1 Leto LXXIL, št« 162 LfnMiana, četrtek 20. Jmflja lpa"03lavLk z vlomom na Sapu. Poro-cau* smo, da je Podbevšok vlomil v hišo posestnika Kračrnana na Sapu ter odnesel nad 20.000 dm, Od orožniSke postaje Šmarje-Sap smo prejeli naslednje pojasnilo.: Ko je bil 22. Junija prijavljen vlom tukajšnji postaji, so opravili ogled naši organi, ne pa policija ter ugotovili, da je vlomil Franc Podbevšek iz Glinka v družbi nekega kompllca. Potem je orožniSkn postaja takoj in prva razposlala na vse strani brzojavke za Podbevškom in njegovim komplicem; oba sta namreč pobegnila v gozd proti Slivnici. To brzojavko sta prejeli tudi upravi policije v Ljubljani in Zagrebu. Alarmirala je pa tudi policijsko stražnico na Dolenjski cesti še istega dne. šele potem je začela ljubljanska policija sodelovati pri zasledovanju. V prvi vrsti pa gre zasluga za razjasnitev tega vloma organom tukajšnje orož-niške postaje. Ljubljanska policija je prijela Podbevška na podlagi naše ugotovitve in tiralice. Prav tako je ljubljanska policija prijela na pobudo tukajšnje postaje Franca Kračrnana, stanujočega v Ljubljani. Tukajšnji organi so pa aretirali Antona Ahlina z Mlačevega. ★ Organ ljubljanske policije, ki je dosegel aretacijo Franca Podbevška na Ku-stosiji pri Zagrebu in ki mu je dokazal vlom pri K racmanu na Sapu, nam je dal še nekatere druge zanimive podatke o zasledovan ju Franca Podbevška glede na iz- javo orožništva, objavljeno v ponedelj-skem »Jutru«: Zanimivo je, da je bil prvotno osumljen vloma in tatvine sam gospodar, Anton Kračman. On je pa takoj po odkritem vlomu zaprosi telefonično ljubljansko policijo pomoči pri zasledovanju vlomilca. Pozneje, ko vlomilec ni bil kljub vsemu aretiran, se je obrnil na policijo za pomoč sam komandir orožniške postaje. Bil je osebno pri Sefu kriminalnega oddelka na policiji. Organ ljubljanske policije je izvlekel po spretnem raziskovanju dokaz« o Podbevškovem vlomu od njegovih znancev, pajdašev, in sicer brez vsake druge pomoči. Ljubljanska policija je potem s posebnim pismom in dokazilnim materialom zahtevala, naj zagrebška policija aretira Podbevška. Toda PodbevSek se je izmuznil z alibijem. Organ ljubljanske policije se je potem odpeljal v Zagreb, v zelo kratkem času zbral obtežilne dokass proti Podbevšku, našel ukradeni denar, obleke, ki jih je Podbevšek kupil z ukradenim denarjem in kolo, dokazal, da so Podbevškove priče lagale ter dosegel aretacijo Podbevška. Podbevšek je vlom končno priznal ob soočenju z najemodajalcem, ki je skrival ukraden denar obleke in kolo. Vse to dokazuje, da gre glavna zasluga za izsleditev ukradenega denarja ter aretacijo Podbevška organu ljubljanske policije. Drugih podatkov iz preiskave pa nočemo navajati, čeprav so zelo zanimivi. — Objavljamo podatke orožništva in policije v interesu stvarnega poročanja, ne pa da bi proglašali, kdo ima več zaslug. Iie naprej, brez miru««« Velik sokolski praznik na Lokah Loke-Zagorje, 18. julija Oni teden smo poročali, s kakšno veliko požrtvovalnostjo so si zgradili loški Sokoli-rudarji lasten sokolski dom. V nedeljo 16. t. m. pa se je vršil na letnem telovadišču tega društva lep telovadni nastop, ki je na zelo učinkovit način dokazal, da se okrog naših Sokolov zbira vedno večje število zavednih rudarjev, ki so tvorili večino gostov. Živahna povorka, pomnožena z brati iz Trbovelj, Hrastnika, Šmartnega in Litije je ob pol 16. krenila z rudarsko godbo na čelu izpred