreme morala nadaljevati rekonstrukcijo z lastnimi sredstvi. Da bi dale dosedanje investicije predvideni učinek, bo treba izpopolniti opremo za serijsko proizvodnjo. J2 — podjetje za popravljanje vozil, bo v tem letu prevzemalo odgovornejša dela remonta železniških tovornih vozil. Izdelalo bo tudi generalni načrt razvoja podjetja na daljše obdobje. »Perutnina« bo sodobneje opremila poslovalnice, rekonstruirala hladilnice in zgradila silos za uskladiščenje, kot ga tehnologija proizvodnje in narava blaga zahtevata. Omenjene investicije bo financiralo podjetje iz lastnih sredstev. V težjem položaju je Petovia» ki je lastna sredstva že Izčrpala za dosedanje obnovitve ter dopolnitve strojev in naprav. Te ie vedno ne omogočajo proizvodnje po tekočem traku, ki je za to stroko najprimer- Poleg potrebnih novih vlaganj pa je odločilni činitelj nadaljnjega razvoja vsake gospodarske organizacije večja produktivnost in smotrnejša organizacija dela ob nenehni krepitvi in izpopolnjevanju sistema samoupravljanja. Nekateri kolektivi so že doumeli, da poziv k večji produktivnosti ni le prazno geslo, temveč je osnova za družbeno-ekonomsk i. politični in moralni napredek družbe in posameznika. V letošnjih planih so gospodarske organizacije med smernice in naloge uvrstile tudi skrb za poglobljeno razvojno in raziskovalno delo v podjetjih ter povezovanje s specialnimi institucijami glede raziskav materiala, izboljšav tehnološkega procesa, tipizacije in standardizacije. Z uresničitvijo postavljenih nalog bodo gospodarske organizacije bistveno pripomogle k realizaciji začrtane politike gospodarstva in družbenega razvoja naše občine. 8. poglavje Kmetijstvo V letu 1964 je bila v kmetijstvu dosežena razmeroma ugodna stopnja naraščanja proizvodnje, razen v panogi sadjarstva, saj smo v primerjavi z letom 1963 proizvedli 5% več pridelkov, v družbeni proizvodnji pa za 12,4 % več. Ugodni rezultati so bili doseženi predvsem v poljedelski proizvodnji. 2ivlnorejska proizvodnja le počasi nadomešča živalski fond, ki je bil znatno znižan v letu 1963. Vedno bolj se jača organizirana vzreja goveda. Lani se je povečala v primerjavi z letom 1963 za 67%. Znaten delež odpade na proizvodnjo v kooperaciji kmetijskih zadrug z zasebnimi proizvajalci, kjer se ocenjuje porast za 47,6 %. Slabše uspehe beleži pra-šičerejska proizvodnja, ki zaradi nestimulativnih odkupnih cen upada. Stremljenja kmetijskih gospodarskih organizacij za pridobivanje novih zemljiških površin so bila usmerjena v Pesniško dolino in ravninsko področje dravsko-ptujskega polja. V preteklem letu je bilo na novo pridobljenih 980 ha, ki so povečali udeležbo družbenega sektorja kmetijstva v skupnih površinah na 21,4%. V preteklem letu so bile uveljavljene spremembe cen nekaterim kmetijskim pridelkom, ki so ugodno vplivale na finančni uspeh kmetijskih organizacij. Narasle potrebe notranjega trga in nove proizvodne zmogljivosti nalagajo kmetijskim proizvajalcem družbenega in zasebnega sektorja, da intenzivneje izkoriščajo zemljiške površine in izboljšajo produktivnost živine. V pričakovanju povprečnih vremenskih razmer v letu 1965 predvidevamo, da se bo fizični obseg kmetijske proizvodnje povečal za okoli 13,7%. Povečanje temelji na porastu proizvodnje pri kmetijskem kombinatu, na ekonomijah KZ in boljšem pridelovanju pri zasebnih proizvajalcih na podlagi kooperacijske proizvodnje. Največje povečanje je predvideno v živinoreji, ker se prvič aktivirajo investicije, ki so bile vložene v izgradnjo farme bekonov in farme govejih pitancev. Ob velikem povečanju živinorejskih kapacitet nastaja nujna potreba po dograditvi mešalnice močnih krmil. Zmogljivosti obstoječe mešalnice zadovoljujejo le potrebe po krmi za perutninarsko farmo in dosedanje kapacitete goveda ter prašičev. Kmetijski kombinat bo tako moral še v tem letu začeti z gradnjo nove mešalnice z zmogljivostjo nadaljnjih 30.000 ton krme. Tudi pri kmetijskih zadrugah računamo z znatno razširitvijo obsega živinorejske proizvodnje. Kooperacija v proizvodnji govejih pitancev in prašičev se znižuje v prejšnjih kontrahirnih oblikah in razvija v boljše oblike sodelovanja z obojestranskim vlaganjem kmeta in kmetijske zadruge v času proizvodnje. V skupni organizirani vzreji predvidevamo iz prašičereje za 159% več, iz govedoreje pa za 51 % več mesa, kot je bilo proizvedenega v 1.1964. Poleg sodelovanja v govedoreji in prašičereji bodo gospodarske organizacije organizirale sodelovanje pri proizvodnji piščancev-brojler-jev in kokoši nesnic. Prav bi 'bilo, da bi to dejavnost razvijali predvsem v hribovitejših predelih. Pričakujemo, da bodo letošnji gospodarski predpisi uredili stimula-tivnejše oblike proizvodnje mleka in razširitve osnovne črede. Primerno bi bilo, da bi kmetijske gospodarske organizacije že same našle najprimernejšo osnovo in tudi začetna sredstva za razširitev te proizvodnje. Velikemu razmahu živinorejske proizvodnje v občini bo prilagojena proizvodnja poljščin in travišč. V rastlinski proizvodnji predstavlja poleg družbenega sektorja močan porast proizvodnja iz pdgodbenega sodelovanja. Po obsegu bo letos predvidoma zajela skupaj 9075 ha ali za okoli 100 ha več površin kot v preteklem letu. Organizirano rastlinsko proiz- vodnjo torej predvidevamo na 12,2% obdelovalnih površin družbenega sektorja in 25,9% obdelovalnih površin zasebnega sektorja. Pogodbeno sodelovanje med kmetijskimi zadrugami in zasebnimi proizvajalci doslej še ni našlo kakovostnejših oblik donosnejše proizvodnje z obojestransko udeležbo v proizvodnji. Pretežno se sklepajo pogodbe kontrahažnega značaja. Tudi v rastlinski proizvodnji bodo morale kmetijske gospodarske organizacije preusmeriti svoja stremljenja in vnašati kvalitetnejše osnove za višje oblike sodelovanja z večjim lastnim vlaganjem. Tako si bodo zagotovile svoj dohodek v proizvodnji in ne v odkupu. Proizvodne naloge v družbenem sektorju kmetijstva nalagajo potrebo po razširitvi površin v družbeni lastnini. Kmetijske organizacije računajo z novimi 1100 ha, ki bi jih pridobili z odkupom, zakupom in krčitvami relativnih gozdnih površin. Gospodarske organizacije bodo odkupovale zemljo na področju celotne občine, intenzivneje pa v Pesniški dolini. Izgradnja hidromelioracijskega sistema Pesnice je pogojena z intenzivno proizvodnjo. K vsoti 1.166,340.000 din za regulacijo Pesnice in njenih potokov, ki bremene cà. 4500 ha zemljišč območja naše občine, bomo morali še dodati potrebe po sredstvih za agromelioracije na teh površinah. Posojila za te namene bomo lahko koristili le v primeru, da bo za te površine zagotovljena intenzivna proizvodnja. Ti smotri pa usmerjajo podružbljanje zemlje predvsem v tem območju. Ureditev pesniške doline torej zahteva poleg že odobrenih sredstev še nove potrebe. To pa zadolžuje vse kmetijske organizacije v občini, da ne začenjajo drugih novih investicijskih vlaganj. Le z združitvijo vseh razpoložljivih sredstev bodo ustvarjeni pogoji za dograditev že začetih kmetijskih investicij v občini. 9. poglavje Gozdarstvo Gozdarska dejavnost zavzema v občini 29,9% celotne površine. Z gozdovi, ki so v lasti zasebnih posestnikov, gospodari GG Maribor, obrat za gozdarstvo Ptuj, v družbeni lastnini pa je najmočnejši predstavnik gozdnega gospodarjenja Kmetijski kombinat Ptuj. V letu 1964 je bila dosežena naslednja realizacija plana: v bruto m3 iglavci listavci___________skupno plan real. plan real. plan real. Skupna sečnja 13.440 13.615 33.500 35.657 46.940 49.272 Tekoča proizvodnja 12.420 10.854 28.480 30.163 41.900 41.017 Blagovna proizvodnja 9.670 7.820 14.870 18.190 24.540 26.010 Plan skupne sečnje je bil presežen za 21 %. Presežek poseka iglavcev le posledica sečnje zaradi sušenja dreves, ki so bila napadena od lubadarja. Posek listavcev pa je bil presežen zaradi krčitev 32 ha gozdov, ki Jih je v tem letu izkrčil KK Ptuj. Plan obnove in nege gozdov je bil v letu 1964 presežen. Pogozdovanje bilo izvedeno na površini 12,30 ha, izpopolnjevanje na površini 4,45 ha >n nega na površini 612 ha. Za te namene je bilo skupaj porabljenih 19.851,000 din. Za obnovo gozdnih nasadov je bilo porabljenih 44,500.000 dinarjev. Na novo je bilo osnovanih 70 ha topolovih plantaž in 5 ha topolovih nasadov v Slovenji vasi, Markovcih, Bukovcih, Krčevini pri Vur-berku in v Hajdini. V letu 1964 je bil zgrajen podaljšek ceste v Tisovcu za 1 km. Sredstva za gozdarstvo so bila v glavnem koriščena iz biološke amor-tizacije, iz občinskega gozdnega sklada in prejetih kreditov. Leta 1965 se bo sečnja v gozdarstvu odvijala v približno enakih ko-Winah kot v letu 1964. Po sektorjih lastništva nam sečno proizvodnjo kaže naslednja preglednica: v m3 zasebni sektor SLP skupaj skupna sečnja 31.849 12.790 44.639 iglavci 6.085 6.140 12.225 listavci 25.764 6.650 32.414 tekoča proizvodnja 26.530 11.481 38.011 iglavci 4.599 5.489 10.088 listavci 21.931 5.992 27.923 blagovna proizvodnja 11.720 11.340 23.060 iglavci 1.850 5.450 7.300 listavci 9.870 5.890 15.760 Plan obnove in nege gozdov je za leto 1965 naslednji: v ha j zasebni sektor SLP skupaj pogozdovanje 10,68 14,50 25,18 izpopolnjevanje 0,50 11,06 11,56 nega in melioracije 179,82 597,0 776,82 Pri negi in obnovi gozdov bodo gospodarske organizacije skušale zadostiti gozdno gospodarskim načrtom, ki so izdelani za večino gozdno gospodarskih enot. Za pogozdovanje je predvidenih novih 70 ha topolovih plantaž in nasadov. V tekočem letu bo potrebno urediti zadnjo gozdno gospodarsko enoto Polenšak, za kar so v tem letu predvidena sredstva iz občinskega in medobčinskega gozdnega sklada za taksacijska dela na terenu. Delo v gozdnih drevesnicah in plantažah bo potrebno mehanizirati. V ta namen pričakujemo iz medobčinskega območnega sklada 10 milijonov dinarjev dotacije. V tem letu bo tudi nadaljevano delo pri podružbljanju gozdne proizvodnje s sklepanjem kooperacijskih pogodb. 