Celje - skladišče
D-Per
III 19/1974

COBISS e
Q |_y^5 | |_0 KO LE KTIVA	LETO X. ŠT. 1 — CELJE, FEBRUAR, MAREC 1974
težnjam naše družbe, ko se žena postavlja v podrejen položaj glede zasedanja delovnih mest, ki naj bi bila privilegij moških. Pri tem pa pozabljamo, da ima žena poleg družbenega udejstvovanja še dodatno, vzvišeno poslanstvo materinstva in vzgoje otrok, a da ne omenjamo ostalih družinskih obveznosti. Že to poslanstvo in obveznosti daleč prekaša pomen in efekt njenega družbenega udejstvovanja in je le neizpodbiten dokaz trditvi, da je žena
še kako sposobna in poklicana, da povsem enakovredno in enakopravno deluje v vseh družbenih dogajanjih.
Treba ji je le olajšati dvojno breme ter besede in načela spremeniti v dejanja. In ko ob 8. marcu iz vsega srca čestitamo našim ženam k njihovemu prazniku, izražamo hkrati iskreno željo in prepričanje, da se bo to tudi kmalu uresničilo.
F. S.
********** **************************************** * *
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
^ružkein® patitieine 6ic/auizaei}e Lin ®iqam upiautjainja čestitaj® k piazniku.	z.enci“
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
1*************************************************
Sprejeli smo novo ustavo
Ob Dnevu žena
Osmi marec je dan, ki ga slavi vse napredno človeštvo pod geslom: popolna svoboda in enakopravnost ženam.
Spet bomo polnili časopisne stolpce z najlepšimi željami in čestitkami, obujali spomine na deceni-je trajajočo borbo za pridobitev in
priznanje pravic, ki gredo ženi v sodobni družbi ter ugotavljali uspe-
he te borbe pri nas in v svetu.
Če katera, potem si naša samoupravna socialistična družba prizadeva, ne le priznavati, ampak tudi dati ženi mesto, ki ji gre, izključujoč vse predsodke glede umskih in fizičnih sposobnosti za delo na najrazličnejših gospodarskih in družbeno političnih področjih.
V narodnoosvobodilni vojni so naše žene pokazale nezaslišano požrtvovalnost in hrabrost ter s tem dokazale kako zmotna in krivična je miselnost o t. zv. »šibkem« spolu. Ta miselnost pa kljub temu, žal, ni povsem izkoreninjena. Še vedno smo priče dogajanjem, nasprotnim
V preteklih dneh smo z živim zanimanjem spremljali dogodke v zvezi razglasitve nove jugoslovanske u-stave. Nova ustava pomeni mejnik v naši družbeni ureditvi saj poleg dosedanjega enakopravnega sožitja narodov v še večji meri pooseblja delovnega človeka in mu pripisuje odločilno vlogo pri sklepanju o lastnem delu in delovnih razmerah ter uspehih njegovega dela. Vse to v združenem delu, ne samo na njegovem delovnem mestu, temveč povsod tam, kjer se oplajajo sadovi sedanjega in minulega dela. Odločanje in razpolaganje z delom in sadovi dela postajata ustavno zapisana in zavarovana funkcija delavcev v združenem delu. Takšen zapis pa predstavlja tudi poglabljanje socialističnih proizvodnih in drugih družbenih odnosov na ravni samoupravnega odločanja.
Poglavitno prelomnico je napravila nova ustava v tem, ko prizna-
va le delavcu v združenem delu pravico do odločanja z njegovim presežnim delom in minulim delom, medtem ko drugih oblik kot n. pr. birokratsko, državnolastništvo ali zasebno prilaščanje družbene lastnine ne priznava. Iz tega izhaja vsebina oblasti delavskega razreda, ki temelji na načelih samoupravljanja kot specifične oblike diktature proletariata.
In končno, nova ustava uzakonja vse tisto, kar je dalo temelj naši družbeni ureditvi ob zgodovinskem II. zasedanju Avnoja. Vse te pridobitve skozi obdobje narodno osvobodilne vojne smo pri nadal-njem izgrajevanju družbenega sistema in utrjevanju socialistične miselnosti oplemenitili z lastnim delom in prizadevanji z namenom, da bi bilo naše življenje lepše ob istočasni zagotovitvi socialne varnosti vsakega posameznika. To je pa hkrati družbena skrb in skrb nas vseh.
r
STRAN 2
Volilne konference ZKS „Merx"
Z konferenco organizacije ZKS v TOZD »Gostinstvo« Ravne na Koroškem je bil zaključen proces volilnih konferenc ZKS podjetja »MER« Celje v 10 TOZD in v skupnih službah. Vse konference so bile uspešno izvedene, saj so se prisotni člani pogovorili o svoji aktivnosti in o bodočih nalogah v organizaciji.
Vsega priznanja je vredno dejstvo, da so organizacije izvolile v nova vodstva predvsem mlajše člane, kar daje veliko upanja za aktivno delovanje organizacij in njihovih članov, saj nas čakajo zelo zahtevne naloge zlasti sedaj ob sprejemanju nove ustave, ob pripravah na 10. Kongres ZKJ in 7. Kongres ZKS in ob utrjevanju lastnih temeljnih organizacij združenega dela. Pri tem bi bilo posebej poudariti pomembnost sedanjega časa, ko se morajo zbrati vse ustvarjalne sile naše družbe, ki bodo v stanju poglabljati in teoretično osvetljevati
tako današnji razvoj kakor tudi nove probleme, ki se odpirajo v sodobni etapi našega razvoja.