Sokolskega doma v Zagorju na Loke ter dvignila na noge tudi ostalo sokolstvu naklonjeno občinstvo, da je bil poset pri popoldanskem nastopu proti pričakovanju naravnost ogromen za naše razmere. Točno ob 16. so prikorakali vsi oddelki a prapori k pozdravu državni zastavi. Po bratskem vzkliku Nj. Vel. kralju Petru II. je godba odigrala državno himno. Starosta orat Lojze Kolenc je v jedrnatih bese-dah orisal delo, ki ga že nad pol stoletja vrši zagorski Sokol na narodnem in kulturnem poprišću ne samo v Zagorju, temveč kot najstarejše društvo v Zasavju sploh. Bratom na Lokah je čestital na lepi pridobitvi lastnega doma, ki bo trajen spomenik poznim rodovom o nacionalni zavesti rudarskega življa tega kraja. Zahvalil se je raznim dobrotnikom, ki so pripomogli na ta aH oni način, da je velika zamisel v okviru Petrove petletke tako uspela. Pozavni je vse številne navzoč ne, da se v teh hrezsmernih časih oklenejo Tvrseve sokolske Ideje, ki bo nekoč po mnogih vmesnih dogodkih slednjič le ostala zmagovalka. Vso ljubezen pa je treba posvetiti domovini, narodu, lastni državi pod žezlom slavne narodne dinastije. Po govoru, ki je bil sprejet s spontanim ploskanjem, je sledil nastop vseh oddelkov. Na tem mestu je treba omeniti dušo vsega gibanja v telovadnici — brata Viktorja Pergarja, ki mu je vztrajno stal ob strani vaditelj brat Jože Repovi. Viktor je stal ob zibeli loškega Sokola, zbiral in množil je naraščaj in oeco na telovadišču in je slednjič doprinesel levji delež, da se je dom ausijll Nastopil j* t moško deoo (6o) in moškim naraščajem (36) ter pozneje i za* ljah itd. Tako moški oddelki in ženski, de-ca (64), ženski naraščaj (32). so bili deležni prav posebnega priznanja. Tudi člani (28) in članice (28) so izvedli skladne in učinkovite proste vaje ter člani vrhunske točke na drogu, bradli in konju ob sodelovanju moškega naraščaja. Prav posebno so se postavili trboveljski naraščajniki, ki so nastopili s puškami. Vrhovno vodstvo je imel načelnik brat France Klun. Po zaključku s pozdravom državni zastavi je godba zaigrala sokolsko himno in »Hej Slovani«, ki ju je navdušeno prepevalo članstvo in velik del občinstva. Po telovadbi se je razvila prisrčna zabava, kakršna je mogoča le v pravem sokolskem objemu. Ves nastop je prinesel poleg neprecenljivega moralnega uspeha tudi gmotne koristi, s čimer bo omogočeno, da se bo uprava otresla vsaj nekaterih denarnih skrbi okoli zgradbe doma. Tako je minil nepozabni praznik, ki bo močna vzpodbuda za nadaljnje delo pod lastnim krovom v telovadnici, kjer se bodo po kratkem letnem odmoru na jesen pričeli zbirati pripadniki Sokola od najmlajših do najstarejših. Z dograditvijo lastnega doma je odprta loškemu Sokolu pot do popolne osamosvojitve, ker je bil doslej le nekaka podružnica matičnega So-napredne sokolske misli se množe: Le na-Volskega društva v Zagorju. Postojanke prej! Zbor obmejnega sokolstva V nedeljo 23. t. m. bo v Planini pri Rakeku na skrajni zapadni meji zbor obmejnega aokolstva ln naraftčajski dan, združen z razvitjem naraačajskega prapora. Osnutek za prapor je napravil akad. slikar br. prof. Viktor Cotič, izdelal pa ga je drž. osrednji zavod za ženski domači obrt. Prapor bo posvečen »Neznanemu borcu« za Jugoslavijo, kateremu kumuje zastopnik vojnih dobrovoljcev iz Ljubljane. živimo popolnoma na meji ln opravljamo važno nacionalno ln telesno-vzgojno dalo. Nas ntdsljgk* nastop bo zunanji izraz našega