10. poglavje Gradbeništvo Gradbeni podjetji »Drava« in »Gradnje« ter Projektivni biro Ptuj so v lanskem letu dosegli okrog 1 milijardo 400 tisoč dinarjev celotnega dohodka, kar je za 27,3% več kot leta 1963. Močna investicijska dejavnost na področju gospodarstva se odraža v strukturi gradenj, saj je v letu 1964 odpadlo 54,9% vrednosti opravljenih gradbenih del na gospodarske objekte. Glavni investitorji so bili TGA Kidričevo, Kmetijski kombinat in Perutninarska farma, negospodarske investicije pa sta financirala predvsem stanovanjski sklad in sklad za šolstvo. Gradbena dela so poleg ptujskih podjetij izvajala še podjetja »Gradis« in »Agroobnova«, vzdrževalna dela na obstoječem stanovanjskem fondu pa sta opravljali Stanovanjska skupnost Ptuj in Kidričevo. Vrednost gradbenih storitev je za 32,4% presegla planska predvidevanja za leto 1964. Precejšen delež so imele pri tem visoke cene gradbenih del, ki so bile nad povprečnim splošnim povečanjem cen. Gradbena dela predvidevajo, da bodo v tekočem letu dosegla v povprečju za 5,8% več celotnega dohodka kot lani. Počasnejša dinamika investicij bo imela za posledico zmanjšano povpraševanje po gradbenih storitvah v gospodarstvu, medtem ko je izboljšanje delovanja družbenih služb skoraj povsod pogojeno z izgradnjo ustreznih objektov. Negospodarski objekti zavzemajo v letošnjih predvidevanjih lokalnih podjetij prek polovice vrednosti skupnih gradbenih storitev. Umirjeno investiranje bo omogočilo gradbenim podjetjem izboljšati kakovost del, izpopolniti organizacijo dela in pripraviti pogoje za prehod na intenziven način gradnje. Da bo dosežena večja kontinuiranost proizvodnje, bo treba prenesti čimveč delovnih procesov v stalne obrate. Zgraditev sodobne centralne gramoznice in betonarne pomeni prav gotovo velik korak v tej smeri. Zato bo treba v tem letu opraviti pripravljalna dela: pripraviti načrte, pridobiti zemljišče ter se z bodočimi uporabniki sporazumeti glede financiranja objektov. K večji učinkovitosti gradbeništva bo pripomoglo tudi doslednejše izvajanje predpisov, zlasti da z gradnjo posameznih objektov ne začenjamo, preden niso zagotovljena investicijska sredstva in tehnična dokumentacija. j r ■ ’ 11. poglavje Promet V strukturi družbenega proizvoda zavzema promet z 1,45% udeležbo zadnje mesto v gospodarstvu. S sedežem v občini je le ena gospodarska organizacija, ki je registrirala transport kot glavno dejavnost. Avtobusne proge vzdržuje mariborsko avtobusno podjetje; potniki se poslužujejo tudi vozil celjskega in varaždinskega avtobusnega podjetja, katerih redne proge vodijo prek območja naše občine. Železniški in poštni promet imata matično podjetje v Mariboru, zato se ustvarjeni dohodek ne izkazuje v naši dokumentaciji. Podjetje Agrotransport se hitro razvija. V lanskem letu, četrtem po ustanovitvi, je ustvarilo v prevozu tovora in pri strojno-zemeljskih delih prek pol milijarde dinarjev celotnega dohodka, kar je za okrog 44 % več kot v letu 1963. V tekočem letu predvideva znatno skromnejši porast, in sicer v agro-uslugah, medtem ko bo obseg transportnih storitev ostal na ravni lanskega leta. Podjetje ne namerava povečati avtomobilskega parka, nabavilo pa bo tri nove stroje za zemeljska dela v gradbeništvu in kmetijstvu, po katerih je veliko povpraševanje. Enota prevozništva ni tako rentabilna, ker se cene formirajo na osnovi železniških tarif, ki so že nekaj let neizpremenjene. Železnica je še vedno centralizirana v vseh tistih osnovah, ki so za gospodarjenje najpomembnejše. Tako železniška transportna podjetja ne morejo vplivati na cene svojih storitev, ker so le-te odvisne od povprečnih stroškov, ustvarjenih na celotnem jugoslovanskem omrežju in vezane na vrsto prevoženega blaga, ne pa na stroške posamezne proge. Posledice se čutijo v nesposobnosti obnavljanja železniških prog, pomanjkanju voz in vleke. Sprememba dosedanjega tarifnega sistema in olajšave, ki jih prinaša republiški zakon o oprostitvi plačevanja prispevka iz osebnega dohodka delavcev, zaposlenih v gospodarskih organizacijah, ki so združene v Skupnosti železniških podjetij v Ljubljani, bodo sedanje kritično stanje nekoliko popravile. Poštna služba, ki zlasti v telefoniji ne more zadovoljiti potrebam gospodarstva in upravno-družbenih služb, terja čimprejšnjo dograditev poslopja. Z gradnjo se bo nadaljevalo, oprema za avtomatsko centralo je že naročena in v izdelavi. 12. poglavje Trgovina in izvoz Trgovinske gospodarske organizacije so v letu 19G4 ustvarile za 29®/» več prometa kot v letu 19G3. V letu 1965 predvidevajo za 17,5% večji promet. Vzrok za manjši porast prometa, kot ga beležijo leta 19G4 v primerjavi z letom 1963, je predvsem v restrikciji potrošniških kreditov in deficitivnosti v nekaterih artiklih. Blagovni promet na drobno se bo v letu 1965 povečal za 18,2 °/o; blagovni promet na veliko pa za 15,9% po tekočih cenah iz leta 1964. Število zaposlenih bo poraslo za 4,3%. Porast prometa na drobno po cenah iz leta 1964 bo znašal na 1 prebivalca 8,9%, na 1 zaposlenega 4,2%, na 1 prodajalno pa 3,9%. Največji del skupnega blagovnega prometa odpade na šest trgovskih podjetij, ki predvidevajo za leto 1965 naslednji promet: v milijonih din indeks 1. Trgovsko podjetje »Merkur«, Ptuj 2. Trgovsko podjetje »Izbira«, Ptuj 3. Trgovsko podjetje »Panonija«, Ptuj 4. Trgovsko podjetje »Les«, Ptuj 5. Mestna lekarna Ptuj 6. Tobačna tovarna Ljubljana, skladišče Ptuj 7. poslovalnice s sedežem podjetja izven občine 1964 1965 1964 196.3 1965 1964 1.781 2.150 131,9 120,6 1.985 2.400 128,8 120,8 4.566 5.350 125,3 117,1 1.422 1.700 147,5 119,5 181 170 133,7 93,9 575 580 114,6 100,7 1.793 2.110 — 117,6 2.303 14.460 127,9 117,5 Da bi trgovina na drobno lahko bolje izpopolnjevala naloge posrednika med proizvodnjo in potrošnjo in s tem prispevala k prizadevanju za povečanje življenjskega standarda, bi morala poskrbeti za sodoben način poslovanja. To bo mogočo doseči predvsem z razširitvijo in obnovo prodajnega prostora, s čimer bo podana realna osnova za boljšo založenost trgovine, ki bo po količini in izbiri blaga ustrezala zahtevam potrošnikov. Opažati je, da v mestu in na podeželju manjka izbira drobno specializiranih artiklov, za kar se morajo potrošniki obračati na večje trgovinske centre. V ta namen bi bilo neobhodno potrebno stremeti za povečanjem specializiranih prodajaln ter usklajevati ponudbo s povpraševanjem. Trgovska podjetja bodo morala v letu 1965 posvečati večjo pozornost preskrbi blaga v zadostni količini in izbiri, ki bo prilagojena zahtevam turističnega prometa in še bolj spodbujati prodajo blaga za inozemska plačilna sredstva. Trgovsko podjetje »Izbira« ima v programu zgraditi dva trgovska paviljona v Ptuju. V letu 1965 bo pričelo graditi ob Ljutomerski cesti delno z lastnimi sredstvi, delno s krediti stanovanjskega sklada. Trgovsko podjetje »Merkur« bo soinvestitor poslovno stanovanjske zgradbe v Trstenjakovi ulici, v kateri si bo uredilo trgovske lokale za prodajo narodnih umetnin in drugega galanterijskega blaga (glasbil, fo-lomateriala). Ureditev lokala ob prelazu bo pomembna pridobitev glede turizma zaradi sortimenta artiklov, ki se bodo prodajali in ugodne lokacije. Trgovskemu podjetju »Panonija« Je v letu 1964 primanjkovalo želez-ninskega blaga in gospodinjskih strojev. Zaradi pomanjkanja skladiščnih prostorov in neprimernih garaž, bi bilo neobhodno potrebno ustanoviti javno skladišče. Iniciator za pripravo načrtov bi morala biti trgovska podjetja, ki bi naj kot investitorje pritegnila še druge zainteresirane organizacije. Trgovsko podjetje »LES« se bavi poleg prodaje kuriva in gradbenega materiala fte s predelavo lesa na žagarskih in mizarskih obratih. Za boljšo preskrbo prebivalstva s kurivom in potrošnikov gradbenega materiala bo treba Izboljšati mibavno službo. Rekonstrukcijo in razširitev predelovalnih zmogljivosti pa bo potrebno v tem letu proučiti z vidika surovinske baze in rentabilnosti investicije. Na področju občine posluje 21 poslovalnic industrijskih podjetij s sedežem izven občine, ki predvidevajo povečan promet. Bistvenejših razširitev ali novih dejavnosti nt predvidevajo, razen »Borovo«, ki gradi nov lokal. Važna naloga vseh trgovskih gospodarskih organizacij v letošnjem letu bo nadaljnje izobraževanje trgovskega kadra in vodilnega komercialnega kadra. V ta namen bo potrebno pri šolskem centru za blagovni promet organizirati dopolnilne oblike izobraževanja, hkrati pa urediti trajne in stalne oblike njegovega sofinanciranja, v katero bo treba vključiti vse trgovske gospodarske organizacije. Primerjava Izvoza iz ptujske občine nekaj let nazaj kaže precejšnje nihanje vrednosti med posameznimi leti. Lani je znašal Izvoz 2,425.873 dolarjev, kar je za okrog 28% manj kot v izredno uspešnem letu 1963, vendar so bila planska predvidevanja znatno presežena, in sicer za okrog 38%. Najobčutneje vpliva na izvozne dosežke tovarna glinice in aluminija, ki uravnava svoje izvozne količine po preskrbi z električno energijo. Predvidevanja za tekoče leto so v povprečju skromnejša, saj značaje le 74,1 % vrednosti izvoza v lanskem letu. Glede na izvozne možnosti našega področja pričakujemo, da bodo posamezne panoge v letošnjem letu dosegle naslednji devizni učinek (izražen v ZDA dolarjih): — barvna metalurgija 507.466 — lesna industrija 360.000 — tekstilna industrija 400.000 — kmetijstvo in živilska industrija 530.134 Podjetja si prizadevajo z neposrednim ali posrednim izvozom kriti potrebe po reprodukcijskem materialu in opremi iz uvoza. Med izvozniki so tudi organizacije, katerih potrebe po devizah so trenutno precej manjše od doseženega iztržka na zunanjem trgu. Pospešen gospodarski razvoj in učinkovitejše vključevanje v mednarodno menjavo sta še vedno v veliki meri vezana na inozemska Investicijska sredstva. Nastali gospodarski položaj v letu 1964 zahteva ukrepe za stabilizacijo na vseh področjih, zlasti pa izboljšane odnose v plačilni bilanci. To pomeni učinkovito povečati izvoz ob takšnem uvozu, ki ga dovoljujejo razpoložljiva devizna sredstva. Uveljavljanje tega načela spremljajo številne težave, med njimi občutno pomanjkanje reprodukcijskega materiala zlasti v kovinski industriji, ki je močno odvisna od uvoza, a se ni uvrstila v seznam izvoznikov. Reden dotok surovin in reprodukcijskega materila ter potrebno opremo iz uvoza si bodo gospodarske organizacije mogle zagotoviti le z vključevanjem v mednarodno menjavo, ki pa je pogojena s kvaliteto, tehnološkim postopkom in produktivnostjo dela. Izpolnitev naštetih pogojev je naloga, ki jo uvrščajo med najvažnejše v tekočem letu družbeni plani vseh družbeno političnih skupnosti. 