Specifičnost našega podjetja s svojimi različnimi dejavnostmi na širokem teritoriju vzhodne Slovenije, kjer deluje devet organizacij ZK pa še toliko bolj zahteva od nas komunistov zlasti enotno politično delovanje, homogenost organizacij, polno mero budnosti in odgovornosti vsakega člana bodisi na delovnem mestu, v samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah.
Da pa bomo v tem uspeli je nujno, da posvečamo vso potrebno pozornost idej no-političnemu izobraževanju članov ZK tako individualno kakor tudi potom seminarjev in političnih šol, kar je ena najvažnejših nalog v našem akcijskem programu dela.
Na letošnjih volilnih konferencah so bili za sekretarje organizacij ZK
izvoljeni člani oziroma članica:
1.	v TOZD »GOSTINSTVO« Ravne tov. MOČNIK Marica
2.	v TOZD »PRODAJA NA DROBNO« Ravne tov. KONIČ Filip
3.	v TOZD »PRODAJA NA DROBNO« Slovenj gradeč tov. NAGLIČ Albin
4.	v TOZD »PRODAJA NA DROBNO« Šentjur tov. JAZBINŠEK Janko
5.	v TOZD »PRODAJA NA DROBNO« Laško tov. MEŠL Branko
6.	v TOZD »GROSIST, TSRP in PO« Celje tov. LIHTENEGER Albert
7.	v TOZD »PEKARN IN SLAŠČIČARN« Celje tov. SISINGER Slavko
8.	v TOZD »PRODAJA NA DROBNO IN GOSTINSTVO« Celje tov. VEDENIK Anton.
SVET ZK MERX
Star papir — za humanitarno dejavnost, star papir — za pa-pirno industrijo
Rak je bolezen našega časa. Zaradi nje umre pri nas vsak četrti človek. Toda medicina se danes že uspešno zoperstavlja tej zahrbtni bolezni z najsodobnejšimi izsledki znanosti. Za to pa so potrebna velika sredstva, tako za medicinske naprave, kot za gradnjo bolnišnic. Gotovo želijo tudi občani prispevati svoj majhen, pa dragocen delež. Kako?
Društvo SRS za boj proti raku v Ljubljani in Sklad za gradnjo bolnišnice Maribor-Ptuj s sodelovanjem UNIJA PAPIR SERVISOM v Ljubljani in Mariboru že več let uspešno organizirajo zbiranje med občani ter trgovskimi, delovnimi in drugimi organizacijami. Samo v letu 1973 je bilo vplačano za boj proti raku od zbranega papirja 115.000.— din. To so sicer skromna sredstva, vendar darovana iskreno in plemenito, z željo, da se čim prej uresničijo predvidene nabave medicinskih naprav in gradnje ter podpre delo na področju boja proti raku.
Od trgovskih in drugih organizacij Unija papir servis prevzema star papir v korist zgoraj omenjenih humanitarnih organizacij, redno, dnevno ali po dogovoru ob določenem času. Za prevzete količine dobijo darovalci ustrezno priznanico z zahvalo.
Večji problem je zbiranje starega papirja med občani oziroma v gospodinjstvih. Do sedaj je bilo to zbiranje le občasno. Za leto 1974 pa je predviden program rednega zbiranja starega papirja v korist humanitarnih organizacij na področju Slovenije. Čas in kraj prevzemanja bo objavljen v dnevnem časopisju, radiu, televiziji. Pred akcijami pa bodo občani obveščeni tudi z letaki in posebnimi pismenimi obvestili. Star papir bo prevzemal Unija papir servis s svojimi vozili izpred stanovanjskih stavb.
Drugi važni vir starega papirja so šolske akcije, katere so že tradicionalne. Obseg teh akcij in količina vsakoletnega zbranega papirja sta odvisna od vsakokratnega cilja ali finančnih potreb šole in mladine. Šole z najboljšimi rezultati dobijo tudi denarne ali materialne nagrade.
Slovenski papirni industriji manjkajo znatne količine starega papirja z ozirom na kapacitete in možnosti za predelavo. V letu 1972 so porabile slovenske tovarne 66.000 ton, v letu 1974 pa bodo potrebovale že 92.000 ton starega papirja. V letu 1973 so bila namreč končana dela in povečane zmogljivosti v skoro vseh slovenskih papirnicah, kjer rabijo star papir kot sekundarno surovino.
V Sloveniji zberemo cca 35.000 ton papirnih odpadkov. V letu 1974 pa računamo na cca 40.000 ton, če bomo intenzivno zbirali. Tako bo še vedno manjkalo cca 52.000 ton, da bi pokrili zmogljivosti slovenske papirne industrije. To manjkajočo količino bodo tovarne sicer poskusile dobiti iz ostalih republik, kjer tudi uporabljajo njihove izdelke, deloma pa iz uvoza.
Da bi čim bolj zainteresirali občane za zbiranje starega papirja, bodo tovarne skupno z Unija papir servisom organizirale nagradno žrebanje za zbiralce oziroma občane, ki bodo darovali star papir v mesecih marcu in aprilu 1974. »Sladkogorska« bo dala družinske pakete Paloma izdelkov, Tovarna lepenke Ceršak — kovčke, izdelane iz svojih izdelkov, Papirnice Količevo — žoge in druge športne rekvizite, Djuro Salaj Krško, tovarna celuloze in papirja, polletne naročnine za časopis, Tovarna lepenke Prevalje — knjige Unija papir servis pa kot nagrado enodnevni avtobusni izlet za izžrebanih 40 občanov — darovalcev!.
Izžreban bo torej vsak deseti kupon, katerega bodo občani privezali ali nalepili na oddani paket starega papirja v zbiralni akciji zbiranja v mesecih marcu in aprilu 1974.
