NA SVIDENJE 27. APRILA OB OBČINSKEM PRAZNIKU NA GOLEM! GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK • LETO Vlil • ŠTEVILKA 4-5 • 17. APRILA 1972 Povabilo na proslavo Odbor za pripravo proslave občinskega praznika vabi 27. aprila vse občane in njihove prijatelje v vas Golo nad Igom pri Ljubljani na slavnostno proslavo. Začetek bo ob 10. uri. Vas Golo leži pod Ku- ,,Ljuba Šercerja" bo na letošnjem občinskem prazniku častni gost. Podelili ji bodo Na sliki: Šerceijeva brigada na pohodu maja 1943. Arhivski posnetek. reščkom in je dosegljiva po makadamski avtomobilski cesti z Iga (v vasi levo, nato desno v hrib ca. 8 km). Z osebnimi avtomobili bo tudi tega dne promet ves čas v obe smeri, nekoliko večjo pozornost zahteva na tej cesti le srečavanje z avtobusi. Vendar bo milica budno skrbela za red in varnost. Poskrbljeno je tudi za parkirišča. Prireditev bo na križišču sredi vasi, v primeru slabega vremena pa bo prenesena pod bližnje strehe. Tisti, ki se ne bodo pripeljali z osebnimi avtomobili, se lahko poslužijo avtobusov. Za posamezne krajevne skupnosti jih bodo organizirale tamkajšnje organizacije ZZB in SZDL, izpred stavbe občinske skupščine pa bo odpeljal avtobus ob pol osmih zjutraj in če bo potrebno, bo peljal še enkrat predvidoma ob 9. uri. Kakor vsako leto, bo tudi letos izpolnila osrednji del proslave skupna slavnostna seja skupščine občine in občinske konference SZDL. Program te seje bo obsegal otvoritev in pozdrav (predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ing. Slavko Korbar), sprejem mladinskih patrol, raport komandanta II. SNOUB „Ljuba Šercerja", svečano podelitev nagrad OF za najboljša knjižna dela s področja NOB v lanskem letu ter imenovanje delegacij za polaganje vencev na spomenik padlim in ustanovitvi OF. Slavnostnemu bo neposredno sledil kulturni program, v njem bodo sodelovali: godba na pihala »Litostroj", mladinski pevski zbor osnovne šole »Ljuba Šercerja" Ig in vokalni oktet z Iga. Posebej pa bodo ta del proslave obogatili recitator Franček Drofenik, član MG Ljubljana, in pevca Ladko Korošec in Rajko Koritnik, člana SNG — Opera. Po proslavi bo tovariško srečanje vseh udeležencev. Poskrbljeno bo tudi za ples, igral bo ansambel Veseli hribovci pod vodstvom Staneta Žnuderla. Za postrežbo s hrano in pijačo bo poskrbel AK Barje. Vojaki pa bodo tudi letos pri- .•ktriko priljah Ro Golem f^ovan pravili v kotlih pravi partizanski pasulj. Skratka: vabimo vas, pridite! Obenem vabimo vse občane, zlasti pa še tiste ob poti Ljublja-na-Ig-Golo, da urede okolico svojih domov, jih okrase in izobesijo zastave. Naj bo to del našega prizadevanja za lepši videz mesta in njegove okolice! Pozdravljamo tudi udeležence patrol in netilce kresov. Njim in vsem ostalim veljajo še enkrat naš pozdrav in praznične čestitke! P. S.: Predstavniki družbenopolitičnih organizacij KS Krim-Rudnik, Lavrica in Rožna dolina, zbrani na enem delovnih sestankov, so nam posredovali poziv, da naj bo praznik resnično — praznik. Kajti prazniki so v naši vsakdanjosti nujno potrebna občasna sprememba utečenega življenjskega ritma in sivega tazpoloženja. Nihče bi ne smel tega dne izkoristiti prostih delavcev za razna gradbena, kmečka in druga dela. Omogočimo si, drug drugemu, da homo doživeli dan, ki ne bo kakor vsi drugi. :aTrUVanje letošnjega občin-o aW^n''L Vsakokratne na novo nastale okoliščine. Biro-Peč Se ‘ efni za novimi zmagami in novimi uspehi, tem-ženo arnozadovoljno naslaja nad tem, kar je že dose- 0(l(ivojii i Značilnejše za birokmta je pač, da se je množic. BORIS KIDRIČ, 1944 , OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU, KI JE OBENEM OBLETNICA USTANOVITVE OF IN OB PRAZNIKU DELA ČESTITA V IMENU SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK, OBČINSKIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN NAŠE KOMUNE MILENA ŠKERLEC, FRIZERKA IZ ILIRIJI-NEGA NARTA STUDIA. Naš praznični dan Vsako leto enkrat praznujemo svoj dan prebivalci iste komune, obsežne skupnosti, v kateri smo povezani s sosedi v del mesta s pripadajočim predmestjem in podeželjem. Naša občina si je izbrala za takšen slavnosten dan 27. april, na obletnico, ko je bila na njenih tleh ustanovljena OF. Tako se povezujeta dva praznika in napovedujeta še skorajšnji prihod 1. maja. Občinsko praznovanje se torej povezuje s praznikoma borbe in dela. Skupščina občine in družbenopolitične organizacije prirejajo tudi letos za občinski praznik proslavo s slavnostno sejo skupščine občine in konference SZDL. Tej pa sledita kulturni in zabavni program. Udeleženci proslave se bodo srečali na sam praznik 27. aprila v partizanski vasi Golo nad Igom Poseben ton temu srečanju pa bo dala prisotnost borcev legendarne Sercerjeve brigade, ki bo ob tej priliki dobila domicilno listino. Kakor na dosedanjih proslavah bo nedvomno vladalo tudi na tej posebno vzdušje, ki ga bo označevala tovariška prisrčnost. Golo je še posebej primemo za kaj takega. Ne samo zaradi ugodne, turistično perspektivne lege, marveč tudi zato, ker je živ spomenik narodnoosvobodilnemu boju in ne nazadnje tudi žilavemu vztrajanju naših ljudi tudi pod neugodnimi pogoji, ko zemlja rodi skopo in čas kmetijstvu tudi sicer ni naklonjen. Prav v zadnjem času pa vendarle ugotavljamo, da se tudi na tem področju nekaj premika in četudi ta ugotovitev še ne omogoča večjega optimizma, je začetek novih odnosov do zaledja našega mesta vendarle pomemben in razveseljiv. Kakšno vlogo je prav to zaledje odigralo med NOB, izpričuje zgo-, dovina. Naš praznik naj bo njena osvežitev. Zatorej: vabljeni na Golo! Prepričani smo, da bodo imeli od udeležbe na občinskem prazniku največ mladi - pa ne le mladi po letih, ampak predvsem mladi po srcu. I ! vij & |«g: Akcija »Bela Ljubljana« Akcija „Bela Ljubljana" je v polnem teku. Končala naj bi se vsaj uradno prihodnji mesec, medtem ko bo dejansko trajala celo leto. Na dan mladosti bo posebna komisija podelila priznanja najboljšim udeležencem te akcije. Za kaj pravzaprav gre? Vsakemu Ljubljančanu je znano, da že dolga leta ni ne duha ne sluha o nekdaj opevani beli Ljubljani, temveč, da so smeti in odpadki povsod. Zato so se odločili za široko akcijo čiščenja Ljubljane, tako da bi postala spet bela. Akcija poteka nemoteno in po načrtih. Akcije se udeležujejo vse šole, krajevne skupnosti, miličniki, hišniki in sploh vsi prebivalci. Akcijo vodijo Komunalno podjetje Snaga, Rast, Dom in Komunalno podjetje Bežigrad-Moste. Te dni hodi po Ljubljani posebna komisija, ki ocenjuje potek akcije in prizadevanja v akciji sodelujočih. M. D. Golo po prvem požigu 19. marca 1942. Na ta dan praznujejo na Golem svoj krajevni praznik. Ob tridesetletnici požiga pa bo na Golem tudi občinski praznik. — Objavljeno dokumentarno fotografijo je posnel Anton Bolha, Ig 112, borec Šerceijeve brigade, padel leta 1942 na Brezovici. Z njim ie bil takrat brat Janez, ki nam je to sliko tudi prinesel v objavo. SEMINAR ZA VODSTVA MLADINSKIH AKTIVOV Mladost ni formalnost 1. in 2. aprila je imela Komisija za mladino v KS pri OK ZMS Ljubljana—Vič—Rudnik seminar za vodstva mladinskih aktivov na terenu. Udeležili so se ga predstavniki MA: Turjak, Podpeč— Preseije, Polhov Gradec, Krim, Škofljica, Velike Lašče in Brdo-Vrhovci, ter predsednica komisije Vesna Štrajn in sekretar OK ZMS Janez Starman. Na seminarju so obravnavali probleme, ki jih vsakodnevno srečujejo aktivisti mladinske organizacije v KS. Pozornost so posvetili predvsem na- — vključevanje mladih v življenje slednjim temam: KS; - metode vodenja sestankov in - akcijski programi posameznih dela z ljudmi; aktivov in komisije za mlade v KS. Prireditev ob 30. obletnici bitke na Ključu Za dolomitsko področje je posebno pomembna bitka na Ključu, ki je bila 7. maja 1942. leta. Tega dne je italijanski okupator poslal na Ključ nad 8000 vojakov, da bi pregnali in uničili peščico partizanov, ki so jim postajali pred vrati Ljubljane vedno bolj nevarni. Po celodnevni borbi se je partizanom posrečilo prebiti obroč, italijanski vojaki pa so se proti večeru z mnogimi izgubami vračali v Ljubljano. V Zirovnikovem grabnu jih je čakala zaseda vaške zaščite - 28 fantov in mož iz Hruševa, Gaberja in bližnjih vasi. S prvimi streli so napravili zmedo med italijanskimi vojaki, ki so brezglavo bežali proti Ljubljani. Načrt, uničiti partizansko enoto na Ključu, se je tako popolnoma izjalovil. Dolomiti pa so takrat slavili prvo večjo zmago, v kateri so tesno sodelovali partizani in vaška zaščita. Krajevna skupnost Dobrova v spomin na ta zgodovinski dogodek praznuje vsako leto svoj krajevni praznik. Letošnjo 30. letnico pa bomo slavili s številnimi prireditvami, ki se bodo vrstile od 23.‘aprila do 7. maja. 23. aprila nas bodo obiskali pionirji prijateljske šole iz Mahična pri Karlovcu. V dopoldanskem času se bodo vrstila športna "tekmovanja v košarki, namiznem tenisu in malem nogometu. Ob 15. uri bo skupna proslava pionirjev šole Dobrova in Mahična v Zadružnem domu. Proslava bo posvečena hkrati tudi 30. obletnici Zveze pionirjev. V šoli pa bo odprta razstava šolskih izdelkov. 26. aprila bodo pionirji od 1. do 4. razreda imeli pohod k spomeniku Kurirček na Toško čelo. Pionirje bodo na pohodu spremljali člani Zveze borcev. 6. maja se bodo pionirji in mladinci udeležili pohoda Po poteh prijateljstva in spominov v Ljubljani. Na 5 km dolgo pot bo odšlo 115 pionirjev, 20 tabornikov pa na 10 km. Taborniški odred Franc Miklavec-Vinko bo na Ključu organiziral dvodnevno taboijenje. Udeležilo se ga bo okoli 30 tabornikov. Člani Zveze borcev bodo ob tabornem ognju pripovedovali spomine in dogodke iz narodnoosvobodilnega boja. Ob 20. uri bo v Zadružnem domu na Dobrovi razširjena slavnostna seja Sveta krajevne skupnosti. Ob tej priliki bo moški pevski zbor iz Brezovice izvedel koncert narodnih in partizanskih pesmi. Na bsch večjih vzpetinah bodo na predvečer krajevnega praznika goreli tudi kresovi. 7. maja bodo zaključne prireditve na Hruševem. Ob 8. uri bo improviziran napad vaške zaščite v Zirovnikovem grabnu. V akciji bodo sodelovali rezervni oficirji, teritorialne enote in člani gasilnih društev. Ob 11. uri bo v vasi na Hrušovem partizanski miting. V kulturnem programu bodo sodelovali recitatorji in združeni pevski zbori osnovne šole Dobrova, Horjul in Polhov Gra dec, moški pevski zbor iz Horjula, folklorna skupina Dobrova ter harmonikarski orkester glasbene šole Vič. Vsem udeležencem vaške zaščU te bodo podeljene Spomenice. Slavnostni govor bo imel predsednik Zveze združenj borcev občine Vič-Rudnik in republiški poslanec Stane Vrhovec. Po kulturnem programu bo veselica v organizaciji prostovoljnega gasilnega društva Hruševo. S prireditvami želimo poudariti pomembnost zgodovinskega dogodka ter obujati spomine na narodnoosvobodilno revolucijo. Dobrodošli na naših prireditvah! ODBOR ZA PROSLAVO KRAJEVNEGA PRAZNIKA DOBROVA Fedor Košir Množica ljudi, ki pospremi koga na njegovi zadnji poti, ne more biti pravo merilo njegove široke priljubljenosti. Vendar pa je 3. aprila prihajala k svežemu grobu šele sredina dolgega sprevoda, ko so bile poslednje počastitve že pri kraju. Tako se je večina le nemo poslovila od svojega dragega tovariša. Nepolnih 66 let je dočakal 25. 11. 1908 v Ljubljani rojeni in 31.3.1972 umrli Fedor Košir, pravnik, partizan, kulturni in športni delavec, predvsem pa topel in veder človek V stroki se je posvetil predvsem sodstvu, tako tudi med NOB, kjer je bil aktiven že od samega začetka (nosilec Partizanske spomenice 1941), bilje član narodne zaščite, septembra 1943 pa je odšel v partizane. Tu je deloval zlasti kot organizator vojnega sodstva in novega ljudskega pravosodja. Po vojni je bil najprej predsednik Komisije za ugotavljanje vojnih zločinov, kasneje pa je opravil še vrsto pomembnih nalog v svoji stroki. Kot kulturnemu delavcu in ljubitelju umetnosti mu je bila najbolj pri srcu glasba Bil je tudi aktiven član Akademskega pevskega zbora Kot športnik je bil predvsem smučar in planinec, na tem področju si je pridobil mnogo spoštovanja in zaslug zlasti kot dolgoletni predsednik Planinske zveze Slovenije. Ob vsej prezaposlenosti je ostal Fedor Košir vselej blizu ljudem in njihovim problemom, osti je aktiven p osnovnih družbenopolitičnih organizacijah vse do zadnjih let, ko ga je v zagonu njegovih humanih prizadevanj zaustavila bolezen na srcu, kateri je tudi podlegel. Znamenit pisatelj je nekoč povzel misel: Kadar odnese morje kos zemlje, je celine manj in kadar odide človek, je nas manj. Tako čutimo ob izgubi spoštovanega in dragega človeka Fedorja Koširja tudi mi, tovariši in prijatelji Že pred seminarjem so se dogovorili, da bodo uvodne misli v razpravo podali člani predsedstva, ne pa strokovnjaki izven ZM. Ta relativna noviteta je bila uvedena zaradi Zmanjšanja stroškov seminarja, večje sproščenosti udeležencev seminarja ipd. Seveda to pomeni po strokovnosti malo nižji nivo, vendar pa so vodje razprav s pomočjo strokovne literature precej uspešno vodili posamezne teme seminarja. Seminaristi so v prvi temi, metode vodenja sestankov in dela z ljudmi, posvetili pozornost predvsem vprašanjem informiranja, učin-kovistosti sestankov, in zajetju čim širšega kroga mladih k aktivnemu delu. V razpravi o drugi temi seminarja - vključevanje mladih v življenje KS — pa so mladinci iz naše občine usmerili svoja razmišljanja predvsem na volitve 73, na nekatere komunalne probleme in na ustavne amandmaje. Zelo jasno in odločno pa so poudarili, da mladina ni neka posebna struktura v KS, temveč mora svoje ustvarjalne sile usmeriti v reševanje tistih problemov, ki so skupni vsem, ne samo mladini. Najodločneje je treba nastopati proti vključevanju mladih v razne organe in forume samo zaradi njihove mladosti. Potrebno je najti pot do tistih mladih, ki razmišljajo o problemih svoje okolice in sedaj iz različnih vzrokov niso aktivno vključeni v življenje KS. Najbolj obširna pa je bila razprava o akcijskih programih. Svežih idej in začrtanih nalog je bilo toliko, da jih je nemogoče povzeti v tem kratkem zapisu. Zato naj naštejem samo nekatere osnovne načrte viških mladincev: volitve 73, razne oblike izobraževanja (strokovnega in družbenopolitičnega itd.), intenzivno sodelovanje med aktivi v športnih in kulturnih dejavnostih ter ne nazadnje nadaljevanje solidarnostnih akcij kot je bila akcija Golo. S. J. Zveza mladine Mladi Laščani po organizaciji kviza „Obramba socialistične Jugoslavije" ne mirujejo. Urejajo svojo sobo v zadružnem domu, bila je v precej žalostnem stanju. Nekaj razmajanih stolov in prav tako razmajanih miz je ves inventar poprej precej negostoljubne sobe. Pravijo, da bodo nekaj popravili sami, nekaj pa bo investirala KS. Slovesno otvoritev nameravajo organizirati v tednu mladosti. Za 1. maj pripravljajo izlet svojih članov na Krk. Športna sekcija MA Podpeč-Preserjc pripravlja v počastitev občinskega praznika tekmovanji v namiznem tenisu in krosu. V namiznem tenisu bodo tekmovale med seboj ekipe vseh prijavljenih aktivov iz občine. V krosu pa bodo tekmovali učenci in učenke viških osemletk. Za zmagovalce pripravljajo lepe pokale in priznanja. Prireditev bo zahtevala tudi nekaj finančnih sredstev, zato so se že obrnili s prošnjo za finančno pomoč na Občinsko konferenco ZMS Lj.-Vič-Rudnik, ki sicer nima sredstev v ta namen, vendar v primeru, da ne bi bilo nobene druge rešitve, bo zagotovila finančna sredstva za izvedbo tekmovanja. Komisija za Osnovne šole pri OK ZMS Lj.-Vič-Rudnik je že pred časom razpisala'tekmovanje v pisanju prostih spisov v čast občinskemu prazniku na temo onesnaženje zraka, vode in nasploh okolja. Odločili so se za tri naslove: Zraka! Vode!; Človek, narava in njun propad ter Človek - narave nikar. Po malo manj kot dveh mesecih je prišlo na občinsko konferenco več kot 20 spisov. Največ prispevkov so poslali učenci in učenke Zavoda za slepo in slabovidno mladino. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo tik pred občinskim praznikom. ♦ Mladinski aktiv Tobačne tovarne v Ljubljani je imel pred nekaj dnevi problemsko konferenco, na kateri so razpravljali o stanovanjski problematiki. Ugotovili so, da kljub prizadevnemu in uspešnemu reševanju teh problemov v njihovem kolektivu stanje še ni popolnoma rešeno in je treba pospešeno reševati tudi preostale težave v zvezi s stanovanji za zaposlene v njihovem kolektivu. Med nakazanimi rešitvami se je pojavilo celo mnenje, naj bi sredstva, namenjena za regres in rekreacijo, preusmerili v sklad za stanovanjsko izgradnjo. * Mladi iz Brezovice in okolice se letos še posebej prizadevno pripravljajo na praznovanje 27. apnla in 1. maja. V okviru novoustanovljenega aktiva ZM že tečejo priprave na proslavo v čast obeh praznikov. Seveda bodo na proslavo povabili tudi ostale občane in tudi njim pokazali, kaj zmorejo. Dokazali bodo, da ustanovitev mladinskega aktiva ni bila le muha enodnevnica. Udeležili se bodo tudi proslave v čast občinskega praznika na Golem. Zelje in načete imajo še dosti večje, vendar zaenkrat še ni urejen prostor, kjer naj bi se odvijala njihova aktivnost. S. J. Za socialno enakost slovenske žene: Najprej je oddala otrokove jasli... ... nato je vključila P stroj. Kraj: pri nas, čas: s — Foto: F. Modic Kidričev nagrajenec prof. dr. ing. Anton Kuhelj Tudi letos so bile 11. aprila svečano podeljene Kidričeve nagrade za najboljša znanstvena dela, nagrade Sklada Borisa Kidriča in nagrade za iznajdbe in izume. Kar dva Kidričeva nagrajenca delata na inštitutih v naši občini prof. dr. Lujo Šuklje in prof. dr. Anton Kuhelj, kije hkrati tudi naš občan. Pa' tudi številne nagrade Sklada Borisa Kidriča in nagrade za iznajdbe in izume so prejeli številni raziskovalci, ki delajo na Inštitutu Jožef Stefan, v zavodu za avtomatizacijo in drugod — torej inštitucijah, ki delujejo ta-korekoč sredi našega življenja. Pravzaprav je bil moj prvi stik z letošnjim Kidričevim nagrajencem — našim občanom — prof. dr. ing. Antonom Kuhljem vse prej kot razgovor o njegovih življenjskih znanstvenih delih - to je bil bolj privatni klepet, ki se je razvijal med telefonskim zvenenjem in telegrafskimi razgovori med njegovimi sodelavci. Prav takrat je namreč zaradi črnih koz odpadel mednarodni kongres matematikov, nekaj udeležencev pa je vendarle prišlo in jih je bilo treba sprejeti. Prof. Kuhelj - je dobil Kidričevo nagrado (to je mala slovenska »Nobelova nagrada") za življenjsko delo na področju mehanike. Kljub skorajšnjim 70 letom iz nagrajenca dobesedno sije življenjska moč in vre dobra volja. Pri tem vrhunskem slovenskem znanstveniku mednarodnih dimenzij dobi sogovornik občutek, da govori s srečnim človekom. Mednarodni ugled si je naš občan pridobil še posebej s svojimi prispevki o teoriji elastičnosti lupin. V znanstvenih delih prof. Kuhlja s področja elasto-mehanike se neposredno odraža tudi njegova samobitnost pri pionirskem konstruiranju naših prvih šolskih športnih in turističnih letal. Sicer je pa letalstvo njegova »bolezen". Prvič je letel nad nekimi vinogradi v zagrebškem predmestju in odtlej ga strast ni več popustila, še danes, pri sedemdesetih, rad poleti nad oblake. Na letališču pa kot bi bil doma. Ogleduje letala, svetuje mladim, ocenjuje, pa tudi pozorno posluša, saj se je sodobna letalska tehnika že izmuznila obsegu njegovega znanja. Raziskoval je tudi na področju hidravlike. V številnih sl oven škili hidrocentralah je vgrajen delček njegovega znanja. Pomembnost njegove sijoče dejavnosti so priznala naša društva s častnim članstvom, predsednik republike pa z visokimi odlikovanji. P. L. ! * i ■ 3 Za nekatere bogato, za druge sušno obdobje V kratkem bo četrta seja občinske konference ZKS Ljubljana-Vič-Rudnik. Za delo občinske organizacije Zveze komunistov bo ta seja predstavljala pomemben dogodek. Ne le zato, ker bo pomenila delovni dogovor celotne občinske organizacije za vnaprej, temveč tudi zato, ker bo pomenila tudi obračun dela doslej, natančneje, za zadnje pol leta. Ta obračun bo za celotno občinsko organizacijo prav gotovo dokaj obetajoča napoved ponovnega afirmiranja Zveze komunistov, saj je bilo zadnje pol leta v večini organizacij plodno obdobje. Seveda je tu treba reči, da plodno obdobje zato, ker so organizacije v tem času uspele vsaj do neke mere preboleti omrtvelost preteklih let, opraviti z malodušjem ter začele gledati naprej z bolj optimističnim pogledom. Vemo pa, da je leta prav malodušje odigravalo pomembno vlogo v aktivnosti članstva. Zadnje pol leta pa je pokazalo še nekaj: v posameznih primerih v občinski organizaciji ne gre za donedavno neaktivnost kriviti le malodušje, češ, saj Zveza komunistov danes nič več ne pomeni, temveč gre za pojave, do katerih se bo občinska konferenca na tej seji morala opredeliti. Gre za primere organizacij ZK, ki ne le, da za šest mesecev nimajo pokazati nikakršnega delovnega uspeha, temveč se v teh šestih mesecih niso uspele niti enkrat samkrat sestati. Gre za organizacije, pri katerih je ostal vsak poizkus ponovne aktivnosti s strani komiteja občinske konference brezuspešen; mimo katerih je šel celo najpomembnejši dogodek v zadnjih letih v Ljubljani - referendum za samoprispevek. Kaj s takimi organizacijami, kakšen odnos zavzeti do njih — bo konic-renca morala dati odgovor. Kdo je odgovoren za »nepolitičen" odnos do naše družbene stvarnosti teh organizacij? Ali lahko ža to okrivimo samo vodstva - sekretarje, s katerimi je bilo doslej kljub različnim poskusom nemogoče navezati stike? Kaj verjetno da ne, saj bi sc komunisti lahko sami sestali, brez sklica vodstva, se dogovorili o nalogah ter sc povprašali, če vodstvo še zasluži njihovo zaupanje. Kakršnokoli stališče bo občinska konferenca zavzela, najbržpa bi se moralo to na področju Ljubljane obravnavati enotno, jasno je eno: takih komunistov, takih organizacij Zveza komunistov ne potrebuje, saj ji edinole ugled spodkopujejo. In take organizacije, čeprav so osamljeni primeri, so v občinski organizaciji. Med njimi je tudi organizacija ZK na eni izmed »p1 V obč*-: torej na področju, kjer čakajo Zvezo komunistov ■ jše naloge. M. Z. I S ! % %%%%%%%■ Nadomestne volitve odbornika Ing. Roman Klemenc, čfl j zbora delovnih skupnosti, ]e. * lastno željo ob soglasju skupščine razrešen mandat* činski skupščini, ker odW drugo službeno mesto. Skup tako razpisala nadomestne V“J| ta zbor v 37. volilni enoti avtomatizacijo. I Zveza komunis| ROB PRI ,0i VELIKIH LAŠCAHjK V krajevni organizaciji munistov Rob pri Velikih T' bodo v kratkem pomlatMIt' vrste s sedmimi novimi čla^T* šteje organizacija 18 č lanov T« in 75 leti starosti. Ker so p^r’ kandidati za sprejem v Z^P ljudje, si obetajo v Robu znffJ živitev v delu ZK. f1 tc ustanovljen f, OBČINSKI AKTIV* MLADIH KOMUNIST V minulem tednu se je na P komiteja občinske konterca, Ljubljana Vič-Rudnik sestale^ dvorani skupščine občine dvajset mladih komunistov1! nizacij ZK v občini, ki se 3Č bodoče posluževali aktiva komunistov kot ene izmed oblik svojega družbenopoiT udejstvovanja. Na svojem P’j,, ustanovnem sestanku aktiv* ' pogovorili o vlogi takega a*' pu^uvuilll U VIU£1 Ulivvg,** ji bodočih nalogah. Za sckicM ^ va so izvolili Franca ZalaC* jevne organizacije ZK setje, za elane sekretariata p* j. juicn vero iruiiuu, mana, Vlastimira Bona,'D13* ^ in Ota Comina. EVIDENTIR AN J]Lst MOŽNIH KANDIDAT« V teh dneh bo v organizacj f nhČini zaključeno cvid",]:.. v občini zaključeno cviu-aj, možnih kandidatov za repne ko«1!, Ob tem je treba reči, da mezne organizacije razpn* jj možnih kandidatih z izreoPC; vomostjo, žal pa so tudi ^ to evidentiranje sprejele K J zlo ali pa o tem sploh p i pravljale. IZ DOSEDANJE Ejlf? -TRI ORGANIZAOf| Krajevna organizacija Z . Cesnik je bila do nedavna g ^ organizacija ZK v občin" j" 179 članov. Ker je praksa*^ letih pokazala, da so tako ¥ {| ganizacije neučinkovite, dnj veliki organizaciji praktičn ^lj goče spremljati aktivnost Pp, nih komunistov, so se ho^iši organizacije pred dnevi “Tiffa formirajo iz dosedanje enf^fPi nizacije ZK. Za sekretarja jjse cije Milan Cesnik I je bil Janžekovič, II - Janez b ji tretje Milan Štrukelj. Hi OBČINSKA UPRaV IMA AKTIV Razprava na ustanovne ^ ku aktiva ZK občinske VY p U bil konce marca, je pok^igdi komunisti doslej pogrešal1^ vi rano aktivnost ZK v obe' cini .c,.. .,..,: ... ... *konr, n. vi. Sestali so sc po letnem predahu. V r skb' ol NASA KOMUNA,^ Glasilo občinske p, SZDL Ljubljana-Vič-R"(ji haja mesečno. Urejata ji M ski svet častni Prc .ani Josip Vidmar in bor: Milovan Dimitr1,:veiA? Habjan Slavo Kobe, han in Sandi Sitar (g* govorni urednik). Ur^p, uprava Ljubljana, tel. 20-728, tekoč. 501-8-349/3. Rokopisi čarno. Tiska Tiskarn* pravice v Ljubljani. ==ail|F=cP=^PS S. • A S\ V 033 toŠZMJA /Q73-> /V^/Y Srečanje internirancev na Turjaku ilv^ ^‘jo 9. aprila 1972 so se v Cini. * ^adminega doma na Tuija-“ m Sle''a'i bivS politični interniranci P »»Pomiki s področij ZB NOV Ve-[j *n ^"I^a*c ter 5c t*cset'h KliuK**11 združeni borcev NOV. v{i,Jr“ rtoi nenui dežju se je zbralo 1 |jr oseb v slavnostno okrašeni ili ^'aru. na čelu so bili štirje dru-A -Jr1 .Prapori ZB NOV. Predsednik ^ansije 2a internirance pri občin-°dbor ZZB NOV Ljubljana •dnik Ljubo Tiplič se je spo-dela in borbe aktivistov za 4h0k!^nis1obilipofaslugicdo' [orj ‘1 “dajalcev izročeni okupa-JSk« jih je stlačil v zapore in ta-Ca> kjer je bila povsod enaka lika: nečloveško duševno in telesno z lakoto in :no sežig v kre- 'zčrpavanjc a*11?, delom, končno sežig v mc-1 f3tera°i^u' kratko je orisal ncka-10 aborfej3 dogajanja v zaporih in tip, ^>h doma in širom po svetu, j ij,'so fašistični rablji trpinčili svoje . ttera6' ^dino trdna vera v svobodo, Ito y Polom sovražnika in trdno za-I, c.r/JC v novo življenje v osvobojeni in irivV?'* 50 bile sile, ki so ohranile or s, ^enju izmučen^ internirance. Lkn ,,iCaniu ie prisostvovalo okrog nuUCcnccv višjih razredov osnovne ni ilertn ^e'‘kih Laščah in na Turjaku. 'i»kih k ° recitaciie 'n t125*0?' Pev' Ijfei:. zborov pod vodstvom upravi-,1 »SL?novn« 5ole Velike Ušče tov. ;,*članvbCa' N* zboru izvoljena tri-'rfHaj«4 delegacija je položila venec lgtaznF0ni<:nik Padlim na Turjaku. V foliknt' ,*e. PdSla tudi do izraza že _ Zahnii rat Dražena zahteva, da mora t.stoi?A?a Nemčija po že dolgo ob-V- čatj zakonskih določilih izpla-L-ifaiktiA ^kodnino Jugoslovanom za efl knitej|no ".“‘'j6- ki 50 8a na naj* hliintcJ- nadin izvršili Nemci nad ; ^"ranci. jO ni obun,nem razpoloženju so zbra-jVfko dnk 5Pomine na preteklo tež-ffi Srejj. ■ P° zaporih in taboriščih. vt Vseh „)e J® uspelo v zadovoljstvo 01 ^ ? V po.uk.mtodini'16 [jjp ino sledila izvajanju. [ LJUBO T1PL1C „ raM so se borci ® Koleziji izaciip1 J?nferenca krajevne orga-,-.jevv^Kolcz,ja, k, je bila fb. ayzočih • em Pogledu zadovoljila, lanov. Je bil° Preko 60 članic in p«}iudnem'i^?drcj Škerla vaj je v po-^olitij Predevanju orisal svetovno lo^roka di»lt,l^acii°- Razvila se je (»rano jn t .^iia, ki je zajela vso dvo-OTPredavati.ii Zaključena z obljubo čl Ostanku i?’ ,^a bo na prihodnjem o^ovn 0’Kl bo skllean v ta namena »v^Jug^gdročal o politični situaci- V^ato Poro!*'1? Rado Stepišnik je )l‘7ali ej” b,I» Poverjeniki, ki so po-»Vi^80 nah»lno, in Izpolnili razne |(>, ndn°. da mf' z Poročila je raz-t V mi'" a organizacija 380 čla-} ^Prlo 8 koledarskem letu je d* ?a1rili venec i!!ov’ vsakemu smo po-tP\ društven ir-0 rrrgarrizirali spremstvo / * ^družen!!! Praporom. Č ?®nia v p i® s sodelovanjem zdru-sri?® običai^T1 Priredilo vsako- d , ’ V katcri J® bdo Po-'■ n^lja ^A^izarrijo. Konferenca l|| 2Cl|a potrebna'"1 b° P°stala orga' .odobravanjem je | »g predsednik", ^ 'u rv.,m. l>aro,inPOno.vno odlikuje z bil narodnn°n0u no odlikuje z re- bit"'>» njem, si je kmetijska služba zadala leta 1972 kakor tudi M", < slednja leta nalogo, da se poveča količina in kvaliteta senii L-travnatem svetu, kajti le tako bo možno dvigniti tudi proizvodu) flj A mleka in mesa. Eden izmed dveh medvedkov, ki so ju otroci tako nepf^ ^ preselili iz domačih gozdov v človeško okolje. S posnetka* ^ za Našo komuno prispeval Jože Jakša, Iška vas 82, je vide ^ naročju Angelce Zalar, matere enega izmed najditeljev, p1* počuti. Kemijski inštitut Borisa Kidriča je pred kratkim praznoval petindvajsetletnico svojega obstoja in ela. Konec decembra 1946 ga je ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti, pobudnik za stanovitev pa je bil Boris Kidrič, prvi predsednik slovenske vlade po osvoboditvi. !5 let Kemijskega inštituta Boris Kidrič ■ rnrMM000**wrr**jrw0******WM*0rM***f*MMMS* ■ Boris Kidrič je tudi poskrbel, da Jc inštitut kmalu preselil iz rommh prostorov, ki mu jih je v 1 ,^u nudila Akademija, v novo >radbo na Hajdrihovi cesti 19. Že torei> v prvih letih povojne | aoitve, ko so bila v ospredju pe-1 * vPrašanja obnove in najtežje ,e etape v gospodarskem razvoju je Boris Kidrič, ki je sam 'ral kemijo na ljubljanski uni-’ ’ *Poznal, da si brez raziskoval-h .i7C a n' mt>S°oe zamisliti traj-e.. ,n?jnskih uspehov. Položil je elJ štirim raziskovalnim inštitu- času je inštitut utrdil najprej zveze z Univerzo oziroma njeno Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo. Ta je s pomočjo Republiške izobraževalno skupnosti prevzela tudi del materialnih bremen za nekaj njegovih oddelkov, ki predstavljajo hkrati učno bazo za vrsto predmetov iz študijskih načrtov kemije in kemijske tehnologije. Nato pa je pridobil kot soustanovitelj Konzorcij kemične in njej sorodne industrije, ki se je obvezal, da bo precejšen del Inštituta trajno zaposlil za raziskave problemov, pomembnih za izboljšanje in Kemijski inštitut Borisa Kidriča šteje danes okoli 120 sodelavcev, med katerimi je četrtina raziskovalcev, raziskovalno delo pa poteka v enajstih raziskovalnih skupinah. Med njimi si je nesporno največji znanstveni ugjed in uspeh pridobila skupina, ki jo vodi prof. dr. Dušan Hadži in ki se z enim delom posveča osnovnim raziskavam strukture in dinamike molekul, z drugim pa analizi kompleksnih oiganskili substanc za potrebe industrije. Druga velika skupina, ki jo vodi Vizovišek, se ukvarja s jonski inštitut „Boris Kidrič". Foto: F. Modic dan U*3^an‘’ k' mimo Univerze nJ rj acs Podstavljajo osnovo, na ka-‘ Ocigoče graditi naprej in ki so lo v ^os*cj opravili pomembno o|, , s°delovanju z Univerzo ši-h k":0 Za vzgojo novih raziskoval-r «rov. v sodelovanju z gospo-O Pa se trudijo, da bi cim Prenašali nova znanja in Znanja v podjetja. trim Hi -i0 Je prehodil Kemijski inrtu ■ orisa Kidriča v preteklih ^ajsetih letih, ni bila niti lah-Ba ‘"ravna- Okoliščine, ki jih pri-i'11 [je “vPPdarsko slabo razvito za-0 las -i i. spremembe, ki smo jih aaciie Vc*' 'n Kritične finančne čavai’ 5 Katerimi se jc občasno 'rbn r ’ s.° močno vplivale na nje-* in razvoi. Zlasti na ie bila „ 1,1 »azvoj. Zlasti pa jc bila ^ tnovai?a,- sta'nost v programskih ut iveč tež-1Sta’ mU je Povzročala H Mogoče, da je najtežav-Ijufale bm°b^ ralnto in da ne bodo 'fcnibe ugodnih posledic spre- loV.ttU jih je prinesel konec m začetek 1971. V tem razširjenje produkcije in za ta namen zagotovil ustrezna sredstva. Konzorcij sestavlja danes osem tovarn: LEK Ljubljana, KRKA Novo mesto, SALONIT Anhovo, SAVA Kranj, Tovarna organskih kislin 11. Bistrica, KOLINSKA Ljubljana in obe tovarni premaznih sredstev: HELIOS in COLOR. Z opisanimi spremembami ki jih bo najbrž nova Raziskovalna skupnost Slovenije s svojim prispevkom za družbeno najpomembnejšo raziskovalno tematiko še dopolnila, se predvidoma ne bo samo povečala stabilnost inštituta, tako da bo dobilo raziskovanje trajno usmeritev in oblike deb. Ustvarila se je tudi prilika, da se srečujeta na inštitutu ob raziskovalnem delu učitelj s fakultete in inženir iz tovarne, kar mora ob ustrezni klimi ugodno vplivati tako na oblikovanje kadrov, ki rastejo ob raziskovalnem delu, kot tudi na take oblike in smeri dela, ki bodo 'dajale tako nove pobude za osnovne raziskave kot dobre' rezultate za hiter in uspešen prenos v industrijsko prakso. a , ®v<-ne olajšave ®®brtnike 4ti, j’ stKhulirala razvoj nekaterih o .“Pečina občine dodala občine dodala občanov tri nove tte, davKih...................... v davčne olajšave k k dveh !'°Hi a*' rekonstrukciji, v "t ža go«ile,lh v primerih, ko ,llEaznačaj^StV0 Pretežno turistič- Obrtnikom, ki vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, se prizna posebna davčna olajšava in to v naslednjih dejavnostih: mizarstvo, elektromehanika, pranje in mazanje motornih vozil, brivstvo, frizerstvo in gostinstvo s turističnim značajem. Obrtnikom - začetnikom se prizna v prvem letu 40 % davčna olajšava, v drugem letu pa 20 % in to v I Brez°v ŠAMPON v i>'! i Sok. !ka narta 'n Vonj breze, , ne8ovani lasje. brez Prhljaja. brezov šampon naslednjih dejavnostih: inštalater-stvo, zidarstvo, krovstvo, tesarstvo, sobpslikarstvo, pleskarstvo, mizarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, pranje in mazanje motornih vozfl, krojaštvo in šiviljstvo, čevljarstvo, brivstvo in frizerstvo, gostinstvo s turističnim značajem. Gostinstvu ali drugi dejavnosti se prizna, daje turističnega značaja, če je vsaj 70 % dohodka doseženo na ta način. Davč-na olajšava se v vseh naštetih primerih uveljavlja s posebno vlogo, ki sc skupaj z dokazili priloži davčni napovedi. SaS Tri novosti Ilirije Se ta mesec bo tovarna Ilirija naredila na našem tržišču spet enega svojih „boomov“. Na trg nameravajo dati tri nove izdelke. Nova kolekcija za sončenje PAN SOL je kljub tujemu imenu v celoti proizvod Ilirije. Kolekcijo, ki vsebuje mleko, olje in kremo so pripravili v lastnem razvojnem laboratoriju in so zato porabili sorazmerno veliko časa, kar bo očitno tudi na kakovosti. * Gospodinje pa se bodo razveselile novega sredstva za nego umetnih talnih oblog, linoleja, stragulc itd. Nov izdelek nosi ime CLAREX PLA-ST1C in je tudi tovrstni domači izdelek. Na našem trgu so se doslej pojavljali le uvoženi izdelki te vrste, predvsem slovite firme Jehnson. Ili-rijino novo loščilo pa bo po kvaliteti enakovredno izdelku te svetovno znane tovarne. Novo loščilo je zelo obstojno, elastično in odporno, moč pa je po njega uporabi očistiti tla z mokro krpo. Na tržišče pa bo prišel tudi novi ADUT. Nov zato, ker so mu izboljšali strukturo in s tem tudi zelo dvignili kvaliteto. Novi ADUT bodo prodajali po isti ceni kot starega. M. D. vključuje poleg tehnologov tudi biologa in kemika. Skupina, ki jo vodi mag. Bojan Držaj, se posveča aktiviranju bento-nitov in študiju lastnosti bentonitov in drugih snovi z veliko specifično površino. Bogata nahajališča bento-nitbv imamo v okolici Celja in so z vidika razpoložljive surovinske osnove raziskave, ki potekajo, močno pomembne za eksploatacijo tega našega naravnega bogastva. Preostalih 6 skupin dela izključno po programih, ki so bili dogovorjeni s štirimi članicami Konzorcija. Tako delata dve skupini, ki ju vodita dr. Jernej Jernejčič in ing. Vladimir Kosi, na nalogah, ki so zanimive za razvoj azbestnocementnih izdelkov v tovarni SALONIT, Anhovo. Drugi dve skupini študirata pod vodstvom dr. Borisa Zupančiča in mr. ph. Helene Sočič sinteze in izolacije fiziološko aktivnih substanc za tovarno zdravil LEK. Slednjič delata dve manjši skupini še na področju biološke sinteze organskih kislin za Tovarno organskih kislin vil. Bistrici in na področju tehnologije živil za KOLINSKO, tovarno hranil v Ljubljani. Prof. dr. ROMAN MODIC Priznanje »Katrci« Gostilna ,,Pri Katrci“ Metke Kumelj v Rožni dolini je dobila pred kratkim pomembno priznanje: The Anglo-American tourist Service association. ,,Katrca“ sije to priznanje prislužila zlasti med kongresom IFIP 72, ko so jo obiskovali razni tuji gostje - udeleženci tega kongresa. SaS § * S S 5 l (S* * s B« * * * * * * * i * * * * * * * * S * * * Postavimo zelenega moža! Varstvo okolja postaja ena osnovnih zahtev in pravic sodobnega človeka. Takrat, ko človek še ni bil obkrožen s sodobno industrijo, to vprašanje praktično ni prihajalo v poštev. Sodobna industrija pa ima tako škodljive sestavine, ki jih mora nekje in na nek način uporabljati in odlagati, da postajajo nevarnost za vše živo in tudi za njega tvorca - človeka. V naši občini na (ne)srečo nimamo veliko take industrije, ki bi ogrožala okolje. Na srečo smo še vedno pretežno kmečka občina in to nas rešuje pred sodobnimi nalogami. Pa vendar se z onesnaženjem in uničevanjem okolja srečujemo tudi mi. Tako na primer dobivamo iz sosednje vrhniške občine precej onesnaženo Ljubljanico. Ribe, ki zaradi odplak vrhniške usnjarne poginejo, so najmanj spričo turistično - rekreacijske škode, ki jo povzroča umazana Ljubljanica. Menda o nekoč čudovitih potočkih - Gra-daščici in Malem grabnu ni treba posebej govoriti. Zlasti v spodnjem toku sta postala industrijska kanala. Primestni gozdovi, ki jih je v naši občini obilo, se spreminjajo v grozljiva smetišča ostankov potrošniške civilizacije. Gozdiči za Tovarno plutovinastih zamaškov, del Krima, Rakitna, Rožnik, barjanski kanali se spreminjajo v greznice najhujše vrste. Sotišča v Hauptmancah na Barju so izropana - in ropajo jih še naprej. Edinstveni naravni spomenik razprodajajo v plastičnih vrečkah in za ,,zdravilne" toplice nekje na jugu države. Zelenice, ki nam jih podjetje Rast in Mestna skupščina prodajajo v statistikah kot ,.zelene površine" v zameno za podrto drevje, so (z redkimi izjemami) popolnoma zanemarjene in ne-vzdrževane. Ne bo odveč, če znova omenimo tudi Tivoli, ki ga mislijo okrniti z betonskimi plavalnimi bazeni in z večpasovno cesto. Varstvo okolja zahteva tudi minimalni umik v stanovanjskih naseljih. Sprašujemo se, s kakšno pravico občinska skupščina dovoli, da sredi naselij obrtniki razbijajo na dvoriščih, da odpirajo nove vinotoče najnižje vrste, tam kjer so se občani celo pismeno izražali proti odprtju. Menda se bodo kmalu javno začeli ljudje spraševati, kako se zaščititi pred največjim smetiščem Ljubljane na Cesti dveh cesarjev. Problemov v zvezi z varstvom okolja v naši občini je torej na pretek. Menimo, da bi bilo prav osvojiti predlog skupnosti za varstvo okolja, da namestijo slovenske občine posebnega človeka - zelenega moža — ki bi skrbel samo za varstvo okolja. Zamisel, ki bi jo velja bi jo veljalo podpreti. Pavel Karlik * 5 H ! I N V 5 S s s IGO jeseni pod novo streho problemi kemije in tehnologije sintetičnih velikih molekul, ki so postale z umetnimi tvorivi iir sin te t-skimi vlakni v zadnjih desetletjih tako zelo pomembne. Tudi tu je del raziskav posvečen temeljnim problemom sinteze in lastnosti novih tvo-riv, del pa raziskavam za potrebe industrije, ki se na tem področju pri nas vse bolj širi. Tretja večja skupina dela na novih metodah za analizo anorganskih snovi in posreduje svoje rezultate ne le strokovni javnosti s članki in razpravami, ampak daje svoje znanje prav tako na razpolago gospodarskim organizacijam, zlasti kadar gre za težje probleme, ki jih le-te s svojimi sredstvi niso vedno sposobne same rešiti. Skupino vodi prof. dr. Sergej Gomišček. Pred nedavnim seje iz prejšnje izločila in osamosvojila skupina, ki jo vodi prof. dr. Milan Dular in ki se posveča problemom varstva okolja, posebno zagotavljanju in očuvanju kvalitete izvirov uporabne vode in očiščevanju odpadnih vod. Skupina jc organizirana interdisciplinarno ter Čeprav so na terenu bodoči temelji nove proizvodne hale Industrije za gostinsko opremo komaj dobro zakoličeni in zemeljska dela še niso v teku, računa kolektiv tega podjetja z vso resnostjo, da bo že do jeseni zgrajena njegova nova proizvodna hala v industrijski coni naše občine. Vztrajna rast tega kolektiva iz skromnih začetkov v malem obrtnem podjetju do industrije, ki sedaj zaposluje 313 delavcev in ki namerava letos ustvariti 6 milijard SD dohodka, nas prepričuje, da bodo tudi v tem uspeli. Kaj pri IGO proizvajajo, nam pove že ime: vse vrste gostinsko opremo, za hotele, bolnišnice, samopostrežne in druge restavracije, ladje, šole, slaščičarne, za potrebe naše vojske itd. Ta oprema lahko svojo vsebino ogreva ali ohlaja. Že takoj na začetku tega zapisa lahko povemo, da na tem področju IGO v Jugoslaviji nikakor ni brez konkurence, nasprotno, konkurenca je celo zelo ostra. Vendar pa jc podjetje, ki ga opisujemo, v njej uspešno, kar kaže vrsta že opravljenih del ali šele sklenjenih pogodb, ki zajemajo vso državo od Kranjske gore do Ohrida. Tu je IGO opremil s svojimi proizvodi celo vrsto hotelov najvišjih kategorij, tako po jadranski obali od črnogorske do slovenske, kot po notranjih krajih Jugoslavije z glavnimi mesti republik. Od večjih del v letošnjem letu pa naj omenimo opremo hotela ,,Sajmište“ v Skoplju, „Palas“ v Petrovcu, „Brioni“ v Puli, ,,Kekec" v Kranjski gori, Avto-moto hotel v Petrovcu na morju in objekt hotela ..Toplice" na Bledu. ,,Letnica" v Ohridu in avtobusno postajo v Šibeniku. f IGO pa posega s svojo dejavnostjo tudi preko državnih meja, tako je v preteklem letu opremil znano zdravilišče v Piestang v CSSR, v tem letu pa bo opremil hotel ob Vrbskem jezeru v Avstriji. Seveda odloča v jugoslovanski in meddržavni konkurenci najprej kvaliteta. Poslovni uspehi, ki jih ta kolektiv dosega, jo vsekakor potrjujejo. Potrjujejo jo tudi mnoga priznanja, zlasti lansko posebno priznanje JLA in letošnje priznanje sekcije jugoslovanskih kuharjev, ki so na svojem kongresu marca 1972 na Bledu na ta način počastili 20 let prizadevanj in uspehov podjetja IGO. Poudariti velja, da IGO ni le izdelovalec, marveč tudi projektant in montažer svojih izdelkov. Odveč bi bilo pripisati, da je tudi njihov garant in vzdrževalec. Njihovi izdelki nastajajo po lastnih ali priloženih načrtih, izdelujejo pa tudi standardne izdelke na zalogo. Za ljubitelje številk naj še povemo, da so računi pokazali leta 1970 4,4 milijarde SD dohodka, leta 1971 so zabeležili skok na 5,9 milijarde, medtem ko planirajo letos preseči 6 milijard SD. Od leta 1970 na 1971 so zabeležili tudi porast skladov od 2.300 na 3.700 din na enega zaposlenega. Lansko poslovno leto je bilo še posebej ugodno, saj so v primerjavi z letom poprej zabeležili povečanje proizvodnje za 32 %, medtem ko so proizvodni stroški v tem času narasli le za 13 %. Tolikšen uspeh so dosegli ob neprestanem izboljševanju tehnologije in organizacije dela, s tem pa so zmanjšali proizvodne stroške. Spremenili so tudi izbiro oz. vrsto svojih izdelkov. Menda delavci po preselitvi v modem i obrat sami ne bodo mogli verjeti, v kakšnih razmerah so dosegali takšne uspehe. Sedanje stanje, ki pa bo kmalu preteklost, kaže stare, nefunkcionalne, dotrajane ibin predvsem pretesne prostore, v katerih so ljudje drug drugemu napoti, zlasti še, ker so njihovi izdelki razsežnih dimenzij in ker tudi material in transport s tem zahtevajo mnogo prostora. K tem neugodnim pogojem moramo dodati še razbitost podjetja, ki ima v svojem sestavu kar tri obrate, v Ljubljani v Trnovskem pristanu in Gradaški ter v Velikih Laščah. Medtem ko bodo po preselitvi v industrijsko cono prva dva obrata opustili, bodo z delom v Velikih Laščah nadaljevali in nameravajo svoj tamkajšnji obrat še povečati in mu zaupati nove delovne naloge. IGO zaposluje pretežno mlade ljudi in v proizvodnji izključno le fante in može. Kadrovska struktura še ni takšna, kot bi si jo bilo mogoče želeti in kot jo vse zahtevnejši trg tudi vse bolj terja. Vendar se postopno izboljšuje, razen vajencev ima podjetje tudi štipendiste na srednjih in visokih šolah, tistim delavcem pa, ki se nadalje šolajo in izredno študirajo, na razne načine pomagajo. Za mnoge panoge, ki prihajajo pri IGO v poštev, pa obstoječe šole ne dajo ustrezne izobrazbe. Za te si morajo v podjetju kadre sami priučiti. Ko smo povprašali predstavnike podjetja še po razmerah v kolektivu, so nam iskreno povedali, da so bila njihova dosedanja prizadevanja skoraj izključno posvečena uspešnosti v proizvodnji, saj je ta uspešnost tudi pogoj za vse drugo. Na drugih, področjih pa bo potrebno še marsikaj storiti. Samoupravljanje je sicer zastavljeno v svoji celotni shemi, njegovo zavestno uveljavljanje na vseh področjih pa je seveda dolgotrajen proces. Razen samoupravnih organov je dokaj aktivna tudi sindikalna oiganizaeija.Med tremi stotinami delavcev je le peščica organiziranih ko-munistov. Na tem področju nameravajo Začeti od začetka - ker je dosti mladih delavcev, pri teh. Mladinski aktiv ima vse pogoje, da zaživi in začne z delom. Nobenega resnejšega zadržka ni, da bi podjetje in njegov kolektiv, ki sta dosegla tolikšne proizvodne in poslovne uspehe, ne dosegla tudi enakovrednih uspehov na drugih področjih. Skorajšnja preselitev v novi obrat bo k temu vsekakor pripomogla. SaS Posnetek, ki bo kmalu preteklost. Podjetje IGO je odkupilo na območju industrijskega rezervata naše občine 21.000 kvadratnih metrov za gradnjo nove proizvodne hale in pripadajočih objektov. Pri gradnji bodo uporabili montažni sistem, tloris poslopja bo zajemal 63 x932m, kar predstavlja ca. 5800 kvadratnih metrov. S proračunskih zborov volivcev TRNOVO - predlog proračuna občine za leto 1972 sprejet, s tem da se nerazporejena finančna sredstva v predlogu proračuna porabijo za urejevanje makadamskih cest in za rekonstrukcijo v 5-letnem programu predvidenih cest (Švabičeva, Borsetova itd.); - da se v proračun občine za leto 1972 vnese znesek 5000 din za preureditev prostorov TV Partizan v Trnovem in 2400 din za redno vzdrževanje stavbe TV Partizana; - da pristojni občinski organ zahteva od podjetja IGO, da vzpostavi v prejšnje stanje zelenico ob Trnovskem pristanu, ki so jo delavci IGA uničili in napravili iz nje pravcati kolovoz; - da pristojni organ občine predlaga mestni skupščini preimenovanje slepe ulice, ki gre iz Opekarske na Borsetovo ulico; - da pristojna služba občine izda nalog komunalnemu podjetju Vič za posipavanje vseh makadamskih ulic na območju KS Trnovo; - da pristojna služba poostri kontrolo odlaganja smeti in krivce ostro kaznuje (zlasti ob strugi Gradaščice in ob Cesti dveh cesarjev). BRDO-BOKALCI - predlog proračuna občine za leto 1972 je bil sprejet z zahtevo, da se KS Brdo odobrijo še dodatna finančna sredstva za ceste, kanalizacijo itd., skratka za realizacijo investicijskega programa; - da se zagotovijo finančna sredstva za rekonstrukcijo ceste Brdo-Bbkalci, za ureditev jarkov in pločnikov; - volivci zahtevajo odgovor, zakaj AK Barje odtujuje družbeno lastnino — zemljo privatnikom, ki na njej črno grade hiše brez kakršnekoli gradbene dokumentacije. KOZARJE - predlog proračuna občine za leto 1972 sprejet, s tem da se v proračunu zagotove finančna sredstva za asfaltiranje dela Kozarške ceste; - da se do tacije za KS Ko zarje povečajo s sredstvi za adaptacijo gasilskega doma oziroma za ureditev skladišča za potrebe NO; - da pristojne občinske službe posredujejo pri Elektro Ljubljana -mesto, da se območje KS Kozarje priključi k območju mesta. (Nujno potrebna gradnja novih transformatorjev za ojačanje obstoječe električne energije); - da se čimprej organizira gradnja trgovine in uredi prepotrebna kanalizacija. VELIKE LAŠČE - predlog proračuna občine za leto 1972 je bil sprejet brez bistvenih pripomb in predlogov. ROB - predlog proračuna občipe Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1972 je bil sprejet z naslednjimi zahtevami — predlogi: - da se KS Rob nameni v proračunu še 10.000 din za dokončno dograditev vodovoda v vasi Pečki; - da se v proračunu zagotove v letošnjem letu tudi finančna sredstva za rekonstrukcijo ceste Rašica-Rob; - da se v proračunu nameni del sredstev za gradnjo doma družbenih organizacij v Robu; - da se za gradnjo vodovoda za naselje Rob dodeli znesek 20.000 din; - pristojni občinski organ naj zahteva, da komunalno podjetje Vič redno vzdržuje cesto Rob-Krvava peč, s tem da določi za z7 km dolgi odsek stalnega cestarja. TURJAK - predlog proračuna občine za leto 1972 je bil sprejet s predlogom, da se KS Turjak v letošnjem proračunu zagotovijo še sredstva v višini 10.000 din za ureditev krajevne poti v Čatež in za popravilo pokopališča v Turjaku znesek 15.000 din. ŽELIMLJE - predlog proračuna občine za leto 1972 je bil sprejet soglasno in brez pripomb, vendar s pogojem, da občinska skupščina zagotovi nekaj finančnih sredstev za rekonstrukcijo ceste Želimlje-Rjava gorica; - da se takoj začne s postopno rekonstrukcijo ceste Želimlje -Pijava gorica, s tem da se najprej odstranijo nepregledani ovinki, ki povzročajo prometne nesreče (od članov občinske komisije zahtevajo ogled ceste). ŠKOFLJICA - predlog proračuna občine za leto 1972 je bil soglasno sprejet s predlogom, da skupščina občine iz nerazporejenih sredstev za dejavnosti KS dodeli 40.000 din KS Škofljici za ureditev kanalizacije; - skupščinski organi in komisija za KS naj prouče možnosti zagotavljanja stalnih finančnih virov KS, da ne bi le-te životarile zgolj od dotacije iz proračuna občine; - da se takoj uredi numeracija hiš v Škofljici, ker je že blizu polovica vseh hiš na Škofljici brez potrebnih hišnih tablic in številk; - da pristojni organi končno uredijo križišče v Škofljici na prehodih za pešce z svetlobnimi znaki in z namestitvijo znakov z omejitvijo hitrosti (60 km na uro); - da predsednika občinske in mestne skupščine skušata vplivati pri Mestnem vodovodu Ljubljana za čimprejšnjo realizacijo izgradnje vodovoda na Škofljici. IG - predlog proračuna občine za leto 1972 je bil na zboru sprejet s ' pripombo, da se za pospeševanje kmetijstva nemeni več finančnih sredstev tudi v proračunu; - da se proučijo možnosti dodeljevanja kreditov v kmetijstvu pod ugodnejšimi pogoji kot do sedaj - predvsem glede višine in trajanja odplačilnega roka; - da se kmetovalcem zagotovijo ugodnejše odkupne cene pridelkov in zagotovi ugodna prodaja. TOMIŠELJ - predlog proračuna občine za leto 1972 sprejet brez bistvenih pripomb. - da se ceste na njihovem območju bolje vzdružujejo z posipavanjem zlasti skozi naselje Brest; - da sc določi cestarja, ki bo stalno zaposlen na tem odseku in da se nad njegovim delom vrši stalen nadzor; - da se prouči možnost postavitve javne telefonske govorilnice in avtobusne postaje pri Mavcu. PRESERJE - predlog proračuna občine za leto 1972 sprejet s predlogom, da se KS Preserje poveča letna dotacija od predvidenih 43 na 60.000 din; - da se v proračunu predvidijo finančna sredstva za rekonstrukcijo ceste v Gornjo Brezovico; - da predstavniki občine vplivajo na AK Barje, da lo-ta odstopi svojo zgradbo v Preserju v upravljanje KS Preserje, kjer bi ta imela svoje prostore za dejavnost KS in družbenopolitičnih organizacij. PODPEČ ♦ - predlog proračuna občine za leto 1972 je bil sprejet z zahtevo, da se KS Preserju poveča letna dotacija od dosedanjih 43 na 60.000 din; - da pristojna občinska služba posreduje zahtevo volivcev Komunalnemu podjetju Vič po boljšem vzdrževanju ceste Preserje-Ig (posipanje in namestitev stalnega cestarja na ta odsek). BREZOVICA - predlog proračuna občine za leto 1972 je bil sprejet s predlogom, da se postavka za telesno vzgojo zviša. VNANJE GORICE - predlog proračuna občine za leto 1972 je bil sprejet brez pripomb. Volivci bi le želeli, da se jim pojasni, koliko sredstev samoprispevka za gradnjo šol in vzgojno varstvenih ustanov bo Temeljna izobraževalna skupnost porabila za administrativne zadeve. Trije od štirinajstih Prizadevanja so bila večinoma uspešn V sklopu reševanja aktualne občinske problematike imajo nadvse pomembno vlogo občinski sveti. Pri viški občinski skupščini jih lahko naštejemo kar štirinajst, od sveta za družbeni plan in finance do sveta za komunalne zadeve, od sveta za stanovanjske zadeve, za šolstvo pa vse do novoustanovljenega sveta za preventivo in varnost v prometu. Prav na svetih se težave pričnejo najprej reševati, vsak problem se pretrese tu, vsak predlog se formira tu, nato pa se šele gradivo posreduje občinski skupščini. Tako bi lahko rekli, da pravzaprav sveti predstavljajo desno, no da, če ne desno, pa vsaj podaljšano roko občinske skupščine. Kakšni so sadovi njihovega dela, s katerimi težavami se najčešce srečujejo, vse to in še marsikaj smo sklenili povprašati njih predsednike, da nam pac sami povedo kako in kaj, saj o njihovem delu vemo zelo malo ali praktično nič. Danes vam posredujemo odgovore predsednikov Cirila Marinčka (za svet za družbeni plan in finance), Ignaca Voljča (za svet za industrijo) ter Marjana ing. Trebežnika (za svet za kmetijstvo). S SKUPNIMI MOČMI IN PRIZADEVANJI JE NAŠE DELO USPEŠNO Naša komuna: Splošno vprašanje vsem naj bo: ali menite, daje bil vaš svet v svojih prizadevanjih pri reševanju tekoče problematike uspešen ali ne? Zakaj ne, oziroma čemu pripisujete uspešnost dela? CIRIL MARINČEK: „Zahva- Ijujoč prizadevnosti in čutu odgovornosti članov sveta, moram oceniti delo sveta pri reševanju tekoče problematike kot dokaj uspešno. Pripomniti pa moram, da naše delo ne bi bilo zadovoljivo, če ne bi strokovne službe dobro pripravile material o problemih, ki jih je svet reševal." IGNAC VOLJČ: „Menim, da je svet za industrijo v okviru svojih pristojnosti skušal biti uspešen, saj je pojmoval svojo družbeno vlogo tako, da je poleg redne tekoče problematike kot je: analiza gospodarjenja industrijskih podjetij v določenih obdobjih skupaj s svetom za obrt organiziral več posvetov s predstavniki gospodarskih organizacij, organiziral razgovore med predstavniki bank in gospodarskimi organizacijami, člani našega sveta pa so se pogovarjali tudi s predstavniki posameznih gospodarskih organizacij o problemih, ki so jih le te reševale same ali pa s pomočjo občinske