Zgo[oohsftzapisi
zaseko. Pogosto je uporabila primero "tenki kak
palenka", de se ji kdaj kruh ni dovolj vzdignil.
Pogaie
Za praznlke in ob nedeljah je mati delala pogade. To
so bile najvedkrat "zdigance" s sirom, rada pa je
spekla tudi "krampirdde", iz krompirjevega testa in iz
dveh mlincev z notranjim jaboldnim in zunanjim
sirovim (skutnim) nadevom. Tiste dase je pekla v pedi,
v velikih starih "cimpletih" (okroglih glinastih pekadih
-zaradirazpokanosti vklenjenih v Zidno mreLo - ki so
preZiveli vojno), saj nas je bilo dosti pri hiSi. Delala je
tudi razne "Striiklje" - sirove, jaboldne, tikvine,
zelleve - glede na sezono pad, - iz vledenega testa, le
jaboldne in sirove tudi iz kva5enega. Razume se, da
takih pogad ni bilo, ko kravi nista dojilil potem je
spekla kaj drugega, recept si je vdasih kar izmislila.
Pri nas se je reklo: "Sobota pogade vktip kota, nedela
vse pogade pojela."
Sklep
Kljub obdasnemu pomanjkanju kruha in povedanemu
hrepenenju po njem prave in dolgotrajne lakote v na5i
druZini tista povojna leta nismo tolkli, saj se je vedno
na5lo 5e kaj uZitnega na vrtu in v sadovnj aklh. Ze zelo
zgodaj pa sem spoznal vrednost kruha in predobro
Nevenka Korpii
razumel, ko nas je mati spodbujala, de5, "viidite se, ka
nate motike za rep vladili, ka bote pri5li do svojoga
krtiha". Ni kaj dodati - domadi zgled je bil na
svojstven nadin zelo prepridljiv. Danes tudi kmetje
kupujejo kruh v trgovinah, le redkokje ga 5e spedejo
sami. Kruha pri nas le malokdo strada. Zato pa se mi
je zdelo vredno tiste dase, ki so bili v tem smislu zelo
drugadni od dana5njih, ilustrirati s temi spominskimi
zapisi.
Viri in literatura:
- !a5a Mrgole: Vojna Skoda na obmodju OrmoZa. V:
OrmoZ skozi stoletja III. dernel - Rogina, Radizel.
OrmoZ, 1988.
- Maks Pleter5nik: Slovensko-nem5ki slovar.
Reproducirani ponatis. Cankarj eva zaloLba, Lj ublj ana,
1974.
- SAZU: Slovar slovenskega knjiZnega jezika. DZS,
Ljubljana, 1994.
- Rajko Topolovec: Pot do kruha. Brazde, Ljubljana,
1998.
Ustni informatorji:
- Katarina Vnuk (1927), Janez Vnuk (1929), Franc Vnuk
(1940).
PRAZNIK KOLIN
Koline ima.jo v naiih krajih ie vedno poseben pomen.
Za itevilne druiine pomenijo drul.inski praznik. Ob
prazniku kolin se zbere vsa druZina, sorodniki in
sosedi. Na kolinah se odvijajo itevilne iege, ki so se v
Ormoiu in okolici ohranile ie iz preteklih iasov.
Uvod
Svinja je domada Zival, ki ima pomembno vlogo v
kmedkem gospodinjstvu, je pa star predpoganski in
poganski simbol. Pri razlidnih narodih so jo dastili in
jo 5e dastijo na razhdne nadine, o njej imajo ljudje
ustvarjene razliine predstave, v zvezi s svinjo pa so
pri posameznih narodih povezani tudi razlidni
simboli.l
Tudi v slovenskem ljudskem izrodilu je mogode najti
(kljub kr5danstvu, ki je sku5alo pregnati poganska in
predpoganska pojmovanja) predstave in prvine, ki jih
v zvezi s svinjo oziroma pra5idem vsebuje prastara
svetovna simbolika. Ta simbolika je npr. skrita v
daranju plodnosti, ki je povezana s pra5idem, pa tudi v
povezavi med svinjo in da5denjem prednikov. Mradni
zimski das je bil namred das duhov. Tako so duhovi
prednikov prihajali tudi na koline in zahtevali svoj
deleZ. Simbolika se pojavlja tudi v predstavah, kjer je
ob kolinah z obrednim uZivanjem pra5ida oziroma
jedi, pripravljenih iz njegovega mesa, povezan
obdutek skupnosti, obilja, srede v naslednjem letu in
podobno.2 Koline so bile Ze nekod predvsem vesel
praznik. Vzrok za to je iskati predvsem v dejstvu, da
so si le takrat lahko nmoge druZine privoSdile vedje
kolidine mesa.