Rovariti pa moramo, da so nagrade in propagando v tej akciji zagotovile tovarne papirja in Unija papir servis in da ti stroški ne bodo bremenili čistega dohodka od papirja, darovanega za humanitarne namene.
Društvo SRS za boj proti raku Ljubljana
aanaž
INFORMACIJE
o trenutnih nalogah OOS s sindikalne konference dne 29. 1. 1974.
V	sedanjem času številnih in odločilnih sprememb v naši družbi in samoupravljanju so sindikalne organizacije zelo pomemben faktor v njihovem sprovajanju, zato se konferenca zavzema za tesnejše sodelovanje OOS z Občinskimi sindikalnimi sveti ob doslednem izpopolnjevanju nijihovih smernic.
V	zvezi z evidentiranjem kandidatov za vodilne funkcije v samoupravnih organih DO je konferenca sprejela sklep:
—	da se predlaga za predsednika DS delovne organizacije tov. Kolenc Cveto, vodja embalirnice, pražarne in izd. bonbonov, za namestnika pa tov. J azbinšek Janka, poslovodja iz Šentjurja.
—	Komisija za razpis direktorja DO ima skupno pet članov, od tega predlaga četrtega člana DS DO in to tov. Leskovšek Jožeta, družbeno politične organizacije pa predlagajo za svojega predstavnika tov. Sagadin Elzo, kot petega člana komisije.
RAZPIS DELOVNIH MEST DIREKTORJEV TOZD
Sindikat in druge politične organizacije TOZD in DO nosijo odgovornost za uspešnost gospodarjenja, razvijanja samoupravljanja in medsebojnega sodelovanja na vseh nivojih TOZD in DO.
Ker vemo, da je tudi od osebe, ki zaseda delovno mesto direktorja TOZD, kot individualnega izvršilnega organa, v veliki meri odvisen uspeh poslovanja, materialni in socialni položaj delavca itd., je sindikalna konferenca zavzela sklep, da mora kandidat za delovno mesto direktorja TOZD zadovoljevati naslednjim pogojem, v katerih se morajo odražati tudi kvalitete, ki jih nakazuje nova ustava:
—	zavzemati se mora za to, da vodilna delovna mesta zasedajo le kandidati, katerih šolska izobrazba strokovnost in uspešnost doseganja dela dajejo poroštvo tudi za kvaliteto bodočega dela. Zato mora vsak kandidat predložiti dokazila o šolski izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah,
—	imeti mora moralno-etične in družbeno-politične kvalitete, kar
dokazuje s svojim aktivnim delom v družbeno-političnih organizacijah in sodelovanjem pri razvoju samoupravljanja,
—	vslak kandidat mora predložiti koncept razvoja TOZD in konkretizirati:
—- dolgoročno usmeritev razvoja TOZD,
—	način izvajanja začrtanih nalog,
—	kadrovsko problematiko,
—	razvoj samoupravljanja in odnose med TOZD in DO in
—	ostalo, za kar meni kandidat, da je pomembno in lahko vpliva na prosperiteto TOZD in DO kot celote.
Sindikalna organizacija v TOZD ne sme odstopati od navedenih kriterijev, ki morajo biti zajeti in upoštevani tudi v razpisih za direktorje TOZD.
ORGANIZIRANOST SINDIKALNE ORGANIZACIJE
V	decembru 1972 se je naša sindikalna organizacija v okviru celotnega podjetja organizirala na občnih zborih po takrat predvidenih TOZD. Tako je bilo takrat u-stanovljeno 12 OOS.
Ob podpisu samoupravnega sporazuma v decembru 73 je nastala sprememba le v proizvodnem sektorju, ki se je razformiral v TOZD pekarstva in slaščičarstva; mlinarstvo in poslovalnica II — žitarice in mlevski izdelki pa sta se vključila v TOZD grosistične dejavnosti. Tako imamo danes organizirane OOS na nivoju TOZD, z izjemo TOZD prodaje na drobno v Celju, v kateri delujejo tri OOS in to v Celju, Šoštanju in Rušah. Ni pa še formiran skupni organ OOS na nivoju TOZD, kar bomo rešili z u-stanovitvijo konference, katero bodo sestavljali delegati, ki jih bodo OOS proporcionalno delegirale v ta organ.
V	skladu s smernicami republiškega sveta ZSS izpopolniti sindikalno organiziranost v tistih TOZD ki delujejo v več občinah in to v:
1.	OOS TOZD grosistične dejavnosti —• za zaposlene v skladiščih Šempeter, Šmartno ob Paki, Slov. Gradec, Trbovlje, Sevnica ter mlin Slov. Konjice.
2.	OOS TOZD prodaje na drobno Celje — za delavce zaposlene v prodajalnah v Vitanju.
3.	OOS TOZD prodaje na drobno Laško — za delavce zaposlene v MM Sevnica in SP Trbovlje.
4.	OOS TOZD gostinstva in turizma Ravne — za delavce zaposlene v gostinstvu Radlje.
5.	OOS TOZD gostinstva in turizma Celje — za delavce zaposlene v gostinstvu občine Šentjur.
6.	OOS TOZD pekarstva — za delavce, ki delajo v Žalcu, Velenju, Zagorju, Hrastniku, Sevnici in Brežicah.
7.	OOS delovne skupnosti skupnih služb — za delavce, ki delajo v obračunskem centru Ravne na Koroškem.
Po smernicah republiškega sveta ZSS naj imajo naštete dislocirane delovne enote svoje OOS, ki pa se v organu konference združijo na nivoju TOZD po proporcionalno delegiranih delegatih.
Sprejme se sklep, da vse OOS v najkrajšem času proučijo svojo organizacijo in se odločijo kakšna bo njihova organizacija sindikata do kongresa slovenskih sindikatov.