skupščine in njenih orgarov." MARJAN ing. TRLBEŽNIK: „Tudi jaz menim, da je bil svet pri svojem delu uspešen, seveda v okviru možnosti, ki jih ima v mejah občinske pristojnosti. Večji del zaostrenih proizvodnih in tržnih pogojev v kmetijski proizvodnji ima namreč večje razsežnosti in jih v mejah občine ni moč rešiti. Morda se uspešnost dela sveta kaže prav v tem, da je navezal tesno sodelovanje s proizvodnimi organizacijami, organiziral in ojačal pa je pospeševalno službo in je s posredovanjem občinske skupščine dosegel, da so se v okviru možnosti zagotovila sredstva za izvajanje postavljenih programov." DAVČNA POLITIKA IN NADZOR TROŠENJA SREDSTEV Naša komuna: S kakšno problematiko (če izvzamemo proračun) ste se člani sveta za družbeni plan in finance najčešče srečavali? CIRIL MARINČEK: »Področje dela našega sveta je zelo obširno, kar pomeni, da mora svet poznati problematiko uporabnikov družbenih sredstev, če hoče zadovoljivo sodelovati pri reševanju njihovih problemov. Prav tako pa mora nadvse dobro poznati tudi razmere v gospodarstvu, da bi lahko predlagal ustrezen instrumentarij zbiranja sredstev (davki, takse). V danih možnostih je bila posvečena posebna skrb davčni politiki, ki naj bi ne bila le instrument kratkoročnega zbiranja denarja, ampak tudi sredstvo za stimuliranje gospodarske dejavnosti. Prav zato je svet predlagal nekatere davčne olajšave za deficitarne obrti, predvsem ter- ciarne, kar bo gledano dolgoročno, blagodejno vplivalo na njihov razvoj in na povečanje sredstev za kritje skupnih potreb. Predlog je potrdila tudi občinska skupščina." Naša komuna: »Poleg davčne politike, ki predstavlja reševanje širšega vprašanja, pa je svet reševal še ...? CIRIL MARINČEK: »Svet je imel polno razumevanje za težave kmetov. Mnogim je na podlagi utemeljenih predlogov znižal davke, da pač ne bi zašli v še večje težave, oziroma da bi imeli v prihodnosti boljše pogoje gospodarjenja. Med letom je svet razporejal sredstva za potrebe, ki jih ni bilo moč predvideti v proračunu. Prav tako pa si je prizadeval, da bi bil nadzor nad trošenjem družbenih sredstev učinkovit. Opozarjal je na neracionalno uporabo na nekaterih področjih, da bi se pomanjkljivosti odpravile." Naša komuna: »In v bodoče? “ CIRIL MARINČEK: »Delo sveta bo v glavnem potekalo v dveh smereh: na snovanju ustrezne davčne politike in na učinkovitosti davčne operative ter na dobrem nadzoru racionalnega trošenja sredstev. Nadzor bo moral biti kar se da celovit, od občanov v kraj'evnih skupnostih, svetov in upravnih odborov skladov do občinske skupščine." NELIKVIDNOST IN POMANJKANJE INDUSTRIJSKIH LOKACIJ Naša komuna: Kje in katera so takoimenovana »ozka grla" v industriji naše občine? IGNAC VOLJČ: »Na to vprašanje je pravzaprav težko podati pozitiven odgovor, ker bi bilo nesamo-kritično, če bi bil svet popolnoma zadovoljen s predlogi in sklepi, ki so na ta ali oni način zadevali naše industrijske organizacije. Vendar mislim, da je naš svet vsaj poskušal reševati in svetovati gospodarskim organizacijam in organom občinske skupščine, kako reševati predvsem tri probleme." Naša komuna: In kateri so ti problemi? IGNAC VOLJČ: „Ce jih kar obrazložim. Prvič: nekaj industrijskih organizacij je bilo zelo prizadetih zaradi splošne nelikvidnosti v gospodarstvu in so zašle v stisko, saj so imele blokiran tekoči Ael kar jim je povzročilo velike tež*1 p poslovanju. kŽt Drugič: zaradi splošnih inflpo skih tendenc tiste organizacije,' Mi pod kontrolo cen, niso uspele 11 diti svojih cen s cenami na jug«*ltli vanskem tržišču, zato so zašle vi* -nomske težave. Posledica nizB °l in nelikvidnosti podjetja pa je 0st občutno pomanjkanje oM ~ sredstev. Prav tu pa si je nas ™ prizadeval, poiskati pomoč štor®* pristojnimi občinskimi organi, • “ se tovrstne organizacije izkop organizacije i, svojih težav. Verjetno pa je še vedno akt# ~ to, kar bom pojasnil kot ttf nja Znano je, da je velik del naše #1”1 strije urbanistično »ujet" n*61^ I novanjska naselja, zato je P011! ,n po iskanju novih lokacij že kal ^ veznost. Vendar pa so sredstnj101 pridobivanje novih industrijsk)»'tu kacij razmeroma visoka, zatoJ®i~ organiziral razgovor med pris*°{ a° Komunalnim podjetjem in siranimi gospodarskimi 0l-' zacijami, da bi našli skupno “S' no rešitev. Tu smo uspeli le de«1 ° > kajti pomanjkanje industrijskih “s jenih con ie resnično »ozko P?! : nadaljnji razvoj že obstoječih >. fj' strijskih podjetij, pa tudi tistilv ^ želeli lokacijo na viškem P0*0^-' saj je prav to področje zelo z pv./Vii — j. postavitev lahke " ■ $»it ji merno strije." Naša komuna: Ker ste v i odgovorih pravzaprav že odg0'^..1 na vprašanje, ki smo vam S3Jv' zastaviti sedaj, se pravi o rese)’3 in odpravljanju »ozkih P'‘m, morda za konec na kratko o® » gospodarjenje industrijskih L jetij? . _ . ga IGNAC VOUC: »Pripon^ * da so naša industrijska podjetja ^ liki večini pokazala v preteki*^ ' zultate uspešnega gospoda1^ Tudi _ vajajo, programi, ki jih deloma' , kot na primer Tovar# jakov, so odraz precejšnjega phj ^ vanja in sposobnosti naših tivov za dobro gospodarjenje daljnje razvijanje samoupraVOTLč' stema v naši socialistični druŽB1, j.. J PREUSMERITEV KMETIJ JflOs DELOVANJE Z INDUSTRUu P*i( Naša komuna: Na enifl;W skupščinskih sej je svet za Punt v požganih vaseh Okrog Golega in škrilj Za to števUko Naše komune, ki izhaja neposredno pred letošnjim občinskim praznikom na Golem, nam je prvoboika Pavla Centa, ki je večino vojnih let preživela na Golem in z Golami, prispevala svoje spomine iz tistih težkih let, ki pa jih je bilo vredno preživeti. Zaradi neomajnega zaupanja, da bo gorja naposled konec in da se bo po viharnih letih vojne nadaljevala v miru borba za novo podobo sveta. Ze v stari Jugoslaviji je bilo na Golem nad Igom društvo kmečkih fantov in deklet. Velikokrat so prirejali razne igre. Tudi gasilci so bili zelo delavni, tako na Golem kakor tudi v Skriljah. Kadar so bile volitve, so se vsi zavzemali za kmečko stranko, tu ni bilo izjem. Leta 1938 so organizirali zbiranje podpisov za prijateljstvo s Sovjetsko zvezo. Odziv je bil velik. Povsod se je govorilo: ta režim se mora zrušiti!, in do tega je prišlo v letu 1941. ob razpadu stare Jugoslavije. Po vaseh so se začeli zbirati fantje'in možje in začeli na skrivaj kopičiti razno orožje in municijo, kar je pustila razpadla jugoslovanska vojska na Golem in v okolici. Zavedali so se, kako jim bo to še prav prišlo v boju z okupatorjem naše zemlje. Primerilo se je, da so prišli Italijani na Golo v gostilno k Virantu, misleč, da se bodo zabavali in plesali z našimi dekleti. A morali so bežati kolikor so jih nesele pete, tako da so nekateri pozabili celo na svoje orožje. Naših fantov je bilo 9, Italijanov pa čez 40 do zob oboroženih, pa so kljub temu morali bežati pred našimi, čeprav ti razen trdih pesti in poguma niso imeli ničesar. Začeli so se razni sestanki in organizacija OF se je širila. Kot se spominjam, je bil prvi tak sestanek na Golem pri Andreju Gradi-šaiju (sedaj stanuje nekje v okolici Polhovega Gradca). Tega sestanka se je udeležil tudi pokojni Nikolaj Šteblaj, kije bil komunist od 1936 dalje in prvi organizator OF v našem kraju. Spominjam se tudi, kako so se večkrat zadrževali organizatorji OF tudi v Selniku pri Benšetovih. Najbolj pa se spominjam bratov Kogoj iz Ljubljane, Milana Majcna in drugih. Največkrat so se zadrževali na Mokercu. Ljudje so jim radi pomagali. Dajali so jih hrano, večkrat pa so fantje iz vasi Škrilja in Golo sami odnašali nabrani material. Enako je bilo tudi v drugih vaseh pod Mokercem. Prve dni marca 1942 se je javil neki italijanski vojak, češ da je ušel iz italijanske vojske in da hoče k partizanom. Cez nekaj dni pa je ušel od partizanov in je vse izdal. 19. marca 1942 so Italijani ponoči obkolili vasi in začeli preganjati ljudi ter jim požigati domove. Tega dne so požgali na Golem župnišče, graščinsko žago in gozdarsko poslopje na Mokercu ter cerkev in planinsko ko ul Kureščku. _ Z Golega so može in fante odpeljali v zapore v Ljublj^L potem naprej v internacijo. Drugi dan so napravili enako vaščani iz Škrilj, samo s to razliko, da so moške za en dan noč zaprli na Golem in jih zasliševali. Našel pa se je izdajalec ^ fant, in je izdal Nikolaja Štcblaja in Jožeta Lavriča iz Škrilj-Jtr0j so drugi dan ostale izpustili, ta dva pa odpeljali v LjublPj ^ zapore, nato pa v internacijo, od koder se nista nikoli več vrni1 ^ , Italijani so nas pognali iz hiš zjutraj, skoraj gole. Dali dobro uro, da je vsakdo vzel, kar je mogel, potem pa so nas n?| [c na cesto proti Igu. Moške so odgnali, starčke, žene in 0^°Jko pognali. Prizor je bil nepopisen. Kolona voz se je pomikai3j(ktv Tako smo prišli na Ig kot berači. Tam so nas vaščani sPrT Vs streho, čeprav so se bali, da tudi nje lahko doleti enaka us0 pJlru Podobno se je dogajalo tudi drugim vasem. Iz Seltrika, jl>0 in Visokega so bežali ljudje v Želimlje, iz Zapotoka v ce,Jora Osredka v Rob, kamor je kdo mogel in smel. 19., 20. in 2L'J(lj so požgali 17 vasi in zaselkov. To so bile vasi Golo, Skrilje. "L Suša, Rogatec, Visoko, Zapotok, Osredek, Centi, ^ 1 Uzmanc, Mačke, Selo, Krvava peč, Dednek, Neredi, Pred#| Bukovec. Naša usoda je bila nepopisna. Odvzeli so nam vse. sta nam le pogum in sovraštvo. Od daleč smo gledali, kake “I ^ naši domovi, delo naših žuljavih rok. Teden dni po požig11 sJosjj vračali nazaj in žalostno gledali v naša pogorišča. Bili hrane, obleke in strehe. Ljudje so se nastanili pod kletninj^Jbii kjer so ti še ostali. Pomagali smo si med seboj, z združeni*11!"j, smo si naredili zasilna bivališča, čeprav skoraj brez orodja*1 nastanili pod kletnih1'ifbji riala, z golimi rokami. .,jS|*i! Po naši vrnitvi v požgane vasi seje začel pravi punt. V rsd1 jdi danki, ustanavljali odbori OF, možje in fantje pa s°.. #8 sestanki. H rž '4?. pravljali na množičen odhod v partizane. Nekateri so odš*1 ffa)j. drugi v začetku maja. Dobro se spominjam, kako sem mož1* L j ^ gala oprtati nahrbtnik pred Glavanovo hišo, pa mi je reke* ^ Abi: »Pavla, še kaj preskrbi, saj bo še prišel iskat!" , .ji iti^ Isti dan sem odšla na Ig k Antonu Šenku po poročila o sltlujiK; ravnini. Izvedela sem, daje iz postojanke na Igu odšlo 9 ka^p. jev v patrolo v Želimlje. Tam jih je skupina partizanov — z m Abijem na čelu - polovila in odgnala s seboj. Samo edL vQ skril v gnojnico pod svinjakom pri Kramarju sredi Želi'116!-^! potem zbežal nazaj na Ig. Zvečer so partizani napadli karab* J postajo na Igu in jo zažgali. Tako je postal tudi Ig del osvob0) ozemlja za teden dni. Zaradi teh naših akcij so začeli Italijani pritiskati iz Ljub|^fcy: Škofljice. Borbe so se vodile okrog Iga. Partizani in vaš^i-j! ^a] Golo in Skrilje so bili na položajih nad Igom, pri KrclT1£,#i*4j r-,.l_______________.. *1. J .P .. .' , l_„1i hPiih/ Dragi. Na Golem in v Skriljah smo organizirali in kuhali b borce. Vsaka gospodinja je dala in skuhala, kar je *iajvC»^JI čeprav je tudi sama komaj kaj imela. Žene so rekle, P° itflf jim, da bodo lahko vzdržali na položajih in da nas ne bod*1 ‘bfe spet preganjali iz teh ruševin. Cez dvajset nas je bilo, ki51" jifi hrano borcem na položaje. Možje pa so istočasno prekopaV in sekali drevje, da ne bi mogel sovražnik tako hitro do n^- v ■■■/ “ o i KMn # Starostno zavarovanje kmetov rt*upščina SR Slovenije je sprejela 15, J. 1,972 zakon o starostnem zavarovanju kmetov ■“ Ko _________ _ , Proučujemo omenjeni zakon, totevljamo, da le-ta izhaja iz načel-x- 0c*'^ starostnega zavarovanja . Ih,!;.med katerimi je še posebno ; teabmembno načelo, da mora biti ■ nilin? ,zavarovanje kmetov zasno-1 •■"' SrHol d,a *J0 krepilo splošen na-aje,* “ck kmečkega proizvajalca, sicer “l^li^lj* zakon na naslednjih na- if 'Starostno zavarovanje kmetov 1 • nstK62."0 ‘n omogočeno je tudi m je tovoljno razširjeno zavarovanje, ^ w aP0^tevajoč ekoriomske spo-,, zavarovancev - omogoča : 2 na^ila, s katerimi je mož- am,lvTČ‘večj° Pokojnino in razši-k0!,J tkmetij1-3 zavarovancev> ki delajo Pjtav>ca do starostnega zavaro-3t- ■«irst>JCmetov ie vezana na gospo-iaše,T0 ™ P° ,načelu: ena pokojnina na ml!,tiistn^>S^0darstvo- zavezanec sta-?0,ftavi,-?ajZavarovania umre, pripada Cj tmlknn3 do. Pokojnine na njegovega »»p»- 't0Jniticln£1?V'co do starostne pokojnine iris (I1 'ta praviloma zavarovanca obeh spolov z dopolnjenim 65 letom starosti; - višina starostne pokojnine znaša za začetku 250 dinarjev na mesec, ki pa jo lahko republiška skupnost in republiška skupščina spremenita; - starostno zavarovanje kmetov se uvede s 1. 1. 1972. V tem letu se začnejo zbirati tudi vplačila v ta sklad. Izplačevanje starostne pokojnine starim nad 75 let se prične s 1. 1. 1973, upravičencem starim nad 70 let v letu 1974, nad 65 let pa v letu 1975. Kriteriji, ki veljajo za zdravstveno zavarovanje kmetov, določajo tudi status obveznega zavarovanca po tem zakonu; - Starostnega zavarovanja kmetov ni možno izpeljati po načelu samofinanciranja, torej brez pomoči družbe. Glede na to določa zakon, da prispevajo zavarovanci polovico, družbenopolitične skupnosti pa drugo polovico stroškov zavarovanja; - Kmetje - borci so v obveznem zavarovanju v enakem položaju kot drugi kmetje s tem, da pridobe že r fc, *ci*znanil odbornike o programu |S »intv ?etjtve kmetijskih gospodar-l^ irinro, mma nas> kaj pričakujete od “51&eritve? n.R2AN ing- TREBEŽNIK: ,0^ toi7„as!e-!emo - prvič: večjo tržno i 'n s tem večji dohodek ke i’ 'ijugič: bolj racionalno delo - krojnega in manj živega dela), /„»1 Tv?0se^no pomembno z ozirom ><^%tiH<-ma')ii:anJe delovne sile in ® komuna: Na kakšen način je :0 °i MADT .^evatit0 problematiko? lh Wčili “e- TREBEŽNIK: a sa ^ *7 sm° analizo stanja rastišč-pmiUJ J* Poten-1-...... - - ■ !ki°jl sestavo srednjeročnega ,dallofJH? fa^oja kmetijstva. Razvoj urejena družbena proizvodnja lahko nudi čvrsto oporo razvoju zasebnega kmetijstva. Zato svet smatra, da se mora družbena proizvodnja močneje poslovno povezovati s prehrambeno industrijo, zasebna proizvodnja pa preko preusmerjanja kmetij povečati tržno proizvodnjo s tesnim sodelovanjem z družbenim sektorjem. Tako začrtana pot pa je nakazana tudi v srednjeročnem pro-gramu razvoja kmetijstva v občini, ki ga je sprejela skupščina občine. ? lo st * i.atv°ja Kmetijstva. Razvoj ma Jh očrtati v čim bolj real- 'VaiflL.Jcvjrih v skladu z ugotovitvami ali?* . sKiaau z ugotovitvami ^ P!l h,:* ^ ozirom na to, da je osno-'k i«WiioJ»i,no.sti kmetijstva v občini ^ Ja’ Je svet posvetil v svojem J „JOEr., J ’ ->c svei riosvetu v svojem V-nSriii^U, pozornosti proiz- jzb di i-i^kka in mesa, istočasno pa mesa, istočasno pa J " OsnA^.Jsanju krmne osnove. [JO lno J114 usmeritev dela sveta je ii Na k urejevanju družbe- j;ji ktorja kmetijstva, kajti le Naša komuna: So ta prizadevanja sveta rodila že kakšne konkretne „sadove“? MARJAN ing. TREBEŽNIK: ,,Na osnovah in usmeritvah, ki sem ji že omenil, je delo že zastavljeno, tako da so opazni že prvi rezultati. Agrokombinat Barje se je združil z Ljubljanskimi mlekarnami. Od sto-dvajsetih kmetij - programiranih za preusmeritev - pa je k preusmeritvi pristopilo že 35 kmetij. Seveda pa bpdo vsa ta prizadevanja rodila uspeh le, če bomo zagotovili stabilnejše tržne pogoje za kmetijske proizvode." Za izčrpne odgovore se predsednikom najlepše zahvaljujemo. JANJA DOMITROVIC pri starosti 60 let pravico do minimalne pokojnine. Poleg togi imajo kmetje - borci, ki so socialno ogroženi, pravico do varstvenega dodatka. Vštevši varstveni dodatek bo minimalna pokojnina kmeta -borca višja kot drugih kmetov, ker predstavlja vsoto minimalne pokojnine (250) in zneska varstvenega dodatka; - kmetom - kooperantom je zagotovljena pravica do zavarovanja v delavskem pokojninskem in invalidskem zavarovanju in jih ne obvezuje za zavarovanje po tem zakonu. Tako imajo torej kmetje - kooperanti pravico do izbire in sicer, da se zavarujejo v delavskem zavarovanju ali pa po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov; - zakon določa, da lahko skupščina republiške skupnosti in skupščina socialistične republike Slovenije povečata znesek pokojnine in sicer glede na razpoložljiva sredstva, ga usklajujeta z gibanjem življenjskih stroškov, določata obseg in način usklajevanja ter vire sredstev, potrebnih za njegovo kritje. Obvezno starostno zavarovanje kmetov se uvaja s 1.1. 1972, vendar to še ne pomeni, da bodo upravičenci že tega dne dalje lahko začeli uveljavljati pravico do pokojnine. Po 1. 1. 1973 bodo lahko uveljavljali pravico do pokojnine zavarovanci, stari nad 75 let, po 1. 1. 1974 -stari nad 70 let in po 1. 1. 1975 -stari nad 65 let. V obdobju od 1. 1. 1972 do 1. 1. 1973 je treba vzpostaviti instrumente, potrebne za začetek uveljavljanja pravic in zbiranja finančnih sredstev, ki bodo nujno potrebna za začetek izplačevanja pokojnin tistim, ki bodo upravičeni . od njih in jih bodo tudi uveljav-Ijali.V tem obdobju je treba torej določiti obveznosti zavarovancev, da plačujejo prispevke na podlagi njihove odmere in da občinske skupščine ugotove za vsakega posameznega zavarovanca, koliko je zmožen plačati in končno, da druž-beno-politične skupnosti izpolnijo svoje obveznosti do sklada. Na kraju še nekaj besed o starostnem zavarovanju kmetov - borcev (morajo imeti status borca pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943. Teh je približno 3.000). V smislu zakona naj bi bili vsi kmetje - borci za obveznosti in pravice do višine minimalne pokojnine (250) izenačeni z drugimi zavaro- vanci - kmeti. Kmetje - borci NOV pred 9. 9. 1943 in pred 13. 10. 