vztrajnega dela. Na skrajni meji hočemo pokazati, koliko nas je, ki čutimo jugoslovansko in slovensko In srno nosilci idej velikega kašlja macentka. postajaliaos bi bilo na tam peronu in da bi bila postavljena tudi streha aa potnike, ki čakajo na tramvaj. Na Masarvkovi cesti sta dve nsotlsOI. ločeni po sredi z i mkiftiliii otokom, drevoredom, kjer vozi tramvaj. Cesftso* ob JsK^nipj je na železniškem svetu ki je netlakovano. Tlakovani dal neetičen je 9 m Urok ter zdaj zadostuje m vednjo v obeh smereh, zato bi netlakovani del cestišča lahko uporabili za avtobusno postajo. — Razprava se je razvila predvsem o tem, kje naj bodo ločeni prostori za parkiranje drugih vozil, zlasti avtolzvosčkov, pa tudi izvo-soleov, in kje ae naj ustavljajo avtobuai, ki zdaj precej ovirajo promet pred Mi kličem. Nekateri so predlagali, naj bi železnica dala v najem vrt med Kolodvorsko ulico in Resi j evo cesto (ali bi pa ga naj prodala). Tam bi bilo dovolj prostora za parkiranje avtomobilov, pa tudi za večjo avtobusno postajo. Debata je pokazala, da je Kolodvorska ulica, za vsako parkiranje neprimerna in nekateri so celo predlagali, da bi bilo treba določiti isvoKkom prostor v Maistrovi uHci, čeS v nekaterih mestih mora potnik po vec kilometrov dale« eto prostora za parkiranje, — Glede avtobusne postaje niso sklepali, ker je bilo že on neki drugi priliki sklenjeno, naj se vsi in* teresenti izjavijo pismeno do septembra, kje naj bo avtobusna postaja in če je centralna avtobusna postaja v Ljubljani splon potrebna. — v glavnem so udeleženci ankete soglašali z zamislijo ureditve prometa pred kolodvorom po predloženi skici tehničnega oddelka ln smemo pričakovati, da bo do ureditve prišlo kmalu. Vprašanje, kje naj bo podzemeljsko stranišče, pa menda ni tako silno važno, da bi zaradi tega bila potrebna posebna anketa. Spomnili smo se žrtev, ki so darovale svoje življenje na oltar domovine in enemu izmed njih bo posvečen nas prapor. Vojni dobrovoljci ln kladivarji Jugoslavije, ki so nam zgradili prelepo domovino, bodo kumovali našemu praporu. Okoli naiega prapora se bo zbirala obmejna sokolska mladina in za njim bo iia v strnjenih vrstah, če bo treba braniti nsso ljubljeno zemljo. Vabimo vsa br. društva in sokolsko javnost, da se udeleži naše obmejne manifestacije v čim večjem številu. Poslužite se vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 10. dopoldne. S postaje do Planine bo goste brezplačno prevažal avto. Sodelovala bo vojaška godba 40. pp. iz Ljubljane. ♦ — Sokol Zgornja Šiška. Po dveh lepih prireditvah —» telovadni akademiji in otvoritvi doma z javnim nastopom, pripravlja Sokol Zgornja Šiška za nedeljo 23. t. m. veliko tombolo s prav lepimi in praktičnimi dobitki. 2e število glavnih dobitkov — 25 — je lepo, poleg njih pa še 300 manjših. Pričakovati je, da bo tudi to prireditev obiskalo mnogo prijateljev Sokola — pa tudi onih, ki si žele lepih dobitkov. Za konec avgusta pripravlja dramatični odsek predstavo na prostem, predn jaški zbor pa pripravlja svečano proslavo Kraljevega rojstnega dne s šta-fetnim tekom z bakljami, ognjemetom, improviziranim nastopom, nagovorom in narodnim kolom. Konec septembra pa bomo uprizorili prvo predstavo na lastnem odru, ki ga hočemo otvoriti z izvirnim, domačim delom. S septembrom se tudi preselimo z vsem delom v naš novi dom. kjer bomo znova odprli svojo knjižnico, na novo čitalnico, prirejali dramske in lutkovne