AKTIVI MLADIH DELAVCEV
Za bodoče delo mladinske organizacije bo značilno sodelovanje in tesna povezava med njima. Mladina bo v bodoče uveljavljala svoje interese in se borila za svoje cilje v o-kviru sindikalne organizacije. Smiselnost novi organizaciji daj a združitev prizadevanj obeh organizacij, ki se borita za uresničitev enotnega in po novem tudi skupnega programa dela. Osnovna oblika bodoče organiziranosti mladine bo aktiv mladih delavcev. Tvorili ga bodo vsi mladinci — člani sindikata, ki niso starejši od 27 let. Aktivi se bodo ustanovili v vseh OOS. Da bi bodoča organiziranost mladine dosegla svoj namen, je potrebno v vseh organih obstoječe sindikalne organiziranosti zagotoviti tolikšen procent mladih, kolikšna je udeležba mladih v članstvu vsake OOS. Preko delegacij se bo moral tudi v konferenci sindikata zagotoviti stvaren odstotek udeležbe mladih. Vsi člani konference t. j. mladinci do 27 leta starosti tvorijo pravtako aktiv mladih delavcev, katerega izvršni organ je sekretariat s sekretarjem na čelu. Vsi predsedeniki IO OOS, v OOS prodaje na drobno Laško, Šentjur, Slov. Gradec, Ravne in Celje, pa tudi predsedniki dosedanjih mladinskih aktivov, so dolžni do konca februarja predložiti sezname oz. predloge IO in delegatov z naslednjimi podatki: ime in priimek, datum rojstva in naziv enote v kateri je zaposlen.
V mesecu marcu, ko bo izdelan predlog pravil organiziranosti mladine v DO Merx in program dela, pa bodo bili ustanovni zbori aktivov mladih delavcev, na katerih se bodo konstituirali, sprejeli omejene akte, izvolili sekretariat in sekretarja ter delegate za konferenco mladih v DO. Material za omenjene zbore bodo predsedniki IO in predsedniki MA prejeli v marcu 1974.
PROGRAMI DELA
Na občnih zborih po TOZD in na skupnem občnem zboru smo sprejeli program dela, ki opredeljuje naloge za katere se bo sindikat zavzemal in jih uresničeval.
V okviru sprejetega programa in (Nadaljevanje na 5. strani)

Ob razstavah Staneta Petroviča - Eončija
in Darinka Plevnika
Drugi, starejši po letih in slikarskem staležu, pa je član kolektiva v Ravnah na Koroškem. Njihova dela so risana z drugačno tehniko slikanja, z večletnim delom na slikarskem področju pa se postavlja tudi z večjim številom razstav: na Jesenicah, v Slovenj gradcu, v Ljubljani, Celju in drugod, pa tudi v zamejstvu na Češkem. Udeležil se je tudi več slikarskih kolonij, bodisi amaterjev ali akademikov.
Oba slikarja sta ustvarila kar precejšen opus, kar je nedvomno lep prispevek k likovni umetnosti na Slovenskem.
DANIEL VOVK
V našem kolektivu delata tovariša, ki se po opravljenih delovnih dolžnostih, v prostem času ukvarjata z dokaj redkim hobijem — slikarstvom. Skoraj težko bi to imenovali hobi, saj za slikarstvo ni potreben le velik talent in veselje do slikanja, ampak polna mera prizadevnosti in veliko vloženega truda ter učenja, da slikar izpili svoj stil in vsa svoja hotenja prikaže z risbo na svoj način.
Stane PETROVIČ je pri podjetju zaposlen v aranžersko propagandni službi kot črkostavec-grafik že nekaj let. Kot po letih, je mlajši tudi po slikarskem udejstvovanju. V zelo kratkem času je dosegel vidne uspehe in republiška priznanja. V sodelovanju je razstavljal v Domu želez ar jev na Ravnah, v Muzeju revolucije v Celju ter v Ljubljani, Trbovljah in Domžalah. Samostojno razstavo pa je pripravil v prostorih hotela TURIST v Mozirju. Udeležil se je tudi slikarske kolonije v Zavrheh pri Lenartu. Nastala dela vseh udeležencev pa bodo prikazana v vseh večjih krajih Slovenije in si jih bomo v kratkem ogledali tudi v Celju.



likovne pobude samoukov
Likovne pobude samoukov v slovenskem kulturnem prostoru so dragocene. V svetu jugoslovanskega slikarskega izpovedovanja so v drugih republikah še bolj razvite amaterske, samonikle dejavnosti ljubiteljev likovne umetnosti. Tovrstna izpoved je toliko bolj iskrena in ne posredna, ker izvira iz notranjega, intimnega hotenja po delu.
Likovna tvornost je toliko raznolika in živa po vseh možnih oblikah in načinih posredovanja slikarjevega sveta vizualnega in čustvenega doživetja, da so vse oblike, kljub številnosti v bistvu še preozko zastavljene. Kaj nam pripoveduje zgodovina likovne umetnosti? Vsa razdobja v zgodovini so zahtevala svoje vsebinske rešitve, ki so nastajale na osnovah že dognanih, izpričanih in domišljenih oblik stare antike in če se ozremo še bolj nazaj, na osnovah stare mikenske in etruščan-ske kulture. Vsaka doba je torej dodajala nekaj svojega, dodajala je utrip svojega časa, značilnosti in kolorit kraja, kjer so posamezna dela nastajala. Morda se nam zdi to malce nenavadno, toda tudi v tistih predrenesančnih časih so Ijud-
informacije
je kar dovolj komunicirali med sabo, čeprav niso imeli na razkolago toliko in takšna komunikacijska sredstva kot jih imamo danes. Kljub temu poznamo mešanje stilov, prehodne dobe so zelo blago in komaj opazno izpeljane. Vse to priča o tem, da so že takrat ljudje precej sodelovali, ne samo v ozkem o-kviru, ampak daleč preko meja svojih držav in ozemelj.
