4e ŠTEVIL KA legatska tribuna IX. LETO 7. APRIL 1983 G L AS ILO SkUPSC IN E OBCiNE INSAMOUPRAVNIHiNTERESlNjlHSKUPNOSTIOBClNE LJUBLJANAMOSTE—POLJE IZ VSEBINE: Predlog dobitnikov priznanj občine za leto 1982 Pregled enoletnega delovanja delegatskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje str. 4 str. 7 wmm 27. april — praznik občine Ljubljana Moste-Polje Na podlagi 109. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem SKUPNO SEJO SKUPŠČINE OBČINE, ki bo v sredo, dne 20. aprila 1983 ob 16,30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1 in predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Predlog sklepa o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982 Po končani skupni seji občinske skupščine bodo zbori nadaljevali z delom na ločenih sejah. GRADIVO je objavljeno v tej PREDSEDNIK Delegatski tribuni SKUPŠČINE OBČINE , Niko LUKEŽ, 1. r. Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Mo-Moste-Polje ste-Polje sklicujem 12. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ki bo v sredo, dne 20. aprila 1983 po končani skupni seji v mali sejni dvorani Kulturnega doma španskih borcev, Zaloška 61 (Kletni prostori) Predlagam naslednji DNEVNI RED: sklicujem 12. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, ki bo v sredo, dne 20. aprila 1983 po končani skupni seji v sejni sobi št. 74/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: ,atov 3. Predlog začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Julon 4. Pregled enoletnega delovanja delegatskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje in uveljavljanje delegatskega skupščinskega sistema v sedanjih družbenoekonomskih razmerah 5. Uresničevanje sklepov in stališč skupščine občine v obdobju oktober 1981 - januar 1983 ter pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov skupščine občine od novembra 1982 - januarja 1983 6. Osnutek periodičnega programa dela zborov občinske skupščine za obdobje april-september 1983 Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 12. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane 7. Programi in razvojne možnosti agroživiJ igrami in razvojne možnos bljani agroživilstva in preskrbe v Lju- 8. Poročilo skupščine skupnosti samoprispevka II o uresničevanju graditve objektov po programu 1977-1983 in poročilo o izvajanju programa III. samoprispevka v Ljubljani ter sklep o valorizaciji najnižjih zneskov za oprostitev plačevanja samoprispev- 9. Izvajanje programov komunalnih dejavnosti v letu 1982 10. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občm 11. Predlog dopolnitve družb« v SR Sloveniji :ju ljubljanskih občm družbenega dogovora o štipendijski politiki 12. Predlog odloka o javnem mestnem prometu na območju ljubljanskih občin Obravnava gradiva za sejo zbora združenega dela skupščine SR Slovenije 13. Osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Niko BAMBIČ Niko BAMBlC,l.r. 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Predlogi in vprašanja delegatov 3. Pregled enoletnega delovanja delegatskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje in uveljavljanje delegatskega skupščinskega sistema v sedanjih družbenoekonomskih razmerah 4. Uresničevanje sklepov in stališč skupščine občine v obdobju oktober 1982 - januar 1983 ter pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov skupščine občine od novembra 1982 do januarja 1983 5. Osnutek periodičnega programa dela zborov občinske skupščine za obdobje april-september 1983 6. Predlog začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Julon 7. Predlog dopolnitve družbenega dogovora o štipendijski politiki Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 12. sejo zbora občin 8. Programi in razvojne možnosti agroživilstva in preskrbe v Ljubljani 9. Poročilo skupščine Skupnosti samoprispevka II o uresničevanju graditve objektov po programu 19/7-1983 in poročilo o izvajanju programa III. samoprispevka v Ljubljani ter sklep o valorizaciji najnižjih zneskov za oprostitev plačevanja samoprispevka III 10. Izvajanje programov komunalnih dejavnosti v letu 1982 11. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občm 12. Predlog odloka o javnem mestnem prometu na območju ljubljanskih občin Gradivo iz pristojnosti skupščine SR Slovenije 13. Osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR Marica RIHAR l.r. GRADIVO: - za 3. točko je priloženo v ciklostilu; - za 4., 5. in 6. točko je objavljeno v tej Delegatski tribuni; - za 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točko je objavljeno v Delegatskem gradivu SML; - za 4. točko je objavljeno v Poročevalcu skupščine SRS št. 9 - za 13. točko je objavljeno v prilogi II Poročevalca z dne 21.2. 1983. GRADIVO: - za 3., 4. in 5. točko je objavljeno v tej Delegatski tribuni, - za 6. točko je v ciklostilu. - za 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točko je objavljeno v Delegatskem gradivu 5>ML št. 11, - za 3. točko je objavljeno v Poročevalcu Skupščine SRS št. 9, - za 13. točko je objavljeno v Poročevalcu Skupščine SRS -Priloga II z dne 21.2. 1983 Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje • . sklicujem 12. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, ki bo. dne 20. aprila 1983 po skupni seji občinske skupščine v sejni sobi št. 73/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 11. seje družbenopolitičnega zbora z dne 30.3. 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Pregled enoletnega delovanja delegatskega sistema občine Ljubljana Moste-Polie in uveljavljanje delegatskega skupščinskega sistema v sedanjih družbenoekonomskih razmerah 5. Uresničevanje sklepov in stališč skupščine občine v obdobju oktober 1982 - januar 1983 ter pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov skupščine občine od novembra 1982 ao januarja 1983 • 6. Osnutek periodičnega programa dela zborov občinske skupščine za obdobje april - september 1983 7. Predlog dopolnitve družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji 8. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin 9. Poročilo skupščine samoprispevka II o uresničevanju graditve objektov ter poročilo o izvajanju programa III. samoprispevka v Ljubljani 10. Osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Franjo VINKO, Lr. GRADIVO za: - 2., 4. delno, 5. in 6. točko je objavljeno v tej DELEGATSKI TRIBUNI - 7., 8. in 9. točko je objavljeno v DELEGATSKEM GRADIVU SML št. 11 - za 10. točko je objavljeno v Prilogi II POROČEVALCA Skupščine SRS z dne 21.2. 1983 - za del 4. točke je objavljeno v POROČEVALCU Skupščine SR Slovenije št. 9/83 GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE PREDLOG z “ \ Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. Ky82) ter v skladu z 8. in 9. členom odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 24/77) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. aprila 1983 sprejela SKLEP o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982 l_________________________________J z Nagrado občine prejmejo za dosežene uspehe v gospodarstvu: Ivan ŠKAFAR družbenih dejavnostih: Roman KLEŠNIK Nogometni klub SLOVAN samoupravnem in družbenopolitičnem delu: Franc GRADIŠEK .1. slovenska mladinska partizanska pohodna brigada Franc ROZMAN-Stane II Plaketo občine prejmejo za dosežene uspehe v gospodarstvu: delovna organizacija IN DOS družbenih dejavnosti: Center za socialno delo Ljubljana Moste —Polje Gradisov vestnik, glasilo delovnih ljudi GIP Gradis Ljubljana samoupravnem in družbenopolitičnem delu: Alojz KASTELIC Alojz KOMAC Danijel ŽITNIK III Sklep prične veljati z dnem sprejema. Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV Na podlagi statuta občine in odloka o priznanjih občine je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na sejah zbora zdrutenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. novembra 1982 sprejela sklep o razpisu priznanj občine za leto 1982. Razpisanih je bilo največ pet nagrad po 20.000din in največ deset plaket za življenjsko delo in dosežene uspehe na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti ter samoupravnega in družbenopolitičnega dela, ki so trajnejšega pomena za občino. Razpis priznanj je bil objavljen v decembrski številkah Naše skupnosti in Delegatske tribune. Na decembrskih sejah zborov občinske skupščine dne 23. decembra 1982 je skupščina občine imenovala žirijo za priznanja občine v sestavu: Marjan MOŠKRIČ, predsednik, in člani: Mile ŠTIMEC, Jože PO-ClVAVŠEK, Anton KOCJANČIČ, llija SAVIČ, Staša REJC,Jože LESKOVŠEK, Bogdan ŠTURM, Anton KOROŠEC, Antonija ZALAR in Stane JALOVEC.• Žirija je objavila razpis, sprejemala predloge in po obravnavi vseh predlogov ter vsakega posebej pripravila predlog za podelitev pet nagrad in šest plaket občine. Predlog daje žirija delegatom občinske skupščine v obravnavo in potrditev. Podelitev priznanj občine bo tako kot vsa leta na proslavi občinskega praznika. I. Žirija predlaga, da NAGRADO OBČINE prejmejo: Predagatelji: Izvršni odbor OOZS in delavski svet HP Kolinska — TOZD Tovarna hranil Tovariš Ivan ŠKAFAR je rojen 12. maja 1928,stanuje v Novem Polju c. XI-4. Zaposlen je v HP Kolinski TOZD Tovarna hranil kot vodja delavnice za izdelavo novih strojev. Pred 15 leti je bil tovariš ŠKAFAR pobudnik in realizator načrtov, da se v lastni delavnici izdelajo stroji za prehrambeno industrijo. Z izdelavo in uvedbo teh strojev v proizvodnjo se je dvignila produktivnost dela, doseženi pa so bili tudi materialni prihranki, saj bi drugače morali take stroje uvoziti. Doma izdelani stroji so večje materialne vrednosti in vsi uporabljeni v delovnem procesu, kar je omogočilo prehod z ročnega na strojno delo. Doma izdelani in v proizvodnjo uvedeni stroji so: mešalec za mešanje surovin, polnilni stroj » Wolkogon«, stroj »IWK«, ve-žalni stroji, fotocelična avtomatska tehtnica in polnilni stroj za polnjenje Viki kreme v kozarce. Ti stroji so bili v glavnem izdelani v prostem času, ker je redno delo obsegalo vzdrževanje strojev v posameznih obratih. V HP Kolinski ocenjujejo, da je v 15 letih prispevek tov. ŠKAFAR-ja, ob upoštevanju deviznih prihrankov pri sicer uvoženih strojih in prihranek zaradi preureditev strojev 10 milijonov din. Tovariš Ivan ŠKAFAR je bil ves čas zaposlitve tudi družbenopolitično aktiven, saj je bil predsednik disciplinske komisije, upravnega odbora in delavskega sveta Kolinske, sindikata Kolinske, komisije za odlikovanja H P Kolinske, industrijskega gasilskega društva Kolinske, sekretar OO Z K ter član komisije za družbeni plan, upravnega odbora in republiške komisije za pomilostitev kaznjencev. Za svoje dolgoletno delo je leta 1959prejel medaljo dela in leta 1975 red zaslug za narod s srebrno zvezdo. • Roman KLEŠNIK Predlagatelja: Predsedstvo občinskega odbora ZZB NO V Ljubljana Moste—Polje in uredniški odbor Naše skupnosti Tovariš Roman KLEŠNIK se je rodil 3. avgusta 1910, stanuje v Zalogu, Pot na Hreše 9. Že pred vojno je deloval v naprednih in revolucionarnih delavskih organizacijah in kulturnoprosvetnih društvih. Takoj po razpadu stare Jugoslavije se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje ter deloval na Železnici, kjer je bil zaposlen in na terenu v Zalogu. Od maja 1942 je bil v narodnoosvobodilni vojski, kjer je opravljal vrsto odgovornih nalog inzadolžitev. Je nosilec Partizanske spomenice 1941. Po osvoboditvi se je ponovno vključil v družbenopolitično delo v Zalogu in v občini. Posebno je bil aktiven v kulturnoprosvetnih organizacijah in društvih. Že več kot petdeset let aktivno igra in aktivno sodeluje pri organizaciji dela v Pihalnem orkestru Papirnice Vevče, kjer je tudi mentor mladim glasbenikom. Veliko svojega časa je usmeril v zbiranje zgodovinskega gradiva o revolucionarnem delavskem gibanju in narodnoosvobodilnem boju na železnici, v Zalogu in okolici. Sad njegovega več kot tridesetletnega dela je obširna dokumentacija pisnih dokumentov in osebnih spominov. Na tej osnovi se prav sedaj pripravlja obširen zgodovinski prikaz bogate in močno razgibane zgodovine »rdečega Zaloga«, (kot so ga imenovali belogardisti). Delovanje tovariša KLEŠNIK-a ni bilo omejeno samo na Zalog, ampak so ga raziskave in Iskanja pripeljala v vsa območja naše občine. Vsa leta je svoja zgodovinska dognanja obdeloval in oblikoval v različnih publikacijah, predvsem pa v Naši skupnosti in njeni prilogi 25. maj, kjer je dokazal dostojno stopnjo znanstvene obdelave in podrobnosti- Že drugi mandat je član predsedstva Občinskega odbora ZZB NO V naše občine in predsednik komisije za razvijanje revolucionarnih tradicij in zgodovino NOB. Svoje bogate izkušnje prenaša na krajevne organizacije Zveze borcev in jim pomaga pri odgovornem delu zbiranja gradiva za zgodovino NOB. V skrbi za razvijanje revolucionarnih tradicij je tesno povezan z mladinsko organizacijo. Do sedaj je bil odlikovan z Redom za hrabrost, Medaljo za hrabrost, Redom zaslug za narod II. stopnje in Redom bratstva in enotnosti. • Nogometni klub SLOVAN Predlagatelj: Telesnokulturna skupnost Ljubljana Moste-Polje Predhodnik današnjega nogometnega društva Slovan, Športni klub Slovan ie bil ustanovljen leta 1913, tik pred začetkom prve svetovne vojne in sodi med začetnike organiziranja športne dejavnosti na teda- njem jugoslovanskem območju in v poznejši Jugoslaviji (beograjski Srpski mač, splitski Hajduk in ljubljanski Hermes so bili ustanovljeni leta 1911). Začetniki Slovana so bili napredni, narodno zavedni meščani, ki so ieleli slovenski narod uveljaviti kot enakovreden narod med narodi, in sicer ie v okviru vseslovenskih idej. Pod programskim imenom »Slovan« se tako niso zbrali samo slovenski ljubljanski meščani, magistralni uslužbenci in manjši podjetniki, temveč tudi Čehi, ki so tedaj službovali v Ljubljani jcot bančni uslužbenci, pozneje — v novi kraljevini SHS —pa so se jim pridružili še Srbi in Hrvatje, oficirji jugoslovanske vojske, ki so se potem z združenimi močmi spoprijeli z ostanki nemštva in nemškutarstva na Slovenskem, pa tudi s prodirajočim italijanstvom. Prav povojno slovensko nogometno prvenstvo leta 1920 (prvenstvo Ljubljanskega nogometnega podsaveza), v katerem sta poleg štirih slovenskih klubov nastopala tudi dva nemška, celjski Atletik in mariborski Rote Elf, je bilo prav plebiscitarnega značaja, še zlasti plebiscitarna pa sta bila oba Slovanova nastopa v Celju in Mariboru, nemškutarskih središčih. Ti tekmi sta spominjali na tedaj običajne spopade med Sokoli in člani Turnsportverei-na. V tem Slovanovem obdobju je bila v ospredju visoko postavljena narodna ideja, ki je zahtevala od članstva veliko zanesenosti in prizadevnosti, ki pa ni imela trdnejše materialne osnove. Tako se je Slovan kot brezdomec selil z igrišča na igrišče, pravzaprav s travnika na travnik: iz tivolskega trikotnika, kjer so se zbirali vsi prvi ljubljanski športniki, na igrišče pred železniško postajo v Šiški, iz tega na teren za artiljerijsko vojašnico za Bežigradom in iz tega terena slednjič na svoje prvo lastno igrišče za Kolinsko tovarno v Zeleni jami. Z naselitvijo v Zeleni jami, leta 1934, se je začela spreminjati tudi struktura Slovanovega članstva. Iz ožjega predela Zelene jame in širšega predela Most, ljubljanskega industrijskega predmestja, se je začela vključevati v Slovan predvsem delavska mladina. Z njo pa se je začela spreminjati tudi idejna usmeritev članstva in Slovan je kaj kmalu postal Žarišče revolucionarnih