1943 naj bi imeli še naslednje ugodnosti: — pravico do minimalne pokojnine bi pridobili 5 let prej kot drugi zavarovanci (torej pri 60 letih starosti); - V predhodni staž zavarovanja (v zadnjih 20 letih vsaj 10 let ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo) bi se jim všteval čas udeležbe v NOV; kmetom - borcem pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 priznava predlog zakona ..varstveni dodatek", ki predstavlja razliko med minimalno pokojnino (250 din) in tako imenovanim mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov v delavskem zavarovanju. Ta ..varstveni dodatek" na pripada vsem kmetom -borcem NOV pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943, marveč samo tistim, ki živijo v težkih socialnih razmerah. Tudi višina tega dodatka bo odvisna od socialnih razmer. Torej bodo imeli pravico do varstvenega dodatka vsi tisti kmetje - borci, ki bi izpolnjevali pogoje za dodelitev občinskih priznavalnin. Tudi znesek varstvenega dodatka naj bi bil odvisen od kriterijev, na podlagi katerih se danes določa višina priznavalnine. Vendar, da bi bile pokojnine čimbolj enotne za vso republiko, določa zakon, da občinske skupščine z medsebojnim dogovorom določijo čimbolj enotne kriterije kot pogoje za priznavanje varstvenega dodatka kmetom - borcem. Kmetom - borcem naj bi se v letu 1972 priznavale še naprej priznavalnine po sistemu kot je veljal v 1. 1971. Sele s 1. 1. 1973 bi za kmete - borce prenehal veljati sistem priznavalnin po občinskih odlokih in bi se v celoti uveljavil sistem varstvenega dodatka v smislu zakona o starostnem zavarovanju kmetov, kolikor seveda že izpolnjujejo pogoje. Po predlogu zakona bi večje stroške, ki nastanejo z ugodnostmi, ker se kmetom - borcem priznava pravica do pokojnine 5 let prej kot drugim kmetom, pokrivale republika in občine. Na republiko bi odpadlo 5,1 milijona dinarjev in prav toliko tudi na občine. Republika bo omenjena sredstva razdelila občinam, pri čemer bo upoštevala predvsem narodni dohodek na prebivalca v posamezni občini, proračunski dodatek na prebivalca in število kmetov — borcev. s. K. Pakn°vek se -i6 vrst'l za dogodkom in tako smo se nekega večer; fcl :11 ^ vasi Skrilje v gmajno proti Stari žagi. Če je kdo ka IM j --------------------j- . JV, »VUVJ n 'uef VZe^ S se*:>0j- Otroci so jokali, živina je tulila. Proti jutru i Vračali, ko so videli, da Italijani niso prodrli do vas K .Glavan, Zazidnikova mama in jaz smo odšle nazaj že p< lcoč( a polna V'^e^e’ *ca*cšna je situacija. Ostale smo kar na vasi, saj. ,J>Vn*5a Joška ofenziva. Takrat so Italijani opravili svoje. P< rilj pobili 2C'Ziljah’ Purkačih, v vasi Selo itd. itd. Tako so tudi Podobno je 194: tudi I’ *. v-*i.ivciv/ni, v v uoi hjv/ivj Aivi. liki. i arvvž ou lulil I-ti)r°ke h P°bdi 24 mož in 3 žene. Povsod si naletel na vdove N i se rez očetov in sestre brez bratov. Veliko je bilo gorja, tak Uk, bik 1 Se" ure j H11 (si Šuž?.3 ne da popisati. Še vedno imam pred očmi 12 trupel i 51 khiir, pe> kako leže drugo poleg drugega, negibni, , mrtvi. Sami 0l^n 1A X ~ Jt-* '■****£>'■'£>**> »**--£>* Kzm, iiuiVA. kjciill' S nF lojtrn'Se ostak Vidim, kako vzdigujemo trupla mrtvih tovariše kopar-!*V°Z' Kri je tekla od voza. Od kraja njihove smrti di 3 jjiktvj0 pLa je 2 kilometra poti. Vsa ta dolga pot je bila prepojen .J ®d pokopališčem smo umivale razbite obraze, lahko fc Po vrnitvi v vas so mi tak f/red pokopališčem smo umit ‘stif v skzami> toliko jih je bilo. l da se nisem več zavedala. K zavesti sta me sprav \, “Glavan in 7,,- - - VJ . avan in Zazidnikova mama. Ato je >jel Rcilao dolk nemog°če popisati, tako da človek, ki tega ni vs 'etf >0 Vaseh’ ne more Prav razumeti. ■j.ifl^ale A Srri0 ostale večinoma samo ženske, pa še me smo ■N ' Polja h31'’ kadar je pritiskal sovražnik. S težavo smo obdei pik Seni ig’,!"3 smo pridelali vsaj kakšno zrno konize in kromp: dgO^pir k So. nekateri kar na njivah skopali jame in zagrel d^ilc ’čimZen-t ?a Posejali žito. Vse to so delali zato, da bi s i fA. .™anj opazil, ker so le tako partizani lahko prišli ( A.hana „ x j.se Je primerilo, da je družina komaj čakala, kd i0 ^Ui, s0e”erja- Pa so prišli, borci, lačni in prezebli. Čeprav ni k k nas ji omatri °dstopili svojo večerjo. jk “*lo, le j, ■ *al° vse za partizane, žene, mladina, celo otroci. Mi jgit Wizirta ln tam kak starček. Obveščevalna mreža je bila dob i lnblin„ ’ Povezani smo bili z vsemi vasmi v okolici kaki Julijano’ \,ove''-ani smo bili z vsemi vasmi v okolici, kakor tuc tilienot„ v bližini se je navadno zadrževala ta ali ona part f>aliSo: b*3 M°kercu in Krimu sta bili partizanski bolnic n Id večinoma iz vasi ob robu sozdov [j spk- aprjj J" ''ccinoma iz vasi od roou gozaov. 'Mi Soab^3 so bile borbe pod vasjo Skrilje. Belogardisti so u j. uuc uuiue puu vasjo i Kraje, aeiogaraisti i 1 (<,k. j^ost D 11 v.premoči, tako da so se morali partizani umikal n Se je k Utn^ V ce*oti fU usPe' in so nas zajeli na vasi. Večii SrCČi Že DODrei skrila V emaino da npi hi hilč» nrponar Ih^^acijo neči že P°prej skrila v gmajno, da ne bi bile pregnar vse im^stale pa so nas zopet pregnali na Ig, pri tem so nai (tvJ o ' pan, • ^ V. ^olorri0 nas. PustUi nazaj na vas, vendar pod stražo. Čakr 4>0j>štVo ,na.njihova povelja, pred nami pa je šlo 72 kamione iflfjj v^jega j p1 pobiralo še tisto revščino, kar je je ostalo fen al° km ° f azidnikova mama se je stepla z nekim Italijane a Gk. r°mpiria. Ta v«rcl?a J ^lavA^Phja. Ta ,,verska druščina" je ustavila svoje mu aTC »A QVannv/N • >>»vitKov/iua jv Udiuvua avujc lin jih jp >0 “J Miklovo hišo in je pobirala razne božje podol i^Tki vojo k, i? ka-i na^i> so JU1 obešali mulam na vrat. Tako ^‘lUrO, S31 SO SP horili hnoa in vpr/V‘ % d 'f raL’,uJO knif 'J ‘v*0**’ JU1 v?uc»un Hiuiiuu iui 0 so n tUro> saj so se borili „za boga in vero’. AvJ v naše r...pr^anjaii do avgusta 1943, potem pa so nas pust ■11 iC tAprotn V(^.‘ne- Računali so, da nas držijo v šahu. Bilo pa iii|k|>je smo ( ^°*j so nas preganjali, tem bolj so nas utrdi i ■ ffe ,v°jske Se Povezali, saj smo bili prepričani v zmago pan ?en na j„nas Pastili nazaj v naše vasi, so nas beli in Italija pred Javornikovo hišo. Ljudje so se y strahu zbira misleč, kaj bo. Pojavili so se italijanski in beli oficirji. Najprej je govoril Italijan, prevajal pa je belogardist Skalar. Govoril je, da so prišli k nam kot rešitelji in ne kot okupatorji, da je Slovenija lepa in bogata, da naj bomo pametni in razne podobne stvari. Ob koncu govora nas je pozdravil v imenu dučeja, Grazziolija in nazadnje nas je pozdravil še s tovariškim pozdravom. Prišla je kapitualcija Italije. Iz Ljubljane so masovno prihajali na Golo. Ustanovljena je bila Ljubljanska brigada. Bile so volitve v narodnoosvobodilni odbor s sestanki in mitingi. Za območje Golega je bil volilni sestanek v Škrilju pri Glavanovih. Kot delegat za Kočevski zbor je bil izvoljen Franc Sivec (pozneje je padel). Mitingi so bili tudi na Igu. Tam se je zbralo mnogo mladine in žensk. Prepevali smo partizanske pesmi. To so bili za nas trenutki tako zaželene svobode. Toda prišla je nemška ofenziva. Po teh krajih so bili spet hudi boji. Spet so gorele hiše in ljudi so vodili v internacije. Toda kljub temu nas niso mogli uničiti. Bili smo preveč dobro organizirani. Če ne bi bilo take povezanosti, bi bilo še več žrtev. Imeli smo celice KP, OF, SKOJ, AFŽ ter mladinsko in pionirsko organizacijo. Na Golem je bila celica iz samih žena in deklet. Bile so zelo aktivne. Pionirji so bili dobri obveščevalci, zbirali so tudi municijo. Žene in dekleta so kuhale;prale in šivale za partizane. Ni bilo družine, ki ne bi prispevala svojega deleža. Leta 1944 je organizacija AFŽ Golo—Skrilje zelo lepo organizirala 8. marec, dan žena. Dekleta in žene so same napisale recitacije in skeče. Programe so s pionirji tudi dobro izvedle. Takrat ni bilo pri nas nobenega prosvetnega kadra in tako so žene in dekleta tudi same učile otroke. Na zborih terenskih aktivistov se je naša organizacija še bolj utrjevala. Pomembna so bila radijska poročila, ki smo jih preskrbeli aktivisti z rajona, potem Poročevalec in druge novice, kar smo jih mogli zbrati. Pogovarjali smo se, kako bo, ko bo konec vojne, kar smo vsi komaj čakali. Zbirali smo se samo v hosti. Te sestanke sem, kot rajonska aktivistka, večkrat tudi sama vodila. Ob neki hajki so šle žene z Golega po ranjenega partizana, kije ležal v gmajni nad vasjo. V rjuhi so ga prinesle na vas. Vedele so: če jih zalotijo Nemci ali domobranci, bodo drago plačale. Toda na to se niso ozirale. Rešile so mu življenje. Večkrat se je tudi primerilo, da so prav ženske vozile ranjence in municijo. Četrto leto so bile hude borbe, za aktiviste še bolj kot za borbene enote. Zelo pogosto je rovarila tako imenovana „črna roka", ki je bila velik strah ljudi. Tej je podlegla tudi moja sestra Marija z možem Andrejem Kikljem. Na ta način je ostalo brez staršev veliko otrok. Samo na Golem in v Škrilju je bilo več kot 40 žrtev! Nikakor ne morem popisati vsega, kar se je takrat dogajalo. Morala bi pisati dneve in tedne. Vsaka žena iz teh krajev bi lahko napisala roman, a je bilo toliko dogodkov, da se ne da vsega prenesti na papir. Veliko prepočasi je prišlo leto 1945 in z njim tako zaželeni konec vojne. Veliko je bilo veselja, pa tudi veliko solza. Marsikdo je čakal svojce iz zaporov, internacije in gozdov, oni pa so ostali za vedno tam. Po osvoboditvi so se ljudje z vso vnemo lotili popravila poruše-nili domov. Bilo je skrajno težko, ni bilo hrane, oblek, orodja, ne gradbenega materiala, ne denarja. Pa tudi delovne sile, mož in fantov ni bilo. Pomagali smo si spet med seboj, kakor smo vedeli in znali. Nekaj domačinov je odšlo tudi na Štajersko, kot kolonisti obdelovat Apaško kotlino. Mislim, da ne smemo pozabiti teh krajev! Neprecenljive so bile žrtve. Ne da se popisati, kaj vse je bilo treba prestati. PAVLA CENTA prvoborka Občani predlagajo in zahtevajo NOTRANJE GORICE - predlog proračuna občine za leto 1972 je bil soglasno sprejet z naslednjimi predlogi: - da se dotacija KS N. Gorica poveča, ker KS skrbi za urejevanje raznih objektov, cest, mostov itd.; - da bi bilo nujno predvideti finančna sredstva za adaptacijo osnovne šole v Notranjih goricah; - da se predvidena sredstva za ureditev pokopališča povečajo, kajti za razširitev pokopališča ta sredstva ne bodo zadoščala; 7 da se v program gradnje in rekonstrukcije cest v letošnjem letu vključi tudi cesta Notranje gorice—Bluše; - da se pripravi v letošnjem letu- vsaj vsa dokumentacija za elektrifikacijo vasi Plešivica; - da se posreduje pri Komunalnem podjetju Vič za boljše vzdrževanje makadamskih cest na območju KS. DOBROVA - predlog proračuna občine za leto 1972 je bil sprejet brez pripomb, vendar s predlogom: - da se ob mostu čez potok Horjulščica v zaselku „pri Dolinarju" postavi prometni znak o nosilnosti mostu; - da se pri odseku ceste Gaberje-Podkob postavi znak o omejitvi hitrosti zaradi vse večjega prometa skozi naselje. HORJUL-ŠENTJOŠT - predlog proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1972 je bil sprejet z naslednjimi zahtevami; - da se iz proračunske rezerve dodeli KS Horjul 10.000 din za javno razsvetljavo; - da se iz postavke za investicije za gradnjo vodovoda Lesno Brdo v višini 5000 din in iz postavke popravila oziroma vzdrževanja prosvetnega doma Horjul v višini 15.000 din prenesejo sredstva na javno razsvetljavo v Horjulu; - da se v letošnji program vnese asfaltiranje 3000 m ceste v Horjulu in za to zagotove finančna sredstva v proračunu; - da se v proračunu predvidijo finančna sredstva še za razširitev ceste Vrzdenec-Šentjošt, za dograditev vodovoda in ureditev igrišča pri osnovni šoli. HORJUL—BUT AJNOV^ - predlog proračuna občine za leto 1972 je bil sprejet z naslednjimi predlogi: - da se za ureditev javne razsvetljave v Horjulu dodeli iz proračunske rezerve 10.000 din; - da se predvidena sredstva za gradtijo vodovoda Lesno Brdo v višini 5000 din in del sredstev za Prosvetni dom v Horjulu v višini 15.0(00 din prenese na postavko za ureditev javne razsvetljave v Horjulu; - da se preuči možnosti oprostitve cestnih taks za kmetovalce, ki s kmetijskimi prevoznimi sredstvi vozijo le po njivah in ne po cestah. POLHOV GRADEC - predlog proračuna občine za leto 1972 je bil sprejet, s tem da se v občinskem proračunu predvidijo finančna sredstva za elektrifikacijo vasi Belo, Letnica in Selo, ker vaščani teh vasi sami ne morejo zbrati potrebnega zneska 480.000 din; — da se za naslednje leto osnutek proračuna da volivcem v javno razpravo vsaj 2-3 mesece pred sprejetjem, da bo predlog mogoče temeljiteje obravnavati. ČRNI VRH - predlog proračuna občine za leto 1972 je bil sprejet, s tem da se v proračunu občine nameni KS črni vrh še 10.000 din dodatne dotacije za investicijsko dejavnost, ki je v programu KS (vzdrževanje cest in poti, vodovoda itd.); - da se glede na sofinanciranje vzdrževanja cest v Petračevem, Potre-buježevem in Jemejčkovem dotacija KS poviša ali pa prevzame celotno tinanciranje teh cest Komunalno podjetje Vič (voUvci zahtevajo pismeni odgovor);. milan Cesnik - predlog proračuna občine za leto 1972 je bil sprejet s pripombo, da bi bilo potrebno v bodoče predlog proračuna že v osnovi sestavljati po predhodni temeljni razpravi na zborih volivcev (vsaj v mesecu oktobru);' - da je nujno potrfcbno vlagati več sredstev za investicije urejevanja cest in mestnih ulic; - strokovne službe občine naj na prihodnjem zboru volivcev predlože poročilo o delu komunalnih podjetij; 7 Prv* reviziji urbanističnih programov na območju mesta naj se v fmivpmlanj" seznan^aj° v0'*vc' s prioritetami gradenj in drugimi odpr- - skupščina občine naj s skupščino mesta ponovno prouči gradnjo zimskega kopališča in njegovo lokacijo, če vendarle ne bi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev to gradnjo predložili na nedoločen čas. MALCl BELIC - predlog proračuna občine za leto 1972 se odobri s tem Hn redno dejavnost KS Malči Belič zvišajo finančna sredstva po predle doma^vobode- pred nah, novi mladi ljudje, težje - aj bene razmere za novince - am,! s itd. so pustile svoje sledove. dela v tem času in v otežkod)e razmerah ni bilo mogoče opravt ol prihodnji sezoni bomo obogak ež novimi izkušnjami in v primeta C delovnih pogojih sku&li tej IS pomanjkljivost popraviti. Presni bomo skušali doseči naš o® IV' cilj, da postane kultura inhl sk del naših delovnih ljudi. V miro peU J;1 sti KUD „France Prešeren" Trnovo je letos pripravil napeto odrsko zgodbo Antona Korena VoM 907. Z igralci amateiji je uprizoritev pripravil Ludvik Polajnar (tretji z leve), z igralsko ekipo slikal tudi predsednik društva Alfonz Tomat. Kronika NOB dveh terenov Marca letos in z letnico oddaje rokopisnega materiala v tisk 1971 je izšla ..Kronika NOB" terenov Tržaška cesta-Kozarje in „Lado Miklavc" (Vič, Brdo, Vrhovci). V pol-usnje vezana knjiga vsebuje nad sto strani, ki jih polni na stotine podatkov in imen, za vsakim od teh pa se tistih težkih časih zanesti. Knjigo sklepa nekaj krajših poglavij, tako o izdajstvih in procesih, o začetkih ljudske oblasti, o osvoboditvi in zgodovinskih spomenikih. Pri zbiranju dokumentarnega gradiva je sodelovala cela vrsta ljudi. Kroniko pa je sestavil in uredil Vilko Menard. Saš skriva mnogo poguma, predanosti in odrekanja. Ze zato je prav, da se s publiciranjem otmejo času in pre- publiciranjem otmejo nesejo v naslednje generacije. Kronika začenja z opisom razmer pred prihodom okupatorja, nato pa obravnava NOB od vdora sovražnika in iniciative KPS in OF v začetkih narodnoosvobodilnega gibanja. Dalje opisuje okupatorjeva grozodejstva, dejavnost bele garde in pripoveduje o javkali, bunkerjih in zlasti o družinah, na katere se je bilo mogoče v Priznanje mladim viškim likovnikom Kidričevem aprila razstavil' ^ 100 del v vseh likovnih tchnij" J-0n učenci viške osnovne šole^:jetl tretjo nagrado. Najvišje priželo j prejeli učenci osnovne šole kol, pred učenci OŠ Ljublj^ Sta, pa so sc uvrstili še samo nila'1' Hi0 niki iz Kostanjevice na Krki- ob, c “e, 1 Kulturne vesti :,cvsKi> Mladinski in otroški pev5^'«! im. osnovnih šol občine Vic-Rj^Ji. r 't^ * Ti pripravljajo na nastop v ‘Cp,rabj .......... : ‘* h. * dvorani dne 9. in 10. maja- Na ..Likovni pomladi", elitni predstavi učencev - likovnikov iz 39 slovenskih osnovnih šol, ki so jo v počastitev 60-lctnice rojstva pokojnega revolucionarja in državnika Borisa Kidriča priredili v' osnovni šoli v Kidričevem, so bili mladi viški likovniki deležni visokega priznanja. Med svojimi vrstniki, ki so v tev bo v počastitev ,,Dne'!. dosti" in proslavitev 80-let,")|^ stva maršala Tita. Iz tisoč bo v dvorani zadonela skupa* | za njegov rojstni dan. Moški pevski zbor iz SkofljjjJ pravlja v mesecu maju šara0 Koncert. Časopisno grafično podjetje Ljudska pravica TISKARNA LJUDSKE PRAVICE KNJIG0TISK - BAKR0TISK LITO- OFSETNI TISK R0T0TISK KLIŠARNA KNJIGOVEZNICA čestita občanom občine Vič-Rudnik ob njihovem prazniku 27. aprilu! ifii *>smo iz Kopališke ulice ^dsedstvu občinski-: skupSCine IBCINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK Prebivalci Kopališke ulice v Ljubljani želijo ponovno . vse pristojne organe skupščine občine ic-Rudnik na nevzdržne posledice, ki so jih v našo bo !^?0TP®vzr(?^fl* nekateri posegi, izvršeni v zadnjih najprej odstranitev drevoreda (takrat) Obema r\Kli.lniniV0^a pločnikov, kakor so jih nakazali z na novo l [J|.ienJanl robniki. Zaradi tega na pločnikih zastaja . i,°b dežju brizga po fasadah ter zamaka v kleti. ^ K®d° Povečuje še dejstvo, da na levi strani, gle- ,! krmišča z Gerbičevo proti mestu, od hišne ® Uad'č 3 Pa konca uIice n' nobenega požiralnika. „1 u ^ va uu Konca urice ni nooenega poziraimKa, •ki • rSi bilo npr. odmetavanje snega, tako da bi ifedi . Jare^ °b robnikih, povsem nesmiselno, ker sm L? «ldl če bi iarek bil — ne hi imela kam odtekati i ai t tUdl če jarek bfl - ne bi imela kam odtekati, ul Mi; a ™o že pri tem, dodamo še o mostu: tu je ba dvajsetega stoletja sezidan železobetonski most ‘toka. Cestišče mostu je med robnikom in cesto z ivffr« ran‘ tako zaPrt0’ da ob večjem dežju ali aBežnjev Sne®u stoji na asfaltni plošči mostu voda do udtiEa ^ vsfmu dodamo še vprašanje asfaltiranja ce-t,-? P*0dnika v naši ulici (o tem nam niti na ob-"j, IV0|", ‘ pa zborfli volilcev skorajda niti vprašanj ne et drriiL- m.Potegnemo črto - potem se sprašujemo o urunaciji v odnosu do Kopališke ulice, n ,v,n7a stanovanjska naselja prihaja velika množica - st(, stanovalcev. Zanje se z zidavo ali z vselitvijo vse lipm* » Una*n‘b dajatev šele začenjajo, mi pa jih pla-jvih.v?6 kakih 50 do 70 let. Razumemo, da njihova ozi „Atev h kanalizaciji, vodovodu ipd. mora iti delaiT? ..