Zimski das je bil Ze od nekdaj das, ko so se po navadi
odvijale koline. Ze na zatetku zime se je bilo namred
treba preskrbeti za dolgi zimski das. Zato so
gospodarji vse leto praiida(e) dobro redili in pitali, da
so lahko pozimi obhajali najvedji domadi praznik v
2 Damjan Ovsec, Praznovanja na Slovenskem, str. 37.
-88-
I Damjan Ovsec, Praznovanja na Slovenskem, str. 37.
Zgodooircftzapisi
letu, praznik kolin.3
Koline (fureZ) na splo5no niso koledarsko in
datumsko dolodene, vendar spadajo 5e vedno med
najvedje praznike pri nas na podeZelju. Za domate pa
so pomenile tudi olaj5anje. Gospodar si je oddahnil,
saj se mu ni bilo ved treba bati raznlh bolezni in
pogina pra5idev. Gospodinji pa je bila tudi za nekaj
dasa odvzeta skrb za krmljenje. Sicer pa je svinja na
na5em podeZelju 5e vedno glavna mesna hrana. Prav
zato vse leto 5e posebej skrbijo za vzrejo pralida, da
ga lahko na zimo zakoljejo.
Domadini se na koline Le od nekdaj zelo skrbno
pripravljajo. Gospodarji morajo pripraviti "5pale" za
klobase, trske za "Zlemanje" drev ter odistiti roli(,e za
polnjenje klobas. Gospodinje preberejo npr. riZ ali
ka5o za klobase, priskrbijo vse potrebne di5ave zanje
ter tudi pripravijo posodo, ki jo bodo potrebovali na
kolinah. Tako mora biti na dan kolin zanje Le vse
pripravljeno in priskrblj eno.
Nekod so pujsa zaklali kar hiSni gospodarji,
postopoma pa so za(,eli napro5ati sosede ali druge
izurjene poklicne in amaterske mesarje. Mesarji se
klanju Ze od nekdaj niso smeli odredi. Danes koljejo
najpogosteje kar domadi klavci, ki hodijo v dasu kolin
od hi5e do hi5e in koljejo. Na kolinah pa pomagajo
mesarju gospodar in drugi sorodniki.
Ob mesarju pa ima na kolinah veliko vlogo tudi
gospodinja. Sicer paje najpogosteje prav ona zasluLna
za to, da bodo lahko zaklali pra5ida. Po navadi je
gospodinja tista, ki z vsakodnevnim hranjenjem
poskrbi za to, da majhen praSidek dez leto zraste v
pravo svinjo, ki jo je vredno zaklati. Sicer pa tudi
gospodinji na sam dan kolin ne zmanjka dela. Ne
samo, da mora poskrbeti za pripravo dnevnih obrokov
hrane, tudi mesarju mora pogosto priskoditi na pomod.
Stevilo pra5idev, ki jih zakoljejo na leto pri
posameznih kmedkih gospodinjstvih, je razlidno. Po
navadi zakoljejo pri hiSi ved pra5idev na leto, tudi do
tri. Tako zakoljejo najpogosteje po enega pred
trgatvijo in zgodaj spomladi oziroma takrat, ko v
skrinji zmanjka mesa. Takrat zakoljejo malega
pra5ida, t. im. "prolenka". Klobas pa najpogosteje
takrat ne delajo. Glavni zakol pa se zgodi okoli boZida
ali pusta. To je pravi praznik kolin, ko se zbere vsa
druZina, sorodniki in sosedi. Ti jim pomagajo pri
opravljanju kolin, so pa tudi gosti na vederji. Nekateri
kmetje pa na koline 5e danes ne povabijo nikogar, ker
se bojijo, da bi jim lahko le-ti odnesli ali pojedli
preved mesa.