13. poglavje Gostinstvo in turizem V letu 1964 je bilo najbolj aktivno gostinsko podjetje »Haloški biser«! Ustanovilo je tri nova gostišča na podeželju in to v Apačah, Zlatoličju in Kungoti. V mestu samem pa je preuredilo nekdanje prostore kavarne Evropa v samopostrežno restavracijo. Ustanovilo je tudi slaščičarski obrat, ki zalaga predvsem hotel »Poetovio« in samopostrežno restavracijo. »Letovišče grad Bori« se je omejilo predvsem na nabavo opreme. Pripojeno je bilo podjetje »Beli križ«, kar je povečalo njegove nočitvene kapacitete. Gostinsko podjetje »Breg« je nabavilo nekaj opreme in uredilo sanitarije. Fremalo je bilo storjenega za popestritev gostinstva, saj je bilo odprto le eno zasebno gostišče v Trnovski vasi. Po vrednosti so podjetja presegla plan za 28,5%. Strukturo prometa v družbenem sektorju pa bo prikazala naslednja tabela: 1963 1964 1965 alkoholne pijače 46,7 46,5 46,6 brezalkoholne pijače 6.4 5,7 5,6 hrana 26,0 27,3 27,6 tobačni izdelki 10,2 11,4 11,3 druge blagovne storitve 8,2 6,9 6,9 neblagovne storitve 2,5 3,2 2,0 skupaj 100 100 100 Struktura se v vseh treh letih bistveno ne spreminja. Zaželeno pa bi bilo, da bi se izboljšala v korist hrane, brezalkoholnih pijač in neblagovnih storitev, ki predstavljajo predvsem nočitve. Pričakujemo, da se bo promet v letu 1965 v primerjavi z letom 1964 dvignil za 16 7o- posameznih podjetjih je predviden naslednji porast: gospodarske organizacije ocena 1964 plan 1965 indeks 65/64 Gost. podj. »Letovišče grad Bori« 142.204 156.000 109,7 Gost. podj. »Haloški biser«, Ptuj 609.109 730.000 119,8 Gost. podj. »Breg« 59.905 70.000 116,9 811.218 956.000 117,8 Znano je, kako neugodno vpliva konstantna rast cen prehrambnih artiklov in kakšne posledice imajo nestalni ceniki predvsem pri sklepanju pogodb z inozemskimi turističnimi družbami. Zato bo treba proučiti sleherno možnost aktiviranja notranjih rezerv. Leto 1965 bo glede investicij dosti bolj umirjeno. Vlaganja bodo usmerjena v dopolnjevanje že obstoječih objektov. »Haloški biser« bo ustanovil lastno mesnico in odkupil poslovne prostor^ v Vidmu, ostala razpoložljiva sredstva bo porabil za nadomestitev in dopolnitev opreme. »Letovišče grad Bori« bo povečalo nočitvene zmogljivosti za 12 ležišč in opremilo sobe s sodobnim komfortom. Gostilna »Breg« pa bo nekoliko izpopolnila opremo svojih dveh gostinskih obratov. »’ tuj bomo razvili v turistično mesto«, je geslo perspektivnega razvoja. Zato je treba izboljšati pogoje. Gostinska podjetja naj bi se povezala z ostalimi podjetji (trgovskimi itd.), da bi mogla čimveč nuditi turistom in finančni uspeh ne bi izostal. Izkoristiti je treba vse možnosti tranzitnega in pa seveda tudi stacioniranega turizma. Kapacitete v hotelu so izkoriščene 49,9%. pri gostilni »Beli križ« 44,4%, v letovišču »Borlu« pa le 11,1 /o. Kljub tako nizki povprečni izkoriščenosti kapacitet se je v polni sezoni večkrat pc.lavilo pomanjkanje nočišč. Zato je proučiti, ali je mogoče to vrzel odpraviti s privatnimi sobami. Za pospešitev turizma so bile v lanskem letu izvedene sledeče akcije: izdelan je bil urbanistični načrt Ptuja, ki je bil več mesecev na ogled javnosti. Turistično društvo je izdelalo razne prospekte, vodiče in spominčke, priredilo več eno- in dvodnevnih izletov ter nekaj krajših potovanj v Inozemstvo. Letos bodo v zvezi z urbanističnim načrtom obdelani turistični kraji Podlehnik-Gorca, Zavrč-Borl, Hrastovec In Ptujska gora. Zavod za folklorne prireditve in turistično društvo bosta v letu 1965 razširila svojo dejavnost in poskrbela za večje število prireditev. S tem bosta privabila v Ptuj še večje število obiskovalcev in turistov. 14. poglavje Obrt Primerjava realizacije prometa v 1964. letu z realizacijo prometa v 1963. letu nam pokaže 10,5% povečanje. Najhilrejši in največji i-azvoj je dosegla proizvodna obrt, ki jo zastopajo Strojne delavnice, Elektrokovi-nar, Pekarne-mlini, Zavod Olge Megličeve in »Dravinja« Kidričevo. Strojne delavnice so po pripojitvi tekstilne tovarne preuredile njene prostore za gumarno in vzmetarno, Elektrokovinar pa je v obstoječih prostorih pričel s proizvodnjo elektromotorjev. Storitvena obrt je planske obveznosti izpolnila, vendar v strukturi in v primerjavi s potrebami prebivalstva še vedno zaostaja. Frizersko podjetje je odprlo nov salon v Majšperku, »Dravinja« se je preselila v nove prostore v Kidričevo, »Moda« in »Krojaško-šiviljske delavnice« so nabavile nekaj novih strojev. Vsa podjetja storitvene obrti imajo skupen problem nizkih osebnih dohodkov in zaradi tega fluktuacijo delovne sile. Občina jim je znižala dajatve, a treba bo poiskati še druge možnosti za dvig ekonomičnosti. Kot dopolnilo storitvene obrti lahko smatramo 42 novo prijavljenih privatnih obrtnikov. Petindvajsetim je to glavni poklic, a ostalim le postranska dejavnost. Vse te obrti so sicer prijavljene kot storitvene, vendar cilj ni popolnoma dosežen, ker se večina njih počasi preusmerja h kooperaciji z industrijo in z večjimi podjetji proizvodne obrti. To težnjo bo potrebno omejiti z občasno družbeno kontrolo. V letu 1965 se bo vrednost obrtnih storitev povečala za okoli 11%. Posamezna podjetja pa bodo dosegla predvidoma naslednjo dinamiko družbenega bruto proizvoda: v tisočih din indeks gospodarske organizacije realiz. 1964 plan 1965 1965:1964 Strojne delavnice Ptuj 1.117,299 Žveplarna Ptuj 28,044 »Moda«, krojaštvo po meri in konfekcija, Ptuj 119,404 Krojaško-šiviljska delavnica Ptuj 26,781 Čevljarska delavnica Kidričevo 36,774 »Dravinja« Kidričevo 100,194 Pekarne-mlini »Vinko Reš« Ptuj 557,077 Zavod »Olge Megličeve« Ptuj 231,690 Slikarsko-pleskarsko in anlikorozijsko podjetje »Pleskar« Ptuj 406,355 Montažno podjetje Elektrokovinar Ptuj 590,298 Brivsko frizersko podjetje Ptuj 23,280 Dimnikarsko podjetje Ptuj 38,444 Mestni kino Ptuj 24,401 1.050,000 30,000 120,000 30.000 40.000 115.000 636.000 320.000 450.000 800.000 25,500 40.000 28.000 93,9 106,9 100,5 112,0 109.0 115.0 114.0 139.0 111.0 136.0 110.0 104.0 115.0 skupaj 3.320,041 3.684,500 110,9 Podatki za strojne delavnice izkazujejo padec bruto proizvoda. To nesorazmerje nastaja zaradi pripojitve tekstilne tovarne v letu 1964. Ce pa vzamemo podatke za leto 1964 samo od strojnih delavnic, znaša planirana realizacija 114,8%. V letu 1965 bo podjetje razširilo sortiment proizvodov predvsem v gumami in vzmetarni. Elektrokovinar predvideva porast proizvodnje za 36%, kar je vsekakor odraz strokovne usposobitve kadra in vpeljave proizvodnje elektromotorjev. Visok odstotek porasta proizvodnje predvideva tudi Zavod »Olge Megličeve«. V obratu finomehanika bo razširil sortiment ribiškega pribora, pletarna pa bo izvozila okoli 10.000 rogoznih torbic v vrednosti 60 milijonov dinarjev. »Dravinja« bo razširila proizvodnjo zaščitnih sredstev. Pekarne, ki niso mogle odpraviti pomanjkanja skladiščnih prostorov in težav pri nabavi pšenice, bodo opustile mlin, ki se bo pripojil k mariborskemu »Mlinu«. Obrtne gospodarske organizacije se vedno bolj usmerjajo k masovni proizvodnji določenih artiklov, ki služijo predvsem kot dopolnilo industriji, usluge potrošniku pa zavzemajo le manjši odstotek v njihovi realizaciji. Vsakoletna potrošnja pa tudi hiter razvoj turizma, narekujeta hitrejše ustanavljanje servisov proizvodnih in trgovskih podjetij in razširitev obratov tudi v privatnem sektorju. Spremenjena davčna politika bo vplivala na popestritev privatne obrti z določenimi stimulativnimi pavšali in nižjimi stopnjami prispevkov. 