idej in revolucionarne dejavnosti. Delo z mladino — mladimi nogometaši je prevzel Miro Perc, poznejši narodni heroj, boksarsko sekcijo pa Ivan Heller, ki je pritegnil k sodelovanju še člana Komunistične partije Darka Marušiča in Lea Škapina. Ti poznejši partizanski prvoborci, komandanti in komisarji partizanskih odredov, so razvili med mladino zelo domiselne, ne samo športne oblike dela, od plesnih tečajev do delovnih taborov na podeželju, tako da se je Slovan spremenil v revolucionarno postojanko, v kateri se je mladina pripravljala na poznejši narodnoosvobodilni boj in revolucijo. Tedanja policija je izkoristila prve Slovanove denarne težave in ga pod pretvezo nelikvidnosti leta 1937 razpustila. Po osvoboditvi se je Slovan obnovil, najprej kot Športno društvo Miro Perc-Maks, potem kot nogometni, namiznoteniški, boksarski in rokometni klub Slovan. Danes deluje Slovan v Športnem parku Kodeljevo, ki je bil zgrajen v letih od 1956 do 1974 tudi s prizadevnostjo amaterskih nogometnih delavcev, in ki velja za enega najkompletnejših športnih parkov v Sloveniji. Ves čas se je v klubu posvečala velika pozornost strokovnemu delu in vzgoji lastnega igralskega kadra, kar dokazuje dejstvo, da je Slovan začetnik sistematičnega strokovnega dela na osnovnih šolah, da deluje v klubu 250 članov na področju rekreativnega in vrhunskega športa, in da klub vodi strokovno delo na desetih šolah v občini Ljubljana Center in Ljubljana Moste-Polje. Rezultat takšnega večletnega prizadevanja je ta, da se prvo moštvo, ki je že dolga leta standardni član Slovenske nogometne lige, poteguje letos za vstop v II. zvezno ligo. Amaterski delavci kluba so ostali zvesti tudi tradiciji. Pred štirinajstimi leti so prvič organizirali mladinski nogometni turnir v spomin na narodnega heroja in nekdanjega trenerja mladincev SLO VANA Mira Perca — Maksa, v štirinajstih letih vztrajnega dela pa so ustvarili enega najuglednejših mladinskih turnirjev v Jugoslaviji. • Franc GRADIŠEK Predlagatelj: Kadrovska komisija pri predsedstvu občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje Tovariš Franc GR A DIŠEK se je rodil 2. februarja 1931 v Senožetih pri Ljubljani, kjer še sedaj stanuje (Senožeti n.h.) Rodil se je v napredni družini, ki se je v začetku vojne vključila v delo Osvobodilne fronte, z njo pa tudi tovariš GRADIŠEK, ki je bil zaradi aktivnega dela v OFleta 1943 sprejet v SKOJ z zadolžitvijo za pionirsko organizacijo. Po končani vojni se je vpisal na gimnazijo in se udeležil delovnih akcij Brčko-Banoviči in Nova Gorica, kjer je bil udarnik. V obdobju 1946—1950 je opravljal vrsto odgovornih nalog na terenu in CK ZMS — oblastnem komiteju LMS za ljubljansko oblast in tajništvu okraja Ljubljana okolica. Na terenu je bil sekretar SKOJ, sekretar Z K in član občinskega komiteja; od 1961 do 1963 je bil sekretar OO ZK na Filozofski fakulteti. Tovariš GRA DIŠEK je bil od leta 1966 zaposlen v turizmu, od leta 1974 dalje pa je zaposlen na SŠTS. Dve mandatni dobi je bil predsednik temeljne delegacije krajevne skupnosti, sedaj pa je predsednik KO ZZB NOV Dolsko, predsednik KK SZDL Dolsko in že drugo mandatno dobo član predsedstva OK SZDL Ljubljana Moste-Polje. Bil je tudi predsednik številnih organizacijskih in gradbenih odborov v krajevni skupnosti in občini. Tovariš Franc GRADIŠEK je od rane mladosti predan aktivist socialistične zveze ter neumoren in vzgleden družbenopolitičen delavec. Njegova aktivnost je opazna na več področjih. V krajevni skupnosti Dolsko je veliko prispeval k razvoju krajevne samouprave in družbenih dejavnosti, saj v Dolskem deluje prek 14 družbenih organizacij, društev in sekcij, v katere so vključeni številni krajani. • 1. SLOVENSKA MLADINSKA PARTIZANSKA POHODNA BRIGADA FRANC ROZMAN-STANE Predlagatelj: Predsedstvo OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje Stalna mladinska pohodna brigada praznuje letos desetletnico svojega plodnega in uspešnega dela pri krepitvi odnosa do zgodovine revolucionarnega boja slovenskega ljudstva in njegovega delavskega razreda. Delo mladinske pohodne brigade, poleg vseh tisočih kilometrov, ki so jih v svojem desetletnem obstoju prehodili po Sloveniji in še posebno v naši občini, ni samo manifestacija in udeležba na proslavah in obele-žitev posameznih dogodkov, temveč je delo slonelo na seznanjanju mladih z dogodki, ki so temeljnega pomena za nadaljnje revolucionarno delo mladih. Ustanavljanje pohodnih enot v krajevnih skupnostih, izobraževanje pred in na samem pohodu, je praksa, ki je prinesla Željene rezultate za krepitev vloge in mesta mladinske organizacije v družbi in seznanjanje mladih za delo v tej organizaciji. Veliko mladih se je z delom preko stalne mladinske pohodne brigade sploh prvič srečalo Z delom mladinske organizacije. V brigadi je veliko mladih, ki opravljajo najodgovornejša dela v mladinski organizaciji po krajevnih skupnostih in znanje, ki so si ga pridobili v pohodni brigadi, uspešno prenašajo v svojo sredino, in kar je še pomembnejše, predvsem na mlajše. Vsi pohodi so bili, pa naj je bil to nočni ali dnevni, namenjeni izobraževanju. Naj naštejemo le nekaj tem, ki so si jih zadali in uspešno izvedli: vloga mladih v delu mladinske organizacije, delegatski sistem, subjektivne sile, temelji marksizma, v vključevanje mladih v SLO in DS, prometna kakor tudi požarna varnost itd. Tradicionalni stalni pohodi so: Pugled, Janče, Urh, Muljava, Pohorje. Sledijo pa tudi gostovanja na pohodih kot so: A VNOJ, XIV. divizija, Ljubljana—Reka, Po poteh borb in zmag, Rašicctin Lokve. Tem pa sledijo pohodi po poteh II. grupe odredov, katere tradicije nosi brigada. Delo I. SMPPB Franc Rozman-Stane ni zaprto v občinske meje. Ker je najaktivnejša v mestu Ljubljani, pomaga pri organizaciji in manifestaciji pohodništva komisijam za ohranjanje revolucionarnih tradicij v ostalih ljubljanskih občinah kot tudi Mestni konferenci ZSMS. II. Žiriji predlaga, da PLAKETO OBČINE prejmejo: • Delovna organizacija INDOS, Industrija transportnih in hidravličnih strojev Ljubljana Predlagatelj: Komisija za podelitev priznanj in nagrad DO INDOS Delovna organizacija je bila ustanovljena 25. avgusta 1948 z nazivom » Mestno strojno podjetje«, ki je opravljalo različne dejavnosti od izdelave strojev za mlinsko industrijo do strojnih naprav in konstrukcij. Lela 1955 se je podjetje preimenovalo v delovno organizacijo INDOS in istega leta doseglo prve uspehe z izdelavo prototipa viličarja z nosilnostjo 500 kg. Z redno proizvodnjo viličarjev so pričeli v letu 1957. Velja poudariti, da so vsi tipi viličarjev plod dela in znanja njihovih delavcev. Indos ne konstruira samo viličarjev temveč tudi na osnovi lastnega znanja gradi sodobna postrojenja in tehnologijo za proizvodnjo viličarjev. Že od začetka je INDOS največji jugoslovanski proizvajalec viličarjev na diesel, elektro in plinski pogon. Njihova proizvodnja je iz leta v leto naraščala in so ob zaključku lanskega leta izdelali že dvajsetti-soči viličar. Naraščajoče potrebe tržišča in nenehna rast proizvodnje sta zahtevala razširitev tovarne ter povečanje števila zaposlenih, od prvotno 25 na 500 delavcev, pri čemer si prizadevajo zaposlovati proizvodne delavce in izboljšati kvalifikacijsko strukturo. Tehnologija, obseg kooperacije in organiziranost so na obstoječem prostoru omejevali letno zmogljivost izdelave viličarjev na 1400 do 1500 viličarjev. Perspektivni srednjeročni načrt razvoja delovne organizacije za obdobje 1970—1980 in sovlaganja nekaterih delovnih organizacij so kolektiv vzpodbudile za odločnejši in hitrejši razvoj, tako da so začrtano vsestransko dejavnost mnogim nevšečnostim navkljub konec lanskega leta zaključili. Veliko so k uresničitvi postavljenih ciljev prispevali samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, ki so dogajanja nenehno spremljali in s konstruktivnimi predlogi pripomogli k razreševanju problematike. Z namenom učinkovitega izkoriščanja sodobne tehnologije, sodeluje INDOS s specializiranimi institucijami in prilagaja, modernizira ter uvaja sodobnejše in primernejše oblike notranje organiziranosti in po- slovanja. Pa tudi inventivna dejavnost je v delovni organizaciji na za-vidni ravni, saj proizvodni delavci predlagajo mnogo idej in predlogov za izboljšave. Delovna organizacija samoupravno in organizacijsko deluje znotraj SOZD ZPS (Združena podjetja strojegradnje), poslovnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega in poslovnotehničnega sodelovanja. Odločitev o razširitvi proizvodnje je temeljila na zagotavljanju proizvodov domačemu tržišču, vendar je prevladalo spoznanje, da je prisotnost na zunanjem trgu pomembno za nadaljnji razvoj delovne organizacije. INDOS je tako že tretje leto prisoten s svojimi izdelki na poljskem in italijanskem tržišču ter v nekaterih deželah v razvoju. Delovna organizacija INDOS letos praznuje 35-letnico uspešnega delovanja. • Center za sodalno delo Ljubljana Moste-Polje Predlagatelj: Odbor za podeljevanje priznanj občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje Center za socialno delo Ljubljana Moste—Polje (v nadaljnjem besedilu: Center) je 8. decembra 1961 ustanovil občinski ljudski odbor, 18. marca 1975 pa je na osnovi republiškega zakona o socialnem skrbstvu prevzela ustanoviteljstvo občinska skupnost socialnega skrbstva. Do ustanovitve Centra je v občini delovala služba socialnega varstva v okrivu upravnega organa občine, Center pa je pričel s svojim delom I. januarja 1962 s 6-članskim kolektivom. Ideja o ustanovitvi Centra za socialno delo kot samostojne in strokovne socialne službe se je začela rojevati po 7. kongresu ŽKJ, ko so bila sprejeta jasna stališča o socialni politiki v naši družbi in nekatera sodobna socialistična načela o skrbi za človeka. Po obnovi naše domovine se je pričel nagel družbenoekonomski razvoj, spreminjala se je struktura prebivalstva, nastajala je stanovanjska stiska, spreminjala se je struktura prebivalstva, nastajala je stanovanjska stiska, spreminjali so se medosebni in družbeni odnosi. Pojavili so se novi družbeno negativni pojavi in novi socialni problemi in težave. Vse to pa je narekovalo drugačno socialno politiko, organizacijo, vsebino, metode in oblike dela, drugačen odnos in pristop do ljudi ter skrb za človeka. Vse to je narekovalo potrebo, da se čimprej uresniči z zamisel o ustanovitvi samostojne in strokovne službe izven občinske uprave. Prenos zadev s področja takratnega socialnega varstva se je izvajal postopoma, najprej na področju varstva družine, del varstva odraslih, nato pa do konca leta 1962 oziroma 1964 drugi del varstva odraslih, nekatere druge zadeve in vodenje upravnega postopka in odločanja. Center organizira in razvija predvsem delo s posamezniki (diagnosticiranje, terapija, svetovanje), teamsko socialno delo, skupnostno socialno delo (koordinacija in sodelovanje, usklajevanje, dogovarjanje in sporazumevanje glede skupnih ciljev), skupinsko socialno delo (delo z mladoletniki in drugimi skupinami), preventivne dejavnosti (sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, družbenimi organizacijami, društvi in drugimi), operativno analitična dejavnost (poročila, informacije, analize). Strokovni delavci Centra so tudi družbeni delavci, saj aktivno delujejo v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, delegacijah, konferencah delegacij in kot delegati v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter samoupravnih organih Centra. Ob ustanovitvi je bilo v Centru zaposlenih 6 strokovnih delavcev, v letu 1982 pa jih je bilo skladno z normativi 23. Z izgradnjo sosesk in priseljevanjem različnih struktur prebivalstva ter s s staranjem prebivalstva v primestnih krajevnih skupnostih, se odpirajo vedno novi problemi in veča število uporabnikov socialnega skrbstva predvsem na področju medsebojnih odnosov. Kljub temu, da prostorski pogoji Centra ne ustrezajo, saj deluje Center na treh lokacijah, delo ne trpi zaradi prizadevnosti delavcev. S svojim delovanjem so delavci Centra pripomogli k izboljšanju razmer na področju socialnega skrbstva ne le v občini temveč v celotni Ljubljani. Z racionalnim delom, poslovanjem in skrbnim gospodarjenjem z družbenimi sredstvi ter pravilnim odnosom do človeka delavci Centra že 20 let prispevajo svoj delež k gospodarskemu razvoju naše občine. • Gradisov vestnik, glasilo delovnih ljudi GIP Gradis Ljubljana Predlagatelj: Svet za informiranje, politično propagando in izdajanje Naše skupnosti pri občinski konferenci SZDL Aprila letos bo glasilo delavcev gradbeno industrijskega podjetja Gradis Ljubljana proslavilo 25 let nenehnega izhajanja, kar pomeni, da je med najstarejšimi glasili združenega dela v naši republiki in občini Ljubljana Moste—Polje. Zamisel, da bi tudi Gradis imel svoje glasilo, se je-rodila marca 1957. leta na sestanku sindikalnega odbora na gradbišču v Šoštanju. Na tretji seji sindikalnega odbora 27. julija 1957. leta v Krškem je bil imenovan pripravljalni odbor z nalogo, da pripravi vse potrebno za registracijo glasila in pripravi gradivo za prvo številko Gradisovega vestnika. Odbor je zagnano začel z delom, vendar je hitro naletel tudi na prve težave. Kot običajno, se ob vsaki novosti pojavijo tudi nasprotniki, po drugi strani pa ostale sindikalne podružnice niso mogle, druge pa niso hotele sodelovati. Zaradi pomanjkanja materiala so se priprave zavlekle. Prelomni datum, ki pa je dokončno potrdil ustanovitev Gradisovega vestnika, je bil 18. marec 1958. leta, ko je delavski svet podjetja Gradis imenoval prvi uredniški odbor in k delu pritegnil še zunanja sodelavca novinarja Vlada Jarca in Petra Dornika. Glavna naloga Gradisovega vestnika je bila ob ustanovitvi in je še danes, da odpira delavcem delovne organizacije Gradis, to pa jih je nekaj več kot 7000, pogled v gospodarjenje, delovanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, da seznanja kolektiv z dogajanji v temeljnih organizacijah v domovini in delovnih enotah v tujini (ZR Nemčija in Irak). Ne nazadnje je Gradisov vestnik tudi kronika Življenja in dela v delovni organizaciji, je pisana zgodovina Gradisa ter integrativna vez med tozdi, posebno v času, ko so tozdi postali izredno močni in je sodelovanje med njimi toliko slabše in se zato prav iz glasila delavci lahko seznanijo z uspehi, problemi in rezultati drugih tozdov. Gradisov vestnik je bil ustanovljen na pobudo sindikata in zato je v vseh svojih 25 letih tako tudi deloval. Gradisov vestnik je danes mesečnik z naklado 10.000 izvodov. Tiska gu Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Vpleten je v gospodarsko in družbenopolitično življenje Gradisa, po drugi strani pa je pomembna vez tudi z drugimi sredstvi javnega obveščanja. Ko se je pred petimi leti sedež delovne organizacije premestil iz občine Ljubljana Center v občino Ljubljana Moste—Polje, je začel intenzivneje sodelovati tudi z Našo skupnostjo in to sodelovanje ohranja na zavidljivi ravni tudi danes. • Alojz KASTELIC Predlagatelj: Krajevna organizacija ZVVl Ljubljana—Selo Tovariš Alojz KASTELIC se je rodil 21. julija 1922 na Pristavi, Novo mesto, stanuje v Ljubljani, Partizanska ulica 46. Tovariš KASTELIC se je vključil v narodnoosvobodilno vojsko, 15. aprila 1942, že prej pa je zbiral orožje in strelivo, tako da ima priznano dvojno štetje od I. avgusta 1941. V ZKJ je bil sprejet 10. junija 1943 v Gorjanskem bataljonu Belokranjskega odreda. Tovariš KASTELIC je vojaški invalidski