Postopek zakola in obidaji ob kolinah se razlikujejo po
posameznih obmodjih v Sloveniji. Razlidne so tudi
po:ebnosti pri pripravi najrazlidnejSih specialitet iz
svinjine, ki se na razlidnih koncih Slovenije tudi
razlidno pripravljajo (npr. mesne kranjske klobase,
nadevani Zelodec, kraSki pr5ut, zaseka...), imajo pa
tudi razlidna domada imena.
Po navadi trajajo koline ves dan. Dopoldan zakoljejo
pra5ida, popoldan pa delajo klobase. Z zakolom
pra5ida in pripravljanjem klobas pa 5e ni konec kolin.
Domadine daka namred 5e veliko dela in opravil, ki so
povezane s pripravljanjem in shranjevanjem mesa.
Vsemu skupaj pa sledi 5e obilna vederja, ki jo
najpogosteje pripravi gospodinja. Na njej se zbere vsa
druZina, Stevilni sorodniki, pa tudi sosedje. Vederja pa
je povezana tudi s petjem in plesom. Neredko se je v
preteklosti tudi zgodilo, da so na kolinah pojedli za
vederjo kar celega pra5ida naenkrat. Koline so bile
podobne pravim gostijam. Sicer pa se 5e danes
pogosto zavledejo koline pozno v nod, na vederji pa
tudi ne manjka ob mesu potic in vina. Danes jedo
meso in klobase od kolin ved tednov in mesecev.
Nekaj kolin pa dajo za domov tudi sorodnikom,
znancem in sosedom. Meso kolin jedo 5e posebej v
dasu boZida in pusta, sicer pa pride svinjina na mizo
tudi ob drugih priloZnostih. Na kolinah so se pogosro
zabavali tudi ob raznih druZabnih igrah. Ponekod v
Sloveniji pa je bila tudi navada, da so kolinarje
obiskali nalemljeni koledniki. Koledniki so
predstavljali duhove prednikov, od kolinarjev pa so
dobili klobase.
Koledniki so peli pesem:o
Meni so sosedje pravili,
da ste pra5id a zadavlli.
Naj bo prasec ali prasica,
men spodobi se klobasica.
Sezte na polico,
dajte klobasico.
Koline na ormoskem obmoiju5
Koline, koline, pridite k nam,
v dobro voljo nam boste vsak dan.
Pra5ida smo zaklali,
pa bi vam nekaj dali,
pa samidosti nimamo,
ker v svoje trebuhe spravili smo.
de Prlek de koline meti,
more dosti pretrpeti.
a Niko Kuret, Praznidno leto Slovence v II, str.2i2.
s Podatke o kolinah na ormo5kem obmodju posredovali
informatorji na terenu.
-89--
3 Niko Kuret, Praznidno leto Slovencev II, str. 263 -2i2.
Zgodourtnsftup$
Priprave na koline
Koline so se v naSih krajih r$o*j v nespremenjeni
obliki ohranile vse do danes. Se vedno pomenijo za
kmete in domade velik domadi praznik, na katerega se
Le veE dni prej temeljito pripravljajo. Za koline
gorajo namred pripraviti in priskrbeti vse potrebno.
Z,e, nekaj dni pred kolinami pa naprosijo mesarja, da
jim pride zaklat pra5ida in naredit koline. Domadi
mesarji imajo najpogosteje obledene bele predpasnike
in obute gumijaste Skornje. Mesarji pa so na kolinah
5e posebno "na dasteh", saj jim domadini ves dan
streZejo in pazijo, da se jim ne bi zamerili.
Koline se zadnejo ie zelo zgodaj. Mesarji so pri5li
nekoE k hi5i Ze okoli detrte ure zjutraj (danes okoli
sedme ure). Najprej so jim postregli z Lganlem, nato
pa so se odpravili v svinjak. Ker je bila takrat po
navadi 5e tema, so domadini morali svetiti mesarju s
petrolejko (danes z baterijo, ludjo). Tako je lahko
mesar zadelzdelom.