Če se ustavljamo ob likovnih delih Staneta Petroviča in Darinka Plevnika, nikakor ne smemo pozabiti na njuno pot neposrednega samorastniškega nastopanja na polju slikarskega dela. Za kaj pravzaprav gre?
Apriori se ustavljamo ob delih amaterjev z neko posebno, distanč-no prispodobo. Namreč, dela akademskih slikarjev ali kiparjev so tudi že vnaprej overovljena, okva-rificirana, čeprav še ne s tem že docenjena. Razvojna pot Staneta Petroviča kot grafika pa tudi kolo-rista je tako nepričakovana in hitra, da se opazovalec niti ne more takoj odločiti med olji in grafikami, čeprav so olja le močnejši argument v njegovih slikarskih rokah. Upodabljanje pejsažev našega vsakdanjega življenja prinaša Stane Petrovič s tisto svežino, ki opozarja na že izčuteno poznavanje barvne teh-
nike in še dlje: izkazal je znanje uporabljati to tehniko v prid izpovednim poudarkom, s katerim išče svoj izraz, išče svoj jaz, išče svoj prav.
Darinko Plevnik je svojo likovno izpoved usmeril v umirjeno estetiko z izrednim čutom za kompozicijo in rahle, skorajda lirične in skrajno nepastozne barvne prehode. Gre namreč za sintezo med kompozicijsko skladnostjo umirjenega mola in barvno razgibani, sanjavi dur ali nekaj povsem nasprotnega kakor pri Stanetu Petroviču, ki je v celoti prej moderato kot kantabile.
Uvodoma sem omenil dragocenost likovnih pobud samorastnikov. Vprašljivo postaja to govoričenje okoli samorastnikov, naivcev ali samoukov. Res je, da vsi ti ljudje nimajo likovnih akademij. Res pa je tudi, da ti pogleg naravno podedovanega talenta nihče ne more dati tiste še višje sile, ki ti vzbuja ustvarjalnost in njegov duh. Spontanost, ki veje iz del samorastnikov pa izpričuje življenjsko zagnanost in voljo. Zato smo tolikokrat tudi spričo njihove začetniške nerodnosti bolj prizanesljivi. Toda tisti, ki so se uspeli osvoboditi okov konvencial-nega slikanja, ki so prebili meje tostranskosti in se podali še v svet nadrealističnega gledanja, razvili svoj likovni izraz preko ustaljenih upodabljanj, gre njihova pot naprej. Mednje nedvomno sodita Stane Petrovič — Čonči in Darinko Plevnik.
DRAGO MEDVED NOVI TEDNIK
ostalih nalog pa naj OOS sestavijo konkretne programe dela in predvidena finančna sredstva potrebna za uresničitev posameznih postavk oz. nalog.
Programe dela morajo sestaviti tudi druge družbeno-politične organizacije in športne sekcije za naloge, ki so pogojene s finančnimi sredstvi.
Shema reorganizacije rekreacije in športa pri delovni organizaciji Celje
Predsednik
PRIPRAVE ZA VOLITVE
KOORDINACIJSKI ODBOR
Konferenca zadolžuje vse OOS, da se aktivno vključijo v predvolilne priprave in da sodelujejo s svojimi Občinskimi sindikalnimi sveti ter se ravnajo po njihovih direktivah.
RAZNO
Za žene —- OOS naj v programu dela predvidijo organizacijo proslave tega praznika.
Vsi navereni sklepi so bili soglasno sprejeti in zavezujejo vse člane, da se dosledno realizirajo.
Preprečuj
nezgode!
predsednik		predsednik
področje		področje
KOROŠKA		CELJE
(komisija za re- (komisija za rekreacijo in šport) kreacijo in šport)
vodja — sekcije za nogomet vodja — sekcije za rokomet vodja — sekcije za košarko vodja — sekcije za šah vodja — sekcije za planinstvo vodja — sekcije za plavanje vodja — sekcije za n. tenis vodja — sekcije za m. nogomet
predsednik	predsednik
področje LAŠKO
(komisija za re- (komisija za rekreacijo in šport) kreacijo in šport)
vodja — sekcije za kegljanje vodja — sekcije za množičnost itd.
Zgornjo shemo reorganizirane rekreacije in športa pri delovni organizaciji »MERK« CELJE je sprejela (Nadaljevanje na 7. strani)
področje
ŠENTJUR

Rekreativna dejavnost
Komisija za rekreacijo in šport področja Celje, je člane kolektiva seznanila z rekreativno dejavnostjo v obvestilu, kjer je rečeno:
Veseli nas, da se krog TRIM REKREATIVNEGA GIBANJA vedno bolj širi, s tem pa izrabljamo priliko, da vključimo v gibanje slehernega člana naše delovne organizacije. V tej akciji boste lahko preverili svoje telesne zmogljivosti, se pomerili z znancem, sosedom, sodelavcem, družino popeljali na izlet, ob koncu leta pa boste za vaš trud in uspešnost prejeli ZLATO, SREBRNO ali BRONASTO TRIM plaketo. Lani je to lovoriko osvojilo 400 Celjanov, samo eden član našega kolektiva, letos pa želimo to število znatno povečati.