15. poglavje Stanovanjska izgradnja Vzporedno z večjimi investicijskimi naložbami v celotnem gospodarstvu občine se iz leta v leto večajo potrebe in povpraševanja po stanovanjskem prostoru. V letu 1964 je bilo v družbenem sektorju v gradnji 196 stanovanj s skupno površino 9876 m2. Od tega je bilo gotovih 78 stanovanj s površino 3912 m2. V zasebnem sektorju je bilo od 273 začetih gradenj dograjenih 83 stanovanj s površino 6718 m2. Skupno se je povečal stanovanjski fond v letu 1964 za 161 stanovanj, stanovanjska površina pa za 10.630 m2. Da bi mogli zadostiti potrebam naravnega prirastka prebivalstva, predvsem pa zmanjšati primanjkljaj, ki znaša preko 900 stanovanj, bi se morala graditev stanovanj v prihodnje hitreje razvijati. S sredstvi stanovanjskega sklada in s sredstvi delovnih organizacij, predvsem pa z večjim angažiranjem sredstev zasebnikov, bi bilo možno v letu 1965 dograditi oziroma na novo zgraditi okoli 250 stanovanj. V letu 1965, ki bo predstavljalo prehodno dobo v sistemu financiranja stanovanjske graditve, bo potrebno pripravili organizacijske in druge Pogoje za uspešno delovanje novega sistema v naslednjih letih, hkrati pa skrbeti za kontinuirano in cenejšo graditev stanovanj. Glede na to, ker je zemljišče za gradbene namene v Ljudskem vrtu zazidano, bo potrebno pri izbiri novih zemljišč za te namene izvajati tako politiko, ki bo omogočila kompleksno urejanje naselij. Prav tako je nujno potrebno pospešiti izdelavo urbanistične dokumentacije bodočih, tako imenovanih subgravitacijskih centrov in tako odstraniti ovire, ki nastajajo pri izbiri lokacij posameznih zazidalnih območij. Računamo, da bodo poleg sredstev stanovanjskega sklada v višini 500 milijonov dinarjev vložila v stanovanjsko graditev tudi podjetja in ustanove preko 300 milijonov dinarjev ter individualni graditelji stanovanjskih hiš nadaljnjih 250 milijonov dinarjev. Tako bo vrednostni obseg stanovanjske graditve znašal letos prek milijardo dinarjev ali nominalno približno za 25 odstotkov več kot leta 1964. Poleg stanovanj, ki so že v gradnji, bomo letos začeli še z gradnjo stanovanj za učitelje na Polenšaku, v Zavrču in Cirkulanah; v Ptuju s stanovanjsko poslovno zgradbo, v Kidričevem pa z gradnjo 20 montažnih stanovanj. Nadalje bo potrebno začeti z gradnjo nekaj cenejših stanovanj z nižjo stanarino, ki bo za določen krog občanov sprejemljivejša in bolj zaželena. 16. poglavje Komunalna dejavnost Intenzivna investicijska izgradnja je narekovala tudi v letu 1964 večja vlaganja v izgradnjo komunalnih naprav: cest, kanalizacije, vodovodnega omrežja, elektrifikacije ter vzdrževanje teh naprav. Zavod za komunalno dejavnost in.krajevne skupnosti so v lanskem letu znatno povečale komunalno dejavnost predvsem pri vzdrževanju in obnavljanju cest in propustov. Večina krajevnih skupnosti je sprejela odloke o uvedbi krajevnega samoprispevka za vzdrževanje cest in pokopališč. Na področju vodovodnega omrežja sc je nadaljevalo z gradnjo vodovoda v Ptuju in novega vodovodnega omrežja Skorba-Hajdoše. V Ptuju so bila dela opravljena v dolžini 320 m kot podaljšek omrežja s 63 priključki, na glavnem cevovodu Dravskega vodovoda pa v dolžini 12.228 m in z 210 priključki v dolžini 7999 metrov. V nadaljevanju kanalizacijskih del na območju mesta Pluja so bila opravljena dela v Krambergerjevem naselju, Rajčevi ulici, Med vrti in priključek ulice Heroja Lacka na zbiralnik III. Na območju Haloz in Slovenskih goric je bilo zgrajenih več javnih vodnjakov in manjših vodovodov ter elektrificiranih nekaj vasi. Na ceste je bilo navoženih preko 20 tisoč m3 gramoza. Za vsa dela na področju komunalne dejavnosti je bilo porabljeno preko 350 milijonov din. Velike potrebe po komunalni ureditvi na področju občine terjajo v letu 1965 in v naslednjih letih znatnejše investicije. Vsakoletna razpoložljiva sredstva dovoljujejo samo tekoče reševanje trenutnih problemov. Vsa komunalna dela, ki v preteklosti niso bila opravljena, zahtevajo, da se bo v bodoče pristopilo k intenzivnejšemu vključevanju sredstev delovnih organizacij in posameznikov s področja občine. To sofinanciranje naj bi bilo bodisi v finančni ali materialni obliki. Da bomo pospešili in pocenili stanovanjsko gradnjo, bomo morali pri izbiri zemljišč izvajati tako politiko, ki bo omogočala celotno urejanje naselij. Glede na to je potrebno stavbna zemljišča še pred začetkom graditve komunalno urediti. V letu 1965 bo na razpolago poleg lastnih sredstev Zavoda za komunalno dejavnost in Krajevnih skupnosti še okrog 375 milijonov din sredstev v cestno-komunalnem skladu, ki bodo uporabljena predvsem za ureditev naselja v Ljudskem vrtu in Krambergerjevem naselju, izpeljavo kanalizacije Med vrti in Rajčevi ulici, dograditev vodovoda Skorba—Hajdoše in v Novem naselju, ter za druge manjše sanacije komunalnih objektov v mestu in vaseh. 17. poglavje Šolstvo V letu 1964 je bil v šolstvu utrjen sistem financiranja na podlagi kategorizacije, ki upošteva enakopraven položaj vseh šol glede dodeljevanja sredstev za osnovno dejavnost. Letos je v načrtu nov način financiranja šolstva in sicer na podlagi sklepanja pogodb med skladom za šolstvo in šolami, po katerem bodo šole dobile sredstva za dejansko opravljeno delo. Sklad za šolstvo je v letu 1964 porabil za osnovno dejavnost šol in zavodov 633,338.146 din. V finančnem načrtu za leto 1965 je predvidenih za osnovno dejavnost 832 milijonov din, kar predstavlja 30 odstotkov več sredstev na lansko realizacijo. Zaradi ukinitve okraja Maribor je občinska skupščina zavezana prispevati v letu 1965 za financiranje šol II. stopnje v Mariboru 77 milijonov din. V letu 1965 je treba zagotovili skladu za šolstvo stalno obliko sofinanciranja strokovnih šol v obliki dajanja določenega prispevka s strani gospodarskih organizacij. Zaradi fluktuacije učnega osebja v gospodarstvo je v občini še vedno pomanjkanje tega kadra. V letu 1964 je bilo nameščenih v občini 26 učiteljev štipendistov, v tem letu pa bo končalo učiteljišče 30 dijakov. V letu 1964 je bilo na novo podeljenih 19 štipendij za I. letnik učiteljišča, 4 za Pedagoško akademijo, 7 za višje šole in 7 za visoke šole. V letu 1965 je proučili vprašanje decentralizacije štipendiranja, ki bi ga prevzele osnovne šole ter bi s takim načinom štipendiranja prej zagotovili potrebni kader v šolstvu. V preteklem letu so bili organizirani brezplačni prevozi otrok, predvsem v haloškem predelu. V letu 1965 pa se bo mreža avtobusnih prevozov še povečala predvsem tam, kjer je oddaljenost od šole velika. Na območju občine deluje 29 šolskih mlečnih kuhinj, kjer prejema malice skupno 6.770 učencev ali 65% vseh šoloobveznih otrok. Zaradi zmanjšanja mednarodne pomoči v hrani, bo morala občinska skupščina v letu 1965 dati na razpolago več sredstev za nabavo kruha. V letu 1965 naj bi osnovne šole v Ptuju uvedle celodnevno varstvo za tiste šoloobvezne otroke, katerih starši so zaposleni oziroma so otroci socialno ogroženi. Zaradi prenehanja Stanovanjske skupnosti v Ptuju in Kidričevem, kamor sta bila v letu 1964 priključena Vrtec Ptuj in Kidričevo, je pokreniti, da se navedena vrtca in ostali vrtci v občini priključijo k področnim osnovnim šolam V letu 1964 je bilo za investicije v šolstvu porabljenih skupaj 272,400.000 din. S temi sredstvi je bila dograjena šola v Kidričevem, na novo zgrajena osnovna šola Franca Osojnika v Ptuju brez telovadnice. Adaptirano je bilo tudi šolsko poslopje v Vidmu in Narapljah. V letu 1965 pa je za investicije predvideno 313 milijonov din. Večji del teh sredstev je namenjenih za razširitev osnovne šole v Majšperku in dograditev telovadnice v šoli Franca Osojnika v Ptuju. Potrebe v šoli Podlehnik in Gorišnici narekujejo, da se v letu 1965 pripravijo za razširitev šol gradbeni načrti in investicijska dokumentacija. Zagotoviti je tudi adaptacijo šolske zgradbe v Zavrču ter popravilo stropov v šoli Hajdina. Gimnaziji v Ptuju bo dodeljeno nekaj sredstev za dodelitev in opremo praktikumov za fiziko, kemijo in biologijo, ker sicer ne izpolnjujejo pogojev za verifikacijo. | 18. p o gl a v j e Kultura, prosveta in telesna vzgoja V letu 1964 so bile na območju občine preurejene prosvetne dvorane v Kidričevem, Markovcih, Cirkovcah, Zagojičih in klubski prostori v Gorišnici. Pokrajinski muzej v Ptuju je priredil več razstav s prikazom spomenikov ptujske in ormoške občine. Organizirana so bila nadalje predavanja o izkopavanjih na Zg. Bregu v letu 1963, restavrirana je bila baročna fasada dominikanskega samostana v Ptuju in popravljeni so bili stropi v ptujskem gradu. Zavod za spomeniško varstvo Maribor je ob finančni pomoči občine zaščitil nekaj portalov, fasad in Florjanov spomenik v Ptuju. Zgodovinski arhiv je razvil v zadnjem obdobju vse osnovne vrste arhivske dejavnosti. Na področju telesne vzgoje je v preteklem letu sodelovalo na področju občine 3.400 aktivnih članov na raznih občinskih tekmovanjih v orodnem mnogoboju, v lahki atletiki, košarki in rokometu ter drugih disciplinah. Za dan mladosti je bila parada mladosti. Izvenšolska telesna vzgoja se ni razvijala v celoti po predvidenem programu zaradi pomanjkanja vaditeljskega kadra in nezainteresiranosti samega članstva. V letu 1965 je zagotoviti finančna sredstva za dokončanje gledališke stavbe v Ptuju, za razširitev dvorane v Narodnem domu ter za preureditev prosvetne dvorane v Podlehniku v kinodvorano. S sofinanciranjem bo potrebno omogočiti Mestnemu muzeju v Ptuju, da zaščiti fasado na gradu pred nadaljnjim razpadanjem, napeljati električno razsvetljavo na gradu, urediti arheološko zbirko v dominikanskem samostanu ter omogočiti preselitev zbirke NOB v nove prostore. Zavod za prireditve in Turistično društvo v Ptuju ter občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij naj bi v letu 1965 organizirala več glasbenih, gledaliških in drugih kulturnih gostovanj. V vsaki krajevni skupnosti je treba organizirati ljudske knjižnice, katerim je zagotoviti večja sredstva za nabavo knjig. V tem letu je poskrbeti, da se ustanovi čimveč strokovnih knjižnic v delovnih organizacijah. Naloga Ljudske in študijske knjižnice v Ptuju je organizirati seminarje za knjižničarje strokovnih, šolskih in drugih knjižnic. Zgodovinskemu arhivu v Ptuju je nujno zagotoviti primerne arhivske prostore in arhivske