Zakol praiiia
Pogosto so sosedje zveder na vrata hleva nabili deske
oziroma so hleve "za5rajfali". Pred vrata pa so nanosili
tudi razne ovire. Tako so morali domadi zjutraj, da so
lahko sploh pri5li do pralida, najprej odstraniti ovire.
Pri tem je bilo seveda tudi veliko smeha in dobre
volje. Nato je gospodinja odprla vrata in sunila z
brezovo metlo svinji v odi, da bi jo zadarala in
oslepila. Svinji so nato ponudili koruzo ali mleko, da
bi se umirila in da bi jo spravili iz svinjaka. Velikokrat
se je pralid domadinom tudi izmuznil in so ga morali
loviti po dvori5du.
Mesar jo je nato znol.em "zabodnjakom" "Stihnil "oz.
zabodel pra5ida med "pledke", da mu je stekla kri.
Gospodinja je morala drZati skledo, v katero je
"ulovila" kri. V skledi je bila pogosto tudi Zegnana
sol. To kri so uporabili kasneje pri pripravi kolin.
Pogosto se je neizku5enemu mesarju zgodilo, da je
zabodel svinjo Sele petid. Po vbodu so zadelali svinji
rano s koruznim storZem. Danes mesarji najpogosteje
ustrelijo svinjo s posebno svinjsko pi5tolo, jo zabodejo
in ji spustijo kri. Tak nadin zakola je bolj5i, kajti
pra5ida ne mudijo. Pripomodki, ki jih uporablja mesar
pri klanju, so noZ "zabodnjak" (ali svinjska pi5tola),
noZ za koZo in sekirica. Ko je mesar svinjo zaklal, je
moral vredi poleno v hlev. Verjeli so, da bo tako
prihodnja svinja za zakol vsaj tako velika ali pa 5e
vedja, kotje bila tokratna.
Postopek zakola in priprava mesa
Na kolinah je imel vsak dlan druZine svoje delo.
Mo5ki so "harali" noge in u5esa (odstranjevali Sdetine
s koZe), Zenske pa so mesarju pomagale prati dreva za
klobase. Med tem dasom so tudi pripravljale malico,
kosilo, vederjo. Pralida so klali navadno v zaprtem
prostoru, npr. v svinjski kuhinji. Ko so ga zaklali, so
ga zvlekli na "Sroge". Nato so svinji odrli koZo. KoZo
so pogosto odpeljali na odkupno postajo, zanjo pa so
dobili sol in druge zadimbe. Danes jo najpogosteje
vriejo kar vstran, saj nima nobene cene. Nato so
odstranili 5e podkoZno maSdobo oziroma Speh. Tanke
dele Speha so nasolili, debeli Speh pa so gospodinje
zmlele in ga pretopile. ie so ga odcedile, so dobile
disto mast. Nekaj masti pa so pustile, da se je strdila.
Tako so dobile zaseko. 5e pred tem pa so obarile
slanino.
Mesar je pra5ida "razdeval". Gospodinji je dal jetra,
pripravila jih je za malico ali kosilo. Otroci pa so
dobili ledvidke - "ribice". Vedino mesa so mesarji nato
razsekali in ga nasolili. Dali so ga v kad, kjer je
moralo ostati okoli Stirinajst dni. Vedji kosi pa so
ostali seveda ved dni v razsolu. Obdasno so morale
gospodinje meso preloZiti. Na koncu pa so ga 5e
odcedile in popekle. Nazadnje so ga dale v "kiblo"
oziroma "tiinko".
Izdelava klobas6
Po kosilu so zadeli delati klobase. Za pripravo klobas
so prinesli sosedje mesarju in domadim "mero" za
klobase. Tako so v nogavico natladili Zagovino.