Okrožno gospodarsko sodišče v Celju je obsodilo naše podjetje in odgovorno osebo zaradi prekršitve določila čl. 70 Temeljnega zakona o blagovnem prometu, ker je 4. 12. 1972 dobavilo Zgornje savinjski kmetijski zadrugi v Mozirju 300 kg krmil za krave molznice in 250 kg za teleta, čeprav jima je rok uporabnosti že potekel. Podjetje mora plačati 3.000,- din denarne kazni in 500.- din povprečnine, odgovorni
PREBERITE PRAVILA IN NAVODILA V PROSPEKTU IN TEKMOVALNEM KARTONU, katere dobite pri vašem organizatorju rekreacije.
Sodeluje lahko vsak (nad 16 let). Točke dobite že s samim sodelovanjem na akcijah, ki so navedene po programu spodaj.
Prijavite se na startu. S SEBOJ PRINESITE KARTON, v katerega vam bomo vpisali rezultat in točke. Karton lahko dobite tudi na startnih mestih.
Vse informacije: organizator rekreacije — Jože TAVČAR ml. tel. 237-61 (001)
skladiščnik Gačnik Alojz pa 300.- din denarne kazni.
Iz obrazložitve sodbe: Obd. GO v zagovoru navaja, da je bilo dejansko iz skladišča izdano krmilo za krave in teleta, kateremu je rok trajanja že potekel. To pa ni bilo storjeno namenoma, pač pa se je predvidevalo po kontroli napravljeni na preskok, da so vsa krmila ene pošiljke proizvedene istega dne.
Obd. Gačnik v zagovoru navaja,
OBRAZLOŽITEV
Vaša prva naloga je, da zahtevate od vašega organizatorja prospekt in karton, ki je brezplačen. Nato po zgoraj navedenih terminih odidete na start, vse ostalo je organizirano s strani zveze za športno rekreacijo in oddih Celje.
PRIPOROČAMO, DA ODDELKI ORGANIZIRATE SKUPINSKE IZLETE NA TEKMOVANJE!
V KARTONU DOBITE MNOGO TOČK ZLASTI ZA PLANINSTVO. CE STE SAMI DOSEGLI ENO IZMED NORM, ZAHTEVAJTE ŽIG IN PODPIS OD VAŠEGA ORGANIZATORJA REKREACIJE!

da se blago starejšega datuma proizvodnje izdaja pred blagom mlajšega datuma. Pri izdaji blaga pa niso zato, ker so smatrali, da so vsa krmila naložena v en »Štos« proizvedena istega dne, kdaj je bilo posamezno krmilo proizvedeno zaradi premajhnega števila zaposlenih delavcev, ni bilo moč kontrolirati.
V dokaznem postopku je sodišče zaslišalo kot pričo JOŠT Silvestra, tržnega inšpektorja pri SO Mozirje in vpogledalo prijavo s prilogami.
JOŠT Silvester je ob pregledu v zadrugi Mozirje ugotovil, da ima ta v prodaji živilska krmila, katerim je rok uporabnosti že potekel. Iz
PROGRAM ORGANIZIRANIH AKCIJ ZA ŠPORTNI ZNAK 1974
	Vsak	dan	Ura	Kraj
SMUČANJE	26. 2.	— 3. 3.	16 — 17	GOLTE — Poljane
KEGLJANJE	vsaka sobota		9 — 13	INGRAD
STRELJANJE	10. 6.	— 16. 6.	16 — 18	GRIČEK
	27. 8.	— 31. 8.	16 — 18	GRIČEK
TEK	27. 8.	— 31. 8.	17 — 18	GRIČEK
HOJA	27. 8.	— 31. 8.	16 — 17	start Mest. Park-Griček
KOLESARJENJE	27. 8.	— 31. 8.	16 — 17	start Toper-Selce-Polule-Griček
PLAVANJE	22. 7.	—■ 3. 8.	17 — 18	Ljudsko kopališče
IZ SODNE PRAKSE

pripovedovanj a poslovodje in vpogleda dobavnice pa je ugotovil, da so bila krmila dobavljena že po preteku roka uporabnosti.
Sodišče je po izvedenih dokazih ugotovilo, da je obd. GO storila očitani gospodarski prestopek, saj je dobavila zadrugi v Mozirju krmila za krave in teleta že po poteku roka uporabnosti, torej s tem kršila določila člena 70 tem. zakona o blagovnem prometu, Gačnik pa je kot skladiščnik izdal iz skladišča krmila, ki jim je rok uporabnosti potekel, ne da bi se predhodno natančno prepričal, ali so ta še uporabna, ali ne. V tem pa je podan tudi dejanski stan gospodarskega prestopka, tako GO kot tudi obd. Gačnik pa sta zanj v celoti krivdno odgovorna.
Po čl. 69 tem. zakona o blagovnem prometu je za gospodarsko organizacijo zagrožena denarna kazen v višini do 20.000,- dinarjev, za odgovorno osebo pa denarna kazen v višini do 1.000,- dinarjev.
Sodišče je obdolžencema izreklo denarne kazni v višini, kot je navedena v izreku sodbe.
Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalno okoliščino pri obeh obdolžencih priznanje, pri obd. Gačniku še skrb za družino, kot obtoževalno okoliščino pa je sodišče pri obd. GO upoštevalo pred-kaznovanost, medtem, ko pri obd. Gačniku obteževalnih okoliščin sodišče ni našlo.
Zaključne misli iz tega postopka: Dogaja se v praksi, da proizvajalci pošiljajo kupcem blago, ki nosi različne datume proizvodnje. Tako n. pr. vrinejo med pošiljko blago starejše proizvodnje, kateremu rok trajanja poteka v času vskladišče-
SHEMA REORGANIZACIJE REKREACIJE IN ŠPORTA PRI DELOVNI ORGANIZACIJI »MERX« CELJE
na svoji zadnji seji konferenca sindikata in sicer na predlog TOZD — Grosist.