police. Kinopodjetja v občini bodo poskrbela za boljši izbor filmov. Na področju telesne vzgoje je nujno poživiti delo med telovadnimi društvi, predvsem v Majšperku in Kidričevem. Pravtako je poživiti delovanje lutkovnih odrov, katere je ustanoviti pri vseh večjih šolah. Nujno je nadalje urediti lastništvo prosvetnih dvoran, ki so v sestavu zadružnih domov. [ 19. poglavje p Socialno varstvo Čeprav smo v minulem letu na področju socialnega varstva dosegli določen kakovostni in količinski napredek, so še vedno nekatera področja, ki zahtevajo intenzivnejši in hitrejši razvoj. Pri reševanju potreb ljudi je najbolj napredovalo otroško varstvo To napredovanje se odraža predvsem v organizacijskih izboljšavah, v povečanju zmogljivosti vrtcev na Bregu in ob Ljutomerski cesti ter razširitvi otroških igrišč. Organizacija počitniških in zdravstvenih letovanj se iz leta v leto boljša ter zajema vedno več otrok in mladine socialno šibkejših družin. V lanskem letu je bil ustanovljen Center za socialno delo, ki je začel opravljati vse naloge s področja socialnega varstva, in so bili urejeni društveni prostori upokojencev v Ptuju. Družbeno pomoč je prejemalo lani 380 podpirancev, 137 oskrbovancem je bila plačana oskrbnina v domovih in 65 rejenčkom rejnina. Finančne pomoči je bilo deležnih 250 socialno ogroženih družin in žrtev fašističnega nasilja. Priznavalnine so bile izplačane 48 borcem NOB. Lani je bilo za socialno varstvo porabljenih iz občinskega proračuna preko 109 milijonov din. Za zagotovitev boljšega življenjskega standarda otrok, ki so dani v rejniško oskrbo, bo potrebno v letošnjem letu povečati sredstva za zvišanje rejnin, ki se izplačujejo kot socialne podpore. Center za socialno delo bo raziskal in uredil rejniška razmerja 200 pastirčkov, ki so pri premožnejših ravninskih kmetih. Preko šolskih ustanov in drugih pristojnih služb bo potrebno spremljati razvoj učnih uspehov otrok, ki so v rejniški oskrbi. Da se omogoči pravočasno posredovanje in obvaruje mladina pred težkimi problemi, bomo morali okrepiti službo družbenega varstva mladine. V letošnjem letu bo dobila varstvena ustanova v Kidričevem nove, sodobno opremljene prostore. Krajevne skupnosti Podlehnik, Markovci in Dornava bodo že v prvi polovici letošnjega leta organizirale varstvo predšolskih otrok v vrtcih pri šolah, v drugih krajih pa je pričeti s pripravami. Pri organizaciji le-teh ne gre samo za čuvanje predšolskih otrok, temveč je mnogo večje važnosti vzgojni moment in razvijanje otroškega intelekta. Zato se naj otroški vrtci ustanavljajo pri vseh popolnih osemletkah kot posebne otroške vzgojno-varstvene enote. Center za socialno delo bo razširil in okrepil službo družbenega varstva odraslih. Zaradi naraščajočega števila dela nezmožnih kmetov bo moral skupaj s svetom za socialno varstvo posvetiti temu problemu največ skrbi in ga začeti takoj reševati. Urediti bo moral višino podpor in jo uskladiti z življenjskimi potrebami. Poleg tega pa bo začel uvajati preventivno delo ter razvil in okrepil sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in njihovimi komisijami. Letos bomo poskušali tudi zadovoljivo rešiti socialne probleme nege bolnikov na domu. Za vse te naloge bo v letošnjem letu na razpolago 140 milijonov dinarjev. 20. poglavje Zdravstvo V letu 1964 smo na področju zdravstva izpolnili v glavnem vse z družbenim planom postavljene naloge, razen priprave dokumentacije za novogradnjo zdravstvene postaje v Majšperku. V letu 1965 je treba intenzivirati izdelavo gradbenih načrtov in organizirati potrebna finančna sredstva za centralne zdravstvene ustanove v Ptuju. Ob teh pripravah pa ne smemo pozabiti manjših zdravstvenih ustanov. Zato je še pred začetkom velikih gradenj treba zgraditi zdravstveno postajo Majšperk in urediti zdravstveno postajo Leskovec. Pri ostalih zdravstvenih ustanovah je poskrbeti predvsem za sodobno opremo, tako za strokovno medicinsko kot tudi tisto, ki mehanizira gotove posle. Te investicije bi bile brez uspeha, če ne bo v teh ustanovah potrebnega kadra. Zaradi tega bo potrebno z vsemi metodami razpisovanja in osebnega prigovarjanja dobiti potrebno število posebno visokega in višjega kadra. Že v letu 1965 je razpisati nove štipendije, ne samo za sedanje potrebe, temveč tudi za predvidene novo-grajene zmogljivosti. Pri štipendiranju se je ravnati predvsem po tem, da se sprejme kandidate, ki zaradi drugih vezi na področju komune ne bodo iskali službe drugje. Kvaliteto kadra je potrebno dvigniti s strokovnim izpopolnjevanjem in v ta namen v večji meri kot doslej organizirati tečaje in slično. Zdravstvene postaje, dispanzerji in obratne ambulante morajo po določilih novega zakona o preventivni dejavnosti v zdravstvu povečati preventivno dejavnost po načelu, da je bolje preprečevati, kakor zdraviti. Zdravstveni center bo opravil strokovne preglede samostojnih zdravstvenih zavodov, zlasti obratnih ambulant, ter analiziral zbrane podatke o obolelosti in preskrbi z vodo in predlagal občinski skupščini ustrezne ukrepe za preprečitev teh bolezni. V skrbi za zdravje občanov, zlasti pa najmlajših, bodo izvršena cepljenja proti gripi, davici, tetanusu, kozam in otroški paralizi. Cepljenje proti otroški paralizi bo obvezno in zato brezplačno. Zdravstveno prosveto širijo prav vsi zdravstveni delavci od babic in patronažnih sester na terenu do zdravnika v ordinaciji. Poudarek zdravstvenemu prosvetljevanju pa daje vsakoletni svetovni dan zdravja, ki razgiba to delo vsako leto pod drugim geslom. Letošnje geslo je -Koze še vedno ogrožajo svet«. Obenem z dnevom zdravja bomo letos proslavljali 20-letnico mednarodnega sodelovanja na področju zdravstva, zato je letošnje leto proglašeno za leto mednarodnega sodelovanja. Prikazali bomo uspehe 20-letnega sodelovanja z Zvezo narodov. Svetovna zdravstvena organizacija želi, da seznanimo prebivalce z nevarnostjo, ki še vedno grozi po kozah, situacijo o današnjem stanju in važnost cepljenja kot edinega najuspešnejšega preventivnega ukrepa. Vsem občanom, ki niso zavarovani in nimajo potrebnih sredstev* bo občina preskrbela brezplačno zdravljenje. Organizirana bo interna ambulanta za medicino dela, mentalno higiensko službo in službo nujne pomoči, kar vse je v občini še zastarelo. Skrb za delovno medicino pa ne bo zmanjšala skrbi za obe veliki grupi prebivalstva, ki nista v delovnih odnosih, to so otroci in stari ljudje. Čeprav se bo pojačala preventiva na vseh področjih medicine, je potrebno največ storiti za ti dve skupini ljudi. . 21. poglavje Izvajanje družbenega plana Svet za družbeno planiranje spremlja izvajanje tega plana in planov delovnih organizacij in daje v ta namen pristojnim organom smernice in navodila, delovnim organizacijam pa priporočila. Številka: 30-16/64-1. Ptuj, dne 25. marca 1965. Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik 1. r.' 16. Po 68. členu zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36-196/64), 116. členu splošnega zakona o organizaciji zdravstvene službe (Uradni list FLRJ, št. 45 58/60 in 9-86/62) in 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64), je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1965 sprejela ODLOK o ustanovitvi zdravstvenega investicijskega sklada občine Ptuj. 1. člen Ustanovi se sklad občine z imenom »zdravstveni investicijski sklad občine Ptuj« (v nadaljnjem besedilu »sklad«). Sedež sklada je v Ptuju. 2. člen Naloge sklada so: — zbirati sredstva, določena za financiranje investicijske dejavnosti v zdravstvu in — iz zbranih sredstev dajati investicijska posojila za investicije na področju zdravstvenega varstva občanov. Sklad lahko daje brez obveznosti vračanja le sredstva, za katera je to določil dajalec sredstev. 3. člen Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti jamči sklad z vsemi svojimi sredstvi. Sklad zastopa kot pravno osebo predsednik upravnega odbora sklada. 4. člen Sklad ima statut. Statut sklada sprejme upravni odbor sklada potrdi pa ga občinska skupščimu S statutom sklada se določijo organizacija, način upravljanja in poslovanja sklada. 5. člen Upravljanje sklada temelji na načelih družbenega upravljanja. Sklad ima upravni odbor, ki ima devet članov. Sest članov imenuje v upravni odbor občinska skupščina na skupni seji obeh zborov. Po enega predstavnika delegirajo v upravni odbor organizacije, ki jih določi občinska skupščina. 6. člen Mandatna doba članov upravnega odbora sklada traja dve leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma član upravnega odbora sklada. 7. člen Sklad ima finančni načrt dohodkov in izdatkov. Finančni načrt sprejme upravni odpor in ga predloži na vpogled občinski skupščini. Finančni načrt se sprejme za eno koledarsko leto in velja za leto, za katero je sprejet. 8. člen Odredbodajalec za sklad je starešina za zdravstvo pristojnega upravnega organa občinske skupščine. Računodajalec sklada je računovodstvo uprave občinske skupščine. 9. člen skhidarCte,CU *eta se sestav* zaključni račun Zaključni račun sprejme upravni odbor in S® P°aJj« v pogled pristojni službi družbene-** knjigovodstva ter tudi občinski skupščini. 10. člen Dohodki sklada so: 1. prispevki iz dohodka zdravstvenih zavodov po drugem odstavku 98. člena splošnega zakona o organizaciji zdravstvene službe; 2. del amortizacije zdravstvenih zavodov v občini, ki ga določi občinska skupščina; 3. prispevek iz dohodka, ki ga plačuje lekarna po 109. členu splošnega zakona o organizaciji zdravstvene službe; 4. sredstva, ki jih vložijo v sklad zdravstveni zavodi iz svojih skladov; 5. sredstva, ki jih vloži v sklad komunalna skupnost za socialno zavarovanje iz svojih skladov; 6. sredstva, ki jih vloži v sklad občina in republika iz proračuna in skladov; 7. dotacije in prispevki delovnih skupnosti; 8. dotacije in prispevki državljanov in njihovih organizacij; 9. posojila; 10. darila, volila in drugi dohodki. 