predstave ter predvsem naravno marljivo telovadili. Vse, ki so dobre volje, bratski vabimo v naš krog. Sodelavcev ni nikdar preveč. Zdravo. Ob 10 letnici stolpa na Beču PoljČane, 19. julija Deset let je minilo letos, odkar je bila ustanovljena SPD PoljČane, 10 let, ko so začeli obiskovati Boč planinci od blizu in daleč, k čemur je prav leta 1929 ustanovljena planinska podružnica največ pripomogla. Do tega časa o obisku gore ni, da bi govoril, medtem ko je v zadnjih 10 letih obiskalo Boč letno povprečno nad 2 tisoč gostov, pri čemer pa nso všteti šolski izleti, za katere je ta planinska postojanka zelo dobro pripravna. Pred 10 leti je imela podružnica srečno roko, ko je postavila na Boču sloviti stolp, ki glede visine in lepega razgleda nima konkurenta. Pa tuđi zaradi privlačne oteninske restavracije pri Sv Miklavžu, je postala gora, ki Ima v vseh letnih io^ah avoie posebnosti :n mikavnosti, prsvi eldorado »srednjih« planincev. Povsod najdeS košček romant;ke Tako pri >Miklavžovem kamnu«, pr! »Križu«, pri stolpu, v sedlu Boča pri stari kočict, v starodavni cerkvici sv. Miklavža, v jamah »Belunjcah« in ksednjič v restavraciji. Stolp, ki se že 10. leto dviga v s^nje višave, je sprejel sam v teh letih že naa 20.000 obiskov. Zaslovel je zaradi lepega razgleda in postal splošno priljubljen. Da je od ča.?a do časa še bolj zaslovel, so poskrbele razne okolisčne. Tako je vani pred leti udarila strela, večkrat je bil »ukraden«: oropali so ga strelovoda in opor rtih žic. Tudi o vlomu v restavracijo smo pfsali. K sreči pa je vse omenjeno Boču prej koristilo kakor škodovalo, ker ga je delalo le še bolj zanimivega. Edino vreme mu je posebno zadnja leta večkrat pona-gajalo, tudli letošnjo pomlad je bilo precej muhavo. kar je seveda aajbolj občutil oskrbnik... Podružnica se je vsa ieta na vso moč przadevrJa. na zadovolji svoje goste. Da bi se Še bolj okrepila, »e je poljčanska podružnica kmalu po ustanovitvi združila z rogaško podružnico SPD, ki od tedaj skupno upravljata vse bočke postojanke. Ob 101 etnici obstoja stolpa F ta sklenili postaviti pri Miklavžu na Boču ličen planinski dom. Z gradnjo se bo, Itakor smo poučeni, pričelo na spomlad. Načrti so pripravljeni, material in denar se že pridno zbirata. V ta namen bo v prid novemu planinskemu domu v nedeljo 28. tm. na idU'čnih bočkih planjavah veliko tradicionalno planinsko rajanje, ki at ga udeleže vsako leto planinci Jn planinke od fctai aa daleč. —Tkč. Iz Kranja Po nalogu komandanta ljubljanskega vojnega okroa. ja v Ljubljani se bodo zamenjale vej. obveznikom vej. knjižice ki so raztrgane alt jim manjkajo listi ali pa so tako sama, zame, da BO vp-sani podatki nečitljivi* Zaradi navedenega se pozivajo vsi v občini Kranj bivajoči vojni obvezniki, ki so pristojni v občine, ki spadajo pod teritorij ljubljanskega vojnega okrogja in posedujejo take voj. knjižice, da Iste prinesejo nnfkaosjajr do 26. t. m. v občinsko pisarno. Po tam roku se voj. knjižice ne bodo več zamenjavale brezplačno. Tudi oni vojni ob. veznikt katerih voj. knjižice niso pokvar* jeen temveč jim manjka le fotografija ali osebni opis. naj se zflas.jo do navedenega roka v občinski pisarni ter prinesejo s seboj fotografijo. — Mednarodne rokoborbne tekme, ki so pričele v nedeljo v telovadnici Narodnega doma zbujajo le dokaj zanimanja med ob. činstvom čeprav vlada eploano mnenje, da ne gre za resno tekmovanje. Pri tem se poslužuje prireditelj