Iz sheme je razvidno, da vodi rekreacijo in šport koordinacijski odbor, sestavljen iz predsednikov področnih komisij, le-temu pa je na čelu predsednik. Področne komisije so sestavljene iz vodij sekcij, vsaka komisija pa jih lahko ima poljubno število, glede na zanimanje, razmah, razvitost rekreacije in športa itd.
Vsi predsedniki izvršnih odborov TOZD-jev sindikata so se zavezali, da bodo do prve naslednje seje konference izdelali oz. proučili plan dela in finančni plan področnih komisij, prav tako pa so si bili enotni, da naj bo merilo financiranja število zaposlenih v TOZD-jih.
nja pri kupcu ali odpreme na potrošnika.
Po dosedanji praksi se je prevzem blaga ob dospetju v skladišče opravil »na preskok.« Tudi skladiščnik je bil prepričan, da je s pošiljko prispelo blago, ki nosi na vseh vrečah enak datum proizvodnje. V bodoče pa bo potrebno pogledati vsako vrečo in ob prevzemu ugotoviti, če morda ni vmes blago s potečenim rokom trajanja. Zlasti pa bo treba biti previdnejši pri odpremi blaga iz našega skladišča kupcu.
Urednik
Okrožno gospodarsko sodišče v Celju je oprostilo našo delovno organizacijo obtožbe, ki je glasila:
I.	Trgovsko podjetje »MERX« Celje je prekršilo določila čl. 10 tč. 1 Temeljnega zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili, s tem, da je v posolvalnici Market v Sevnici dne 22. 11. 1972 dalo v promet — prodalo podjetju »JUTRANJKA« v Sevnici vakumsko pakirano tirolsko salamo, ki je imela spremenjeno barvo, bila je srkastega okusa in je v enem gramu bilo prek 100.000 kolifornih bakterij, torej je bila zdravju škodljiva in zaradi tega neprimerna za ljudsko prehrano.
II.	Imperle Jože, vodja poslovalnice je odgovoren za to kršitev, storil naj bi s tem gospodarski prestopek po čl. 60/1-1 Temeljnega zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili.
Stroški kazenskega postopka bremenijo proračunska sredstva tega sodišča.
Iz obrazložitve sodbe PK 28/73
Odb. g. o. v zagovoru navaja, da poslovodja ni opazil, ko je jemal iz hladilne vitrine vakum pakirano salamo, da bi bila ta pokvarjena. Da je salama pokvarjena so ugotovile šele delavke v JUTRANJKI in sicer šele takrat, ko so odprle vrečico vakum pakirane salame, salama je namreč zaudarjala. Vso vakum pakirano salamo so v Marketu hranili enako, pa se je pokvarila le vakum pakirana tirolska salama, zato g. g. smatra, da je proizvajalec vakum pakiral premalo ohlajeno tirolsko salamo. Obd. Imperle pa v zagovoru navaja, da ni opazil, da bi bila vakum pakirana tirolska salama pokvarjena, vakum pakirano salamo so hranili tako kot je predpisano in pri primerni temperaturi. Če bi videl, da je tirolska salama (ki je bila vakum pakirana neolupljena) ob robovih spremenjene barve, te prav gotovo ne bi dal v prodajo. Njemu nihče ni naročil, naj se vakum salama, v kolikor ne bi bila prodana v roku 1 meseca od dneva proizvodnje vrne proizvajalcu, če bi bilo tako naročilo dano, bi salamo prav
gotovo v kolikor jo v tem roku ne bi prodal, vrnil.
V dokaznem postopku je sodišče zaslišalo in prečitalo prijavo, zapisnik, izvid o preiskavi tirolske salame zapisnik o vzorcih živil vzetih za preiskavo in mnenje ing. Slaparja.
Priča, Z., ki je zaposlen na delovnem mestu prodaje mesnih izdelkov pri podjetju Mesnine, je povedala, da bi lahko le dober poznavalec, ki dela pri takem delu, glede na to, da je vakum pakirana neolupljena tirolska salama (olupek je črne barve) ugotovil, da je ta ob robovih spremenjene barve in da je tako pakirana salama pokvarjena. Nobenemu naročniku — kupcu ni bilo naročeno, naj salamo pakirano v vakum vrečice vrne v kolikor ta ne bo prodana v roku 1 meseca od dneva proizvodnje. Tako naročilo tudi ne bi bilo primerno, saj bi potem trgovine neprodano blago vračale in bi bila potrebna posebna komisijska prodaja vrnjenega blaga.
Sodišče je po izvedenih dokazih ugotovilo, da Imperle Jože ni mogel na oko ugotoviti, da tirolska salama, ki je bila vakum pakirana zaudarja. Ker je bil olupek salame črne barve, spremenjene barve roba salame on, ki ni strokovnjak te vrste, ni mogel opaziti, saj bi to po izjavi opazil le jelo dober poznavalec, ki ima posla s salamo. Z izpovedbo te priče, pa je tudi ovržena trditev izvedenca, da se je vakum pakirana salama po naročilu proizvajalca lahko vračala proizvajalcu, v kolikor v roku enega meseca od dneva proizvodnje ni bila prodana. Tako naročilo tudi ne bi bilo umestno, saj se je vakum pakirana salama dobavljala kasneje (celo 14 dni) kot pa je bila proizvedena. Ker torej Imperle ni mogel na oko ugotoviti, da ve vakum pakirana tirolska salama pokvarjena, je sodišče na podlagi določil čl. 321 tč. 3 ZKP izreklo tako zoper obd. g. o. kot tudi zoper obd. odgovorno osebo oprostilno sodbo. Ker je bila izrečena oprostilna sodba bremenijo stroški tega postopka proračunska sredstva tega skladišča.