11. člen Sredstva sklada so naložena pri denarnem zavodu, ki izvršuje občinski proračun. 12. člen Sklad mora imeti obvezno rezervo. Višino obvezne rezerve določi upravni odbor sklada s finančnim načrtom. 13. člen Administrativne posle za sklad opravlja za zdravstvo pristojni upravni organ občinske skupščine. 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 25-346/62). 15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«. St. 402-2/62-1. Ptnj, dne 19. marca 1965. Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r. 17. Po 68. členu zakona o financiranju družbe-no-političnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1965 sprejela ODLOK o ustanovitvi socialnega sklada občine Ptuj. 1. člen Ustanovi se sklad občine Ptuj z imenom »socialni sklad občine Ptuj« (v nadaljnjem besedilu »sklad«). Sedež sklada je v Ptuju. 2. člen Namen sklada je trajno zagotavljanje finančnih sredstev za financiranje potreb socialnega varstva, varstva družine in socialnih služb v občini. 3. člen Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti jamči sklad z vsemi »vejiflH sredstvi Sklad zastopa kot pravno osebo predsednik upravnega odbora sklada. 4. člen Sklad ima statut. Statut sklada sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina kot ustanovitelj sklada. S statutom se določijo organizacija, način upravljanja in poslovanje sklada. 5. člen Upravljanje sklada temelji na načelih družbenega upravljanja. Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje devet članov. Sest članov imenuje v upravni odbor občinska skupščina na skupni seji obeh zborov. Po enega predstavnika delegirajo v upravni odbor organizacije, ki jih določi občinska skupščina. 6. člen Mandatna doba članov upravnega odbora sklada traja dve leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma član upravnega odbora sklada. Sklad ima finančni načrt dohodkov in izdatkov. Finančni načrt sprejme upravni odbor in ga predloži na vpogled občinski skupščini. Finančni načrt se sprejema za eno koledarsko leto in velja za leto, za katero je sprejet. 8. člen Odredbodajalec za sklad je starešina za socialno varstvo pristojnega upravnega organa občinske skupščine. Računodajalec sklada je računovodstvo uprave občinske skupščine. 9. člen Po preteku leta se sestavi zaključni račun sklada. Zaključni račun sklada sprejme upravni odbor in ga pošlje na vpogled službi družbenega knjigovodstva in občinski skupščini 10. člen Dohodki sklada so: 1. sredstva, ki jih vloži v sklad občina iz proračuna in iz skladov; 2. dotacije in prispevki delovnih skupnosti; 3. dotacije in prispevki občanov in njihovih organizacij; 4. posojila, darila in volila ter 5. drugi dohodki. 11. člen Sredstva sklada so naložena pri denarnem zavodu, ki izvršuje občinski proračun. 12. člen Sklad mora imeti rezerve. Višino rezerve določi upravni odbor sklada s finančnim načrtom. 13. člen Administrativne posle za sklad opravlja za socialno varstvo pristojni upravni organ občinske skupščine. 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi socialnega sklada občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 28-393/62). ’ 15. člen > Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«. St. 402-18/62-1. Ptuj, dne 25. marca 1965. j Predsednica 1 skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, L r. 18. Po 134. člonu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) in 219. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraia Maribor, št. 33-462/64), je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. februarja 1965, po sklepu zbora volivcev za območje stanovanjske skupnosti Kidričevo z dne 28. januarja 1965, sprejela ODLOK o uvedbi krajevnega samoprispevka v letu 1965 na območju stanovanjske skupnosti Kidričevo za obnovo krajevnih cest in poti ter izgradnjo otroških igrišč. 1 člen Za obnovo krajevnih cest in poti ter izgradnjo otroških igrišč in drugih komunalnih naprav se na območju stanovanjske skupnosti Kidričevo uvede v letu 1965 krajevni samoprispevek v delu, dajatvi prevoznih uslug in v denarju. 2. člen Za izvršitev del, navedenih v 1. členu tega odloka je treba zbrati v obliki samoprispevka 2,750.000 dinarjev. 3. člen Krajevni samoprispevek po 1. členu tega odloka znaša: din 1. Prispevek v delu ali denarju: a) za samska gospodinjstva brez zemljišč — 1 dan dela ali pla- ! čilo 1.000 b) za vsako gospodinjstvo, ki nima nobenega zemljišča in gospodinjstvo, ki ima do 1 ha zemljišča — 2 dni dela ali plačilo 2.000 c) za gospodinjstvo z nad 2 ha zemljišč — 3 dni dela ali plačilo 3.000 2. Prispevek k vožnji: a) lastniki vprežne živine (parov konj) opravljajo z vsakim parom prevoz 15 m’ ali plačilo 15.000 b) zasebni lastniki motornih tovor- nih vozil (traktorji, avtomobili) opravijo z vsakim vozilom prevoz 30 m’ ali plačilo 30.000 4. člen Za vsakega zavezanca se določi vrsta in višina ter način izvršitve krajevnega samoprispevka po tem odloku. O tem se obvesti vsakega zavezanca pismeno. Krajevni samoprispevek po 3. členu tega odloka je treba izvršiti najpozneje do 30. junija 1965. 5. člen Krajevnega samoprispevka po tem odloku so oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroka stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo; mlajši mladoletniki, moški, stari nad 55 let in zenske, stare nad 50 let. 6. člen Ce zavezanec prispevka izjavi, da bo obveznost izpolnil s plačilom v denarju, mora ustrezajoči znesek vplačati v tridesetih dneh. Ce zavezanec dela ali dajatve ne opravi v roku, ki je določen, se mu določi prispevek v denarju v smislu določil tega odloka z upravno odločbo. Proti tej odločbi je dovoljena pritožba v petnajstjh dneh po vročitvi na svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve 7. člen Neplačane obveznosti v denarju izterja »od zavezanca za dohodke pristojen organ občinske skupščine po predpisih o prisilni izterjatvi prispevkov in davkov. 8 člen Oddelek za planske, analitične in organi zacijske zadeve skupščine občine Ptuj skrbi za izvršitev tega odloka ter po potrebi daje navodila za njegovo izvajanje. 9. člen Za vse pravice in obveznosti po tem odlcK ku je s 1. aprilom 1965 pristojna Krajevna skupnost Kidričevo, kateri tudi pripadajo neizkoriščena sredstva, zbrana po tem odloku pri Stanovanjski skupnosti Kidričevo. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«. St. 420-10/65-1. Ptuj, dne 17. februarja 1965. Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r. 19. Po 134. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) in 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. februarja 1965 po sklepu zbora volivcev za območje stanovanjske skupnosti Kidričevo z dne 28. januarja 1965 sprejela ODLOK o uvedbi krajevnega samoprispevka v letu 1965 za območje stanovanjske skupnosti Kidričevo za obnovo pokopališč na Hajdini in v Lovrencu na Dravskem polju. 1 člen Za obnovo pokopališč na Hajdini in v Lovrencu na Dravskem polju se za območje stanovanjske skupnosti Kidričevo uvede v letu 1965 krajevni samoprispevek v denarju. 2. člen Za izvršitev del, navedenih v 1. členu tega odloka, je treba zbrati v obliki krajevnega samoprispevka 380.000 diparjev. Krajevni samoprispevek v denarju po 1. členu tega odloka znaša za vsako gospodinjstvo (v nadaljnjem besedilu »zavezanec«) 500 din. 4. člen Vsakega zavezanca se obvesti o višini krajevnega samoprispevka. 5. člen Rok plačila samoprispevka za vse zavezance prispevka je 15. maj 1965. če zavezanec samoprispevka ne plača v tem roku, se mu določi plačilo prispevka v denarju po določbah tega odloka z upravno odločbo. Proti tej odločbi je dovoljena pritožba v petnajstih dneh po vročitvi odločbe na svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve. 6. člen Krajevnega samoprispevka po tem odloku so oproščena gospodinjstva, katerim predstavljajo glavni vir dohodka: socialne podpore, invalidnine oziroma minimalne pokojnine. 7. člen Neplačane obveznosti v denarju izterja od zavezancev za dohodke pristojni upravni organ občinske skupščine Ptuj po predpisih o prisilni izterjatvi prispevkov in davkov. 8. člen Po 1. aprilu 1965 preidejo vse obveznosti in pravice do krajevnega samoprispevka po tem odloku na Krajevno skupnost Kidričevo, kateri pripadajo tudi neuporabljena sredstva po tem odloku pri Stanovanjski skupnosti Kidričevo. 9. člen Od vseh zbranih sredstev po 3. členu tega odloka gre Krajevni skupnosti Hajdina 70 % sredstev in Krajevni skupnosti Lovrenc na Dravskem polju 30 % sredstev. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«. Št. 420-7/65 1. Ptuj, dne YT. februarja 1965. Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. i; 20. Po 5. členu temeljnega zakona o varstvu živali pred živalskimi nalezljivimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26/54), 5. točke II. poglavja odloka o posebno nevarnih živalskih nalezljivih boleznih (Uradni list FLRJ, št 19/56), 3. člena 5. točke pod c odloka o prenosu zadev v pristojnost svetov skupščine občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 41/64) in 170. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15/64) je svet za kmetijstvo in gozdarstvo na seji dne 4. marca 1965 sprejel ODREDBO o obveznem tuberkulinlziranju (razpoznavnem cepljenju) govedi v občini Ormož 1. Da se prepreči širjenje tuberkuloze goved, da se ta bolezen izkorenini in da se prepreči obolevanje ljudi od goveje tuberkuloze, se izvrši vsako leto obvezno tuberkuliniziranje goved, starejših od 2 mesecev. 