zlasti učinkovite reklame v pojavi »najmočnejšega črnca sveta« Ali ben Abduja, ki zbuja pozornost občinstva ne samo v ringu s svojo »ame. rikansko kravato«, temveč tudi na ulicah. V torek so nastopili Pirnatckv proti Ki-rilovu, Kop : Mrni, gotler : Janeeu in Ali ben Abdn : Ekjuatoru. Najbolj zanimiva je bila borba med Kopom in Mrno in črncem in Bauatorem, y kateri je zmagal cr-nec zaradi surovih napak Italijana. Vsi prvotimenovaai so zmagali- v četrtek bo tekmovanje zaključeno. — Letošnji nabori, Id so M vršili v dneh 18.—19. julija so potekali v izredni disciplini. Fantje, k. so prihajali v mesto z godcem na čelii. so se dostojno vedli in takoj odšli na naborno mesto. Prav tako so se tudi vračali Razveseljivo je tudi, da se poslužujejo naborniki v čedalje man JU meri tujih vzklikov. L*to*nji letniki niso bili toliko številni, zato pa so bili fantje toliko bolj krepki. —- Preureditev J^eaovega klanca. Ker bo potrebno zaradi preuredittve Jelenova-g-a klanca promet usmeriti po Stari cesti, nato pa po Kopališki cesti do Lsnard ča. kjer bodo vozila prišla zopet na Jelenov klanec, so pričeli zaradi ozke Stare ceste zla*ti pa ovinka pred Suhadobnikom razširjati cesto, po kateri bo tekel ves promet, dokler ne bodo uredili Jelenovega klanca. Vprašanje pa Je, kje s« bo vršil promet, ko bodo modernizirali zgornji del Jelenovega klanca od Lenardiča dalje? Vsekakor je potrebno, da že danes opozorimo prebivalce Stare ceste, da naj bodo previdni v času ko se bo razvijal po tej cesti ves promet, ki je zlasti v poletnem času ogromen. Zlasti bo treba paziti na Otroke, ki so so eedsj lahko nemoteno gi. bali po Stari cesti. Delati hočejo, miloščino odklanjajo Podpore naj prejemajo onemogli starčki ln invalidi Ljubljana. 20. julija Nezaposleni, ki si želi dela in ki ga kljub temu ne more dobiti, vsaj stainega zaslužka ne, nam piše naslednje pismo; po njem lahko sprevidimo, da je vprašanje nezaposlenih delavcev pri nas še vedno pereče, čeprav o njem zadnje čase ne razpravljajo več. Samo razpravljanje sicer ne pomaga, toda vsaj opozarja na vprašanje, ki bo moralo biti rešeno prej alt slej. Delo. ne miloščine? To zahtevajo tisti, ki bi radi delali, družinski redniki. ki še vedno niso prišli do zapoglitve. Kdo je dolžan tem ljudem preskrbeti zaposlitev? Kdo jim naj nudi zaslužek? Vsak pameten člo-v1 -icer ve. da si mora delo poiskati sam. Toda če dela ne more dobiti kljub vsemu prizadevanju, kaj nsj stori? Dolžan je preživljati svojo družino in tudi sam mora živeti, če naj preživlja družino. Tako se pegosto zgodi, da more družinski rednik nastopiti najbolj žalostno pot, edino, kar mu še ostane: boječe začne romati o ) žsk kamen na desno roko in mu amečksl ; kazalec. Hrovsta so oddali v celjsko bcl- Napaka pa je v tem. da ni objavljeno tudi, koliko je še nezaposlenih, v Ljubljano pristojnih delavcev. Zdaj, ko marsikdo preživlja najlepši letni čas na počitnicah, nas je v Ljubljani mnocjo. ki preživljamo neprostovoljne počitnice. Zdaj so tudi šolske počitnice, a revni družinski redniki mislimo s strahom na to, da bodo kmalu minile ter da se bo zopet začela šola. ko bo treba plačati vpisnino, kupiti otrokom nove knjige, obutev in obleko. Kako, ko nam primanjkuje denar celo za najpotrebnejše življenjske potrebščine, ko ne vemo niti zs en dan naprej, s čim naj nasitimo lačno družinol Marsikdo med nami je že zaradi stalnega stradanja zelo telesno, pa tudi živčno izčrpan, da