Urednik
Dopisujte v naše glasilo!

Bralci pišejo
Dragi tovariš urednik!
Zelo poredko sem bil doslej v svojem življenju v položaju, da sem zapisal tisto, kar sem mislil. A tokrat sem moral sesti za mizo in napisati to, kar vam v nadaljevanju pošilj am.
Bil sem zelo prijetno presenečen, ko sem sredi decembra lani prejel vabilo, da se udeležim srečanja nekdanjih delavcev podjetja ob prehodu iz starega v novo leto. In še bolj prijetno presenečen sem bil, ko sem nekaj dni pred novim letom na srečanju resnično srečal nekdanje svoje sodelavce in še mnoge druge, ki so bili zaposleni, eni dalj, drugi manj časa pri podjetju MERX.
V hipu sem se spomnil na vsa leta, ki sem jih kot član kolektiva »prebil« na delu; spomnil sem se na probleme, ki jih ni malo, a smo jih — pogosto je bilo potrebno precej dobre volje — uspešno rešili. Marsikaj prijetnega, včasih pa tudi neprijetnega sem doživel, sicer pa, vsakdo doživi prijetnosti in neprijetnosti, ki vsaka zase ne pomeni ničesar bistvenega, a ko delaš »inventuro« teh svojih spominov, je vendarle prijetno se spomniti na ta doživetja.
Resnično prijetno je bilo presenečenje, ko nas je direktor splošne-
ga sektorja tovariš Modec pozdravil, saj sem ob tem čutil, da ne gre samo za njegov osebni pozdrav, ampak za razpoloženje kolektiva kot celote, da se občasno spomnejo tudi svojih nekdanjih članov.
Na samem sprejemu nisem našel pravih besed, da bi se v svojem in imenu ostalih prisotnih nekdanjih članov kolektiva zahvalil za pozornost. Naj se tokrat na ta način zahvalim, mislim, tudi v imenu vseh ostalih, prisotnih nekdanjih članov kolektiva. Srečanje je bilo za nas prav prijetno presenečenje in mislim, da bi ne smelo biti enkratno, ampak bi moralo postati vsakoletna praksa, saj smo se razšli ob misli, da se ob letu ponovno srečamo, se pogovorimo, kaj vse smo v preteklem letu doživeli, predvsem pa, da zvemo, kaj se v našem nekdanjem kolektivu dogaja, kako živi, uspeva...
Čeprav je to pismo nekoliko kasno, vendarle želim, tovariš urednik, Vam in kolektivu v letu, v katero smo tako smelo prestopili, obilo delovnih uspehov.
Zahvaljujem se tudi našemu oktetu, ki je popestril naše srečanje in prispeval k veselemu zdušju.
S tovariškim pozdravom.
IVAN PELKO
Kadrovske vesti
V mesecu decembru so postali
člani naše delovne organizacije naslednji:
1.	Tomaž Alenka, prodajalka, TOZD prodaje na drobno Ravne na Koroškem,
2.	Kret Anita, prodajalka, TOZD prodaje na drobno Ravne na Koroškem,
3.	Pušnik Dragica, delavka TOZD Laško,
4.	Kortnik Olga, delavka, TOZD prodaja na drobno Celje,
5.	Požin Marjan, delavec, TOZD grosist Celje,
6.	Stožir Marjana, delavka, TOZD prodaja na drobno Celje,
7.	Lakner Milan, šofer, TOZD trans-
port — (pekarna Hrastnik),
8.	Anžel Sonja, delavka, TOZD Laško, — SP Trbovlje,
9.	Žaberl Mihaela, delavka TOZD pek. in slašč.,
Odšli iz delovne organizacije:
1. Medved Štefka, delavka, samovoljno,
2.	Oprešnik Bernarda, delavka, na lastno željo,
3.	Bežan Slavko, kontrolor komisi-onov, v JLA,
4.	Kortnik Olga, delavka, prek. poskusne dobe,
5.	Bilandžija Danica, delavka, potek posk. dobe,
6.	Luskar Cvetka, kontrolor živil, na lastno željo,
7.	Gmajnič Jože, delavec, pek. Cerklje, samovoljno,
8.	Novak Alojz, šofer, na lastno željo,
9.	Bezgovšek Milena, prodajalka, SP Soča, potek pogodbe,
10.	Zaberl Mihaela, delavka, pek. Gaberje, prekinitev posk. dobe,
11.	Mastnak Marija, natakarica, Es-resso Lj. c., na lastno željo,
12.	Prašnikar Marjana, prodajalka, na lastno željo,
13.	Špeglič Romana, prodajalka, na lastno željo,
14.	Kos Fanika, delavka, na lastno željo,
15.	Ferme Helena, obračunovalec, na lastno željo,
16.	Grajžl Marija, prodajalka, na lastno željo,
17.	Knez Marjan, prodajalec, na lastno željo,
18.	Vanovšek Marija, delavka, zaradi upokojitve,
19.	Žemva Fanika, delavka, zaradi druž. upokojitve.
POROKE:
Zakonsko zvezo so sklenili:
Luzar Marija poročena Jurak in Podlesnik Marija poročena Tepič.
Kolektiv Vama želi mnogo sreče in osebnega zadovoljstva.
ROJSTVA:
Zagoričnik Alojziji se je rodila hčerkica Nataša, Bevc Ludviku sin Sebastjan, Štefančič Alojzu sin Rafko, in Pušnik Antonu sin Anton.
Čestitamo !
Slavica PERME
merx

kava - užitek
Urejuje uredniški odbor: Franjo Šar-lah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golavšek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl.
iur — Izhaja mesečno Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško
Naklada: 2.100 izvodov