°- Toda na osnovi katere zakonitosti se : j, a izvršujejo tako, da nam povzročajo škodo? Inciie 51110 56 P° vseb izkušnjah (individualne inter-il.)J na občini, zbori volivcev, krajevna skupnost »icrim, ri-. '■ d® po vseh teh poteh ne moremo j nmlnac^skega odnosa spremeniti niti za las, vljud-‘edn' ° Prodsedstvo, da poišče način za izvršitev fednjega: ,filUtedit( - v skladu s pločniki in z nivojem cestnega idteditev celotnega cestišča tako, da bo njegov hrežin s piocniKi m z nivojem cestne§ 12 bodo obnovljeni vsi predpisani odtoki, Jj- asiaitiranjei lltev!.6 ®*ede asfalt* ostane naša ulica zapostavljena, •td bt0: da 56 vsai vrne v položaj, kakršen je bil [4 ^]?0P1 za tranzitne gradnje, LCatramo tudi, da je že skrajni čas, da se začne Pčie i Za sPreroembo zazidalnega načrta za to ob-Ktj 's.°?eska 2 ob Gerbičevi), ki je bil sprejet leta Pta’ u Je od takrat že 7 let, zakon pa pravi, da se iV i ■ nadrt revidirati, če ni v petih letih uresničen. LJubljani, 2. 3. 1972 asfalt Krištofovo ulico? Stanovalci Kopališke ulice bČanj viške občine oziroma stanovalci Krištofove fcilu JPraŠujemo, kdaj bomo tako srečni, da bomo I- asfaltno prevleko v Krištofovi ulici? ‘e,ijena ulica je postala zadnji čas precej pro-iJJkPdkar so občani zasedli stanovanja v blokih, ki Sr; SGP Grosuplje. Stanovalci Krištofove ulice se _j v kdo je se odgovoren za Krištofovo ulico? ^eti Zlniskem niti v letnem času ni na omenjeni ulici ib1 ja cesbtrja, da bi prebivalci vsaj mislili, da je kdo OB V ?i7i et‘za flioO' Pa Četudi ni nič napravil. ' I— “nskem času se v dvajsetih letih, odkar jaz sta- 1^* ____________ _ ______^_________________j_______ akoV u*‘c*’ n' pojavi) cestar, da bi odmetal sneg mn/• rešetke, da bi laže odtekala voda v kanale ^IrorB^^^sami opravljajo dela, ki spadajo k občini. J^^Hi.otljugi. Nasprotno, celo od državljanov za- £•• ^»»unaincmu putijciju, ki ca v s«! ucia n^ho in tlnančna sredstva. Tudi v letnem času se bo-; amalProsinro, da bi cesto lužili, da bi tako občan i*’ matij zaužil nezdravega prahu. ^ 1,10 dobfl * ^‘i^loiovc ulice se snrašuiemo. kdai Krištofove ulice se oprašujemo, kdaj obtf”?"1 v Krištofovi ulici asfalt, kam gre denar, ki !, oj ni moramo odštevati v ta namen vsako leto le, k j ^e,stnih taks in od goriva? Ce gledamo na im bodo vsaj tako visoke, kakor so na evrop-fcdJl JPtečju, pa še ceste poglejmo, kakšne so pri kj'stu ii/P01' izven naselja so asfaltirane, pri nas pav ima nkAredrnes,ju ni mogoče dobiti asfalta. Vem, ,4 f Toda j111^3 skupščina težave s finančnimi sred-"p [»bil 3 P®031’ pobran za ceste, se naj za ceste tudi > za pojasnilo! MERCUN Koko je mogoče? Natanko tako se sprašujemo mladi, ki nam ni in nam ne more biti vseeno, kako poteka pouk na naših osnovnih šolah. Seveda pri tem nismo osamljeni — tudi profesorji, ki morajo poučevati v takih razmerah, razmišljajo o tem. Je že prav, da smo uvedli samoprispevek, ki je uspel, ampak problem šolstva in varstva s tem še zdaleč ne bo rešen. Žgovoren primer je osnovna šola ..Oskar Kovačič" - zazidati je bilo treba arkade, da so pridobili več prostorov. S tem je bil problem začasno rešen (bolje rečeno odložen). Tudi s samoprispevkom se tu ne bo nič zgodilo. To pa pomeni, da bo šola vsaj še nekaj let trpela prostorsko stisko. Ves ta čas bo trpela kvaliteta pouka, posledice bodo nosili profesorji in učenci. Zakaj ne moramo nikoli pravočasno ukrepati? Mislim, da bi že zdaj morala biti zgrajena šola, ki bi razbremenila sedanjo. Galjevica, Orlovo, Jurčkova pot. . . vztrajno rastejo, ljudje se priseljujejo, šoloobveznih otrok je čedalje več, prostora na že imenovani šoli pa je že zdaj premalo. To pa pomeni, da bo nekaj desetin šolarjev prav kmalu prisiljenih hoditi na druge osnovne šole, ki se bodo tudi prej ali slej srečale z istim problemom. Zanimivo bi bilo obiskati vse osnovne šole v naši občini in pregledati pogoje, v kakršnih poteka na primer telesna vzgoja ali pa fizika, kemija, zgodovina . .. Pojdimo po vrsti: natanko polovico vseh šol je brez lastne telovadnice. Naj vzamem spet samo en primer: osnovna šola „Ljubo Šercer" - Ig je stara komaj nekaj let, šola je lepa, a je zgrajena brez telovadnice. Kako je to mogoče? Po drugi strani pa gradimo tako modeme stvari kot so veletrgovine Astra, Maximarket . . . Zakaj smo na enem področju lahko v korak s časom, na drugem (šolstvu) pa precej zaostajamo? 50 % telovadnih ur poteka v avlah, kjer se telovadna sposobnost razvija v prostih vajah, na kozi, švedski skrinji, mogoče ponekod so že dotrajani. Nekaj, finančnih sredstev bi bilo potrebno tudi za te namene, seveda pa sc postavlja vprašanje, kje jih dobiti? To so glavni problemi, značilni skoraj za vse šole, vendar brez upoštevanja stanja podružničnih šol. Seveda pa ima vsaka šola še svoj individualni problem -recimo z neprimernimi prostori. Vzemimo na primer osnovno šolo Dobrova: šola ima 4 razrede, dva razreda sta v zadružnem domu, kjer je tudi varstvo. Na šoli so prisiljeni, da se razred seli vsako uro; pouk iz fizike je v delavnici. Ker so prostori polno zasedeni, se pojavi še eno vprašanje v zvezi z izvenšolsko dejavnostjo. Le kdaj in kje se naj razvija? Kljub dobri volji je problem dobiti prost razred, pravzaprav to ni več problem, ampak že umetnost. Težave s prostori so že na osnovni šoli Preserje, sedaj ima 8. razred pouk v dvorani. Ker ni prostora za garderobe, so )e-te kar po 'razredih. Kje drugje pa naj bi bile? Svojevrsten „rekcrd“ ima osnovna šola Horjul - pouk imajo namreč v treh stavbah. Žalosten rekord! Zanima me, kdaj bodo horjulski učenci sedeli v lepih, svetlih učilnicah in kdaj si bodo oddahnili profesorji? Mislim pa, tja nas je veliko takih, ki želimo, da bi bilo to že jutri. Večje in boljše prostore potrebujejo tudi na osnovni šoli Vič in Škofljica. Kot zadnje naj omenim še razne ..malenkosti" kot so slabe table, neprimerne senitarije, neurejena okolica, čeprav načrt za njeno ureditev obstaja že nekaj let . . . To je bil kratek pregled pomanjkljivosti na osnovnih šolah v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Mogoče so bili podatki preveč splošni, vendar sem imela v mislih naslednje osnovne šole: Tmovo, Vič, Bičevje, „Oskar Kovačič", „Vlado Miklavc", Dobrova, Horjul, Polhov Gradec, „Ljubo Šercer" - Ig, Škofljica, „Primož Trubar" - Velike Lašče, Preseije, Brezovica in Zavod za slepo in slabovidno mladino. JOŽICA KALIN SP ■ T7T.T p/? ' - < ■ > V uredništvu sicer ne vemo, česa sta se moža na sliki lotila. Posnetek pa objavljamo z naslovom: Delo združuje bradlji, niso pa redke šole, ki imajo problem že z blazinami. Pomanjkljivost naših šol je slaba opremljenost s pripomočki za pouk fizike, kemije in biologije. Pravi nesmisel je zahtevati od učencev, da znajo opisati poskuse iz knjige, če pa poskusa niso opravili iz preprostega razloga, ker ni pripomočkov. Posebno pomanjkljivi so kemijski kabineti (srečni tisti, kijih imajo). Naši mla-dinci pa opozarjajo tudi na zelo skromne šolske knjižnice, ki so zadovoljivo opremljene le s čtivom za nižje razrede, medtem ko je knjig za višje razrede veliko, veliko premalo. Največkrat se zgodi, da je knjigo za domače čtivo zelo težko dobiti, ker je izposojena, na Šoli pa imajo ponavadi le do 5 istovrstnih izvodov. Kako pa naj bere preostalih 20 učencev? Na šolah na območju Ljubljane rešijo problem s tem, da si knjige izposojajo v Mestni knjižnici. Še eno šibko točko imajo naše osnovne šole - to so zgodovinski zemljevidi. Teh imajo po šolah premalo, NAŠA VAS — PA UGANITE, KATERA! Značilno za našo vas je, da je precej dolga, kljub temu pa nima niti svoje gostilne (drugod imajo vsaj dve). Poleg tega imamo - kot se spodobi - tudi svojo cerkev, kije polna vernikov samo trikrat v letu. Cesta je speljana čez sedem mostov, od teh bo eden vsak čas odpovedal pokornost, kar pa tudi ne bi bilo nič čud nega, saj vozijo čezenj težke tatre, čeprav na začetku naše vasi stoji znak, ki pa ga vozniki ne vidijo ali pa nočejo videti. Poglavje zase je - voda. Čeprav živimo tako rekoč na vodi, imamo z njo težave. Iz pipe priteče, ali pa ne - posebno hudo je poleti, ko je živina bolj žejna in se je treba bolj umivati, pa tudi s čistim avtomobilom se je treba peljati skozi vas. Če hočeš priti z enega konca vasi na drugega, moraš zbrati precej poguma in sicer iz dveh razlogov: prvi je ta, da je cesta primerna za veleslalom med jamami in za ohranitev ravnotežja na gramozu, drugi pa velja predvsem zvečer - namreč precej psov dela človeku družbo, ter tako preizkuša živce, ko pa ravno hočeš zavpiti na pomoč, se pes obrne. Največja zanimivost v naši vasi so vsekakor ljudje. Večina teh ljudi pravi o sebi, da so reveži. Ja, ampak tam kjer so reveži, tam so tudi bogati. Res, da je teh nekaj manj, a so zato toliko bolj ponosni nase. Velika večina pa je takih, ki so pripravljeni po cele ure govoriti, kako so revni, kako nič nimajo razen ,,f'riži-derja, bikserja, mikserja ..Saj niti garaže za avto nimamo, sicer pa naš avto sploh ni avto, ampak pasja uta na kolesih. Nobeno nedeljo ne gremo nikamor, ker si tega ne moremo privoščiti, kaj šele, da bi šli na dopust! Tam človeka čisto oskubijo. Moževa kuverta je čisto tanka, saj veste, v podjetju škriplje, jaz si tudi s trgom ne morem nič pomagati, ker porabim sproti za kruh, sladkor . . . Iz tega bi človek sklepal, da so naši vaščani revni, ker imajo samo „fičota“, nekaj gospodinjskih in poljedelskih strojev, televizijo, radio ... - to je najbrž potrebno za golo življenje. Po drugi strani pa se sliši drugače: „Mi imamo . ..“, kar je tudi res, če pregovor, da je v vinu resnica, drži. V glavnem vaščanom kar dobro gre, kajti poštar okrog prvega zelo kasno hodi, ker ima precej dela z raznašanjem denarja. Verjetno je dvig standarda kriv, da so se spremenili tudi ljudje. Nič več ni prijateljskih odnosov med sosedi in pomoč lahko pričakuješ šele, če pokažeš denar. Očitno se držijo načela - najprej jaz, potem pa dolgo časa nič in šele nato vsi ostali, žalostno je tudi to, da se sosedje med seboj ne razumejo — ne verjamem, če je še kje tohko sprtih sosedov, kot v naši vasi. Ne vprašujte me zakaj, domnevam pa, da je vzrok v tem, ker hoče vsak uveljaviti svoj JAZ (če ne drugače, pa preko sodišča). Ljudje so pridni, hitijo od jutra do večera, vendar pa se jim nikdar toliko ne mudi, da ne bi mogli povprašati še to in ono o sosedih, o tem, kdaj se ta in ta poroči, ali je pod „nujno", s katero hodi zdaj oni, zakaj sta se onadva sprla, kje so sosedje preživeli vikend . . . Posebno radi se pogovarjajo o previsokih davkih in podivjanih cenah in o tem, kako bi bilo treba marsikaj spremeniti. Vendar je to samo prazno govorjenje, kajti na sestankih, kjer bi se bilo treba lepo pogovoriti o stvari, jih je le peščica (za ostale je stvar brezsmiselna - namreč, saj me nihče ne posluša, saj bodo vsi oni zgoraj tako po svoje naredili). Organizacije delujejo zelo slabo, oziroma sploh ne delujejo. Se največ spravi skupaj mladina, čeprav jo devljejo v nič in se njenim naporom posmehujejo. Bo že res, da je včasih težko dati priznanje mladim! Tako je življenje pri nas - črni so ljudje in kakršni so oni, taka je tudi vas. Pesnik bi rekel, da so namesto rož zrasle koprive, ob katerih se opečeš, če nisi z njimi zelo previden. J. K. Trnovske »zelenice« Na zadnjem zboru volivcev v Trnovem je bilo postavljeno tudi vprašanje zelenic v začetku Trnovskega pristana, ki jih dan za dnem zasedejo že zjutraj avtomobili. Najbolj temeljito so zasedene zelenice pri hiši štev. 4, kjer parkirajo avtomobili tako na gosto, da so odstranili vsako sled trave. Parkiranje avtomobilov je tudi pri hišah z zelenicami št. 16 b, 18, 20 in 24, vendar ne tako temeljito kakor pred prej omenjeno hišo štev. 4. Vse zelenice je postavilo podjetje „Rast“ in naj bi ostale nedotakljive za vozila. Tudi na Emonski cesti od Krakovske ulice do mostu je lepa zelenica, ki so jo pa letos načeli vozniki gnoja, ki so ga pripeljali za vrtove ob tej cesti. Nimam nič proti dostavi gnoja na vrtove, saj je nujno potreben, vendar če so rušo s kolesi pretrgali ali udrli, naj krivci to tudi popravijo. Kriv je sicer voznik, povodje pa dal lastnik vrta. Ti naj pogledajo čez ograjo’na zelenico, pa bodo videli posledice. Nekaj primerov je bilo popravljenih, toda površno. Parkiranje avtomobilov je tudi kar počez čez ves pločnik ob Gradaščici od Trnovskega mostu vzdolž potoka do buffeta, vsak dan. Ni nikakega obzira, zakaj je postavljen pločnik. Parkiranje na cesti in delno na pločniku je tudi na Emonski cesti do Krakovske ulice. Pločnik je narejen samo za pešce. Te bolezni, da parkirajo avtomobile kar na pločnikih, so se vozniki nalezli gotovo v centru, kjer je to že dalj časa. Generalno polomijo pa je napravil tisti tovariš, ki je ukazal v Beethovnovi ulici narisati bele črte po pločnikih, da smejo do tja postaviti vozila. Potem se je to razpaslo tudi na druge ulice in ceste, najslabše je danes v tern oziru na Trubaijevi cesti, ki ima v mestu najožje pločnike, pa še ti so zasedeni od začetka do tovarne Rog. Pred leti smo večkrat brali o divjem Teksasu. Kar se tiče parkiranja, smo jih že dosegli. M. KOPRIVEC opozorila UJV so zaman, potrebni so ostri ukrepi o kdaj še Terpinov brlog? "“‘ni Veči n'’ v^as'f' zlahka dokazljive in jih je moč preganjati po vseh If 80 Za v!‘"kstvari Pa včasih ni moč dokazati nekaj let, čeprav so jasne. vsakega normalnega človeka, vendar za črko zakona ne. V takih ojilja UJV iskati dokaze, ki bi veljali tudi pred zakonom, da bi ^vljc/.prcgarVali’ Na strani pa so še dejanja, ki ovirajo nor-kt *‘a sploh ne govorimo. Prav gotovo pa za okolico Upanje p- ■ v*-' bi to delavnico sploh zaprli in tako onemogočili nadalj- te^pPjian.cev. Ni ia alk0ho/* j® v svoji delavnici organiziral pivnico. Dokazati mu, da 8iri| da vsi 0 Pdače. ne morejo, čeprav v delavnici na veliko popivajo. ■ ttir, .ne, P"Ci Pr'nescj° pijačo s seboj in si pač tam le gasc žejo. V •dncThent miL •Jn) >c ,lKil poslovalnica Istra vina, kjer si ti lahko tudi i j v dan 0pVIJ° P01 rebne količine pijače, če jim je zmanjka. Tako se fina’!* bi 0*bc se menjajo kot v kitajskem gledališču, edina ^tart- je zaknfT?, /upna’ pa ^ P'janost in večna prisotnost Jožeta kil 1 In tl SO se nri .............. ttiKi tudi’ že i° X pr* nJcm opili, so bili že večkrat pretepi, družinski 'ta '"zakar sr« i Ve, smrtni nesreči. Pred časom se je v njegovi delavnici * 0K>mohi,..a?h *e1, ^ na,° usedel na kolo in brez luči zapeljal pod Can‘’ sai n l 0do^no se je zgodilo tudi pred letom dni. Pritožujejo se Povzročajo pijanci nered in onesnažujejo okolico z bridia- L j x — -------r— r" — ■—i—j—* i«v»i sam sodeluje, saj je pred časom poslal nekemu delavcu dve ženski in zahteval provizijo 30 dinarjev po „komadu“. Delavec pa ni bil zadovoljen z videzom obeh in ju je nagnal, zaradi česar sta se s Terpinom sporekla, ker Terpin ni dobil provizije Kohkokrat pa se se taki primeri dogajali, da ni nihče izvedel, je drugo vprašanje. Kajti verjetno so bili kdaj ..naročniki" teh najstarejših obrtnic tudi zadovoljni in tedaj so molčali. O Jožetu Terpinu bi lahko pisali še precej časa, saj tega ni malo. Najhuje pa je, da se vse to še vedno dogaja in da mu nihče ne uspe stopiti na prste. Miličniki so Terpina že obiskali v njegovi delavnici in so ga našli v spodnjih hlačah, medtem ko sta ga dve ženski ..masirali" po nogah. Ženski sta si nato „od sramu" zakrili obraz. Pa tudi sicer je moč ob vsakem času v tem brlogu najti pijance in ženske sumljive vrednosti. Miličniki so Terpina že večkrat opozarjali, naj preneha s svojim početjem, vendar je stanje ostalo nespremenjeno, saj se Terpin smeji miličnikom v brk. Na postaji milice Dolenjska cesta so povabili Terpina tudi na razgovor in ga opozorili, da naj preneha s početjem. Vse pa je bilo bob ob steno. Vsa prizadevanja postaje milice ne morejo obroditi sadov, s;y jim pri vsem nihče ne priskoči na pomoč. Ko so obvestili inšpekcijske službe o Terpinu, so ti izdali prijavo sodniku za prekrške, vendar je ta postopek ustavil zaradi pomanjkanja dokazov. In kaj naj sedaj narede miličniki, ki morajo dnevno poslušati pritožbe? Zapreti povzročitelja ne smejo, lokala mu tudi ne smejo*-zapreti, lahko torej le poslušajo pritožbe občanov in njih prošnje, naj stanje urcdc. Nedvomno bi bilo potrebno ostro ukrepati in zatreti po petih letih ta vir zla. MILOVAN D1MITRIC Nagradna križanka Tokrat, za občinski praznik, prvič objavljamo celostransko križanko. Pripravili smo tudi nagrade za izžrebane pravilne rešitve. Nagrade bodo knjižne in jih bomo poslali po pošti, imena nagrajencev bomo objavili v Naši komuni, s prvonagrajencem pa tudi intervju. Pripravili smo 10 knjižnih nagrad, ki sta jih prispevali skupščina občine in Naša komuna. Pri reševanju križanke vam želimo obilo zabave in uspeha. Rešitve pošljite na naslov Uredništvo Naše komune, Trg MDB 7, s pripombo KRIŽANKA najkasneje do 15. maja 1972. Navdušenim križankarjem posredujemo tudi kratek slovarček, ki jim bo prišel prav pri reševanju te in drugih križank. UREDNIŠTVO SLOVARČEK (Ivar), norveški ling- Aasen vist, Adc - (Geoigc), ameriški humorist, Air - gorovje v Sahari, alk - izumrli pingvin, ametist — poldrag kamen, Anaa - otok v otočju Tuamotu, anamneza - potek bolezni, CEAT - znamka avtomobilskih gum, earl - angleški plemiški naslov, Erinija - grška boginja maščevanja. glinica - polsurovina aluminija, lalomita — levi pritok Donave iz Romunije, Hi - pritok Bajkalskega jezera, Java - indonezijski otok, Kreon — mitološki tebanski kralj, Lalo - (Edouard), francoski skladatelj, lias - najstarejša plast jure, Makaiu - 8470 m visok vrh na Himalaji, RIAS — radijska postaja v Berlinu, seraj - sultanov dvor - STRAN 10 £ Kako bodo letovali naši otroci Š 0 Občinska zveza prijateljev mladine organizira tudi letos med S ^ počitnicami letovanja za šolsko mladino v našem počitniškem J J naselju v Pacugu. J ^ Naselje leži ob molju, med Fieso in Strunjanom, daleč od ^ glavne ceste in prometa. Od 1966. leta, odkar je naselje v uprav- 'i J Ijanju ZPM, se naselje vsako leto zboljšuje. Letos bodo naši otroci ^ 5 lahko veselo presenečeni: že s hriba bodo zagledali svoje leto- J ^ višče, vse v zelenju in v živ opisanih barvah! ^ ^ Kakšna je torej razlika med lanskim in letošnjim letom? Kar S £ precejšnja! Prej precej pusto okolico naselja smo ozelenili z okras- ^ ^ nimi drevesi in grmičevjem. Vikend hišice smo prebarvali spri- 5 ^ kupnimi, živimi barvami, ki se prijetno odražajo od okolice. Stara ^ 4 glavna stavba, ki je bfla do dej na dveh straneh neometana, bo % j povečana in kar impozantna, saj bo z novim prizidkom dobila ji J štiri nove prostore: dve spalnici za skupini po 16 otrok, ambu- J £ lanto, skladišče in pritikline. Tudi stavba, kjer so umivalnice, pral- ^ 4 niča in sanitarije, bo zunaj in znotraj prenovljena. Skratka, vse ^ £ naselje nam bo sedaj lahko v večji ponos, kot nam je bilo v •i J prejšnjih letih, ko smo ga morali še preurejati, dozidavati in ko J J smo obenem morali graditi še cesto in plažo. ? ^ In kdaj bodo letovali naši otroci? V kar štirih izmenah po 14 ^ 2 dni, od 26. junija do 21. avgusta. Oskrbni dan bo letos veljal 30 S J ND. Socialno ogroženi otroci plačajo v skladu s svojimi mož- ^ £ nostmi. ^ ^ Pred letovanjem bodo v naselju še plavalni tečaji (šola v naravi) ^ (J za učence četrtih razredov osnovnih šol. Prijavile so se šole: N 2 Vrhovci, Ig, Oskar Kovačič in Škofljica. J £ Morda bodo zanimali starše še naslednji podatki: otroci do- ^ ^ bivajo na letovanjih po 5 obrokov hrane, nadzorujejo jih pa stro- K Jj kovno usposobljeni vzgojitelji, ki vodijo skupine od 12 do 16 ^ 2 otrok. Poleg vzgojiteljev imamo še plavalnega učitelja in medicin- J J sko sestro, ki bdi nad zdravjem otrok v koloniji. 