upokojenec JLA, po činu major, in je 100% vojaški vojni invalid II. stopnje. Družbenopolitično je na terenu aktiven od leta 1949 dalje, ko se je priselil na Partizansko 46. Večkrat je bil izvoljen v terenski in občinski odbor ZR VS, terenski, občinski in okrajni odbor ZVVl ter je bil več let tajnik občinskega odbora ZVVl. Dvakrat je bil izvoljen za odbornika občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje in je bil član sveta za komunalno gospodarstvo občine Ljubljana Moste-Polje. Zelo je aktiven tudi v družbenopolitičnih organizacijah, kjer opravlja naslednje dolžnosti: je predsednik krajevne organizacije ZVVl Selo, predsednik kadrovske komisije OO ZK Selo, predsednik koordinacijskega odbora za borce pri občini Ljubljana Moste—Polje, predsednik komisije za vojaške vojne invalide pri mestnem odboru ZZB NOV Ljubljana, član predsedstva KK SZDL Selo, član sveta za socialno varstvo OK SZDL Ljubljana Moste-Polje, član koordinacijskega odbora za borce mesta Ljubljane, član komisije za vojaške vojne invalide pri občinskem odboru ZZB NOV Ljubljana Moste-Polje, član mestnega odbora ZZB NOV Ljubljana in član ter blagajnik jurišnega odbora 15. divizije. Tovariš KASTELIC je aktiven tudi v delegatskem skupščinskem sistemu, saj je vodja delegacije za skupščino socialnega skrbstva KS Selo in delegat skupščine krajevne skupnosti Selo, deluje pa tudi v družbenih organizacijah ZR KS in Rdeč križ ter v Društvu upokojencev. • Alojz KOMAC Predlagatelj: Kadrovska komisija KK SZDL Zalog Tovariš Alojz KOMAC se je rodil 24. maja 1925 v Čezsoči, Tolmin, stanuje v Zalogu, Zaloška c. 222. Tovariš KOMAC izhaja iz napredne družine, ki je bila aktivna v NOB. Tudi sam je udeleženec NOB in je bil leta 1944 sprejet v Z K. Po osvoboditvi se je aktivno vključil v družbenopolitično življenje na terenu in v širši družbenopolitični skupnosti in je bil petkrat sekretar OO ZK Zalog, predsednik mobilizacijskega komiteja LO Moste, tajnik in blagajnik invalidske organizacije v Mostah, poslanec skupščine občine Moste in predsednik gospodarskega zbora, bil pa je tudi odgovoren delavec v gospodarstvu kot direktor podjetja Tuba vse do upokojitve. Kljub rahlemu zdravju je še vedno aktiven družbenopolitičen delavec in je predsednik komisije za odlikovanja in priznanja KKSZDL Zalog in člani iste komisije pri OK SZDL Ljubljana Moste-Polje, član odbora in podpredsednik društva invalidov v Zalogu, podpredsednik krajevne organizacije ZZB NOV Zalog, član odbora čebelarskega društva Moste in član invalidskega odbora mesta Ljubljane. Zelo ak- tivno in požrtvovalno je sodeloval pri delu in otvoritvi novega doma starejših občanov v Zalogu. Do sedaj je za svojo aktivnost prejel naslednja priznanja in odlikovanja: priznanje KS Zalog, bronasto priznanje OF, bronasto priznanje ZR VS, dvakrat red hrabrosti, orden hrabrosti, medaljo zaslug za narod Ul. stopnje in red dela z zlatim vencem. • Danijel ŽITNIK Predlagatelja: Svet krajevne skupnosti in predsedstvo KK SZDL Bizovik Tovariš Danijel ŽITNIK se je rodil 26. junija 1932, stanuje na Bizoviku, Bizoviška c. 2. Po poklicu je gradbeni tehnik, zaposlen v Z1L — TOZD Urejanje stavbnih zemljišč. Takoj po osvoboditvi se je tovariš ŽITNIK vključil v družbenopolitično delo na terenu in bil zaradi aktivnosti leta 1947 sprejet v SKOJ in nato leta 1953 v ZKJ. Sodeloval je v organiziranju mladine pri gradnji cest in zadružnih domov, sodeloval je v delovni akciji izgradnje Nove Gorice, internata gradbene šole v Ljubljani ter v mladinski četi Bizovik pri gradnji zadružnega doma, kjer je imel preko 1000 udarniških ur. V več kot tridesetletnem družbenopolitičnem delu je opravljal vrsto vodilnih funkcij v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih OZD in krajevne skupnosti. Po prenehanju odborniške funk- cije, ki jo je kot odbornik volilne enote Bizovik 4 mandate opravljal v občinski skupščini Moste-Polje ter bil član vrste skupščinskih svetov in komisij, je bil leta 1974 izvoljen za predsednika sveta krajevne skupnosti. V naslednjem mandatnem obdobju, leta 1978, je bil izvoljen za podpredsednika sveta in predsednika komunalne komisije pri svetu krajevne skupnosti. Sodeloval je tudi v raznih drugih odborih in komisijah ter opravljal delegatske dolžnosti v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Že pred IO leti se je krajevna skupnost na njegovo iniciativo odločila na zelenih površinah južnega dela krajevne skupnosti zgraditi športnorekreacijski center. Gradnja je potekala z velikimi napori in potrebno je bilo imeti veliko volje, zagnanosti in potrpežljivosti, da je bil zastavljeni cilj dosežen. Vse to je tovariš ŽITNIK imel, saj je kot predsednik gradbenega odbora.nosil glavno breme gradnje in je v ta namen žrtvoval ne le svoje proste popoldneve, sobote in nedelje, pač pa tudi velik del rednega letnega dopusta. Prav zaradi njegove vneme, požrtvovalnosti in delovne zagnanosti je danes v krajevni skupnosti Bizovik športno-re-kreacijski center, ki je eden najlepših v občini. V letu 1982 je bila zaključena II. faza izgradnje in je vrednost vseh objektov, po današnjih cenah, 5.440.557 din. Športno rekreacijski center je odprtega tipa in omogoča aktivno rekreacijo ne le krajanom Bizovika, ampak vsem zainteresiranim delovnim ljudem in občanom. ŽIRIJA ZA PRIZNANJA OBČINE PREGLED ENOLETNEGA DELOVANJA DELEGATSKEGA SISTEMA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE v_________________________________/ UVOD Ocenjujemo enoletno delo temeljnih delegacij, konferenc delegacij, skupin delegatov ter zborov v občini Ljubljana Moste-Polje. Pregled delovanja omenjenih subjektov smo pripravili na podlagi vsakokratnih ocen delovanja sej zborov, ki jih pripravijo predsedniki zborov skupaj s strokovno službo skupščine, na osnovi razgovorov, ki smo jih imeli z vodji konferenc in temeljnih delegacij, s posvetov delegatov družbenopolitičnega zbora, na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki smo jih pripravili za razgovore ter na osnovi vsakokratnih obiskov v konferencah oziroma temeljnih delegacijah. Ocenimo lahko, da so se delegati v občinski skupščini oziroma njenih zborih poglobljeno ukvarjali s številnimi zadevami in problemi iz najrazličnejših področij dela občine (kot družbenopolitične skupnosti). Zlasti številčno so se kot četrti zbor vključevale tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kar lahko pozitivneje ocenimo od prejšnjega mandata. Obravnavo našega pregleda o delovanju bomo združili z obravnavo poročila republiške skupščine o uveljavljanju delegatskega skupščinskega sistema v sedanjih družbenoekonomskih razmerah, ki bo objavljeno v Poročevalcu skupščine SR Slovenije. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA V času od aprila 1982 do aprila 1983 je zbor združenega dela občinske skupščine imel 10 sej. Te seje lahko ocenimo dokaj ugodno, ocena pa temelji predvsem na primerjavi dela zbora z delom v prejšnjem mandatnem obdobju. Vse več je tistih, ki sodelujejo in nudijo pomoč delegatom, delegacijam in konferencam delegacij pri opravljanju njihove funkcije. To velja tako za strokovne službe v organizacijah združenega dela, kakor tudi za družbenopolitične organizacije v občini. Pomembno vlogo pri tem je opravil tudi izvršni svet občinske skupščine s svojimi stališči in predlogi do posameznih zadev, ki so bile na dnevnem redu zbora. Aktivnost delegatov na sejah zbora v tem mandatu je zato večja, kljub temu pa z vsebino dela še ne moremo biti zadovoljni. To se je zlasti pokazalo na delovnem razgovoru z vodji konferenc delegacij, kjer je večina menila, da je vloga delegatov in delegacij v Primerjavi z ostalimi strukturami v OZD neopazna. Prisoten je občutek, da se preko delegatskega sistema ne vpliva dovolj na dogajanja v občini in da se vse pomembnejše odločitve sprejemajo mimo skupščine v dogovarjanju med izvršilnimi (upravnimi) organi in poslovodnimi strukturami v OZD. Zato se tudi zbor združenega dela prepočasi uveljavlja pri razreševanju pomembnih gospodarskih vprašanj. Zaostrene ekonomske razmere terjajo učinkovitejše delovanje zbora, zato je upravičeno postavljena zahteva delegatov, da se dnevne rede razbremeni s formalnimi točkami, manj pa uvrščajo aktualne in pomembne zadeve za delovne ljudi v združenem delu. Programiranju dela skupščine je bila v zadnjem času posvečena velika pozornost, upoštevane so bile vse pripombe in pobude, ki so prišle iz delegatskih vrst in jih je bilo možno uvrstiti na dnevni red zbora (npr. realizacija in problematika izvoza 1983,) zbor pa je obravnaval tudi vse pomembnejša gradiva iz pristojnosti skupščine mpsta Ljubljane in skupščine SR Slovenije. Veliko je bilo pripomb na gradivo, ki je za večino delegatov težko razumljivo in preobširno, obrazložitve pomanjkljive in predlogi so večinoma brez variantnih rešitev. Iz tabele, ki prikazuje udeležbo delegatov na sejah zbora, število razprav in število delegatskih pobud je razvidno, da so nekatere konference zelo aktivne, nekatere pa ne, čeprav aktivnosti ne gre ocenjevati zgolj po udeležbi, ampak tudi po vsebini (tabela 1). Aktivnost konferenc je odvisna predvsem od dela strokovnih služb, povezave med delegacijami z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v OZD (te večinoma ni) in dela temeljnih delegacij. Ugotoviti velja, da se konference delegacij redno sestajajo, kar pa ne velja za temeljne delegacije, saj nekatere niso poslale na konferenco svojega delegata v tem obdobju niti enkrat. Še vedno je premalo delegatskih pobud in vprašanj, povratna informacija ne deluje tako kot bi morala, v nekaterih sredinah je sploh ni, kar kaže na to, da delegati premalo poznajo možnosti, ki jim jih omogoča delegatski sistem za uveljavljanje njihovih pravic in da so za to funkcijo premalo usposobljeni. Neustrezna je kadrovska struktura delegacij pa tudi pristop k izvrševanju delegatske funkcije ni povsod najboljši (proučevanje gradiva šele na seji konference, čeprav je to naloga temeljnih delegacij, nekateri delegati gradiva ne preberejo, tako da se ne morejo vključevati v razpravo). Zbor združenega dela je na 1. seji izvolil tudi skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane z namenom, da obravnavajo gradivo za sejo zbora združenega dela mestne skupščine in delegirajo delegate na sejo takrat, ko se zbor združenega dela kot konferenca delegacij za mestno skupščino ne more sestati. Te skupine so se, razen skupine s področja državnih organov, v tem obdobju sestale le enkrat. To pa zato, ker je zbor redno obravnaval vse najpomembnejše točke iz pristojnosti skupščine mesta Ljubljane, sklepe in stališča pa so prenašali delegati, ki so bili delegirani na seji, na sami seji zbora združenega dela skupščine mesta. Redno pa se je sestajala skupina s področja državnih organov. To skupino sestavljajo delegati štirih občin (poleg občine Ljubljana Moste—Polje še delegati občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik). Skupina se je sestajala in obravnavala gradiva pred vsakim zasedanjem zbora združenega dela SML, vendar so delegati prihajali največkrat z lastnim mnenjem, saj so seje po občinskih skupščinah terminsko zamaknjene in tako niso mogli prenašati stališč in s sklepov posameznih občin. Tabela, ki prikazuje udeležbo in razprave na sejah zbora združenega dela SML kaže, da z aktivnostjo delegatov ne moremo biti zadovoljni (tabela 2). Zbor združenega dela ima tudi 5-članski odbor za družbenoekonomski razvoj, ki deluje kot delovno telo zbora. Odbor se je sestajal nekaj dni pred sejami zbora in obravnaval je vse pomembnejše zadeve s svojega področja ter oblikoval pripombe, mnenja in stališča, ki so jih delegati kot pomoč pri odločanju prejemali na sejah zbora v dveh primerih pa tudi pred sejami konferenc delegacij. Zbor je v večini primerov predložena stališča sprejel. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Delovanje zbora krajevnih skupnosti ob začetku tretjega mandata lahko iz vidika udeležbe, števila razprav in števila delegatskih vprašanj in predlogov ocenimo ugodno, kar pa ne moremo v enaki meri reči tudi za samo vsebinsko kvaliteto dela zbora. Na prvih sejah zbora je bilo opaziti, da ni bilo vsebinske kontinuitete med delegatskim delom prejšnjega in sedanjega sklica, kar se je pokazalo predvsem pri obravnavi nekaterih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu sej zbora. To je vsekakor tudi posledica tega, da so v delegacijah večinoma novi delegati in da je le malo tistih, ki so bili delegati že v prejšnjem mandatnem obdobju in ki bi lahko skrbeli za kontinuiteto dela delegacij in zbora. Iz dosedanjega dela zbora in delegacij je razvidno, 8a delegacije kljub obširnemu gradivu in obsežnim dnevnim redom sej zbora lc-to dokaj temeljito proučijo, kar nam priča tudi število vprašanj in pripomb delegatov in delegacij pri posameznih gradivih. Iz vprašanj, ki so jih delegati postavljali na sejah je bilo razvidno, da je v delegacijah še vedno premalo povratnih informacij. Delegati, ki prisostvujejo sejam zbora premalo poročajo v svojih delegacijah o odgovorih, ki so jih dobili na postavljena vprašanja in posredovane pripombe na posamezna gradiva že na sami seji in se vse preveč zanašajo na povratne informacije iz zapisnikov sej, ki pa v skrajšanih zapisnikih ne morejo biti v celoti zajeti. Število razprav in število delegatskih vprašanj in predlogov kaže, da je večina delegacij dobro seznanjena z življenjem in delom v krajevni skupnosti in da delegati prenašajo na seje zbora vprašanja predvsem glede zadev, ki v krajevni skupnosti niso urejene. Med temi vprašanji se jih večina nanaša na področja, ki sodijo v pristojnost samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, tako da se postavlja vprašanje aktivnosti samoupravnih interesnih skupnosti. V krajevnih skupnostih je še vedno prisotno mnenje, da se tudi problemi, ki sodijo v pristojnost samoupravnih interesnih skupnosti rešujejo hitreje, če sc obravnavajo na zboru krajevnih skupnosti. Tudi v tem mandatnem obdobju ugotavljamo, da so gradiva za seje preobširna, pogosto pisana v težko razumljivem jeziku, da ne vsebujejo tistih temeljnih izhodiščnih elementov, na osnovi katerih bi lahko delegati oblikovali svoje odločitve. Na obšimost dnevnih redov sej zbora vsekakor vpliva to, da na sejah obravnavamo skoraj v celoti tudi gradiva za seje zborov Skupščine mesta Ljubljane, zlasti pa tista vprašanja o katerih se morajo dogovarjati, sporazumevati in odločati dele- ati v imenu vseh občanov. Na sejah pa obravnavamo tudi tiste za- eve iz pristojnosti republiške skupščine, ki zadevajo ustvarjanje in zagotavljanje materialnih in drugih možnosti za življenje in delo delovnih ljudi in občanov. Ob tem se pogosto srečujemo z dilemo ali lahko na račun krajših dnevnih redov in s tem tudi sej onemogočimo vsem delovnim ljudem in občanom možnost, da preko svojih delegatov izrazijo voljo in sodelujejo pri odločanju o pomembnih stvareh. Delo zbora otežuje tudi dejstvo, da morajo delegati obravnavati vse več vprašanj iz področja normativne dejavnosti. Da se delegacije živo zanimajo tudi za dogajanja v naši širši družbeni skupnosti in ne samo za dogajanja v krajevni skupnosti in občine, nam kažejo dejstvo, da imajo tudi k gradivom, ki sodijo v pristojnost mestne in republiške skupščine, precej pripomb, predlogov in stališč. V preteklem obdobju se je dvakrat sestala tudi skupina delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine mesta Ljubljane, ki je bila izvoljena na prvi seji zbora z nalogo, da obravnava gradivo za sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane in delegira delegate takrat, ko se ne more sestati zbor krajevnih skupnosti kot konferenca delegacij za mestno skupščino. Iz pregleda udeležbe in razprav na sejah mestne skupščine, ki je pripravljen na osnovi zapisnikov zbora občin Skupščine mesta Ljubljane, je razvidno, da so delegati naše občine dokaj aktivni. Pri oblikovanju stališč, predlogov in pripomb, ki jih posredujejo naši delegati, ima pomembno vlogo izvršni svet skupščine občine, ki obravnava praviloma vsa gradiva za seje mestne skupščine in se do njih opredeli. Angažiranost izvršnega sveta skupščine občine pa ima včasih za posledico, da se delegati vse preveč zanašajo na pripombe, predloge in stališča izvršnega sveta in se sami premalo aktivno opredeljujejo do nekaterih problemov. Za pomoč delegatom pri odločitvah o posameznih zadevah sta bila pri zboru krajevnih skupnosti ustanovljena dva odbora: odbor za družbenoekonomski razvoj in odbor za urbanizem, komunalno gospodarstvo ter varstvo okolja. Odbora se sestajata pred sejami zbora, obravnavata vsa tista vprašanja, ki sodijo v njuno pristojnost in se do njih opredeljujeta. S stališči, predlogi in pripombami odborom se delegacije seznanijo po možnosti že predhodno, tako da se potem tudi lažje odločajo na sami seji zbora. Da so odločitve zborov v pomoč delegacijam nam kaže tudi to, da se delegacije posebej opredeljujejo do posameznih gradiv tudi na osnovi stališč odborov in jih upoštevajo. Iz posveta z vodji delegacij in iz vprašalnikov ter iz same aktivnosti delegacij na sejah zbora je razvidno da je za uspešnost dela delegacij in s tem tudi zbora pomembno sodelovanje delegacij s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v krajevnih skupnostih. To se kaže predvsem kadar gre za obravnavo takih zadev, ki so pomembne za delo in življenje krajanov ter za nadaljnji razvoj krajevne skupnosti. Pri povezovanju delegacij s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami imajo pomembno vlogo strokovne službe v krajevni skupnosti, ki so sedaj zelo različno organizirane, saj ponekod opravlja vse delo za delegacije tajnik krajevne skupnosti, ponekod strokovni delavec, ki opravlja administrativno delo za vse delegacije, v precej primerih pa morajo celotno administrativno delo za delegacije opravljati sami vodje delegacij. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah sodeluje enakopravno z ostalima zboroma skladno s področjem svojega dela, še posebej pa pri obravnavi temeljnih, političnih in ekonomskih vprašanj. Zato je tudi program dela družbenopolitičnega zbora, glede na njegovo ustavno vlogo, frontno sestavljen ih ga enotno oblikujejo in uskladijo občinske družbenopolitične organizacije ter na ta način sinhronizirano delujejo v delegatskem skupščinskem sistemu. Njihovo delovanje bi moralo biti prisotno tudi v temeljnih delegatskih sredinah za ostala skupščinska zbora, kjer pa ta oblika dela še ni v polni meri zaživela. Dnevni redi sej zbora so pripravljeni na osnovi frontnega programa dela, vendar so še v nekaterih primerih predolgi, je pa opazno izboljšanje v primerjavi s prejšnjima mandatnima obdobjema. Seje zborov so praviloma ločene, razen v primerih skupnega zasedanja s skupščinami občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in se je taka praksa izkazala za uspešno. Posebej opazno je izboljšanje v sodelovanju in razmerjih družbenopolitičnega zbora do občinskih družbenopolitičnih organizacij, še posebej pa občinske konference SZDL in njenega predsedstva. V delo zbora oziroma predhodno obravnavanje zadev z dnevnega reda družbenopolitičnega zbora so se aktivno vključevali organi občinskih družbenopolitičnih organizacij (sveti, komisije, koordinacijski odbori), še zlasti pa predsedstva družbenopolitičnih organizacij, v katerih je imel družbenopolitični zbor dobro oporo. V nekaterih, sicer osamljenih primerih, je bilo moč opaziti, da so nekateri delegati nastopili brez stališč svoje družbenopolitične organizacije in so izhajali iz problemov svoje delovne in ne volilne sredine ali pa, da stališča posameznih družbenopolitičnih organizacij niso bila predhodno vsklajena v okviru SZDL. Za tak način dela pa so družbenopolitične organizacije ponavadi v časovni stiski. Čeprav je gradivo pravočasno pripravljeno in stiskano, je poslovniški rok 14 dni za celovito predhodno obravnavo gradiva včasih prekratek še posebej, če bi morale pred sejo predsedstva OK SZDL gradivo obravnavati predsedstva oziroma organi ostalih družbenopolitičnih organizacij. Pred podobnim problemom se je znašel tudi zborov odbor za družbeni razvoj, ki ga pestijo tudi kadrovske težave. Delegati družbenopolitičnega zbora so zelo aktivni in veliko prispevajo k razreševanju perečih problemov. Njihovo delovanje je skladno z globalnimi usmeritvami družbenopolitičnih organizacij, pomemben pa je tudi njihov osebni prispevek. Zal pa je osnovni problem v delovanju družbenopolitičnega zbora sklepčnost, ki je zadnje čase na robu sklepčnosti, vendar iz objektivnih vzrokov (študij, preselitev). V primerih preobremenjenosti posameznih delegatov, bi kazalo razmisliti o določeni razbremenitvi. V zvezi s sklepčnostjo je bilo na posvetu o delovanju družbenopolitičnega zbora predlagano, da naj vsaka družbenopolitična organizacija zagotavlja sklepčnost svojih delegatov. V obravnavanem obdobju delegati pri točki dnevnega reda »predlogi in vprašanja delegatove niso imeli pobud, predlogov ali vprašanj, kar pomeni, da so se držali napotil svoje baze, saj nobena družbenopolitična organizacija ni postavila take zahteve. Mogoče bi kazalo naziv točke preoblikovati tako, da bi se glasila »predlogi, pobude in vprašanja delegatov oziroma družbenopolitičnih organizacij«. Družbenopolitični zbor se je uspešno vključeval v obravnavo najpomembnejših zadev z dnevnih redov skupščine mesta Ljubljane in skupščine SR Slovenije. V obdobju od 14. aprila do 13. februarja 1983 je družbenopolitični zbor na 13. sejah obravnaval 96 točk dnevnega reda oziroma 7,4 točke na sejo (v prejšnjem mandatnem obdobju je bilo 7,6 točke na sejo). Upoštevane so samo vsebinske točke dnevnega reda brez ugotovitve sklepčnosti in potrditve zapisnikov. SODELOVANJE SKUPŠČIN SIS PRI SPREJEMANJU ODLOČITEV V OBČINSKI SKUPŠČINI V skladu z določili občinskega statuta se samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti vključujejo kot enakopravni zbori pri sprejemanju odločitev v občinski skupščini. V enoletnem mandatnem obdobju so zbori občinske skupščine skupaj s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti kot četrtim zborom, enakopravno obravnavali zadeve, ki se nanašajo na vodenje skupne politike in skupnega planiranja. Kot četrti zbor so se prvič pojavile: skupščina občinske izobraževalne skupnosti, skupščina občinske zdravstvene skupnosti, skupščina občinske kulturne skupnosti, medtem ko je skupščina občinske skupnosti socialnega varstva že poprej zasedala skupaj z zbori občinske skupščine kot četrti zbor. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti so se v tem obdobju zelo dobro vključevale kot enakopravni zbori pri sprejemanju odločitev v občinski skupščini. Zlasti je pozitivno to, da smo se skupaj pogovorili o enotni politiki in skupnem planiranju. Pri obravnavi gradiv so se sestajale skupaj temeljne delegacije za" zbore skupščine in SIS. Pri sprejemanju skupnih sklepov pa so nosilci nalog med drugimi tudi organi in skupščine SIS. Tudi pri programiranju dela zborov skupščine so se SIS že dokaj dobro vključile, tako da lahko z letnim planiranjem že določimo skupna zasedanja in zadeve, ki jih bomo skupno obravnavali. Razprave na skupnih zasedanjih zborov so bile zelo kvalitetne, mogoče malo preobširne, tako da so bile seje nekoliko predolge, zato bo Potrebno v bodoče planirati posebej zasedanja seje zborov skupščin in skupščin SIS. Ugotovimo lahko, da smo kljub vsemu določene premike le naredili, toda naša skupna prizadevanja morajo biti še večja k boljšemu in kvalitetnejšemu skupnemu obravnavanju problemov in razreševanju lc-teh. KOMISIJE OBČINSKE SKUPŠČINE Komisije so se kot sestavni del delovanja delegatskega in skupščinskega sistema v tem obdobju pričelelispešno vključevati v delo skupščine. Pomembno vlogo pri oblikovanju in usklajevanju stališč za delegatsko odločanje v skupščini občine oziroma njenih zborih so imele Predvsem naslednje komisije, ki so se neposredno vključevale v obravnavo gradiv za seje zborov občinske skupščine: komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, statutarno-pravna komisija, komisija za družbeno nadzorstvo, komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu in komisija za razvoj krajevnih skupnosti. Komisija za program dela skupščine pripravlja osnutke periodičnih Programov dela zborov na podlagi predlogov delegacij, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in izvršnega $veta ter občinskih upravnih organov in strokovnih služb. Te programe pa komisija usklajuje še s programi skupščine mesta Ljubljane ■n skupščine SR Slovenije. Tudi delo komisije za zadeve borcev NOV, komisije za odlikovanja, komisije za odnose z verskimi skupnostmi, komisije za odločanje 0 zmanjšanju in oprostitvi prispevkov za starostno zavarovanje kmetov in komisije za prošnje in pritožbe je v tem obdobju potekalo v skladu z njihovimi delovnimi pristojnostmi. Nekatere komisije se zato še vedno večkrat ukvarjajo s sklepčnostjo. pomanjkljivo pa je tudi programiranje dela. SKUPINE DELEGATOV SKUPINA DELEGATOV ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE — PODROČJE GOSPODARSTVA Skupina delegatov za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije novega sklica deluje od meseca aprila 1982 dalje. Ocenjujemo, da je bila za to obdobje značilna velika aktivnost, čeprav je v začetku prihajalo do nekaterih težav predvsem zaradi vprašanja kontinuitete dela starega in novega sklica skupine delegatov. Veliko osnutkov je bilo namreč obravnavanih v prejšnjem sestavu, o predlogih pa je razpravljala nova skupina delegatov. V tem obdobju, v katerem je bilo 15 sej zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije je naša skupina delegatov aktivno sodelovala skoraj na vseh sejah in to po večkrat s konkretnimi predlogi in pripombami. Vendar pa ne smemo ocenjevati aktivnosti in uspešnosti dela skupine delegatov po številu razprav, delegatskih vprašanj itd., temveč po rezultatih, oziroma kaj smo s tem dosegli za uveljavljanje delegatskega sistema, za razreševanje vprašanj, ki so se obravnavala in s tem na premembe v našem družbeno-ekonomskem—gospodarskem sistemu. Kljub temu, da smo razpravljali o vseh bistvenih vprašanjih sedanjega družbenega in gospodarskega trenutka in opozarjali na mnoga odprta vprašanja, oziroma na nekatere neustrezne rešitve v sistemski in izvedbeni zakonodaji, pa moramo opozoriti na nekatere težave, ki jih ugotavljamo pri našem delu in to: — aktivnost samih delegatov, tako glede na samo udeležbo, kot predvsem na pripravo in pridobivanje stališč iz baze, ni povsem zadovoljiva. Tako lahko večkrat ugotovimo, da iznešen predlog ali stališče pomeni delegatovo osebno mnenje. Nekaj delegatov pa se sej skupine delegatov sploh ne, ali pa zelo redko udeležuje, zato smo na zadnji seji skupine sprejeli predlog za izvedbo postopka zamenjave štirih delegatov; — premajhna je pomoč nekaterih strokovnih služb občine, samoupravnih interesnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in to predvsem za obravnavo strokovnih gradiv, ki so pomembna za našo občino. Večkrat so pripombe na gradiva pravno formalna, premalo pa je vsebinskih prispevkov; — razen pripomb, ki se pismeno posredujejo predsamo skupščino, imajo delegati premalo pomoči,-so delegati preveč prepuščeni sami sebi pn oblikovanju in pripravljanju stališč za posredovanje na sejah zbora združenega dela; — gradiva za sejo prihajajo zelo pozno, postopno, veliko gradiva pa dobivajo delegati neposredno na sami seji, tako da p tem res lahko razpravljajo le o svojih stališčih. Gradivo je tudi zelo nepregledno in obširno, ter predstavlja študij tega gradiva veliko obremenitev za vsakega delegata ob upoštevanju, da mora opravljati tudi svoje delovne naloge; — veliko gradiva je pretežno strokovne narave (ekonomski odnosi s tujino, devizna in monetarna politika, itd.), zato bi morali o tem dobiti pripombe predvsem od tistega dela gospodarstva, ki ta področja najbolje poznajo in ki imajo zanje največji interes in pozneje tudi občutijo v svojem gospodarjenju. Problem pa je, da je veliko tega gradiva zaupne narave; — veliko je sprememb predpisov, ki se največkrat sprejemajo pravzaprav zato, ker že sprejetega ne izvajamo; — nekatera gradiva se od začetka razprave večkrat spreminjajo. Delegati ne dobivajo sprememb, tako da na seji skupine delegatov razpravlja o gradivu, ki sploh ni več aktualnoin morajo delegati odločati o takih spremembah šele na seji zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije. (Resolucija za leto 1983.). Najbolj je to prisotno kadar so to zvezni dokumenti, kjer se občuti, da poteka vsklajevanje med republikami in pokrajinami izredno počasi in vedno težje. To je nekaj problemov s katerimi se srečujemo pri svojem delu in ki so pogojeni tudi s težko gospodarsko situacijo v kateri se nahajamo. SKUPINA DELEGATOV ZA ZBOR OBČIN SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Skupina delegatov se je sestala pred vsako sejo zbora, skupaj s skupino za zbor združenega dela. Pri obravnavi gradiv in pri opredeljevanju stališč v zvezi z njimi je skupina izhajala predvsem iz sklepov zborov skupščine občine, iz sklepov in mnenj izvršnega sveta skupščine občine, organov samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter delovnih teles pri skupščini občine. Najobsežnejši prispevek k delu skupine je prispeval izvršni svet skupaj z upravnimi organi skupščine občine. Ker dokajšen del programa zbora ni bil obravnavan v skupščini občine ali v izvršnem svetu in pri drugih dejavnikih je velik del naloge in odgovornosti padel na delegate same, ki so v preteklem letu pokazali veliko prizadevnost in odgovoren odnos do odločanja v republiški skupščini. Pri pripravi za seje si je skupina pri vsaki posamezni zadevi prizadevala presoditi vzroke in posledice določene odločitve tako za občana in občino, kot tudi za Slovenijo ali SFRJ v celoti in se na tej osnovi opredeliti za stališča in odločitve. Skupina delegatov je posredovala 16 pismenih pripomb, delegati pa so 2-krat razpravljali na zasedanju zbora. Skupina delegatov se je posluževala razprav v zboru le v primerih, ko je presodila, da gre za vsebinsko pomemben prispevek ali za poseben interes občine oziroma delovnih ljudi in občanov. V nasprotnem primeru smo se raje poslužili le pismenih pripomb, ki so omogočile izpolnitve in izboljšave aktov v prvih fazah obravnave. TABELA 1 PREGLED UDELEŽBE DELEGATOV ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE, ŠTEVILO RAZPRAV IN DELEGATSKIH VPRAŠANJ V OBDOBJU OD APRILA 1982 DO APRILA 1983 Štev. in nosilec konf. del. Št.del. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9 . 