nas bodočnost Milji bolj skrbi. Ne nameravam iskati krivcev, ne trdim ds je občina dol/na skrbeti za zaposlitev vseh nezaposlenih družinskih rednikov. Toda vprašujem se, ali res ni nikogar, ki bi ne smel ostati brezbrižen zs vso našo be do in ali občna res ne m>re pomagali? Sploh, kdo naj pomaga, kdo nai kaj ukrene? Vem samo, da težko čakam na zaposlitev, da družina še težje čaka na kruh in da težko čaka tudi najemodaialec na stanarino. Vem pa tudi. da mestna občina v resnici pomaga mnogim z začasnimi zaposlitvami. Pomaga tudi nekaterim, ki niso v Ljubljano pristojni. Kar se mene tiče, sem se moral že večkrat izkazati, da sem Ljubljančan, ko sem iskal pomoči pri občini, a pogosto so me odklonili. Marsikaj bi se dalo izboljšati, ko bi se ozirali predvsem na to, kdo je bolj potreben zaposlitve in ne na to, kdo je komu bolj pri srcu. Nedavno so nekateri nezaposleni zaprosili pri mestni občini zaposlitve, a so jim očitali, da je bila njihova prošnja preostra. Prosilci pa mislijo, da za delo lahko prosijo ter kljub temu nosijo glave pokonci. Če imajo nekateri raje ljudi sklonjenih glav, se jim menda delo ne zdi častno. Mi, sestradani nezaposleni, prosimo dela vljudno, prosimo zaposlitve vsaj zs najbolj skromno preživljanje. Ne prosimo podpor ali miloščine; dokler smo še dovolj pri močeh, si želimo predvsem dela. zaslužka. Podpore naj prejemajo onemogli starčki in invalidu Ali je prositi za delo sramotno? Naj nas pouče, ee je tako. Se bolj smo pa potrebni nasveta, kako se naj p.ezivjam) brez za-s'.užks. Pustite nam vsaj to pravico, ds smemo prositi dela! Ne, tegs si ne pustimo vzttil e\ntca K O L K D A K Danea: Oetrtek, 20. Julija katottčan*: Elija DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Heroji zapada Klao Sloga: Zaprto Kino T/nion: Gospodar Sahare Klao alska: Zasanjane ustne II" TZ -: TjJ la zemlja in Tajinstve-na ulica DEŽURNE LEKARNE Danea: Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, R-v mor, Miklošičeva eeata 30, Murmayer, Sv. Petra eeata 79. Sipod sita Smjltpše cver/ice ao nsjredkcji*. Mmš nje spada tudi poštenost. Ta hitro itumirm, ker ni zalčitena. Sicer pa skoraj nimamo več kaj raščititi. La tu pa tam se le najda pošten človek — razen tistih seveda, Irl itak ne znajo in ne morejo biti nepoiteni in so menda prav zato reveži. Teh Je pa mnogo. Sluga v nekem državnem uradu v Ljubljani je dvtgnil te dni na polti večjo vsoto denarja. Ko ga je »prinesel domov, Je opazil, da ima en tisočak preveč. Huda vro- čina pritiska, dalo na poiti j* naporno tn kdo bi zameril uradnici, če se fe enkrat zmotila. Vroče je postalo tudi slugi. Ože- njen ja, mesečna plače ima 750 din. Kljub temu pa ni dolgo pomišlja!, kaj bi storil. Služba mu ne dovoljuj*, da bi odnesel ti* sočak nazaj. Zato je stopil k telefonu i* sporočil blagajničarki na poiti, da mu i* izplačala en tisočak preveč. Blagajničarka je bila seveda tisočak že pogrešila. Lahko si mislimo, kako Je bila vesela vesti, da se je tisočak našel. Sluga seveda ne misli na nagrado, saj ja storil tamo to, kar mu veleva ves/. Med reveži H polUnost že vedno doma!____ V KNJIGARNI " " Prodajalec: Bal zadnje čase ol izato nal obstojnega. Kupec: No, Jaa sem sftromen — pa mi Stev. 162 »SLOVENSKI NARODcMrtek. 