2 ? S. P. J Mladina in brigade V ZM se vse bolj postavlja v ospredje vprašanje mladinskih delovnih akcij kot eno tistih področij, ki sicer močno stagnira, vsi pokazatelji pa nam kažejo potrebo po njihovem oživljanju in pomembnejšem mestu v delovanju ZM. Stagnacija sodelovanja slovenske mladine na mladinskih delovnih akcijah je predvsem posledica tega, da v Sloveniji že nekaj let nazaj nimajo „zveznega“ ali republiškega" delovišča kot žarišča, ki bi med drugimi vrednotami predstavljal tudi delovno, organizacijsko in družbeno šolo za mladino. Nimamo žarišča, ki bi zagotavljalo iz svojih vrst kadre za organiziranje, vodenje in razvijanje delovnih akcij, tako v širšem jugoslovanskem prostoru kot v republiki, občinah in krajevnih skupnostih. Udeležba slovenske mladine na deloviščih drugih republik nenehno pada, kot razlog za tako stanje se največkrat navaja tudi slabo organizacijo delovišč, slabe pogoje življenja v naselju - od kulturno-zabavnega življenja do prehrane. Prav tako so stroški za pripravo brigad izredno porasli in omejujejo množičnost v prizadevanjih občinskih konferenc ZM. Le-te morajo največkrat brigadirjem plačati zdravniške preglede, prevoze, opre- mo itd. Sodelovanje slovenske mladine na deloviščih v drugih republikah je izrednega pomena, na skupnih zveznih deloviščih se neposredno potrjuje krepitev bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Pripravljenost mladih za sodelovanje na mladinskih delovnih akcijah nam zelo jasno ilustrira primer v naši občinski organizaciji ZM. Za delovno akcijo na Golem je bila občinska konferenca ZMS celo prisiljena odklanjati preštevilne prijave. Predsedstvo občinske konference ZMS Ljubljana-Vič-Rudnik ima v svojem rokovniku predvideno v mesecu aprilu svojo sejo, na kateri bo razpravljalo o delovnih akcijah, ki jih bo pripravila viška mladina. Če bo šlo vse po načrtih, bodo mladi iz naše občine sodelovali predvsem pri urejanju nekaterih komunalnih objektov v občini, ni pa tudi izključeno, da bi organizirali večjo delovno akcijo izven občine. S. J. Mladina in starejši Želim misliti, delati in živeti tako, kot se mi zdi najbolj prav, tako kot zahteva sodoben čas. Nočem živeti po receptih drugih, ne morem poslušati besednih pridig. Hočem se prepričati osebno, 1 'je v življenju dobrega in slabega. Starši mi ne zaupajo - zakaj? Prav ta ZAKAJ je pogosto vprašanje mladih, torej poskusimo skupaj najti odgovor. Starši pravijo, da želijo otrokom le dobro v življenju, da bi bili srečni v osebnem življenju, zadovoljni s poklicnim delom itd. Na ujemo z grobimi, nehumanimi pojavi, ki žalijo dostojanstvo, izkušnje kažejo na previdnost, zato so starši nezaupljivi do okolja, v katerem živijo mladi. Danes se vse pogosteje sprašujemo, ali obstajajo v naši družbi globlja nasprotja - konflikti ali ne? Ali so ta protislovja v naši družbi specifična glede na gibanje mladih v svetu? Ali so protislovja le izraz problemov, ki jih ima vsaka generacija? Učiteljica - zgodovina nas uči, daje imela vsaka družba, v vseh obdobjih generacijske probleme. V naši družbi pa je dana posebna samoupravna možnost, da vsak človek, vsaka generacija lahko na najbolj demokratičen način izraža svoje probleme in hotenja. Sinovi niso nikoli mogli uresničiti vseh upov in želja očetov in dedov. Čas, znanje, družbeni razvoj prinašajo novo, spreminja se življenje mladih in starejših, v spreminjanju zavesti se rušijo stari nazori, moralne norme, uveljavljajo se novi modeli. Vsaka generacija je težila k napredku cloveka-družbe, vsaka generacija želi izraziti svoj, jaz". Če mladi nimajo dovolj možnosti, da bi predstavili svojo ustvarjalnost v družbi (v ožjem in širšem okolju) raste nestipnost, večajo se protislovja, rodjjo pa se tudi nezaželeni negativhi pojavi in odkloni. Mladi in starejši se največkrat ustavljamo na vprašanjih, kako premagati ovire, kako razreševati osebne in družbene težave, ki nas zadržujejo pri doseganju ciljev. Da bi lahko uspešno preprečevali ali odpravljali nesoglasja med seboj in med generacijami, iščemo različne oblike in metode dela. V svetu in pri nas se je pokazala kot zelo uspešna oblika srečanja mladih in starejših, ki se v grupi enakopravno pogovarjajo, izražajo poglede, stališča, odpravljajo nesoglasja in spreminjajo sebe in druge. Tudi v Ljubljani smo organizirali take skupinske razgovore, na katerih smo obravnavali vzgojna, kulturna in družbena vprašanja. Lahko trdimo, da so bši ti generacijski dialogi koristni za nadaljnje sodelovanje med mladimi in starejšimi. Na osnovi njihovih stališč lahko usmerjamo nadaljnje razgovore in reševanje pomembnih vprašanj. Izluščili smo naslednja stališča: Med mladimi in starejšimi v naši družbi ni globljih idejnih konfliktov. Vsi težimo k izgradnji humanistične družbe. Obstajajo pa nasprotja, ki jih povzročajo posamezne (morda tako imenovane ekstremistične) skupine, tako v mlajši kakor tudi v starejši generaciji. Vzroki nesoglasij so zlasti občutni takrat, kadar se ne moremo zediniti pri razreševanju osebnih in družbenih problemov. Na vprašanje, ali ima današnja mlada generacija dovolj jasno postavljene cilje in možnosti, da bi v danem času izrazila svoj jaz, so mladi povedali takole: Čas, formalnost odnosov v družini, v šoli, v družbi, pomanjkanje konkretnih mladinskih akcij utesnjuje mlade, celo ovira, da bi lahko pokazali resnično ustvarjalnost. Zavidajo prejšnjim mladim generacijam, ki so imele več možnosti za osebnostno oblikovanje in družbeno dejavnost. Npr. nepozabni so časi mladinskih brigad, kjer so mladi ustvarili svojstven lik mladega človeka. Čeprav je sodoben človek svobodna osebnost, je v svojem delu in v življenju odvisen od pogojev socialnega okolja. Človek (mlajši ali starejši) je istočasno član različnih formalnih in neformalnih skupin, v katerih deluje, daje in sprejema vplive drugih. V oblikovanju pogledov na svet vrednot in moralnih norm je pogosto v konfliktni situaciji sam s seboj, s svojimi vrstniki, sodelavci in zato ni nič posebnega, da prihaja do nasprotujočih si mnenj med generacijami. Sodobni človek se mora usposobiti, da se bo znal prilagajati ljudem, spremenjenemu načinu dela in življenja in da bo s samokontrolo lastnega ravnanja pripomogel k zbliževanju ljudi in generacij za razreševanje dnevnih problemov. Mladi in starejši so na teh generacijskih razgovorih priznali, da se premalo trudimo, da bi se spoznali in razumeli. Ne znamo se pogovarjati in poslušati. Manjka nam časa, predvsem pa volje. Za boljše razumevanje bi se morali učiti drug od drugega - torej mlajši od starejših, starejši od mlajših. V iskanju materialnih potreb pozabljamo na zadovoljevanje socialnih in kulturnih potreb, ki jih ima mlad človek. V stališčih je bilo poudarjeno, da mlajši ne bi smeli zameriti starejšim, ki morda res pogostokrat ponavljajo in obujajo spomine na siromašno otroštvo, prav tako bi morali vrednotiti delo prejšnjih generacij. Starejši pa ne bi smeli ocenjevati mladih po zunanjosti, temveč naj bi odkrili vsa plemenita hotenja in sposobnosti mladih ter jim omogočili, da bodo v družini, v šoli, v tovarni lahko zaživeli kot enakopravni člani. Ključ do zbliževanja mlajših in starejših je človeška ljubezen, spoštovanje in medsebojno zaupanje. V prihodnji številki našega glasila bomo pripravili zapis o razgovoru med mladimi in starejšimi z našega viškega območja. Vabimo k sodelovanju! ^ ŽIBERNA Občinsko šahovsko tekmovanje osnovnih šol Pod pokroviteljstvom občinske zveze prijateljev mladine je bilo v soboto, 1. aprila na osnovni šoli „Bi-čevje" občinsko šahovsko tekmovanje. Prvenstva se je udeležilo preko 100 mladih šahistov iz 10 osnovnih šol. Tekmovanje je potekalo v štirih skupinah: mlajši in starejši pionirji ter mlajše in starejše pionirke. Najuspešnejši so bili šahisti z osnovne šole Škofljica - z dvema prvima in z enim drugim mestom -ter z osnovne šole Polhov Gradec z dvema prvima mestoma. Po tekmovanju je bila razglasitev rezultatov s podelitvijo priznanj in nagradnih šahovnic za najboljše ekipe. Posameznike v zmagovalnih ekipah smo nagradili še s čokoladami. Vse udeležence smo pogostili s toplo malico in s sladkarijami. Zmagovalne ekipe se bodo udeležile še področnega in morda tudi republiškega šahovskega prvenstva. S. P. Odlikovanja sodelavcem Zavoda za avtomatizacijo Predsednik občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rudnik inž. Slavko Korbar je 27. marca v klubu poslancev izročil 23 najzaslužnejšim sodelavcem Zavoda za avtomatizacijo visoka državna odlikovanja, s katerimi jih je za njihove zasluge odlikoval predsednik Tito. Red dela z zlatim vencem so prejeli: prvi direktor ZZA Franc Dobnikar, dr. Zvonko Krevclj, Marjan Lavrenčič in dr. inž. Anton Ogore-lec. Z redom zaslug za narod je bil odlikovan Rudi Omota, z redom dela s srebrnim vencem pa: Marko Gliha, Breda Dougan-Gorišck, inž. Miran Gorup, inž. Jože Jckovec, inž. Mario Jež, inž. Marjanca Kobe-Kramar, inž. Franc Logar, Ivan Marc, Miroslav Meden, inž. Jože Oblak, Dušan Pirc, inž. Ljubo Planinšek, inž. Branko Robavs, inž. Matija Seligcr, inž. Emilija Soklič-Kozič. Medaljo dela so prejeli: Peter Kavčič, Rozalija Pelko-Tičar in Franc Peterca. V imenu odlikovancev sc je predsedniku SoB Vič-Rudnik zahvalil prvi direktor ZZA Franc Dobnikar. Na slovesnosti je glavni direktor ZZA dr. Jože Gogala podelil 26 sodelavkam in sodelavcem zavoda tudi denarne nagrade za najboljše skupinske in posamične raziskovalno-raz-vojnc rešitve v minulem letu. Najuspešnejšim raziskovalcem je zavod namenil skupno 62.000 dinarjev, pri čemer so se posamezne nagrade gibale med 3500 in 1000 dinarji. 1. V. Sobotno popoldne v Pijavi gorici: udami&o za vodovod. Vsakdo bo prispeval vsaj 210 ur svojega dela NAŠA KOMUNA Vlil/* ! ! i Slovo začenja novo zgodbo Marlenka Kovač „Na svidenje," letos februarja v Slovenjskih Konjicah, je lenki ne mara v trenutku še enkrat razgrnilo vse, kar je v p° drugem desetletju doživela na odprti gimnastični sceni. Gifl1,!'' F stika ji je pomenila vselej dragi dom, ki gaza svojim v Zagorju’1’ '^i Ki sloln T o tron . 1 „ 1 1.« J— . 1 .........I ctpi bi dala za vse na svetu. Zdaj, ko je vsega konec, vsaj tistfi sm 11 čr o K i * k sTsa *-&■ 1>« a1, »-kk t : i a at .. — r — —» ^ ^0 ^ bdi najlepšega, kar je doživela med tekmovalnimi leti, sc je pred® spominom... del, Marlenka se je že zdavnaj zavedala da enkrat mora biti bi konec". Dolgo je razmišljala v sebi: „Ali naj sc spet dvignem 'satej bradljo, se ,,sprehodim" po gredi, ali dam tekmovanjem - slojem Tehtnica se je naposled nagnila na drugo stran. ^at Referentka za rekreacijo ZŽTP Ljubljana, dolgoletna članAijoi državne gimnastične vrste, večkratna republiška prvakinja in el| :8or najboljših slovenskih telovadk vseh časov, Marlenka Kovač, sredi letošnjega februarja dokončno poslovila od ,.aktivne" nastikc! , Cii Bogata je bila Marlenkina tekmovalna žetev v zadnjih dese®0va letih, čeprav se je s telovadnico v rodnem Zagorju srečala'Čič davno prej. ' č). „Kdaj sem se navdušila za gimnastiko ...? ,“ z nasmeh°j Ml ponovi moje vprašanje. ,.Veselje do nje je po pravici povedan inp „maslo“ moje kolegice. Enajst let mi je bilo, ko sem sedem« nja petdesetega pričela ob ponedeljkih in četrtkih popoldne P^M grešati svojo najboljšo prijateljico. Ko mi je ..odkrila skrivnost ST da hodi k redni telovadbi in da je tam prav prijetno, ker ims! '-gc med drugim tudi klavir, sem se ji kajpada hitro pridružila. N sem bila razmeroma kar spretna, so me ..vtaknili" kar med m1 dinkc, čeprav s svojimi leti nisem sodila drugam kot k - pi0!1!"*! kam! Mladinke so me sprva gledale malce postrani, a so me hm •J.l sprejele medse ...“ JJ) Za prvimi koraki v domačem Zagorju so prišla gimnazijske k; ,M( Vsak dan z vlakom od doma do Trbovelj in nazaj. Toda že' !Je' kmalu jo je „čakal“ študij v Ljubljani. Vrata do vrha naše vrhi« Rci ske ženske gimnastike so se ji odprla na stežaj. . B“l. Slabotno dekletce iz revirjev je enainšestdesetega z uspet1‘Junic prestalo svoj ..ognjeni krst" v Rešiti na dvoboju z mladimi vadkami Romunije. „Mcd 12 mladinkami, najboljšimi iz obeh držav, sem osvojik?jenk mesto. V vrsto pa sem prišla bolj po naključju, kot po „zaslur..-svojega znanja. Na izbirnem tekmovanju so sc mi namreč netljivo posrečile vse vaje in mesto v mladinski reprezentanc'. Jv L miauinsKi reprezeniai»--, r;-*. je bilo zagotovljeno. No, veliko je k temu prispevalo spoznaj? 0Jca • ■ nor večna sprelnljev,, 3. da sem nastopila brez treme, ki je »uit....,- . športn ikov. i Prodno je pred šestimi leti prvič oblekla majico z držaVIj7'v-1 grbom v članski konkurenci, se je še dvakrat ..srečala" z roflr skimi in italijanskimi mladinkami Odtlej je šlo „zares“... * 1 ortum m nuiijuiiaivijiij iiiiauuinalili, v/uucj jc mu ,,/.aru.N . . . ini ^ Ob izjemnem priznanju, ki ga zasluži za vse, kar je dala sJ " po venski in jugoslovanski gimnastiki, ne moremo mimo Marlenk1" »in, največjih dosežkov med domačo in svetovno telovadno elito' jMe) 29 nastopov v državni reprezentanci 12 naslovov slovenske prvakinje 21. mesto na EP 69 v švedski Landskroni 53. mesto na SP 70 v Ljubljani Marlenkino slovo od tekmovalnih prizorišč pričenja l',fe0d. današnji novo zgodbo. Zdaj drugo - trenersko, vaditeljske Ji;. J Kakor pač hočete. ijhcej1 Leto bo tega, kar je prišla v viški Partizan. Dobila je skro|1!i|,ni(! « sobico in da bi se oddolžila dobrim ljudem, se je čez noč J n,|]0 levila" v vaditeljico pionirske vrste. J v ,,Odkrito vam povem, da sem z vsem zadovoljna. S sobic® svojimi ,,učenkami". Oseminštirideset jih imam. Scstajah’°j.f-dvakrat na teden: ob poncdcljskih in četrtkih. Takole, dva"*S majo .. . Zadnjič, ko so že tekmovale, so me sp’,| trinajst let imajo .. . Zadnjič, ko so že tekmovale, so vale za zmagovalne ,.stopničke" in kolajne. Porednice male,:'j rada jih imam, verjemite . . . Saj se ob njih spomnim sv°j ju] četkov. „Mojc“ drage gimnastike, ki je ne bom h I pozabila ..." Jk Brezmejna je Marlenkina sreča. Dobila je službo, so bi je ljudi, ki jo imajo radi. Le nedokončan študij na VSTF'. l katerega pravi, daje „brez Škarij še meter pred ciljno vrvic® k ,.greni" šestindvajseto pomlad njenega življenja. Tekmovalno slovo pričenja na Viču zdaj njeno novo & stično zgodbo. ^ ^ Ivan’ m******* ******************* fjrM*jr***f*‘ Malo, toda kvalitetno V petek dne 24. 3. 1972 je bila velika telovadnica osnovn® A ig ®',jk Pi Bičevje prizorišče občinskega prvenstva osnovnih šol v ® k fi' telovadbi. Odziv šol v tej športni panogi je majhen, saj sta ’ vali le šoli Trnovo in Vič. Zmagala je osnovna šola Trnovo. red prvih treh pa je bil naslednji: 1. Igor Vrtačnik, osn. šola Trnovo 35,6 točke, 2- jJ l/.ft Mohar, osn. šola Vič 32,5 točke, 3. Jože Tršinar. osf- 1 Trnovo 34,1 točke. uii‘| 2e naslednjega dne pa je mestni center šolskih športnih ^ F organiziral področno prvenstvo v tej panogi .^1 Ekipa osnovne šole Trnovo, kije na tem tekmovanju za*‘ jA našo občino, je dosegla lep uspeh z osvojitvijo prvega mc^'Jof --------u-.