Domadini so morali tako veliko klobaso sosedu tudi
vrniti. Zraven pa je moral biti tudi liter vina. Mesar je
dreva temeljito opral in skrbno lodil "vedja" dreva od
"malih". Klobase je delal mesar, ostali pa so mu
pomagali in dodajali zadimbe. Tako so morale
gospodinje tudi dobro oprati in skuhati kaSo ter
pripraviti vrodo svinjsko mast. Z njo so polili kri, ko
so delali ka5nate klobase. V na5ih krajih so z besedo
klobase oznad,evali mesene klobase, medtem ko so za
krvavice oziroma ka5nate klobase uporabljali ime
koline, domade ime je tudi "durka". Mesar se je
najprej lotil mesenih klobas. Meso je narezal na
majhne ko5dke in dodal poper, sol, soliter, desen,
lovor, kumino. Nato je meso dobro preme5al, stladil v
tulec in ga nadeval v drevo. Mesene klobase so jedli
prekuhane, lahko pa so jih dali dimit oziroma "zelhat"
ali su5it. Dimit so dali tudi meso iz ruzsola in nekaj
slanine.
Ko so naredili klobase, so se lotili kolin. Najpogosteje
so delali krvave, sive in bele koline kar hkrati.
Gospodinje so vlile v posodo strjeno kri. Mesar jo je
najprej "zdruzgal" med dlanmi, gospodinja pa jo je
osolila. Nato jo je mesar zabelil z ocvirki, ji prime5al
mastno juho in dodal ajdovo, proseno ka5o ali rri. ter
razne di5ave (majaron in poper). Ko je mesar vso
meso dobro preme5al, je zadel z nadevanjem. Koline
6 Posebnost na5ih kolin so tri vrste ka5natih klobas - kolin.
..90-.
Zgodoztinsft zapbi
je zadelal s Spilami. Krvavice oziroma krvave koline
so bile narejene iz tankih drev. Narejene koline je nato
dal v posodo oziroma kotel in jih "obaril". Tako
"obarjene" koline so se morale odcediti in ohladiti.
Nekateri so delali tudi tladenko "prezvurSt". Ta je bila
narejena iz glavine. Najprej so jo skuhali, narezali in
dodali za(,imbe. Maso so nadevali v debelo drevo in
nato "obarili". Ponekod pa so delali tudi pedenko, v
"mreno" so povili nemastno meso.
Mesarji so najpogosteje kondali z delom pozno
zveder. Za pla(,llo so dobili nekaj mesa in par kosov
klobas. Domade pa je dakalo veliko dela 5e naslednji
dan. Morali so opraviti 5e veliko stvari, ki jih na dan
kolin niso utegnili. Tako so npr. praZili mast, shranili
meso v skrinjo ali ga nasolili in podobno. Hkrati pa so
tudi sortirali in pripravili meso, ki so ga ponudili na
mizo ob posebnih priloZnostih npr. ob boZidu, veliki
nodi in podobno. Seveda pa so ob koncu kolin, da se
ne bi komu zamerrli, dali domadini nekaj mesa in
klobas za domov 5e sorodnikom, znancem in
sosedom.
Vrhunski suhomesni izdelek severovzhodne Slovenije :
meso iz tiinke ali "kible" v zaseki.
Prehrana na kolinah
Ze od nekod pa imajo na kolinah pomembno vlogo
dnevni obroki hrane.
Zajtrk: po navadi gaje pripravila gospodinja takoj, ko
je mesar zaklal praSida in mu odrl koZo. Gospodinja
jim je za zajtrk postregla z mesom, ki je ostalo Se od
prejlnjih kolin. Na mizipa so bili tudi potica in daj ali
kuhano vino. Ponekod pa so jedli "hajdinske" Zgance
z ocvirki in kislo juho ali zelje iz kadi.
Malica "jtiiina":jedli so sveLapraLena svinjska jetrca
ter cel krompir ali zelje.
Kosilo: za kosilo je pripravila gospodinj a Le sveZe
svinjsko meso. Postregla jim je s sveZo svinjsko juho,
krompirjem, kuhanimi "hrbtovimi" kostmi in pedenim
svinjskim mesom. Nekatere gospodinje pa so imele
navado, da so skuhale kostno juho z mesom in jo
zabelile s smetano. Stedili so kisla repa ali zelje,
praZena jetrca in cel krompir.
Med kosilom in vederjo so ponekod pripravili malico,
in sicer sveZe pedeno meso in kumare.
Veierja: je bila na kolinah ie posebno pomembna. Na
njej se je zbrala vsa druZina, povabili pa so tudi
sorodnike in sosede. Vederja je bila sestavljena iz juhe
(hrbtovina zrezanci, t. im. "hrtelna" ali hrbtova juha).