10. Število Delegatska mest seja seja seja seja seja seja seja seja seja seja razprav vprašanja I. SATURNUS 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 9 3 II. KOLINSKA 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 4 1 III. ŽITO 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 2 3 - IV. INDOS 1 1 1 1 1 - 1 1 1 1 1 1 - V. JULON 1 1 1 - 1 - 1 1 1 1 1 1 1 VI. VELANA 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 - - VII. PAPIRNICA VEVČE 2 2 2 2 2 1 2 2 1 2 2 5 VIII. EMONA MIZ 1 1 1 1 1 1 - > 1 - 1 2 - IX. ŽG TOZD za transport 1 1 1 1 1 1 1 - 1 1 1 - - X. ŽG Centralne delavnice 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 - - XI. ŽG Gradbeno podjetje 1 1 1 1 1 1 1 1 1 - 1 1 - XII. INTEGRAL 1 1 1 1 1 1 1 l 1 1 1 1 4 XIII. BTC 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 22 - XIV. INTEREUROPA 1 1 1 1 1 1 1 i - - 1 2 - XV. GRADIS 2 2 2 2 2 1 2 - 2 2 2 1 - XVI. SCT 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 14 - XVII. OBNOVA 2 2 2 2 2 - 2 . 1 2 2 9 - Štev. in nosilec konf. del. Št. del. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Število Delegat. mest seja seja seja seja seja seja seja e leja seja sela vnrašanla XVIII. IZOLIRKA 1 1 1 1 1 . 1 1 1 1 1 i 17 1 XIX. PETROL 1 1 1 1 - - 1 - - i - - XX. GEOLOŠKI ZAVOD 1 1 1 - - 1 1 1 1 1 i - 1 XXI. EMONA ERC 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 - XXII. FIGOVEC 1 1 1 1 1 1 1 t 1 - 1 1 XXIII. TISKARNA J. MOŠKRIČ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 • 1 2 i XXIV. TOTHA 1 1 1 1 1 1 1 1 1 • 1 1 4 2 XXV. STANINVEST 1 1 1 1 1 - 1 1 - - 1 - XXVI. KZ DOBRUNJE 2 2 1 - - - 1 - - 2 - 3 - XXVII. OŠ KETTE-MURN 1 1 1 - . 1 - 1 1 1 - 1 1 - XXVIII.OŠ EDVARDA KARDELJA 1 1 - 1 1 1 1 - 1 1 - 1 1 - XXIX. ZDRAVSTVENI DOM MOSTE 1 1 • 1 1 1 - 1 i - 1 1 1 - XXX. SOB LJ. MOSTE-POUE 1 1 1 1 - 1 1 i 1 1 1 2 - XXXI. OBRTNA DEJAVNOST 1 1 1 1 1 1 - - 1 1 1 9 - 39 39 38 34 33 26 34 30 30 29 34 119 10 Tabela 2 V: t PREGLED UDELEŽBE DELEGATOV NA SEJAH ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE IN ŠTEVILO RAZPRAV V OBDOBJU OD APRILA 1982 DO APRILA 1983 Seja Število delegatov Število ________________na seji ______________________razprav_______ 1 2 3 4 5 6 9 7 e 8 9 9 7 10 7 it 3 •*;) Opomba: Zbor združenega dela delegira za vsako sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane lo delegatov. Tabela je narejena na podlagi zapisnikov objavljenih v gradivih za SML. PREGLED UDELEŽ BE NA SEJAH ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI KRAJEVNA Št. del. SKUPNOST mest 1 14.4 2 . 14.4 3 . 27.5 ZZD, ZKS . DPZ-izobr, skupnost 24.6. 4 .24.6. 5 15.7. 6 28.9 ZZD, ZKS . zdrav.sk. 13.10. 7 17.11 8 . 23.12 ZZD,ZKS . DPZ.SIS soc.var. 26.1. ; 9 26. ZZD,ZKS 1. DPZ,obč. kult.sk. 23.2. , 10 23.2. 1. Besnica 1 1 1 1 1 1 1 1 (X 0 1 1 1 1 0 2. Bizovik 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3. Dolsko 1 . 1 1 1 1 1 1 1 0 V 1 1 1 1 1 4. Dušan Kveder -Tomaž 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 . 5. Hrušica-Fužine 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 - 1 1 6. Jože Moškrič-Ciril 1 1 1 1 0 0 i 1 1 1 1 1 1 0 0 7. Klopce 1 1 1 0 i 1 i 1 0 1 1 1 1 ■ 0 0 8. Kodeljevo 2 2 2 1 0 0 2 2 0 2 2 2 2 2 2 9. Lipoglav 1 1 1 1 l 1 1 1 1 1 ' 1 1 1 1 l 10. Moste 1 1 1 1 i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 11. Nove Fužine 1 1 1 1 i 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 12. Novo Polje 1 1 1 1 i 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 13. 25. maj 1 1 1 1 i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 14. Polje 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 2 KRAJEVNA SKUPNOST Št. del. mest 1 14.4. 2 14.4. 3 27.5. ZZD,ZKS DPZ-izobr, skupnost 24.6. 4 24.6. 5 15.7. 6 28.9. ZZD, ZKS , zdrav.sk. 13.10. 7 17.11. 8 23.12. ZZD,ZKS dpz.sis ; soc.var. 26.1. 9 >6.1 ZZD,ZKS, .DPZ, obč. kult.sk. 23.2. 10 23.2. 15. Selo 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 .:«' 1 16. Sotočje 1 1 1 0 1 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 17. Šmartno ob Savi^ 1 1 1 1 1 1 1 0 0 1 1 1 1 1 18. Stepanja vas 1 1 1 1 1 1 1 0 1 .1 1 1 1 0 i' hi 0 19. Vevče-Zg. Kašelj 2 1 1 1 1 1 1 2 1 2 2 1 1 2 1 20. Zadobrova-. Sneberje 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 , 1 1 21. Zadvor 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 1 1 1 1 1 22. Zalog 2 2 2 2 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 23. Zelena jama 1 1 1 1. 1 1 1 1 1 1 1 0 0 1 1 27 26 27 24 23 23 24 25 17 22 26 25 25 23 21 PREGLED AKTIVNOSTI NA SEJAH ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI (april 1982 - februar 1983) Krajevna skupnost Število razprav Število postavljenih delegatskih vprašanj in predlogov 1. Besnico \ 2. Bizovik 5 3 3. Dolsko 3 3 4. Dušan K veder-Tomaž 5 2 5. Hrušica - Fužine 4 1 G. Jože Moškrič-Ciril 3 1 7. Klopce 3 1 8. Kodeljevo 27 4 9. Lipoglav 3 2 10. Moste IG 3 11. Nove Fužine 13 7 12. Novo Polje 14 1 13. 25. maj 7 - 14. Polje 15 3 15. Selo 20 11 16. Sotočje - 1 17. Šmartno ob Savi 8 4 18. Stepanja vas 32 G 19. Vevče -Zg. Kašelj 11 4 20. Zadobrova-Sneberje 14 11 21. Zadvor 4 2 22. Zalog 8 n 23. Zelena jama 7 l PREGLED UDELEŽBE na Io. sejah zbora občin skupščine mesta Ljubljane in število razprav v času od aprila 1982 do marca 1983 Število prisotnih delegatov na seji Število razprav 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 OPOMBA: zbor krajevnih skupnosti skupščine občine delegira za vsako sejo zbora občin skupščihe mesta Ljubljane 6 delegatov PREGLED UDELEŽBE na 15. sejah skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije - področje gospodarstva 3. okoliš občin od aprila 1982 do marca 1983 Priimek in ime delegata Prisoten Udeležba no seji zbora združenega dela Skupščine SHS 1. ANŽUR Zlata 2. BERDEN Anton 3. BERVAR Andrej 4. ČRČEK Angelca 5. FAGANEL Marjanca 6. GODNIČ Cvetko 7. GRAFENAUER Tol jen 8. JANŠA Dušanka lx 5x 7x llx Hx 7x 9x 2x 4x 3x 3x 2x 4x 9. JARC Olga 12x 4x' 10. KEBER Jože 13x 3x 11. KRAVANJA Jaka lx 12. MAČEK Vladimir 7x 3x 13. MARTINČIČ Edvard 8x 3x 14. PRAZNIK Majda 1 lx 3x 15. SLAV1ČEK Štefan 12x 3x 16. ŠČEULOVSK1 Vladimir 10x 4x 17. ŠEŠfJK Dušan 6x 2x 18. VUKAJLOV1Č Mira - - 19. ZAJEC Irena 4x lx 20. ZUPANČIČ Vinko 9x 2x 21. ŽEMELJ Majda 10x 5x AKTIVNOST DELEGATOV SKUPINE DELEGATOV ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPSClNE1 2 3 4 5 6 7 8 SR SLOVENIJE -PODROČJE GOSPODARSTVA ( april 1982- februar 1983) 2x (prenehanje mandata) - Seja zbora Število Pismene razprav pripombe 1. 2. - - 3. - 1 4. - - 5. - - 6. 2 1 7. - 5 8. 3 4 9. 5 1 10. - - 11. - - 12. 3 3 PREGLED UDELEŽBE na 15. sejah skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije od aprile i 1982 do marca 1983 Priimek in ime Prisoten Udeležba na seji delegata zbora občin Skupščine SRS 1. BAMBIČ Niko 2 x 2. ČEBULJ Janez G x 1 X 3. GOSTINČAR Marjan 14 x 2 x 4. JERIHA Pavel 13 x 1 X 5. KERŽAN Slavka 10 x 3 x , 6. LEV1ČN1K Albin 9 x 1 X 7. LJUBIČ Srečko G x 2 x 8. LUKEŽ Niko 7 x. 3 x 9. MOJŠKERC Franc 9 x 2 x 10. MUMINOVIČ Nada 2 x - 11. PREMK Rozalija 1 x umrla 12. ROBIN1G Marija 10 x 1 x 13. TOME Janez 7 x - 14. TERČELJ Alenka 4 x 1 X 15. VUJ1NOV1Č Miro 6 x - AKTIVNOST DELEGATOV SKUPINE DELEGATOV ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR CBČ1N SKUPŠČINE SR SLOVENIJE (april 1982 - februar 1983) Setazbora^ Število rgjr.pr^v 1 2 - i Nevenka AHČAN 2. Viktor AUER 3- Alenka BABIČ-JERIHA 4. Ivan BAZNIK 5. Stane BERČ AN 6. Miha BERČIČ 7. Miroslav GORIČAN 8- Janez JANČAR 9- Pavel JERIHA !o.Slavka KERŽAN U.Anton KOCJANČIČ 12.Stane MELJO 13.Bogdana REJC K.Staša REJC 15. Cveta TRDIN 16. Pran jo VINKO 17. Vinko VOLK 18. Tomaž ZUPANČIČ •9.Andreja ŽUŽEK 28.9. 17.11 OSSV razprav * seja je bila zaradi nesklepčnosti prestavljena na 28/6-1982 Agenda: + prisoten, 0 opravičeno odsoten, - neopravičeno odsoten PREDLOG Ugotovitve in zaključki V enoletnem mandatnem obdobju je občinska skupščina že Obravnavala nekatera pomembna, pereča gospodarska in družbenoekonomska vprašanja, kot tudi odprta vprašanja nadaljnjega razvoja °bčine, zlasti planske dokumente, še posebej pri tem pa vlogo oziroma Politiko vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, kulture, zaposlovanje ipd. Pri tem so sodelovale samoupravne interesne skupno-b z obravnavanih področij dela kot četrti zbor. Sle Pr'Pravab na skupne seje se je sodelovanje delegacij za skupščine IS z delegacijami zborov občinske skupščine izkazalo kot pozitivno, okazalo pa sc je, da vse delegacije nimajo enako dobrih pogojev za 5!°. Kljub večkratnim opozorilom in dogovorom gradiv za seje *uPŠČin SIS še vedno ne prejemajo vsi delegati SIS, temveč v glav-ejn le vodje delegacij in konferenc delegacij, še posebej v združenem e u. Zato je nujno čimprej izenačiti pogoje za delo delegatov SIS z c|^8ati za zbore občinske skupščine. Praksa sklicevanja ločenih sej zborov se je izkazala za uspešno, ker .? Jc tako lažje izrazil avtentični interes delegatov posameznega d 0ra- Še bolj kot do sedaj si jc potrebno prizadevati za aktualiziranje bevnih redov, torej da delegati obravnavajo, se odločajo, sporazu-evajo in dogovarjajo za razreševanje planskih in aktualnih perečih problemov. Za uresničitev tega jc potrebno še večjo pozornost posve-‘i Programiranju dela občinske skupščine, ki mora kot doslej na ob- činskem nivoju frontno sestavljati in usklajevati program dela. Tak način programiranja je potrebno postopno uveljavljati tudi v temeljnih delegacijah, tako da bodo družbenopolitične organizacije tudi v temeljnih delegacijah prek svojih programov dela vključile in prispevale k učinkovitejšemu delu občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles, kot tudi skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti. Nosilec: programska komisija občinske skupščine v sodelovanju 1 družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Rok: stalna naloga, zlasti pri oblikovanju letnega In periodičnih programov dela skupščinskih zborov. 2. Zagotoviti je potrebno, da bodo temeljne delegacije dobile enakovredno mesto s samoupravnimi organi, še posebej v združenem delu. Delu temeljnih delegacij morajo v svoji temeljni sredini posvetiti več pozornosti družbenopolitične organizacije in samoupravni organi ter si skupaj z delegati prizadevati, da bo proces odločanja tekel preko delegatskega sistema in ne mimo ali prek sistema, kajti občutek odtujenosti delegatov iz procesa odločanja pri delegatih ustvarja pasivnost in občutek nemoči, češ saj je že vse v naprej in mimo nas odločeno. Nosilec: družbenopolitične organizacije v temeljnih organizadjnh združenega dela oziroma organizacijah združenega dela le v krajevnih skupnostih skupaj z delegacijami In samoupravni organi. Rok: stalna naloga. 3. Obveščenost delegatov preko Delegatske tribune in Naše skupnosti kljub napredku, še vedno ni v celoti zadovoljiva. Predlagatelji naj pripravljajo krajša, bolj jedrnata, bolj razumljiva gradiva opremljena s predlogi sklepov in zaključkov, kakor tudi z variantnimi rešitvami in roki izvedbe ter opremljena s povzetki. V zvezi s pravočasnostjo priprave gradiv je prisoten problem predhodne obravnave gradiv s strani delovnih teles skupščine oziroma občinskih družbenopolitičnih organizacij in drugih. Nosilec: predlagatelji gradiv v sodelovanja s predsednikom skupščine In predsedniki zborov ter uredniškim odborom Delegatske tribune. Rok: stalna naloga. 4. Glede na to, da občinska skupščina ne obravnava samo vprašanj, za katera je pristojna občinska skupščina, temveč tudi vsa vprašanja, ki zadevajo življenje in delo delovnih ljudi in občanov, o katerih pa se delegati sporazumevajo in dogovarjajo v skupščini mesta, kakor tudi poglavitna, sistemska vprašanja, ki odločajo o pogojih, sredstvih in rezultatih dela delovnih ljudi in temeljnih organizacij združenega dela, kar pa je v pristojnosti skupščine SRS in SFRJ, je toliko bolj pomembna selektivnost pri oblikovanju dnevnih redov zborov skupščine, ki so še vedno preobširni. Zasedanja zborov so zato večkrat predolga. Delegati se bomo zavzemali, da zasedanj skupščin ne bomo preobremenjevali z vprašanji, o katerih bi morali razpravljati in samostojno odločati delegati v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti za družbene in materialne zlasti komunalne dejavnosti. Delegati se bomo zavzemali, da zasedanj skupščin ne bomo preobremenjevali z vprašanji, o katerih bi morali razpravljati in samostojno odločati delegati v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti za družbene in materialne zlasti komunalne dejavnosti. Delegati se bomo zavzemali za tak način dela skupščinskih organov, da bomo že pred zasedanji zborov skupščine vsklajevali pripombe, predloge in stališča delegacij, izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij in o tem predhodno obveščali delegacije, tako da bo delo na zborih potekalo bolj racionalno. Uvodne obrazložitve k posameznim točkam dnevnega reda morajo biti bolj jedrnate in krajše. V njih ne kaže ponavljati tistega, kar je že zapisano v obrazložitvah v Delegatski tribuni. Nosilec: predsednik skupščine hi predsedniki zborov v sodelovanju s programsko komisijo hi predlagatelji gradiv. URESNIČEVANJE sklepov In stališč skupščine občine v obdobju oktober 1982—januar 1983 Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 49. seji 29. marca 1983 obravnaval uresničevanje sklepov in stališč skupščine občine za obdobje oktober 1982 —januar 1983 in ugotovil, da je večina sklepov in stališč izvršenih, ali pa se še izvajajo, in sicer: Uresničevanje zdravstvenega varstva v občini Ljubljana Moste Polje (skupno zasedanje ZZD, ZKS in skupščine občinske zdravstvene skupnosti dne 13. oktobra 1982): — Ugotovitve, stališča in sklepi zborov skupščine občine in občinske zdravstvene skupnosti so upoštevane pri pripravi resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981 -1985 v letu 1983. — Izenačevanje pogojev uveljavljanja pravic uporabnikov in izvajalcev je zajeto v aneksu samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti je posredovala mestni zdravstveni skupnosti zahtevo, da se zagotovi sklepanje samoupranih sporazumov o svobodni menjavi dela v prvem trimesečju tekočega leta. — Za neposredno svobodno menjavo dela še niso izoblikovani konkretni dogovori in merila, nejasnosti v zvezi s plačevanjem teh zdravstvenih storitev pa so z neposrednim večjim kontaktiranjem predstavnikov ZD Ljubljana TOZD Moste-Polje z DO, ki imajo zdravstvene enote, odpravljene. — Na ravni mestne zdravstvene skupnosti potekajo usklajevanja programov vseh izvajalskih organizacij z namenom, da se uredi delitev dela v zdravstvu. Podobna usklajevanja bodo potekala tudi za izvajalske organizacije na medobčinskem in republiškem nivoju. Rok: atshtt nalogi, zlasti ob oblikovanju letnega In trimesečnih programov dela zborov. 5. Dosedanje redno spremljanje izvajanja sprejetih sklepov in stališč zborov občinske skupščine je znatno prispevalo k kvaliteti dela delegacij in delegatskega sistema in seveda tudi k delu skupščine. Izvršni svet naj tudi v prihodnje redno spremlja in analizira uresničevanje sklepov in stališč skupščinskih zborov in o tem, kot doslej, redno vsake tri mesece obvešča delegate o izvrševanju njihovih odločitev. O tem bi se morali prav tako dogovarjati v temeljnih delegacijah in konferencah delegacij. Tako bo bolj zaživelo povratno informiranje delegatov, ki je praviloma šibko, še posebej na relaciji od zbora do temeljne delegacije, preko konferenc delegacij. Nosilec: v občini Izvršni svet in upravni organi, v temeljnih samoupravnih skupnostih In konferencah delegacij pa vodje delegadj. Rok: stalna naloga, zlasti pri trimesečnem poročanju na skupščinskih zborih. 