2. Kupljena, podedovana ali kako drugače pridobljena goveda iz drugih občin morajo biti najpozneje v 14 dneh po vhlevljenju tujierku-linizirana. 3. Tuberkulinizacijo iz prejšnje točke izvrši na zahtevo stranke in na njene stroške veterinarska postaja Ormai. 4. Goveda, ki so pozitivno reagirala na govejo tuberkulozo, morajo lastniki oddati v zakol pod pogoji, ki jih določi občinski upravni organ, pristojen za veterinarstvo. 5. Za obvezno izločene pozitivne reaktorje pripada lastnikom odškodnina v višini najmanj 50 °/o razlike med doseženo klavno in dejansko plemensko vrednostjo izločene živali. Odškodnino izplačuje na zahtevo stranke po predložitvi dokumentacije kmetijski sklad občine Ormož. 6. \ Odškodnina po 5. točki ne pripada lastnikom, ki ne izpolnijo pogojev iz 2. in 4. točke te odredbe. 7. Tuberkulinizacijo goved organizira in vodi občinski veterinarski inšpektor. 8. Tuberkulinizacija se izvrši na stroške lastnikov. Lastniki so dolžni nuditi pri cepljenju pomoč. 9. Navodila za izvrševanje te odredbe predpiše upravni organ, pristojen za gospodarstvo. 10. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. 11. Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o obveznem tuberkulini-ziranju .goved (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 13/62) in odredba o dopolnitvi odredbe o obveznem tuberkuliniziranju govedi fUrad-ni vestnik okraja Maribor, št. 4/63). Številka: 322-16/65 Ormož, dne 4. marca 1965. Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo: Ciril Rajšp, dipl. vet., 1. r. Predsednik skupščine občine Odmož: Matija Ratek, 1.r. Po drugem odstavku 3. točke odredbe o prodajnih cenah za žita in mlevske izdelke (Uradni list SFRJ, št. 30/64) in drugem odstavku 3. točke 3. člena odloka o prenosu zadev iz pristojnosti občinske skupščine v pristojnost svetov občinske skupščine (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 2-53/65) je svet za gospodarstvo skupščine občine Ptuj na seji dne 23. marca 1965 sprejel ODREDBO b stroških za peko kruha, stroških trgovine na drobno in stroških za prevoz v občini Ptuj 1. Pekarskim podjetjem na območju občine Ptuj se za kruh iz pšenične in ržene moke določijo naslednji najvišji stroški za peko kruha, ki se pribijejo k nabavni ceni moke Iranko pekarna za 1 kg kruha: a) za kruh iz moke tip 400 do 33,92 din b) za kruh iz moke tip 600 do 33,50 din c) za kruh iz moke tip 1000 do 32,14 din d) za mešani kruh iz moke tip 950 in moke tip 1000 do 33,80 din s tem, da je treba iz 100 kg moke izpečl 135 kg kruha. 2. Trgovskim organizacijam in trgovinam, ki prodajajo kruh iz pšenične in ržene moke na drobno, se določijo najvišji stroški trgovine pa drobno za 1 kg vseh vrst kruha do 5 ‘/o. Stroški trgovine na drobno so vključeni v stroške peke kruha, ki so navedeni v 1. točki te odredbe. 3. Maloprodajne cene kruha, ki se oblikujejo po 1. in 2. točki te odredbe, se lahko zvišajo do 2 din za kritje stroškov prevoza, vendar le v krajih, ki so oddaljeni več kot 10 km od sedeža pekarskega podjetja. I 4. Ta odredba začne veljati naslednji dan po Objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 38-7/1965 Ptuj, dne 23. marca 1965. Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik 1. r. Predsednik sveta za gospodarstvo Andrej Kovač 1.r. 22. Po 26. členu zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11-92/63) je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. februarja in 25. marca 1965 sprejela SKLEP b razrešitvi dosedanjih članov in imenovanju novih članov občinske volilne komisije v Ptuju 1 1. Razrešijo se predsednik, tajnik in član ter njihovi namestniki občinske volilne komisije, ki so bili imenovani z odločbo občinskega ljudskega odbora Ptuj, št. 23-6/63-1 z dne 15. aprila 1963. 2. V občinsko volilno komisijo se imenujejo: 1. BAN Vladimir, predsednik občinskega sodišča Ptuj, za predsednika; 2. STIPLOVŠEK Franc, sodnik občinskega sodišča Ptuj, za namestnika predsednika; 3. RUBIN Maks, načelnik oddelka za skupne službe občine Ptuj, za tajnika; 4. VODA FRANC, pomočnik tajnika skupščine občine Ptuj, za namestnika tajnika; 5. KOLARIČ Miha, načelnik oddelka za dohodke skupščine občine Ptuj, za člana; 6. ČARMAN Jožica, uslužbenka uprave skupščine občine Ptuj, za namestnika Člana. 3. Pristojnost in naloge komisije so določene z zakonom o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin in z vsemi naknadno izdanimi predpisi na podlagi tega zakona. 4. Sklep se objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«. Številka: 020-6/63-1 Ptuj, dne 25. marca 1965. Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik 1. r. 23. POROČILO občinske volilne komisije v Ormožu o izidu volitev odbornikov v občinski zbor in zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Ormož. Občinska volilna komisija v Ormožu daje po 94. člemiu zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS št. 11-92/63) poročilo o ugotovljenih izidih pri volitvah odbornikov v občinski zbor in zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Ormož, ki so bile dne 26. marca in 28. marca 1965. A. OBČINSKI ZBOR 1. V volilni enoti št. 2 je kandidiral en kandidat, in sicer RATEK Matija, ki je dobil 327 glasov od 352 vpisanih volilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 6. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: RATEK Matija, predsednik Skupščine občine Ormož. 2. V volilni enoti št. 4 sta kandidirala dva kandidata, in sicer ZADRAVEC Pavel, ki je dobil 493 glasov od 780 vpisanih volilcev, in VAUPOTIČ Anton, ki je dobil 223 glasov od 780 vpisanih volilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 34. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: ZADRAVEC Pavel, Loperšice št. 48, pošta Ormož. 3. V volilni enoti št. 6 sta kandidirala dva kandidata, in sicer SKOLIBER Jakob, ki je dobil 147 glasov od 427 vpisanih volilcev, in ALEKSIČ Jakob, ki je dobil 224 glasov od 427 vpisanih volilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 30. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: ALEKSIČ Jakob, Obrez št. 47, pošta Središče ob Dravi. 4. V volilni enoti št. 8 sta kandidirala dva kandidata, in sicer ZIDARIČ Ivan, ki je dobil 450 glasov od 847 vpisanih volilcev, in KAČIČNIK Slavko, ki je dobil 240 glasov od 847 vpisanih volilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 92. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: ZIDARIČ Ivan, Središče ob Dravi št. 64, pošta Središče ob Dravi. 5. V volilni enoti št. 10 so kandidirali 3 kandidati, in sicer ŽGANEC Albin, ki je dobil 122 glasov od 386 vpisanih volilcev, MUNDA Viktor, ki je dobil 184 glasov od 386 vpisanih volilcev, in VOLAJ Ivan, ki je ddbid 63 glasov od 386 vpisanih volivcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 8. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: MUNDA Viktor, Vodranci št. 33, pošta Kog. 6. V volilni enoti št. 12 je kandidiral en kandidat, in sicer ANTOLIČ Maks, ki je dobil 438 glasov od 495 vpisanih volilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 35. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: ANTOLIČ Maks, Vinski vrh št. 64, pošta Miklavž pri Ormožu. 7. V volilni enoti št. 14 je kandidiral en kandidat, in sicer NOVAK Vera, ki je dobila 324 glasov od 382 vpisanih volilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 45. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: NOVAK Vera, Libanja št. 2, pošta Ivanjkovci. 8. V volilni enoti št. 16 sta kandidirala dva kandidata, in sicer PUČKO Alojz, ki je dobil 184 glasov od 508 vpisanih volilcev in MEŠKO Maks, ki je dobil 291 glasov od 508 vpisanih volilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 7. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: MEŠKO Maks, Lahonci št. 6, pošta Ivanjkovci. 9. V volilni enoti št. 18 sta kandidirala dva kandidata, in sicer RAVŠL Jože, ki je dobil 121 glasov od 573 vpisanih volilcev, in HOJNIK Ciril, ki je dobil 387 glasov od 573 vpisanih volilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 12. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: HOJNIK Ciril, Trnovci št. 16, pošta Tomaž pri Ormožu. 10. V volilni enoti št. 20 sta kandidirala dva kandidata, in sicer HERGULA Alojz, ki je dobil 480 glasov od 626 vpisanih volilcev, in KRAJNC Stanko, ki je dobil 60 glasov od 626 vpisanih volilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 25. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: HERGULA Alojz, Hranjigovci št. 28, pošta Tomaž pri Ormožu. 11. V volilni enoti št. 22 sta kandidirala dva kandidata, in sicer KORPAR Joško, ki je dobil 186 glasov od 453 vpisanih volilcev, in HERGULA Ivan, ki je dobil 245 glasov, od 453 vpisanih volilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 4. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: HERGULA Ivan, Cvetkovci št. 11, pošta Podgorci. 12. V volilni enoti št. 24 sta kandidirala dva kandidata, in sicer BEZJAK Franc, ki je dobil 302 glasova od 529 vpisanih volilcev, in HORVAT Ivan, ki je dobil 168 glasov od 529 vpisanih volilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 34. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: BEZJAK Franc, Mihovci št. 22, pošta Velika Nedelja. / B. ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI ; I. V skupini gospodarstva: 1. V volilni enoti št. 2, v kateri se voli en odbornik, je kandidiral en kandidat, in sicer JAUŠOVEC Jože, ki je dobil 84 glasov od 89 vpisanih delovnih ljudi. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: JAUŠOVEC Jože, orodjar, Podgorci št. 103, po^ šta Podgorci. 2. V volilni enoti št. 4, v kateri se voli en odbornik, sta kandidirala dva kandidata, in sicer IVANUŠA Alojz, ki je dobil 45 glasov od 90 vpisanih delovnih ljudi, in VAUPOTIČ Rihard, ki je dobil 40 glasov od 90 vpisanih delovnih ljudi. Neveljavna glasovnica je bila 1. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: IVANUŠA Alojz, elektro-inštalater, Ormož, Ljutomerska cesta 2/c. 3. V volilni enoti št. 6, v kateri se voli en odbornik, je kandidiral en kandidat, in sicer TOPLAK Martin, ki je dobil 289 glasov od 307 vpisanih delovnih ljudi. Neveljavnih glasovnic je bilo 5. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: TOPLAK Martin, šef železniške postaje Ormož. 4. V volilni enoti št. 8, v kateri se voli eh odbornik, je kandidiral en kandidat, in sicer ROZMAN Marta, ki je dobila 168 glasov od 174 vpisanih delovnih ljudi. Neveljavnih glasovnic je bilo 4. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: ROZMAN Marta, uslužbenka, Ormož, Poštna ulica 2/a. 5. V volilni enoti št. 10, v kateri se voli en odbornik, sta kandidirala dva kandidata, in sicer KOSI Erika, ki je dobila 31 glasov od 45 vpisanih delovnih ljudi in ZORJAN Ivanka, ki je dobila 14 glasov od 45 vpisanih delovnih ljudi. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: KOSI Erika, delavka, Velika Nedelja št. 1, pošta Velika Nedelja. 6. V volilni enoti št. 12, v kateri se voli en odbornik, sta kandidirala dva kandidata, in sicer PLOHL Franc, ki je dobil 39 glasov od 97 vpisanih delovnih ljudi, in DAMlS Janko, ki je dobil 52 glasov od 97 vpisanih delovnih ljudi. Neveljavnih glasovnic je bilo 6. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: DA-MIŠ JANKO, Hermanci St. 4, pošta Miklavž pri Ormožu. 7. V volilni enoti št. 14, v kateri se voli en odbornik, sta kandidirala dva kandidata, in sicer ŽIBRAT Franc, ki je dobil 95 glasov od 117 vpisanih delovnih ljudi, in CURAR Katica, ki je dobila 11 glasov od 117 vpisanih delovnih ljudi. Neveljavnih glasovnic je bilo 9. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: ŽIBRAT Franc, posestnik, Ivanjkovci št. 1, pošta Ivanjkovci. 8. V volilni enoti št. 16, v kateri se voli en odbornik, sta kandidirala dva kandidata, in sicer SKOLIBER Jakob, ki je dobil 309 glasov od 720 vpisanih delovnih ljudi, in HANŽELIC Ivan, ki je dobil 386 glasov od 720 vpisanih delovnih ljudi. Neveljavnih glasovnic je bilo 16. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: HANŽELIC Ivan, posestnik, Hardek št. 26, pošta Ormož. 9. V volilni enoti št. 18, v kateri se voli en odbornik, je kandidiral en kandidat, in sicer ANTOLIČ Anton, ki je dobil 475 glasov od 511 vpisanih delovnih ljudi. Neveljavnih glasovnic je bilo 21. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: ANTOLIČ Anton, posestnik, Senik št. 20, pošta Tomaž pri Ormožu. II. V skupini kulture in prosvete: 1. V volilni enoti št. 2, v kateri se voli en odbornik, je kandidiral 1 kandidat, in sicer PUCKO Ivanka, ki je dobila 29 glasov od 29 vpisanih delovnih ljudi. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Za odbornika je bil Izvoljen kandidat: PUCKO Ivanka, učiteljica, Mihalovci št. 55, pošta Ivanjkovci. III. V skupini zdravstva in socialnega varstva: 1. V volilni enoti št. 1, v kateri se voli en odbornik, sta kandidirala dva kandidata, in sicer RADOS dr. Božidar, ki je dobil 19 glasov od 60 vpisanih delovnih ljudi, in ANTOLIČ dr. Franc, ki je dobil 34 glasov od 60 vpisanih delovnih ljudi. Neveljavni glasovnici sta bili 2. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: ANTOLIČ dr. Franc, Ormož, Ptujska c. 23/c. IV. V skupini državnih organov, družbenih organizacij in društev: 1. V volilni enoti št. 1, v kateri se voli en odbornik, je kandidiral en kandidat, in sicer BABIC ing. Netko, ki je dobil 70 glasov od 74 vpisanih delovnik ljudi. Neveljavni glasovnici sta bin 2. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: BABIC ing. Netko, Zavrč št. 11, pošta Zavrč pri Ptuju. Novoizvoljenim odbornikom se bodo izdala v smislu člona 93 zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin potrdila. Tajnik: Predsednik: Ivan Zadravec 1. r. Jernej Vrhunec 1. r. 24. POROČILO občinske volilne komisije v Ormožu o izidu nadomestnih volitev odbornikov v občinski zbor Skupščine občine Ormož. Občinska volilna komisija v Ormožu daje po 94. členu Zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11-92/63) poročilo o ugotovljenem izidu pri volitvah odbornikov v občinski zbor Skupščine občine Ormož, ki so bile dne 28. marca 1965. L V volilni enoti št. 1 je kandidiral 1 kandidat, in sicer NOVAK Franc, ki je dobil 547 glasov od 606 vpisanih volilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 37. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: NOVAK Franc, v. d. direktorja KZ kombinata Jeruzalem-Ormož. Ormož, dne 30. aprila 1965. Tajnik: Predsednik: Ivan Zadravec 1. r. Jernej Vrhunec 1. r. 25. POROČILO o izidu volitev odbornikov v občinski zbor skupščine občine Ptuj Po 94. členu zakona o volitvah odbornikov, občinskih in okrajnih skupščin, objavlja ob-! činska volilna komisija v Ptuju o izidu volitev odbornikov v občinski zbor skupščine občine Ptuj, ki so bile dne 28. marca 1965 na območju občine Ptuj, tole poročilo: V osemnajstih volilnih enotah za volitve odbornikov v občinski zbor so zbori volilcev določili 33 kandidatov. Kandidatov skupine državljanov ni bilo. Kandidati so dobili po volilnih enotah naslednje število glasov. Označba volilne enote Ime kandidata Dobil glasov Neveljavnih glasovnic 2 — Ptuj I. STROPNIK Lojzka 1041 36 4 — Ptuj IV. VOGRINEC ing. Milan 945 32 6 — Ptuj VI. PRAPROTNIK Adolf 785 63 CVIRN Viktor 427 8 — Cirkulane I. MAJCENOVIČ Ivan 216 12 PETROVIČ Jože 354 ŽURAN Martin 253 10 — Desternik I. ŠERUGA Janez 337 27 LENART Rudolf 467 12 — Dolena ŽLAHTlC Anton 645 53 HEBAR Jože 499 14 — Gorišnica I FRIC Janez 307 31 ŽNIDARIČ Janko 814 16 — Grajena KOKOL Rudolf 461 64 POTRČ Franc 612 18 — Hajdina II MEGLIC Martin 568 43 DREVENŠEK Martin 661 20 — Kidričevo KRAJNC Franc 659 33 LAMPIČ Stane 534 22 — Lovrenc DOLENC Franc 726 60 FRCEC Matija 397 24 — Markovci HORVAT Janez 381 63 BEZJAK Konrad 614 26 — Podlehnik VAUPOTIČ Marica 181 40 •t KOZEL Martin 130 MAUZER Janko 357 28 — Polenšak VIČAR Janko 495 2T KOZAR Franc 402 30 — Rogoznica CUCEK Alojz 1492 53 32 — Trnovska vas TAŠNER Franc 787 10 34 — Vitomarci DRUZOVIC Janez 266 35 KOSTANJEVEC Janez 668 36 — Žetale KOLAR Aleksander 1017 64 Po navedenem izidu ugotavlja občinska volilna komisija, da so bili v skladu z 11. členom zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin izvoljeni v občinski zbor skupščine občine Ptuj tile odborniki: 1. STROPNIK Lojzka iz Ptuja, Nova cesta 3, v volilni enoti št. 2 — Ptuj II; 2. VOGRINEC ing. Milan iz Ptuja, Trstenjakova 9, v volilni enoti št. 4 — Ptuj IV; 3. PRAPROTNIK Adolf iz Ptuja, Rogaška cesta, v volilni enoti št. 6 — Ptuj VI; 4. PETROVIČ Jože iz Medribnika št. 20, v volilni enoti št. 8 — Cirkulane I; 5. LENART Rudolf iz Vintarovc 73, v volilni enoti št. 10 — Desternik I; 6. ŽLAHTlC Anton iz Bratislave št. 20, v volilni enoti št. 12 — Dolena; 7. ŽNIDARIČ Janko iz Gorišnice št. 38, v volilni enoti št. 14 — Gorišnica I; 8. POTRČ Franc iz Mestnega vrha št. 107, v volilni enoti št. 16 — Grajena; 9. DREVENŠEK Martin iz Gerečje vasi 40, v volilni enoti št. 18 — Hajdina II; 10. KRAJNC Franc iz Kidričevega št. 1, v volilni enoti št. 20 — Kidričevo; 11. DOLENC Franc iz Lovrenca št. 37, v volilni enoti št. 22 — Lovrenc; 12. BEZJAK Konrad iz Markove št. 61, v volilni enoti št. 24 — Markovci; 13. MAUZER Janko iz Podlehnika št. 13/a, v volilni enoti št. 26 — Podlehnik I; 14. VIČAR Janko iz Strejac, v volilni enoti št. 28 — Polenšak; 15. CUCEK Alojz iz Ptuja, Cesta J. Potrča, v volilni enoti št. 30 — Rogoznica; 16. TASNER Franc iz Ločiča št. 14, v volilni enoti št. 32 — Trnovska vas; 17. KOSTANJEVEC Janez iz Cibine št. 26, v volilni enoti št. 34 — Vitomarci; 18. KOLAR Aleksander iz Dobrine 16, v volilni enoti št. 36 — Žetale. V Ptuju, dne 30. marca 1965. Številka: OVK-69/65 Tajnik: Clan: Maks RUBIN 1. r. Miha KOLARIČ 1. r. Predsednik: Vladimir BAN 1. r. Pri primerjanju z izvirnikom je ugotovljeno, da so v besedilu odloka o občinskih prispevkih in občinskih davkih občanov občine Ormož, objavljenem v Uradnem vestniku okraja Maribor, št. 7-138/65, zašle spodaj navedene napake, zato dajemo POPRAVEK odloka o občinskih prispevkih in občinskih davkih občanov V 4. točki 13. člena mora v določbi pod h)' namesto besede »prevažanje« stati pravilno »prenašanje«. V tretji vrsti 17. člena mora namesto besede »poslene« stati pravilno »poslovne«. V prvi vrsti 22. člena se za besedo »gradbenega« doda izpuščena beseda »okoliša«. V drugi vrsti 26. člena se za besedo »dobitek« doda izpuščeno besedilo» ki presega vrednost 10.000 dinarjev«. V tretji vrsti 27. člena mora namesto besede »zasejano« stati pravilno »zasajeno«. V tretji vrsti 31. člena mora namesto besede »dosluženju« stati pravilno »odsluženju«. Ormož, dne 16. aprila 1965. Tajništvo skupščine občine Ormož Uiadni vestnik občin Umiot in rtu] izhaja praviloma enkrat mesečno In to » petek. Cena posamezni številki 100 dinarjev. Naročniki »Tednika« ga prejemajo brezplačno. — Izdajatelj: Ptujski tednik, Ptuj. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni uiednik Ivan Rau.