Temu so sledile hrbtove kosti in hren, ponudili pa so
tudi vinsko omako. Za tem so postregli s praZenim
krompirjem, pedenim mesom in zeleno solato.
Velikokrat so skuhali tudi sveZe klobase in spekli
koline, da so jih poskusili. Na koncu so obloZili mizo
5e z raznim pecivom, s pogadami, "poviticami',,
kompoti, ... tudi dobre domade kapljice seveda ni
rnanjkalo.
Zabava na kolinah
Po vederji je bilo po navadi kar precej Zivahno.
Velikokrat so zapeli kaklno pesem ali pa so se
zabavali ob raznlh druZabnih igrah npr. "lovili
veverico", "podirali ped z brirklami", ,'bili rihtarja,' (te
igrc so se odvijale samo na kolinah), kartali ali igrali
5ah itd...7
Vederja se je pogosto, prav zaradi teh druZabnih iger
in pesmi, zavlekla pozno v nod.
Pesmi, poyezane s kolinamis
V okolici OrmoZa je ohranjenih Se veliko pesmi, ki
govorijo o kolinah ali pa so kakorkoli vsebinsko
povezane z njimi. Te pesmi najpogosteje pojejo
kolinarji na kolinah oziroma na vederji, ki sledi kot
vesel zakljudek kolin.
Veseli ias prihaja e
Veseli das prihaja,
ko mati zgodaj vstaja,
ma dosti skrbi, pa dost trpi,
ko v ped potico daje.
Pra5ida smo zredili,
zdaj bomo pa redili,
okrog voglov, okrog plotov,
zanjim bomo hodili.
7 Pri Stevilnih clruZinah se te druZabne igre na kolinah
(vederji) odvijajo 5e danes.
8 Pesmi so se na ormoSkem obmodju ohranile do danes.
e Besedila teh pesmi sem dobila od informatorjev na terenu
Nekateri informatorji imajo te pesmi tudi zapisane.
-91--
Zgodoohsftzapisi
Pra5idja rogovila
z debelim repom miga,
ker se boji za zadnje dni,
ker klal ga bo Matija.
PraSida smo zaklali,
na drobno razrezali,
5e bolje je stotisodkrat,
kak de bi ga prodali.
Klobase so narjene,
so materi zrodene,
so gvircane, so poprane,
a niso 5e pedene.
Zdaj sedimo zamizo,
poklidemo 5e Lizo,
daLlice razdelila bo,
ker juhaje Leblizu.
Pri5el je tudi godec,
dobil je svinjski gobec:
"Le pridi k nam, 5e rep ti dan,
da poln bo tvoj Zelodec".
Prle5ke koline
Keri de koline meti,
mora dosti si zadeti,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
On si vZije kaj nevole,
pred kak si Zival zakole,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Te skrbeti se kakor mravlja,
de gostiivanje pripravlj a,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Kje do ti pozvani gosti,
jesti meli ti zadosti,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Zej so oni radun drLali,
kak bodo pra5idka klali,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Vsak5i je na mene koza,
ti bo5 nan hleve goza,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Jaz si zej to premi5liivlem,
no se s ten dopovediivlen,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Da sen preved bojedliv,
in premalo Ziv,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Rej5i deno gren lovit,
kak pa de bi bija bit,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Vidim da drugade ne gre,
te pa iden naj napre,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Kadar stopin notri v hlev,
misli, da mu nesen plev,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Z8 mrri dajo prav Lganice,
jaz si pliinem na pe5ice,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Spici viiha in poshi5a,
v meni pa trepede duSa,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Nesen ga prijeti moga,
Ze je skoda vrin z brloga,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Nesen viipa ga prijeti,
Zeleti in doj po peti,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Jaz se zderen: "Dveri gor",
prasec skodi viin na dvor,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
ZeibeLljo vsi za jin,
jaz pa v koti tu depin,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Treza ga pri lesi doka,
kdo de pra5id to priskoka,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
VrZe viijko mu nu Sijak,
dobro, zej si moj Sdetijak,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
-92 --
Zgofoztirsft zapbi
To bi vam jaz rad poveda,
kak me je pra5id gleda,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Kak je on nad menoj kriila,
da mi je kosti ogtila,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Tu bi niica j az dva krampa,
kak je on nad menoj dampa,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Kak je v hlevi z menoj meza,
in mi hlade vse razdesa,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Misla sen, to je zodja vtira,
kak se on je z menoj gtira,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Zej ste dtili vse narobe,
kak se en pra5idek kole,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Prej moj du5i van poven,
pra5idka ved lovit ne gren,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Raj5i jen ga od repine,
tijan notri do glavine,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Te pa strah me vdasih mine,
in nevola vsa izgine,
hojladrija hojladro,
hojladrija hojladro.