6. Vključevanje izvršnega sveta občinske skupščine in občinskih upravnih organov ter večine strokovnih služb temeljnih oziroma organizacij združenega dela, manj pa v krajevnih skupnostih, v delo delegatov, je bilo v obravnavanem obdobju dobro. Tako ni bilo pomembnejše zadeve z dnevnih redov do katere se izvršni svet občinske skupščine ali pa strokovne službe temeljnih oziroma organizacij združenega dela ne bi opredeljevali. Še bolj pa bo potrebno nuditi strokovno pomoč delegatom in skupini delegatov za delegiranje delegatov v zbora skupščine SRS, kjer bomo morali delegati še naprej vztrajati pri večji racionalizaciji dela zborov skupščine SRS, zlasti kar zadeva preobširnosti gradiva, ki ga delegati večkrat ne prejemamo pravočasno, dobršen del pa celo na samem zasedanju. Nosilec: predsednik skupščine In predsedniki zborov, Izvršni svet občinske skupščine ter občinski upravni organi in strokovne službe. Rok: stalna naloga. 7. V delo zborov se doslej niso zadovoljivo vključevala vsa skupščinska delovna telesa. Pri nekaterih se že pojavlja vprašanje sklepčnosti. Zlasti te bo potrebno kadrovsko izpopolniti, tako da bodo kos svojim pomembnim in včasih zelo obsežnim nalogam. Nosilec: predsednik skupščine in predsedniki zborov ter delovnih teles. Rok: stalna naloga. — Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti je posredovala pobudo za pregled kriterijev sistema solidarnosti mestni, medobčinski in republiški zdravstveni skupnosti. — Ponovni pregled obstoječih in s samoprispevkom III predvidenih zmogljivosti zdravstvenih domov je Zdravstveni dom Ljubljana opravil v januarju 1983. Objekti samoprispevka III bodo imeli manjšo kvadraturo, kot je bilo prvotno predvideno. — O realizaciji ostalih sklepov bo Občinski komite za družbene dejavnosti poročal v mesecu juniju. e Seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. novembra 1982: Aneks k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 je od 218 podpisnikov dogovor podpisalo 137, kar pomeni, da je dogovor sprejet. Samoupravni sporazum o združevanju In uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1982—1985 Delegatom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti j® bila 26. januarja 1983 že podana informacija, zakaj izvršni svet m oblikoval predloga Samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Moste-Polje. Že ob obravnavi osnutka tega sporazuma je bila postavljena zahteva, da se sporazum oblikuje enotno za vse ljubljanske občine. Delovna skupina pri Mestni konferendi SZDL je tak sporazum tudi pripravila, vendar po mnenju družbenopolitičnih organizacij mesta Ljubljane ni bil spre-jemljiv za združeno delo niti usklajen z zakonom o sistemu družbenega planiranja. V naglici smo nato na pobudo izvršnega sveta in Občinske konfe-renče SDZL pristopili k izdelavi prioritetnega programa potreb krajevnih skupnosti in samoupravnih sporazumov, ki jih posamezne krajevne skupnosti sklepajo neposredno z organizacijami združenega dela. Akcija podpisovanja samoupravnih sporazumov je sedaj v tcku in bomo delegate o njeni uspešnosti seznanili na junijski seji skupš^1' ne. Problemi gradnje celovitih sosesk in naselij v občini Ljubljana Moste-Polje s poudarkom na izgradnji stanovanjske soseske MS 4, S Fužine Predlogi za reševanje problematike izgradnje celovitih sosesk, ki jih je IS oblikoval v petih točkah, so dolgoročne narave in trenutno lahko ugotovimo, da se je s sprejetjem zakona o varstvu kmetijskih zemljišč Pred spreminjanjem namembnosti (Ur. list kSRS št. 44/82) pristopilo * realizaciji naloge pod točko 4. Predvidevamo, da bo načrtovani sPrejem sistemskega zakona o prostoru in z njim povezanih zakona o urejanju naselij ter zakona o stavbnih zemljiščih, omogočena realiza-^ja ostalih nalog, predvsem navedenih pod točko 1. in 5. . V zvezi z realizacijo sklepa 2. družbenopolitičnega zbora odgovarjamo, da je v izdelavi osnutek samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji druge in nadaljnjih etap stanovanjske soseske MS , • 5, Fužine, kateremu je tukajšnji sekretariat že podal pripombe in je le—tega IS obravnaval na 49. seji dne 29. 3. 1983. Za realizacijo naloge pod točko 3 so dane možnosti v izhodiščih za uadaljnje delo SKIS, ki skupaj so s poročilom o 4-letnemdelu posredovane na današnjo sejo skupščine občine. Ta izhodišča vsebujejo Predlog zagotovitve t.i. sistemskega dinarja, ki naj bi omogočil izena-Cevanje standarda opremljenosti s komunalnimi napravami v občini in "testu in sicer povečanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V dolgoročno reševanje nalog pod točko 2. bo tukajšnji sekretariat vključil komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj er komite za družbene dejavnosti. Samoupravni sporazum o ustanovitvi In delovanju občinske samou-P^vne Interesne skupnosti za ceste Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupno-s™ za energetiko ljubljanskih občin Dne 17. 11. 1982 so zbori skupščine občine obravnavali osnutek "moupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju občinske sa-°upravne interesne skupnosti za ceste za območje občin Ljublja-^^"Bcžigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-iska, Ljubljana Vič-Rudnik in osnutek samoupravnega sporazuma o stanovitvi samoupravne interesne skupnosti za energetiko Ijubljan-^ '" občin. Dne 26. januarja 1983 sta Občinskis svet ZS in Občinska °nferenca SZDL poslali v sprejem in podpis predloga obeh samou-Ptavnih sporazumov vsem delovnim organizacijam in krajevnim lenostim na območju občine Ljubljana Moste Polje. Dne 2. marca ral Sta *zvr^n' svet skupščine občine in Občinski svet ZS pisno urgi-a pri delovnih organizacijah, da obravnavajo oba samoupravna P°razuma. Odziv v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih je /'Pozitiven, tako, da je v občini Ljubljana Moste-Polje do 22. marca del P."*810?'*0 k ustanovitvi SIS za ceste in SIS za energetiko 53,3% ^ 0vnih organizacij in 84,3% krajevnih skupnosti. Do tega roka so "ustanovljene na območju naše občine tudi vse konference delega-J >n imenovani delegati za prvi ustanovni skupščini obeh samou-a',n>h interesnih skupnosti. Aktivnosti za pristop se še nadaljujejo, tako, da je bilo stanje 29. arca 1983 naslednje: KS ^ k™ Ceste rPrisl0Pil0 62% OZD in 20 krajevnih skupnosti, ena je bila proti 2 KS pa sporazuma še nista obravnavali. s za energetiko—pristopilo 62% OZD in 21 KS, dve KS spora-11,3 še nista obravnavali. 'SeJe zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbe-P°litičnega zbora dne 23. decembra 1982: ^He sanacije v DO JUGOTEKSTIL—JULON Qr kupščini občine Ljubljana Moste-Polje in družbenopolitičnim Sanizacijam občine je že bila posredovana informacija o postopku l0 ac'je v DO Julon. Na sejah zborov v mesecu aprilu bo podan pred-8 o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Julon. ■ anaci jski program DO Julon bo podan v obravnavo na sejo skupš-n_ e> ko bo le-ta sprejet v delovni organizaciji Julon v skladu z zako-111 *n stališči skupščine občine. ll°|8®v°r o oblikovanju splošne porabe v občinah In mestu Ljubljana nJ^Sovor je že predložen skupščini občine. V Ljubljani potekajo t,0 a*jnji razgovori v zvezi s splošno porabo v Ljubljani. Izdelana so skja dodatna merila glede na število zaposlenih in število gospodar-a subjektov. Dokončni predlog bo oblikovan predvidoma do konca $tev i Za leto 1983 ne moremo pričakovati, da bi iz teh šred-'ahko pokrivali kakršnekoli potrebe. fcl-L ohju orat ° družbenoekonomski upravičenosti reorganizacije VVO v ^ ni Ljubljana Moste—Polje a seji skupščine je bil sprejet samo sklep, da se elaborat sprejme. Reorganizacija VVO ne poteka po terminskem planu, predvidenem v elaboratu, ker referendum za združitev VVO Vevče, Zajčja dobrava in Zalog ni uspel zaradi negativnega izida glasovanja v VVO Vevče. Po opravljenih analizah vzrokov za neuspeli referendum bo pripravljen nov predlog terminskega plana reorganizacije VVO. Informacija o stanju, problemih in ukrepih v zvezi z razmerami v Samskem domu Ljubljana, Zakotnikova 1 Ob obravnavi informacije o stanju, problemih in ukrepih v zvezi z razmerami v Samskem domu Zakotnikova 1 je skupščina zadolžila začasni organ upravljanja, naj po preteku šestih mesecev pripravi poročilo o stanju v domu. V skladu s sklepom bo začasni organ pravočasno posredoval poročilo, tako, da bo lahko uvrščeno na sejo skupščine v mesecu maju. Informacija o politiki odlikovanj Kadrovska služba Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je pripravila Informacijo o uresničevanju politike odlikovanj v naši občini. Informacija je bila objavljena v 13. številki Delegatske tribune, zbori skupščine pa so jo obravnavali in sprejeli na 8. seji 23. decembra 1982. Predhodno sta jo obravnavali Komisija za odlikovanje SO Ljubljana Moste-Polje in Komisija za odlikovanje SR Slovenije in nanjo nista imeli pripomb. • Skupno zasedanje zborov občinske skupščine in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva dne 26. januarja 1983: Politika zaposlovanja v občini Ljubljana Moste-Polje Roki za realizacijo sklepov še niso potekli. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok v občini Ljubljana Moste-Polje Skupščina otroškega varstva je na 5. seji obeh zborov 23. marca 1983 obravnavala realizacijo stališč in sklepov, sprejetih na skupnem zasedanju 26. januarja 1983, in ugotovila naslednje: — prvi sklep je stalna — drugi sklep je stalna naloga. — V zvezi s tretjim sklepom je Občinski komite za družbene dejavnosti pripravil poseben vprašalnik, na podlagi katerega bo pripravil posnetek stanja. Šele na podlagi ugotovitev iz te analize bo možno zadolžiti posamezne VVO. — V zvezi s 4. sklepom je Občinski komite za družbene dejavnosti že sklical sestanek z vsemi prizadetimi in sprejel ustrezne sklepe. — Rok za realizacijo 5. sklepa je konec leta 1983. — šesti sklep je stalna naloga. — Sedmi sklep se lahko realizira šele v prihodnjem letu. — V zvezi z osmim sklepom je Občinski komite za družbene dejavnosti sklical delovni sestanek, na katerem je bila oblikovana pobuda za pripravo novega pravilnika. Pobudo je Občinska skupnost otroškega varstva posredovala Mestni skupnosti otroškega varstva, — Deveti sklep je stalna naloga. — Na deseti sklep še nismo prejeli odgovora Mestne skupnosti otroškega varstva. — V zvezi z enajstim sklepom na podlagi izjav VVO ugotavljamo, da ni delavcev, ki bi bili pripravljeni opravljati samo program izven dnevnega varstva in vzgoje. — Rok za realizacijo 12., 13., 15., in 16. sklepa še ni potekel. — Štirinajsti sklep je stalna naloga. • Seje zborov združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. januarja 1983: Sklep o kriterijih in merilih za financiranje funkcionalne dejavnosti krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Moste—Polje Sklep o kriterijih in merilih za financiranje funkcionalne dejavnosti krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Moste-Polje, ki ga je sprejel zbor krajevnih skupnosti 26. januarja 1983, se izvaja. Skladno z merili Služba za proračun, finančne in skupne zadeve mesečno nakazuje krajevnim skupnostim dvanajstine letno priznanega zneska za funkcionalno dejavnost. Osnutek odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje MS 106 in MS 106/1 Sp. Kašelj (na sejah zborov združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru 23. decembra 1982) Občinski sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja je zaprosil predsedstvo skupščine občine za preložitev obravnave predlogov odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje MS 106 in MS 106/1 Sp. Kašelj ter predloga Odloka o urbanističnem redu v občini Ljubljana Moste-Polje (osnutek sta zbora združenega dela in krajevnih skupnosti obravnavala 26. januarja 1983). Glede na novo-sprejeti zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Ur. list SRS, štev. 44 z dne 24. 12. 1982) je bilo nujno preložiti obravnavo predlogov cit. odlokov do uskladitve družbenega plana občine, vključno s prostorskim delom, z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in s tem zakonom. • Seja Zbora združenega dela 15. julija 1982 OZD, ki poslujejo z izgubo, analiza izplačanih OD v teh OZD. Že ob sestavi programa dela skupščine občine za leto 1983 smo upoštevali sprejeta stališča v zvezi z OZD, ki poslujejo z izgubo, in se dogovorili, da bo v mesecu aprilu izdelana analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine in OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti oz. z izgubo. Na osnovi analize bomo pripravili rokovnik obravnav posameznih OZD, kj poslujejo z izgubo oziroma na meji rentabilnosti. Istočasno pripravljamo tudi analizo stanja in problematiko poslovanja gradbeništva, katerih uspešnost poslovanja se je zaradi spremenjenih razmer gospodarjenja močno poslabšalo. Problematiko DO Julon, ki je po zaključnem računu poslovala z izgubo, tekoče spremljamo in tudi poročamo skupščini. Analiza izplačanih osebnih dohodkov v OZD, ki so ob polletju po- slovale z izgubo, je bila sestavni del poročila » Aktualna problematika OZD z oceno akcijskih programov in stabilizacijskih ukrepov«, ki je bilo obravnavano na seji v mesecu septembru. Sestavni del poročila o poslovanju gospodarstva po ZR za leto 1982 bo tudi analiza izplačanih osebnih dohodkov v skladu z Dogovorom o delitvi dohodka in OD v letu 1982, kjer bo dan tudi poseben poudarek analizi OZD, ki so to poslovno obdobje zaključile z izgubo. • Skupno zasedanje zborov skupščine občine in skupščine občinske skupnosti vzgoje in izobraževanja dne 24. junija 1982: Razvoj osnovnega šolstva in izvajanje usmerjenega izobraževanja Realizacija sklepov in stališč v zvezi z razvojem osnovnega šolstva in izvajanjem usmerjenega izobraževanja bo kot posebno poročilo obravnavano na seji izvršnega sveta 12. aprila 1983. PREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVETA Gabrijela JELEN 'jr, PREGLED delegatskih vprašanj, predlogov In pobud na sejah zborov skupščine občine od novembra 1982 do januarja 1983 v______________________________y ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zap. " Kdo je postavil vprašanje in Odgovor dan na seji dne št. Seja vsebina 1. 7. seja Jožica VRECL - KS Zadobrova- 7. seja 17/11-1982 Sneberje 17/11-1982 Pri nadaljnjih akcijah razdeljevanja bonov naj se pooblasti posamezna KS, ki ima pregled nad krajani. Ogorčenje krajanov ob neustreznem načinu delitve bonov sa plin. 2. 7. seja Jožica VRECL - KS Zadobrova- 17/11-1982 Sneberje Zahteva po skupnem razgovoru z operativnim odborom za II. samoprispevek in komitejem za družbene dejavnosti zaradi pomanjkljivosti na osnovni šoli Leopolda Mačka-Boruta do 15. decembra 1982 3. 7. seja 17/11-1982 4. 7. seja 17/11-1982 5. 7. seja 17/11-1982 6. 7. seja 17/11-1982 7. 7. seja 17/11-1982 8. 7. seja 17/11-1982 KS Zalog Dopolnitev aneksa dogovora o temeljih družbenega plana občine glede čistilne naprave v Zalogu KS Zalog Kaj misli storiti izvršni svet glede gradnje kafilerije v Zalogu. Zahteva po sanaciji obrata KOTO KS Zalog Kateri argumenti so vplivali, da se za območje DO KOTO ne ho delal zazidalni načrt KS Zalog Vprašanje gradnje mostu preko Ljubljanice v Zalogu KS Zalog Ali so bile pri investiciji Perutnine Zalog TOZD Mšso v Predelovalnico živalskih odpadkov upoštevane vse zahteve za zaščito okolja? KS Zalog Vprašanje glede srednjeročnega plana PTT-ja 23/12-1982 12. seja 20/4-1983 9. 