-r- ------.... .t— ■ urn. NastePjI i 11 ekip. Posamezno je med 66 udeleženci Jože Tršinar točke zasedel drugo mesto, igor Vrtačnik pa z 37,4 točk® ^iF mesto. Soli kot tudi posameznikom čestitamo za njihov JOŽE ief » s V štirinajstih dneh ni moč vzgojiti trenerja Plačilo so uspehi Okoli njih ni dosti hrupa. Mnogo manj pa sploh kot okoli poprečnega občinskega nogometnega moštva, saj se ne postavljajo s škandali, marljivo in redno delo pa je danes tako malo opazno in še to le od redkih. najboljšim, ostali pa so si morali vse priboriti z najmarljivejšim delom in težko borbo." V DANAŠNJEM ZMATERIAL1- ziranem Času je umestno VPRAŠANJE: KAJ IMATE OD TEGA? „Vse delam brezplačno. Ni namreč denarja, ki bi me uspel tako vezati, kot me vežejo sedaj moji občutki. Lahko bi me vezali fizično, vendar nikoli se ne bi tako zelo povezal duševno z vrsto kot sedaj. Ce bi bil plačan, bi čutil drugačno odgovornost. Meni „plačajo‘ moji gojenci s svojimi uspehi. Njihovi uspehi dajejo elan in veselje do nadaljnjega dela. Pri tem se uvidel, da lahko s treniranjem nadaljujem, kajti če dosegajo uspehe, pomeni, da se nekaj le nauče in moj cilj je, da se nauče čim več.” IN KAKŠNI SO POGOJI? Orodno telovadbo Partizana Trnovo trenirajo večer za večerom v telovadnici TVD ..Partizan" Trnovo in uspehi so krepko opazni. Vrsta namreč dosega zavidljive uspehe ne le kot celota, temveč tudi posamezniki. Član te vrste je tudi mladinski državni reprezentant Milan Kunčič. Veliko jih res ni, kar pa ne pomeni, da so vrata drugim za trening zaprta. Trenutno trenira njihov trener Jože Mešl tri mladince in pet pionirjev. Pri teh mladih fantih nedvomno nosi levje zasluge za njihov vzpon in uspehe trener vrste. Prosili smo ga, da pojasni svoje poglede na vrsto, uspehe in težave, ki jih srečuje tako vrsta kot tudi on kot trener. Mešlo-va žena mora namreč veliko večerov čakati moža, ki medtem trenira v trnovski telovadnici naše mlade gim-naste oziroma orodne telovadce. Jože Mešl ima poleg višje šole za telesno kulturo tudi železno voljo in veselje do dela. „Trener sem že 11 let," je začel kar v telovadnici, medtem ko je vrsta vadila, ,,in sem v tem ča?u treniral že sedem vrst. Trenirati sem začel zato, ker sem želel dati mladim tisto, kar meni moj trener ni dal. Sam sem namreč treniral in vem, kakšne napake opazijo mladi fantje. To sem želel spremeniti in popraviti. Včasih so posvečali pozornost le ■ Kunčič pri uspelem seskoku z droga. - Foto: J. Mešl finska tekmovanja jšole in sindikati v smučanju t jjiji 18. 2. 1972 smo na smu-e[ smii*»!s,ranc *zvedU tekmovanja . šole in n SnillA It-MlIU! ejte c:,. 0 10 šol s 154 tekmovalci, ki «t. * razripiio„i v osem starostnih movanje je bilo v le-ISa„.-:‘-nem vremenu in primemo “»!?lrano. Tudi kvaliteta V°Ff' sonči iicfezirai nasto- eftioZJ6 k**a’ predvsem v višjih ka-efzultoT1’ *e kar dobra. Podrobni jinT latl Pa so: 1. Mirnik Gorazd (O. 11 2. Logar Stanko (O. Ko- !• 3. Terselič Štefan (O. Kova- ifl1 PIONIRJI: 1. Cerkovnik nfitiaJ rrP' Kovačifi)- 2. Mirnik P^MVič?' ^ova^)> 3- Bartenijev PIONIRJI: 1. Jarc K. JiC O. Kovačič), 2. Ščuka ni 'hkoVr°‘ Kovačič)> 3- Krajnik A,,0 (Trnovo) iti* ),iJSl MLADINCI: 1. Deisin-j (Vič), 2. Herman Robert iiil kemfi’ Srdrač Katarina (Vič), Ml a is? Damjana (Brezovica). ,0'»ni^SE PKJMRKE: 1. Pokoren ^'Bičevje), 2. Podlogar Darja STAb^f1«5 Irena (Bičevje). n^niS^ElSE PIONIRKE: 1. Logar '.Kovačič), 2. Puhar Irena T«4e)Vačia)’ 3' Kokalj Majda 40ica MLADINKE: 1. Slabe »W, 3 2. Reš Barbara (Bičev- 1 Mojca (Brezovica), ri*. 2, 1. Osnovna šola Bičev- inf. Po^vna šola Brezovica. Ut Obz?£an.crn tekmovanju je taj-^deiu, ’ >1 •»! _ - -• eŽlo tekmovanja sc je glasitev in podelitev priznanj v hotelu Triglav v Mojstrani. Poleg priznanj smo podelili večje število praktičnih nagrad. REZULTATI: lil. skupina - ženske: 1. Pirc Marija (Zavod za avtomatizacijo), 2. Cok Nevenka (Inštitut za elektroniko), 3. Skubic Olga (Zavod za avtomatizacijo). III. skupina - moški: 1. Dornik Ludvik (Zavod za avtomatizacijo), 2. Dobrovoljc Dušan (IBE), 3. Lubej Boris (TVD Vič). II. skupina - ženske: 1. Jezovšek Melita (Inštitut za elektroniko), 2. Smolnikar Fani (IBE), 3. Jurman Sonja (ZZA). II. skupina - moški: 1. Simčič Marjan (ZZA), 2. Babnik Karel (IBE), 3. Bergelj Janez (TVD Vič). I. skupina - ženske: 1. Golob Marija (Osn. š. Vič), 2. Gorjanc Nevenka (Inštitut za elektroniko), 3. Šušteršič Tamara (Inštitut Jožef Stefan). I. skupina - moški: 1. Rutar Miran (TVD Vič), 2. Možina Andrej (TVD Vič), 3. Kunčič Jani (TVD Trnovo). EKIPNO: 1. Zavod za avtomatizacijo, 2. Inštitut Jožef Stefan. J. M. Mercatorjevi sivi dnevi? Ob letu, ko so bili vsi napori vodstva NK Merca tor usmerjeni na osvojitev naslova republiškega prvaka, s tem pa tudi na uvrstitev v drugoligaško konkurenco, ni nihče dvomil v vzoren, tovariško »kristalno čist“ kolektiv iz Gerbičeve ulice. Jesenski start v zahodni skupini II. zvezne lige je zgolj potrdil kvalitete, ki.so še pred meseci odlikovale varovance trenerja Andjela Zikoviča: vzorna disciplina, dosledno spoštovanje klubskega pravilnika in enkratno tovarištvo med igralci! Do februarskega prvenstvenega nadaljevanja je šlo vse kot ,,po maslu". . . Zadnji čas pa se v Mercatorjevi nogometni dmžini„kopja lomijo", da zlepa ne tako! ®l®filo ti®8 tekmovanja „ >j°čimi 13 organizacij z 98 nasto-‘ba j. . Razveseljivo je, da je ude-^ihah Jf,!8 v >eto številnejša in da 'dalje vrjtfeacije v podjetjih dobiva « ji teŽ?0 °(?liko. Dobri otgani-?v?I'ia ni prizanesla moč-2'ri>l st««. °> da so tekmovalci z i! |?cej t„Jtnuni številkami vozili po telč- P1. dtovanu1. P10*'- P° končanem ,tnu v 2aiU’ ki se je končalo kljub i^k-. dovoljstvo vseh, je bila r»z- Igralci vsevprek obtožujejo Zikoviča za zadnje neuspehe, ki so pripeljali moštvo na rob propada! Do dna lestvice je en sam korak, usoden za ljubljanske nogometne (beri: dru-goligaške) razmere že od nekdaj. Preprosto povedano: kot so igralci (seveda, ne vsi) prišli z vseh vetrov, tako se bodo ob ..brodolomu" spet ..prepustili" vetrovom in iskanju sreče (zaslužka) pri drugih klubih. „V Mercatoiju očitno tli“, o tem ni dvoma. Bržčas smo uporabili blag izraz za razmere, ki zadnji čas odkrivajo vse klubske slabosti, nemoč, samovoljo, nepojmljivo slabe odnose na relaciji uprava-igralci... V nekdaj vzornem klubu, kije lahko služil za zgled drugim, sta nastala tabora! ..Vojski", ki bržkone bijeta bitko „za oslovo senco", v škodo komu drugemu kot — samemu sebi! Kaj se dogaja 2 NK Mercator? Mere ?et?t spomladanskih kolih v II. zvezni nogometni ligi igralci "‘so zabeležili zmage, ali točneje, izgubili so štiri hačUre (doma z Orjjentom in Ljubljano, v gosteh pa z Zagre-Mjihov plavini' >n Kozaro), neodločeno pa so igrali doma z Istro. na.so,„? razlika v golih je porazna. Prejeli so devet golov, mrežo Po0"rika pa so zatresli le enkrat. pe^l^dUčnih igrah v jesenskem delu prvenstva niti največji neuj-'"1 niso pričakovali takšnega preobrata. Kdo je kriv za v prTc • Alternativi sta le dve: ali trener ali igralci. Kot je to že teju si. meče trener krivdo na igralce, igralci pa nanj. Kaj drži, je K *«i, res pa je naslednje: -a, - r-. -- „„ ...v.vaiu* igre iz JesensKega dela hoiHa n' k**0 tako. Po besedafi trenerja Zikoviča so vsi popol-h igraic/^J^arali, zato so se kaj hitro znašli na klopi za rezervne hiu Diši«-ovr,lu vsega je vrataf Ahlin branil zelo nezanesljivo in se I Dekret' vei‘na prejetih golov. k e’ da Mercator relativno zelo staro moštvo (Ceh, * ijin, v, Kokot, Com) kljub temu pa vse krivde le ne gre pripisati . | ov’e dvomimo v kvalitete trenerja Zikoviča, znano je samo, . Zj, ?0si med njim in igralci ni vse v redu! .P « odn,?1 'Pidemije črnih koz je bilo prvenstvo prekinjeno, zato i'B Mv teh°r vei^e,no viškim nogometašem zelo prav prišel za uredi-,'k vse»ir,.,pere^d' problemov, katere, upajmo, bodo kmalu rešili na ;l ^no zadovoljstvo. N. ŠOŠTARIČ Vodilna klubska trojica je po trditvah igralcev kriva za vse, kar se je zgodilo (in se še dogaja) v NK Mercator. Za neuspehe v prvih spomladanskih kolih, za neizpolnjeva- ZARADI MERCATORJA ZASKRBLJENI Ni še tako dolgo tega, kar smo pisali o Mercatorju le z optimizmom. Dejstva so nas razočarala. Tudi v uredništvo je prišlo s tem v zvezi nekaj vprašanj in dvoje prispevkov. Objavljamo oba. Uredništvo nje medsebojnih obveznosti, za razdor med trenerjem in igralci, za ... Tako vsaj trdijo fantje. Slišati bo treba raumljivo še drugo - „napa-deno" stran! Tudi igralci niso verjetno ..nedolžne ovčice ‘. Ce dvomijo v Zkovičevc trenerske sposobnosti (mimogrede: doslej je z uspehom vodil Reko ip Šibenik), naj potem vse to odknto, predvsem pa pošteno, razkrijejo pred vso našo športno javnostjo! Nogometaši ..Mercatorja" so v 24. kolu 11. zvezne nogometne lige igrali doma s puljsko Istro neodločeno 1:1. Gol za Mercator je dosegel Milič. Zaradi epidemije črnih koz ,, bilo 23. in 24. kolo preloženo, tako da se bodo Ljubljančani v 25. kolu pomerili z Muro v Murski Soboti. Zdaj kb bi bilo treba z združenimi močmi rešiti potapljajočo se barko, sc je razplamtel ogenj, kije lahko samo v škodo klubu, njegovemu vodstvu in igralcem samim. Spor bo treba zgladiti na tovariški osnovi. Saj je v interesu vseh nas, še toliko bolj pa Mercatorjevega kolektiva, da ostane njihova enajsterica v drugoligaškr družbi? ! Razbrzdana (večkrat nepremišljena) medsebojna obtoževanja lahko le pripeljejo do usodnega zla. Nevarnost pa je že itak na preži! IVAN VIRNIK „Kot povsod, je tudi pri nas vrsta težav že s telovadci samimi. Dokler zrastejo do mladincev, mnogi odstopijo, posebej še v srednji šoli, ko se nekako razgube. Ves čas je namreč treba delati v isti delovni grupi, ker le tako lahko trener vpelje sistem dela v kri. Telovadce je treba vzgajati od malega. Zato je zelo težko začeti delati v novi grupi. Res se včasih tudi spremo in sicer zaradi njihovih neuspehov, kijih jaz vidim, oni pa ne. Ob vsem tem pa smo skušali ustvariti pogoje, ki bi bili znosni. Naše uspehe bi v odličnih pogojih lahko dosegli v treh ali štirih letih, medtem ko se sedaj stvari zavlečejo zaradi slabših pogojev. Premalo je poskrbljeno za varnost, posebej pri treningu na drogu. Finančnih problemov posebno hudih sicer nimamo, vendar si že dalj časa zelo želimo prepotrebno blazino. Jo tudi kupujemo že več let, kupili pa je še vedno nismo. Telovadci iz ostalih dežel že dalj časa trenirajo doskok na take blazine in imajo zato prednost pred nami na tekmovanjih." KAJ SI ŽELITE, JOŽE? Krimova zlata trojica Konec marca so se na strelišču ob Dolenjski cesti zbrali najboljši slovenski strelci na svojem prvem letošnjem kontrolnem tekmovanju. Med več kot 60 tekmovalci so poželi nekdanji viški strelci (Dimičeva, Mikolič, Jež, Peternel, Brezovnik in drugi), ki zdaj nastopajo za Olimpijo, največ uspehov. Brezovnik in Mikolič sta bila najuspešnejša v streljanju z malokalibrsko puško standardne izdelave, Dimičeva pa je bila v nastopu z istim orožjem daleč pred svojimi tekmicami. Prijetno presenečenje sta pripravila člana strelske družine Krim Mrkun in Tomažič, ki sta v mladinski konkurenci v streljanju z malokalibrsko puško standardne izdelave s 513 oziroma 495 krogi preričljivo premagala svojega klubskega tovariša Rešetarja (470 krogov). Na reviji slovenskega strelskega športa je „revolverašu“ Tržanu (Olimpija) uspel izreden podvig. V streljanju z revolveijcm velikega kalibra je s 583 že na začetku sezone izenačil republiški rekord. Ce posebej ovrednotimo izjemen tekmovalni dosežek Dimičeve, smo „korak za njim" lahko več kot zadovoljni z nastopom Krimove tri- peresne deteljice - Mrkuna, Tomažiča in Rešetaija. Z osvojitvijo prvih treh mest so dokazali, da so trenutno med slovenskimi strelskimi naraščajniki brez prave konkurence. Njihov spomladanski „krst“ nam daje jamstvo za obetajoč Krimov tekmovalni kader, ki se postopoma vzpenja na vrh elitnega slovenskega strelstva. L VIRNIK Košarkarji Trnovega pred startom v republiški ligi V soboto, 22. aprila se bo pričelo tekmovanje v republiški košarkarski ligi. Moštvo Trnovega, kije lani zasedlo odlično sedmo mesto, se je ves čas resno pripravljalo, zato trener in igralci mnogo pričakujejo od letošnjega prvenstva. Eden najboljših igralcev, Jože Koren pravi: „Mncnja sem, da se bomo uvrstili bolje kot lani. Nastopamo že drugič v tej ligi, zato imamo več izkušenj, pa tudi ostale ekipe, kot so Ilirija in Celje, so slabše, kot so bile. Največji kandidat za osvojitev prvega mesta je moštvo Vrhnike, mi pa se bomo uvrstili nekje od 3 do 5 mesta, kar bi bil že lep uspeh." Trener moštva Miha Lokar ima na razpolago naslednje igralce: Seška, brata Slapnika, Kozaka, Korena, Soka, Vavpetiča, Avsenika, Grudna, Možino, Lenarda, Ivico, Rojca, Hočevarja, Kovača in Martinčiča. V 1. kolu se bodo Trnovčani pomerili doma z moštvom Celja. N. ŠOŠTARIČ “Sebi bolj malo, vrsti mnogo več. Želim si, da bi vzljubili določeno športno panogo in da bi znali vsaj delno prenašati tradicijo naprej. Ves prenos tradicije in uspehov pa je v veliki meri odvisen od trenerjev. Dobrih trcncijev ne bomo dobili s tečaji v 14 dneh, temveč jih je treba vzgajati in sami morajo biti nekdanji aktivni športniki, da čutijo utrip tekmovalca. Trener, ki prisiljuje, je slab. Za uspehe je namreč prvi pogoj dober strokovni kader in nc le ugodne razmere. Naši fantje so že precej dosegli. Vse v državni reprezentanci je uspeh. Brata Kunčič sta v zveznem mladinskem razredu med prvimi desetimi. Tam pa je, kar moram poudariti, vsak uspeh - USPEH, saj je zanj potrebno veliko odrekanja in dela." Sedaj pa poglejmo še, kako je z najboljšim Mešlovim gojencem. Milan Kunčič, prodajalec, dela pri Mercatoiju: ,,Brat je začel trenirati in me je privabil v visto. Trenirati sem začel dvakrat, resno pa drugič, to je leta 1968. Danes pa sploh ne morem več brez telovadne vrste, saj sem zelo povezan z njo. S kolegi se dobro razumem in je sploh vse v redu. Tre-neija moram tudi zelo pohvaliti, saj si boljšega misliti ne morem. Vidi namreč tudi napake. To pa mi prija, kajti želim si nekaj doseči, pa še nekaj sveta videti v dresu." - To je Milanu Kunčiču enkrat že uspelo, saj je bil na meddržavnem dvoboju Jugoslavija - Madžarska kot četrti Jože Mešl, organizacijski sekretar Ob ZTK in trener mladih telovadcev najboljši Jugoslovan. Brata Milan in Jani Kunčič sta oba že uspešna tudi na zahtevnejših tekmovanjih. Na lanskem republiškem prvenstvu je bil Jani drugi, Milan tretji. Enako sta se uvrstila tudi na tradicionalnem tekmovanju Memorial Ivana Šalamuna v Mari-boru (na tem tekmovanju se zberejo vsako leto najboljši telovadci v državnem merilu.) Na državnem prvenstvu pa sta zasedla Jani šesto, Milan pa osmo mesto. Od njiju, prav tako pa tudi od Matjaža Koželja, ki si je lan i zlomil roko, je pa prav tako tekmovalec zveznega razreda, si pod vodstvom trenerja Jožeta Mešla obetamo letos še novih uspehov. Milovan Dimitrič Mladinska tekmovalna trojka orodnih telovadcev: (od leve) Jani Kunčič, Matjaž Koželj in Milan Kunčič ŠPORTNE VESTI J ELEK1 ROPROJEKT MED VODEČIMI. Potem, ko so konec marca katastrofalno izgubili z vrsto RTV, so igralci Elektroprojekta v nadaljevanju letošnjega moštvenega sindikalnega prvenstva Ljubljane z zmago nad ekipo miličnikov (5:1), dosegli lep uspeh. Obstali so v zlati sredini in se bodo v zadnjem kolu (o njem bomo poročali prihodnjič), borili za četrto pozicijo med najboljšimi ljubljanskimi sindikalnimi šahovskimi moštvi. Ekipa RTV si je namreč že pred sklepnimi boji zagotovila letošnji naslov prvaka. V II. ligi se bodo slepi šahisti kluba Karl Jeraj po zmagi nad Vele-tekstilom (3,5:2,5) skoraj zanesljivo uvrstili na drugo mesto. To je brez dvoma izreden dosežek naših slepih privržencev kraljeve igre. NEVENKA VOVKO IN ALENKA RUS sta bili edini zastopnici plavalnega kolektiva s Kolezije, ki sta v začetku tega meseca nastopili v državni mladinski reprezentanci na troboju mladih plavalnih vrst Jugoslavije, Poljske in NDR v Vzhodnem Berlinu. Jugoslovani so s 123 točkami zasedli zadnje mesto. Vzrok za njihov neuspeh lahko iščemo v nepripravljenosti po cepljenju za kozami, ki je pustilo posledice pri vseh plavalcih. Naši plavalki se v izredni konkurenci nista kdove kako odrezali: Vovkova je bila dvakrat peta (100 in 200 metrov prsno) in dvakrat šesta (100 in 200 metrov hrbtno), Rusova pa obakrat šesta (200 metrov kravl in 200 metrov mešano). LJUBLJANSKI IGRALCI GOJA, KI SO SE ZDRUŽILI V KRIMU, so na mednarodnem turnirju mestnih reprezentanc v Ljubljani poskrbeli za izredno presenečenje. Hrovatin, Flajs in Jamšek so namreč že v prvem kolu premagali z 2:1 nosilca skupine - favorizirane Berlinčane. Na koncu turnirja so zasedli peto mesto, kar je za začetek prav lep uspeh. Bravo ,.novopečeni kri-movci"! MARKO LOGAR, nekdanji državni košarkarski reprezentant in eden stebrov ljubljanske Olimpije iz njenih najboljših časov, že vrsto let trenira moštvo Trnovega. Kako je fante pripravil za novo sezono, bomo videh že po prvih kolih republiškega prvenstva, ki se je pričelo prejšnji teden. MLADI KRIMOVI STRELCI so na drugem preglednem tekmovanju najboljSh slovenskih strelcev spet osvojili vsa tri prva mesta v mladinski konkurenci V streljanju z malokalibrsko puško standardne izdelavo je že drugič zapored v 14 dnevih zmagal Mrkun s 538 krogi. Na drugo mesto se je uvrstil Tomažič s 462, tretji pa je bil Kleindinst s 447 krogi. ZWICKAU, MERANO, TACEN IN SPITTAL, velika mednarodna srečanja s kajaki in kanuji na divjih vodah, bodo pred OI v Muenchnu odločala o sestavi modre vrste, ki se bo predstavila na elitni prireditvi v znamenju petih olimpijskih krogov. Med našimi evidentnimi olimpijskimi kandidati (Prelovšek, Andrejašič in Guzelj), so Hočevarju, Mallyju, Svetku, Tumi in Žitniku, še vedno na stežaj odprta vrata v olimpijsko vrsto. Svojo olimpijsko kandidaturo bodo lahko ..potrdili" že 5. maja na mednarodnem tekmovanju v Zvvickauu (NDR). I. V. BALINARJI TRNOVEGA pričeli s treningi. Konec aprila se bo začelo prvenstvo v ljubljanski balinarski ligi, v kateri nastopajo tudi Trnovčani. Pred kratkim so preuredili balinišče, sedaj pa so začeli tudi s treningi. N. S. STRAN 12