Kaj je tebi sivi mucek
Kaj je tebi sivi mujcek,
ttirlittirlitiirliliirli, lumpumpum,
da se tak nemilo jodeS.
Dekla me je zakrivila,
da sen jaz klobaso fkrol,
ttirlitiirlitiirliliirli, lumpumpum.
Dekla jo je sama fkrola,
in jo f Stalo hlapci dola,
trirlit[irlitrirliliirli, lumpumpum.
Jaz pa nedem krivec biti,
ker je nega v moji riti,
ttirlitiirlitiirliltirli, lumpumpum.
Jazpa sen skoz Spranjo luka,
kak je hlapec deklo suka,
trirlitrirlitrirliltirli, lumpumpum.
Povzetek
Koline imajo v na5ih krajih 5e vedno poseben pomen.
Postopki zakola pralida in poteka kolin se na
ormo5kem obmodju skoraj v nespremenjeni obliki
odvijajo 5e danes. Za Stevilne druZine pomenijo koline
predvsem druZinski praznik. Ob prazniku kolin se
zbere vsa druZina, Stevilni sorodniki, povabljeni pa so
tudi bliZnji sosedi. Na kolinah se odvijajo tudi Stevilne
Sege, ki so se na Sir5em ormoSkem obmodju ohranile
vse do danes.
Literatura
- Borut Bele, Ljutomersko-ormo5ke gorice, Agrarna
geografija. Zaloiba Obzorje, Maribor 1968.
- Niko Kuret, Praznidno leto Slovencev IL DruZina.
Ljubljana 1 989. Koline, str. 263-27 4.
- Damijan Ovsec, Praznovanja na Slovenskem, Tiskarna
Gorenjski tisk, Kranj 1992.Praznik kolin, str. 37- 41.
- OrmoZ in okolica. Vodnik. SO OrmoZ, OrmoZ 1990.
- Krajevni leksikon Slovenije, IV. knjiga, Podravje in
Pomurje. DZS, Ljubljana 1980.
Informatorji na terenu
- Karl Caf, TomaZ 19 a, mesar, roj.1. 1943.
- Kristina Bombek, Velika Nedelja 10, gospodinja, roj. L
1926.
- Vinko Cizerl, Koradice 3, gozdar, roj. 1. 1953.
- Marta Fekonja, Pr5etinci 1, gospodinja, roj. l. 1918.
- Marta Ferendek, Godemarci 33,frizerka, roj. l. 1958.
- Marija Gorenc, Rucmanci 9, gospodinja, roj. l. 1946.
- Zofija Hebar, Senik 14, gospodinja, roj. l. 1951.
- Fortunat HrZid, Senik 24, upokojenec, roj. 1.1925.
- Viktor Meiko, Senik 25, Sofer, roj. 1. 1941.
- Ciril Miklid, Lahonci 72, elektromehanik, roj. 1. 1949.
- Stefka MiklaSid, Koradice 33, upokojenka, roj. 1. lg3g.
- Marta Mlakar, Savci 24, distilka, roj. l. 1954.
- Cvetka Rau5l, Savci 31, delavka, roj. l. 1959.
- NeZika Strnad, Velika Nedelia l9a, upokojenka, roj. l.
1924.
- Elizabeta Segula, Trnovci 12, gospodinj a,roj.1.1944.
- Anica Strh"", Senik I l, gospodinja, roj. l. 1951.
- Janez Vajda, Koradice 48, kmet, roj. l. 1948.
- Helena Viher, Gradi5de 9, gospodinja, roj. 1.1949.
-93-