7. seja J - obč.kom.za LO 1 In DS - obč. sekret.za LO - DPO obč.kom.za LO in DS ZZD,ZKS,DPZ sekretariat za LO 2. Poročilo pravosodnih organov - DPO - IS SO - odbori pravosodni organi ZZD, ZKS,DPZ sekret.za občo upravo 3. Informacija o finansiranju in delovanju KS IZ PROGRAMA SML - sekret.za občo upravo - OK SZDL - odbori - kom.za sprem.in razvoj KS IS SO ZZD,ZKS IS SO sekretariat za občo upravo l. Problematika in nadaljnji razvoj telesne kulture v Ljubljani - IS SML - kom.za družb.dej. IS SML ZZD,ZKS IS SML 1 2 3 4 S 6 2. Program aktivnosti za uresničevanje zakona o družbenem sistemu informiranja IS SML . - DPO SO IS SML DPZ IS SML 3. Urejanje delovnega časa v Ljubljani Problematika varovanja naravne in kulturne dediščine v Ljubljani IZ PROGRAMA SR' Slovenije IS SML - obč.sindikalni svet - IS SML - IS SO - obč.kom.za družb.dej. IS SML IS SML IS SO ZZD,ZKS, DPZ ZZD, ZKS, DPZ IS SML IS SML IS SO !• Osnutek zakona o prostoru IS SRS - obč.sekret.za urban, in gradb.zad.ter varstvo okolja IS SO republiška skupina IS SRS ZZD,ZKS IS SRS 2. Osnutek zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor IS SRS - obč.sekret.za urban.in gradb.zad.ter varstvo okolja - IS SO - republiška skupina IS SRS ZZD, ZKS IS SRS 3. Osnutek zakona o stavbnih zemljiščih IS SRS - obč.sekret.za urban.in gradb.zad.ter varstvo okolja - republiška skupina IS SRS • ZZD, ZKS IS SRS SEJE ZBOROV 19. luliia 1983 Rok oddale gradiva 22. junij 1983 *• Uresničevanje izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 s poudarkom na stabilizacijskih ukrepih mesta Ljubljane in republike - DPO - obč.kom.za družb.ek, odnose in družb.plan. - odbori - družb.svet za družb.ek. odnose in družb.plan. IS SO ZZD,ZKS,DPZ IS SO 2. Razvoj trgovine in preskrbe občanov in delovanje potrošniških svetov - obč.kom.za družb.ek. odnose in družb.plan. - kom. za razvoj KS IS SO ZZD,ZKS IS SO Važnejše zadeve iz pristojnosti sml in skupščine srs seje zborov občinske skupščine in °BČ1NSKE SIS ZA raziskovalno dejavnost ŽL" septembra 1983 Rok oddaje oradlva 31. avoust 1983 *• Vloga raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini - obč.SIS za raziskov.dej. - DPO - odbori - IS SO obč.SIS za razlskov. dejavnost ZZD,ZKS in obč.SIS za razisk.dej. SIS za razlskov dejavnost §£JE ZBOROV 28-seotember 1983 Rok oddaje gradiva 31. avgust 1983 Kmetijska politika v občini - obč.kmetij.skupnost - obč.kom.za družb.ek. odnose in družb.plan. - odbori - DPO obč.kmet. skupnosti IS SO ZZD,ZKS,DPZ obč. kmet. s kup. IS SO Kooperantske pogodbe na področju gospodarstva - obč.kom.za družb.ek. odnose in družb.plan. IS SO ZZD IS SO - obč. sindikalni svet 3* Pomembnejše točke iz programa SML in SRS Ljubljana, marec 1983 DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO PROGRAMA &-V •. ^ v • " ' ’ ZAPISNIKI IN STALIŠČA SEJ ZBOROV SKUPŠČINE DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKRAJŠANI ZAPISNIK 11. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 30. marca 1983 s pričetkom ob 16,30 v sejni sobi št. 73HI Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1 Sejo je otvoril in vodil Franjo VINKO, predsednik družbenopolitičnega zbora. Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: — skupnega zasedanja zborov občinske skupščine in občinske kulturne skupnosti z dne 23. 2. 1983 — 10. seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. 2. 1983 3. Problematika delovanja komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje v obdobju 1978—1982 4. Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1983 5. Osnutek dogovora in odloka o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste-Polje 6. Poročilo o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn v občini Ljubljana Moste-Polje 7. Kadrovske zadeve K 1 Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je pregledala navzočnost delegatov na seji in ugotovila: od 19 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 12 delegatov. Odsotnost so opravičili: Alenka BAČIC-JERIHA, Ivan BAZNIK, Miroslav GORIČAN, Slavka KERŽAN, Cveta TRDIN, Vinko VOLK in Tomaž ZUPANČIČ. Seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna: Navzoči vabljeni: Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine, Vladimir ČEŠNOVAR, član izvršnega sveta skupščine občine, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti, Marko ERCE, predstavnik občinske komunalne skupnosti, Vili SUŠNIK, predstavnik območne elektroskupnosti, Milena TANASKOVIČ, direktor Doma starejših občanov Štepanj-sko naselje. K 2 Delegati so obravnavali zapisnika skupnega zasedanja zborov občinske skupščine in občinske kulturne skupnosti ter 10. seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. 2. 1983. V razpravi je sodelovala Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine. Po razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Družbenopolitični zbor na zapisnik skupnega zasedanja zborov občinske skupščine in občinske kulturne skupnosti z dne 23.2. 1983 nima pripomb in ga potrjuje v predloženem besedilu. Družbenopolitični zbor soglaša tudi z ugotovitvami, stališči in sklepi sprejetimi na tem zasedanju, vendar se naj 4. točka ugotovitev, stališč in sklepov smiselno spremeni tako, da sc naj analiza organiziranosti SIS in strokovnih opravil za potrebe teh SIS z alternativnimi rešitvami pripravi do konca junija. Postopki v zvezi s spremembami in dopolnitvami, bodisi odloka o občinskih upravnih organov in strokovnih služb ali drugih ustreznih aktov SIS, pa se naj pričnejo v mesecu septembru in zaključijo novembra 1983. 2. Družbenopolitični zbor na zapisnik 10. seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. 2. 1983 nima pripomb in ga potrjuje. K 3 Uvodno je informacijo o problematiki delovanja komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje v obdobju 1978—1982 obrazložil Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti, in delegate seznanil s stališči izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti. Nato je Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, delegatom posredoval ugotovitve in stališča izvršnega sveta občinske skupščine. V razpravi sta sodelovala: Miha BERČIČ in Vili SUŠNIK. Po razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje meni, da je gradivo dobro pripravljeno ter celovito obravnava problematiko in ga skupaj s predlaganimi sklepi in stališči izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti in izvršnega sveta občinske skupščine sprejema. Družbenopolitični zbor nadalje meni, da je potrebno sodelovanje in koordinacijo dela med posameznimi SIS materialne proizvodnje pri komunalnem opremljanju sosesk na gospodarsko-upravnem in dele; galskem nivoju povečati. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da Sb na svojem področju sicer dobro delujejo, med seboj pa neusklajeno, kar povzroča težave in konflikte. K 4 Uvodne obrazložitve osnutka dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1983 ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednj1 SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1983 nin*e pripomb in ga sprejema v predloženem besedilu. K 5 Uvodno je osnutek družbenega dogovora o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste -Polje obrazložil Stane BREZOVAR, sekreiw družbenopolitičnega zbora ter seznanil delegate s stališčem skupinske statutarno-pravne komisije in sicer, da je potrebno zaradi razl|C" nih udeležencev v delu družbenih svetov pripraviti za vsak družbo1’ svet svoj dogovor do katerih se naj zbori občinske skupščine opredejo. Osnutka dogovora naj nato obravnavajo udeleženci v delu družbenih svetov ter nato ponovno zbori občinske skupščine kot predl°»’ hkrati z njima pa osnutek odloka o družbenih svetih. Osnutek dogovora o ustanovitvi družbenega sveta za družben^ ekonomske odnose in družbeno planiranje in osnutek dogovora ustanovitvi družbenega sveta za vprašanja političnega sistema so “ legati prejeli pred sejo. V razpravi so sodelovali: Pavel JERIHA, Franjo VINKO, Miha BERČIČ in Viktor AUER. Po razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema osnutek dogovora o ustanovitvi družbenega sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje in osnutek dogovora o ustanovitvi družbenega sveta za vprašanja političnega sistema ter meni, da sta primerna za nadaljnjo razpravo in obravnavo pri ostalih udeležencih v delu družbenih svetov. Družbenopolitični zbor meni, da se naj preuči obstoječa zakonodaja, ki ureja problematiko družbenih svetov z namenom, da bi se, če je to možno, stališča, mnenja in pobude družbenih svetov bolj upoštevala. Družbenopolitični zbor predlaga, da se pristojnosti družbenih svetov v zvezi s spremljanjem stanja in razmer na področju za katero je ustanovljen, ocenjevanjem razmer, dajanjem pobud in predlogov ter preverjanjem učinkovitosti teh predlogov bolj precizirajo. Nadalje družbenopolitični zbor predlaga, da se formulacija 11. člena osnutkov dogovorov, še posebej to velja za družbeni svet za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje, oblikuje tako, da družbeni svet lahko obravnava aktualne, tekoče zadeve mimo programa dela. Torej, da v svoj program uvrsti perečo problematiko, ki sicer ni bila programirana, je pa zato aktualna. K 6 Uvodne obrazložitve poročila o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn v občini Ljubljana Moste-Polje ni bilo. V razpravi so sodelovali: Anton KOCJANČIČ, ki je delegate seznanil s stališči občinskega od-.bora ZZB NOV Stane MELJO, Milena TANASKOVIČ, direktorica Doma starejših občanov Šte-Panjsko naselje, Viktor AUER in Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine. Po razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na poročilo o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn nima Pripomb ter ga sprejema v predloženem besedilu s sklepi in stališči "Vršnega sveta skupščine občine in občinskega odbora ZZB NOV. K 7 Kadrovske zadeve Uvodnih obrazložitev predlaganih kadrovskih zadev ni bilo. Pred-sednik družbenopolitičnega zbora je pri vsaki posamezni kadrovski zadevi delegate seznanil še z nekaterimi dodatnimi podatki o predlaganih kandidatih. Pri obravnavi posameznih kadrovskih zadev razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1< V svet osnovne šole Toneta TRTNIKA-Tomaža, Sostro se kot <*e'e8«t občinske skupščine imenuje Janez SAGMEISTER iz Zadvo-r®' Cesta 13. julija 36, zaposlen v MIZ Zalog kot vodja kadrovske službe. 2. V svet osnovne šole Vide PREGARC, Ljubljana se kot delegat občinske skupščine imenuje Breda KALBIČ iz Ljubljane, Rojčeva 3, zaposlena v SISEOT kot svetovalka za ekonomske odnose s tujino v zvezi z izvozom. 3. V delavski svet ZD Ljubljana TOZD Moste se kot delegat občinske skupščine imenuje ing. Tomislav BUTENKO iz Ljubljane, Za-kotnikova 7, zaposlen v Emoni — Tovarna močnih krmil kot svetovalec za komercialo. 4. V delavski svet Veterinarske postaje Posavje se kot delegat občinske skupščine imenuje Slavka KERŽAN iz Ljubljane, Pugljeva 23, zaposlena v Skupščini občine Ljubljana Moste—Polje kot svetovalka izvršnega sveta. Po obravnavi omenjenih kadrovskih zadev so delegati družbenopolitičnega zbora po razpravi v kateri so sodelovali: Janez JANČAR, Miha BERČIČ, Staša REJC in Stane BREZOVAR, soglasno sklenili, da naj bodo v prihodnje obrazložitve predlaganih kadrovskih zadev bolj obširne. Delegati so tudi menili, da bi bilo smiselno imeti z delegati občinske skupščine v razne svete in delavske svete v določenih časovnih razmakih razgovore o problematiki njihovega delovanja, kajti sedaj njihove aktivnosti nihče ne spremlja. To naj uredi kadrovska služba izvršnega sveta občinske skupščine. Nato so se delegati na predlog predsednika družbenopolitičnega zbora dogovorili, da obravnavajo še naslednji kadrovski zadevi: — predlog sklepa o izvolitvi predsednika Temeljnega sodišča v Ljubljani in — predlog sklepa o imenovanju namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Uvodno je obe kadrovski zadevi obrazložil Franjo VINKO, predsednik družbenopolitičnega zbora. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Za predsednika Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvoli Emil TOMC iz Radomelj pri Domžalah, Rove 48. 2. Za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenuje Milan GRUŠKOVNJAK iz Ljubljane, Ulica narodne zaščite 1. Po sprejemu kadrovskih zadev so delegati, po razpravi v kateri so sodelovali Miha BERČIČ, Viktor AUER, Staša REJC in Pavel JERIHA, sklenili, da predsedniku občinske skupščine posredujejo pobudo, da naj v mestu Ljubljani sproži vprašanje potrebnosti obravnavanja vseh kadrovskih zadev s področja pravosodja, ker gre v večini primerov za formalno potrjevanje. Ob koncu seje je Franjo VINKO, predsednik družbenopolitičnega zbora, na predlog Janeza JANČARJA delegate seznanil o posvetu o delovanju družbenopolitičnega zbora ter jih pozval za morebitne sugestije, predloge in pripombe za boljše delo v prihodnje. Razprave ni bilo. Nato je Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora, delegate obvestil, da bodo zbori občinske skupščine na sejah, ki bodo 20. aprila 1983, obravnavali enoletno delovanje delegatske občinske' skupščine in njenih zborov. Ker je bil dnevni red izčrpan m se nihče več ni javil za besedo, je predsednik družbenopolitičnega zbora ob 17,50 zaključil 11. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine. SEKRETAR DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Stane BREZOVAR PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Franjo VINKO ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ Delegacija krajevne skupnosti Zalog je na 7. seji zbora krajevnih **upnosti dne 17. novembra 1982 postavila naslednje delegatsko vPr*ian|e: , * Zanima nas, koliko daleč so pripravljalna dela za pričetek izgradnje nivojskega križanja ceste z železnico v Podgradu. Iz »resolucije« I® rnzyidti°, da se prične z deli v letu 1983. Ali je to točno oziroma °aj je realno pričakovati pričetek del?« Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je pripravila naslednji odgovor: Za izgradnjo nivojskega križanja ceste z železnico v Podgradu se pridobiva investicijsko tehnična dokumentacija. Pričetek gradnje je planiran v drugi polovici leta 1983, dokončanje pa v prvi polovici leta 1984. Delegacije krajevne skupnosti Zalog je na 7. seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. novembra 1982 postavila naslednje delegatsko vprašanje: »Gradnja mostu preko Ljubljanice v Zalogu se stalno prestavlja. Na zastavljena vprašanja dobivamo v krajevno skupnost najrazličnejše odgovore. Tudi v občinskem planu je zapisan pričetek del: OKTOBER 1982. Danes, v novembru, se gradnja še vedno ni pričela, čeprav nam je tudi zagotovljeno, da so potrebna finančna sredstva. Prosimo, da nas izvajalec del obvesti o točnem datumu pričetka del s" predvidenim datumom končanja del.« Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je pripravila naslednji odgovor: Za gradnjo mostu v Zalogu so zagotovljena finančna sredstva in izdano gradbeno dovoljenje. Prav tako so že pričeta potrebna preddela (prestavitev inštalacij). Sama gradnja mostu se v oktobru ni pričela zaradi previsoke gladine Ljubljanice. Izgradnja mostu se bo po izjavah izvajalca pričela čim bo to možno, z ozirom na gladino Ljubljanice. TAJNIK KOMUNALNE SKUPNOSTI Pirc Dušan Delegacija krajevne skupnosti Zalog je na 7. seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. novembra 1982 postavila naslednje delegatsko vprašanje: »V srednjeročnih planih je predvidena modernizacija ranžirne postaje v Zalogu. Kot je vsem znano, je »I. faza« (če jo tako poimenujemo) že opravljena in delo — ranžiranje že poteka. Opravljeno pa je nedopustljivo površno. Gre namreč za narejen podhod za dostop na železniško postajo in povezavo Spodnjega Kašlja z Zalogom. Ena stran podhoda (s strani Zaloga) je kolikor toliko urejena, druga stran s strani Sp. Kašlja pa ne. Ob vsakem nalivu meteorne vode se zaradi neurejenga dostopa v podhod zamaše odtočni jaški in tako je podhod po več dni neprehoden. Ljudje — krajani iz Sp. Kašlja so prisiljeni, da potem prečkajo progo, kjer je okrog 20 tirov, po katerih se opravlja ves tovorni premik ranžirne postaje. In seveda prečkajo tudi glavno dvotirno progo Ljubljana—Zagreb (Maribor), po kateri pa drve vlaki s parminutnim razmikom z vso hitrostjo. In naj povemo še to da preko proge ne hodijo le odrasli ljudje na delo, po opravkih, na železniško postajo, pač pa tudi otroci v vrtec in v šolo. Saj drugje ne morejo. Železnica jemamestila le napis, da je to »smrtno nevarno in prepovedano«, kar pa je odločno premalo. Ali gre za malomarnost prejšnjega izvajalca — investitorja — projektanta ali za-kaj drugega? Zanima nas tudi, ali je Komunalna skupnost prevzela tak nedograjen objekt v upravljanje?« Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je pripravila naslednji odgovor: Za problematiko poplavljanja podhoda v Zalogu je bila Komunalna skupnost obveščena v oktobru letošnjega leta. Pristopilo se je k čiščenju požiralnikov in sedaj v podvozu ni več poplav. Komunalna skupnost ni komisijsko prevzela objekta v vzdrževanje, je pa dolžna kljub temu objekt vzdrževati. Ko bo sprejet zazidalni načrt za sosesko MS-106 bo potrebno dokončati tudi manjkajoči dostop iz smeri Spodnjega Kašlja. TAJNIK KOMUNALNE SKUPNOSTI Pirc Dušan Stane JANČAR, delegat krajevne skupnosti Hrušica-Fužine je na 7. seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. novembra 1982 ob obravnavi predloga aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985, posredoval naslednjo zahtevo in vprašanje delegadje: »Korenito se spreminja 96. člen aneksa in sicer pričetek gradnje VVZ Hrušica iz samoprispevka II se iz prvotno planiranega leta 1982 prenaša v leto 1985. Stališče in zahteva temeljne delegacije je, da je zakonska osnova točno določila program izgradnje samoprispevka II in kakor je samoprispevek izglasovan, ga nikakršna institucija ne sme spreminjati. Zato je predlog aneksa s spremenjenim členom 96. za nas nesprejemljiv in zahtevamo spremembo. Vprašujemo se katera oseba in katera institucija je denar, ki ie bil namensko zagarantiran za izgradnjo VVZ Hrušica, porabila in kam ga je porabila?« Skupnost samoprispevka II Ljubljana je pripravila naslednji odgovor: »O uporabi sredstev, ki se natekajo na žiro račun Skupnosti samoprispevka II odloča izvršni odbor. Res je, da so bila za VVO Hrušica že 1^81. leta zagotovljena finančna sredstva in pridobljeno gradbeno dovoljenje, toda z gradnjo zaradi tožbe, ki jo je sprožil Janez Hlebš na Vrhovnem sodišču SRS, nismo mogli pričeti. Med tem časom, ko je tekla tožba, pa je Izvršni odbor Skupnosti ugotovil, da zaradi znanega trenda rasti cen gradbenih materialov in storitev nekateri objekti, ki so bili že v gradnji, finančno niso bili pokriti, zato je sklenil, da sredstva zagotovljena za VVO Hrušica razporedi za finančno pokritje le-teh, da tako zadosti zakonskim predpisom na področju investicijske izgradnje. Na zadnji seji v mesecu decembruz lanskega leta pa sta Skupščin3 Skupnosti samoprispevka II in njen Izvršni odbor ugotovila, da se je ponovno nateklo dovolj sredstev za gradbeni pričetek VVO Hrušic3 in naložila Strokovni službi nalogo, da pripravi vse potrebno za pričetek gradnje. Priprave so v teku in upamo, da bomo gradnjo v najkrajšem času začeli.« Lepo pozdravljeni! Sekretar skupnost Ludvik ČINC Delegacija krajevne skupnosti Kodeljevo je na 9. seji zbora kraje*' nih skupnosti dne 26. januarja 1983 postavila naslednje pisno deleg*1' sko vprašanje: »V srednjeročnem planu krajevne skupnosti Kodeljevo, ki je b' vsklajen z občinskim planom, je tudi naloga razširitve trgovskega 1°" kala Mercatorja na Povšetovi ulici 71 na sosednji prostor oziroi',a lokal, ki ga ima v najemu moški frizer »Šetina Jože«. Mercator jeza*1! namensko adaptacijo že pred letom zagotovil sredstva, edina ovira p? tem pa je uporabnik sosednjega lokala, ki se iz njega noče odseliti oZ>' roma odlaga izpraznitev. Omenjenemu zasebniku so bili predčasa0 zaradi nezmožnosti plačevanja obveznosti do družbe (davki in P**" spevki za socialno in pokojninsko zavarovanje) ti delno ali v celoti odpisani, s tem pa je pridobil tudi vse pogoje za upokojitev, vendar in*3' novani lokala noče izprazniti. Za ukrepanje smo že večkrat zapro$|1 stanovanjsko skupnost občine, saj mu je ta dala lokal v najem, vcnd3' se zadeva še ni uredila. Z vsakim dnem, ko je omenjeni lokal odpri-** neposredno povečujejo stroški. Davkov imenovani namreč ne por3* nava, pa tudi drugih obveznosti do družbe ne, za lokal pa mu stanovanjska skupnost zaračunava 10 starih tisočakov. Krajevna skupnost Kodeljevo želi vedeti zakaj se omenjena zadcva že tako dolgo vleče in kaj je stanovanjska skupnost v zvezi s tem ukri nila in kaj meni v prihodnje.« Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-P°*ie Na pobudo Krajevne skupnosti Kodeljevo je Izvršilni odbor S3" moupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje dn 17. 9. 1981 sprejel sklep, da se predlaga postopek za izpraznitev 0 kala ter nato dodeli v najem Mercatorju. Sklepe IO, ki so vezani3 sodne postopke izvaja Staninvest oziroma njegova pravna služba-V dopisu z dne 14.3. 1983 nas pravna služba obvešča, da je dosedanjega najemnika pozvala, da izprazni lokal vendar ga želi ta uporabljati še do 31. 10. 1983, ko bo upokojen. Pravni službi smo posredovali odločbo, ki jo je izdal Sekretariat * občo upravo Skupščine občine Ljubljana Moste Polje, dne 15.2.1^' in s katero ukinja omenjeno obratovalnico s 1. 3. 1982. . Pravno službo smo zaprosili, da prek sodišča uveljavi postopek izpraznitev lokala. . Mnenja smo, da se je postopek za izpraznitev lokala tako zavlek^ zaradi zavajanja pravne službe s strani najemnika in pa zato, ker Šetina Jožetu ni bilo preprečeno opravljati dejavnosti. . č Predsednik skupi*1 g SLAVKO DRH, ,OŽE&gwoVč Delegadja krajevne skupnosti Kodeljevo je na 9. seji zbora kr*K, nih skupnosti dne 26. januarja 1983 postavila naslednje pisno deleg* sko vprašanje: [Ct »Od stanovalcev Kosovelove ulice, Fakultete za telesno kulturi* j krajevne komisije za varstvo okolja in urejanje naselja ter ob P0"^-komunalne delegacije in delegacije v zbor krajevnih skupnosti n3P^y. šamo čimprejšnjo odstranitev 14 topolov ob Kosovelovi ulici, kis 5 flj[i jim cvetjem ogrožajo stanovalce te ulice. Topole b^morala odstr® } Rast, ker je samaizbral in zasadil napačno vrsto topolov, ve»d izvedbo te naloge zavlačuje. Istočasno pa bi moral zasaditi novo o je, primernejše za mestni okoliš. bVe- Prosimo, da o poteku zadeve Komunalna skupnost čimprej 0 sti krajevno skupnost Kodeljevo.« Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje nam je P0* dovala naslednji odgovor: Glede odstranitve topolov ob Kosovelovi ul., kateri rastejo na funkcionalnem zemljišču VŠTK, je že bil sestanek na kraju samem, kJer je bilo dogovorjeno, da bo KS Kodeljevo sklicala sestanek, na katerega bodo vabljeni TOZD Rast, VŠTK in Komunalna skupnost in na katerem naj bi dogovorili odgovarjajočo rešitev. Do sklica tega sestanka iz neznanega razloga ni prišlo, zato je Komunalna skupnost za 3. 3. 1983 sklicala ta sestanek, na katerem bomo dogovorili nadaljnji Postopek za zamenjavo topolov. Tajnik Komunalne skupnosti Pirc Dušan Rihard Gerbec, delegat I. konf. del. - Saturnus je na skupnem Zflsedanju zborov občinske skupščine in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva dne 26. januarja 1983 postavil naslednje delegatsko vprašanje: ..Zanima nas, "kako bi v organizacijah združenega dela zagotavljali večji vpliv na delitev združenih sredstev za štipendiranje? “ Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polje ~~ Odbor za štipendiranje jje pripravil naslednji odgovor: Odbor za štipendiranje je na seji dne 15. 2. 1983 obravnaval delegatsko vprašanje o vplivu OZD na delitev združenih sredstev za Štipendiranje. štipendiranje je v Sloveniji urejeno s samoupravnimi sporazumi o štipendiranju "ki so v veljavi od 1. 1. 1981. Sporazume, ki določajo kriterije za podelitev štipendij iz združenih sredstev so OZD Podpisale in s tem sprejele način podeljevanja. V skladu z njim delajo odbori za štipendiranje v občinskih skupnostih za zaposlovanje. Predloge in izračun višine štipendij pripravlja strokovna služba skupnosti za zaposlovanje na osnovi družbenega dogovora in sporazuma, člani odbora, ki so delegirani iz vrst delegatov občinske skupnosti za zaposlovanje pa sprejemajo odločitve. Pravkar so v javni razpravi spremembe družbenega dogovora štipendiranju, ki jim bodo sledile spremembe sporazuma. Z vklj cjtvijo v razpravo o spremembah sporazuma lahko OZD vplivajo i *uK,?pS> ISSSSt «a-tolES kovanje tega _________ sredstev za štipendiranje. Z vklju-" ajo na nih Predsednica odbora Slavica ARBITER l.r. . Alojz ADAMLJE, delegat krajevne skupnosti Zadobrova-Sneber-J.e’ J« na 9. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. januarja 1983 posredoval naslednji sklep o zahtevi' »Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje naj takoj pri-l°pi k realizaciji varnega križišča Zadobrovške in Sneberske ceste s Postavitvijo semaforja, saj bo to edina rešitev, ki bo preprečila nadalj-nJe prometne nesreče.« Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je pripravila "»slednji odgovor: Izgradnja semaforiziranega križišča Zadobrovške in Sneberške este je v programu Komunalne skupnosti za leto 1983. Tajnik Komunalne skupnosti - Pirc Dušan Na 10. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 23. februarja 1983 je Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo postavila naslednje delegatsko vprašanje: »Delegacija krajevne skupnosti Selo se obrača s svojim delegatskim vprašanjem na Komunalno podjetje Ljubljana s prošnjo, da spremeni odnos pri čiščenju snega s cest za vsako ceno. Zakaj gre? Sneg bo izginil. Za seboj pa bo pustil opustošenje strojev, ki so rili v zelenice, drevja, jih celo nagibali in ruvali robnike. Ne govorimo na pamet. Oglejmo ji Zaloško cesto. Drevje je bilo lansko leto nasajeno, okolica primerno urejena. Sedaj pa to drevje komaj klubu je naritemu snegu. Nekaj jih celo visi postrani. Mnogo grmovnic je polomljenih. Na Pokopališki cesti so izruti robniki. Pred postajo milice Moste je popolnoma polomljen grm, zelenica pa vsa razrita. Res je, da je zimskatslužba v letošnjem letu zaradi nepričakovano zapadlega snega morala hitro ukrepati. Od mnogih je bila zaradi učinkovitosti celo pohvaljena. Sedaj pa si oglejmo uspehe še z druge strani. Mislimo, da »pleh«, ki drvi mimo nas po cestah, ne more nadomestiti drevja, grmovja, zelenic in lepo urejene okolice. Sprašujemo vas, kdo bo poravnal škodo, ki je povzročena s površnim ravnanjem. Verjetno bodo škodo popravili delavci iz TOZD Rast, plačali pa mi občani. Kdo bo za to odgovoren? Z delegatskim vprašanjem se obračamo tudi na vse institucije, ki so kakor koli odgovorne v Ljubljani za take pojave. Zlasti zato, ker problem naše okolice obravnavajo ne kot celoto, pač pa po problematiki, ko gre za čiščenje snega, ko gre za čiščenje okolice ali urejanje zelenic. Lepota in čistoča našega mesta je tudi v vaših rokah. Mi občani plačujemo ceno za to. Zato imamo pravico zahtevati od vas, da spremenite odnos do teh vprašanj. Včasih bi bila potrebna tudi lopata, ki bi bila po našem mnenju najbolj učinkovita, pa tudi najceneje, ker ne bi povzročala škode. Kaj mislite o tem?« Komunalno podjetje Ljubljana je posredovalo naslednji odgovor: Delavci Komunalnega podjetja Ljubljana se strinjamo z ugotovitvijo delegatke Krajevne skupnosti Selo, da je bila pri opravljanju zimske službe v letošnjem letu povzročena določena škoda. Ne moremo pa se strinjati z ugotovitvijo, da je škoda nastala izključno zaradi malomarnosti oziroma površnega ravnanja delavcev Komunalnega podjetja »Ljubljana«. Po podatkih Hidrometeorološkega zavoda je v Ljubljani v času od 6. do 12. februarja 1983 zapadlo povprečno 112 cm snega. Z ozirom na to, da je sneg padal vsak dan so naši delavci čistili sneg praktično vsak dan neprekinjeno 24 ur ob zelo slabih delovnih pogojih (nenehno padanje snega, mokrota, slaba vidljivost zaradi omejitev pri vključevanju javne razsvetljave itd.) Zaradi že prej ugotovljenih količin zapadlega snega bi bilo normalno in potrebno, da bi odrinjeni sneg odvažali. Tega pa vsepovsod nismo opravljali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. S tem neprestanim odrivanjem snega pa so bile povzročene škode o katerih govori tovarišica Slavka Jerman, delegatka KS Selo. Ob vsem tem pa moramo povedati to, da je osnovna naloga delavcev Komunalnega podjetja »Ljubljana«, ki je zadolženo za opravljanje zimske službe, da preko noči do jutranjih ur zagotovi vsem delovnim ljudem nemoten prihod na delo in zagotovi tudi nemoten motorni in peš promet v druge namene. Mislimo, da ni potrebno posebej poudarjati kolikšna bi lahko bila ta škoda v kolikor navedeni pogoji ne bi bili zagotovljeni. Pomočnik gl. direktorja Viktor ing. Pirnat IZOBRAŽEVALNI KOTIČEK Spoštovani delegati! s ^l0or^'nac‘!s^i odbor za drutbenopolitično izobraievanjc in uspo-sijanje pri predsedstvu občinske konference SZDL Ljubljana j osJe-Polje je pripravil program usposabljanja delegatov skupščin uU>enopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter družbe-°Političnih delavcev in aktivistov SZDL v krajevnih skupnostih, in Uspo.S(,bljanje delegatov je eden temeljnih pogojev za uresničevanje $ Ovijanje delegatskega skupščinskega sistema ter delegatskih odno-^°v- Kajti delovanje delegatskega skupščinskega in družbenopolitič-eSa sistema ni odvisno samo od načrtne pravilne kadrovske politike iz*^ ,U<*‘ stalnega, načrtnega in akmalnega druibenopolitičnega fP.bratevanja, ki je še pomembnejše v teiavnejših družbenoekonom-j tn gospodarskih razmerah. h Usposabljanje bo v krajevnih skupnostih potekalo po enotnem izo-r hvalnem programu republiške konference SZDL v obliki razgovo-v f. R pomoč in za samoizobraievanje vseh delegatov so se odločili, da elegatski tribuni in Naši skupnosti pričnemo z objavljanjem tem kot pripomoček delegatom za vsakdanje delo in izvajanje najrazličnejših nalog. S tem namenom smo odprli »izobraževalni kotiček«, kjer bodo na kratko obdelane teme iz poslovnika skupščine občine, omogočena bo izmenjava izkušenj delegatov, govorili bomo o praktičnih pristopih k delu delegatov itd. Vabimo k aktivni udeležbi. Danes začenjamo s prvo temo, in sicer: Pravice in dolžnosti delegatov, objavljamo pa tudi predlog nadaljnjega programa tem. Prosimo vas, da nam sporočite, ali je program tem tak kot si ga želite. V nasprotnem vas prosimo za dopolnitve in dodatne predloge ter sugestije, ki jih bomo še posebej veseli. Koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje Uredniški odbor Delegatske tribune r TEME za usposabljanje delegatov preko Delegatske tribune