20. julija 1939. Stran 3 DNEVNE VESTI — Odlikovanje. Iz Beograda je obveščena uprava Etnografskega muzeja, da je bil nas znameniti zbiratelj narodnega blaga g. duh. svetnik Ivan Saselj, na predlog ministra prosvete in z ukazom od 16. VI. odlikovan z redom Sv. Save III. stopnje. K zasluženemu in visokemu odlikovanju mu iskreno čestitamo. — Odhod danskega pHnca iz Dubrovnika. Včeraj zjutraj je odpotoval iz Dubrovnika brat danskega kralja Kristijana princ Harold s svojo ženo in sinom. Nameravaj je še nekaj dni ostati v Dubrovniku, potem pa odpotovati v Sofijo, toda, zaradi hude vročine se je odpeljal proti severu. Danskemu konzulu VVeregarju ]e izjavil pred odhodom, da je zelo zadovoljen, da je spoznal Dubrovnik in da se bo pri prvu priliki vrnil v Dalmacijo, kjer DO ostal dalje časa na počitnicah. — Člani egiptske^a dv<>ra. v Splitu. Vče, raj popoldne je priplula v splitsko pristanišče luksuzna egiptska jahta ^Naz Fer-wer« s katero potuje egiptski princ Ju-suf kanal po našem Jadranu. To je v kratkem že drugri poset strica egiptskega kralja Splitu. V prinčevem spremstvu je osem potnikov, večinoma članov eglptske. ga dvora, Egiptski princ se vozi po našem Jadranu že nad mesec dni. _ Nezaposlenost v naši državi. Osred. nji urad za posredovanje dela v Beogradu je zbral statistične podatke o nezaposlenosti v naši državi. V juniju je iskalo zaposlitve pri vseh javnih borzah dela 36.808 moških in 7264 žensk, skupaj 44.072. S preostalimi iz prejšnjega deseca je bilo nezaposlenih 56.823. Ob koncu junija je bilo nezaposlenih še 19.788. Podpore je dobilo 11.433 nezaposlenih v znesku 2.077.704 din. Pri vseh javnih borzah dela je bilo 1. julija prijavljenih 16.106 nezaposlenih moških in 3317 žensk, skupaj 21.424. — Angleški turisti na Jadranu. Prejšnja leta je prihajalo na naše Primorje mnogo angleških letovišč ar jev. Ko je pa prišla velika napetost v mednarodni politiki, so prihajali v Dalmacijo le redki Angleži. Včeraj zjutraj je pa prispela v Split prva letošnja skupina angleških turistov, in sicer 11. Turistična zveza in Putnik v Splitu, Dubrovniku, na Sušaku in drugih primorskih mestih so dobila zadnje dni od tujsko-prometnih uradov iz Londona in drugih angleških mest mnogo naročil gle_ de rezerviranja sob za angleške turiste. Sredi julija in v začetku avgusta pričakujejo v Dalmaciji mnogo Angležev. V Angliji so namreč prepričani, da se je položaj v zvezi z Gdanskom zboljšal. — Novo poslopje državne opere v Beogradu. Te dni je bil razpisan mednarodni natečaj za izdelavo idejnih skic za palačo državne opere v Beogradu. Prva nagrada znaša 150.000, druga 100.000, tretja 75.000 din. razen tega je pa določenih še 125.000 din za odkup skic. Novo poslopje beograjske državne opere naj bi bilo zgrajeno tam, kjer je zdaj park. v bližini cvetnega trga. Proti temu načrtu je pa nastopilo beograjsko društvo arhitektov, češ da je v Beogradu itak premalo parkov ln zelenja, da bi mogel tako lahkomiselno žrtvovati lepo negovani park. — Fond za gradnjo sodnih palač. Pri pravosodnem ministrstvu v Beogradu se ustanavlja fond za gradnjo, popravilo in opremo sodnih palač in za ureditev zemljiških knjig. Fond bo samostojna ustanova in upravljal ga bo pravosodni minister. Sredstva iz fonda bodo razdeljena na področja poedinih apelacijskih sodišč po njihovih predlogih. Fond bo črpal denarna sredstva iz daril, dotacij v državnem proračunu, izkupička od prodaje nepremičnin pod upravo pravosodnega ministra, ki niso potrebne v pravosodne svrhe, izkupička od prodaje knjig pravosodnega ministrstva in tako zvanega sodnega prispevka. Ta bo glavni in najbrž tudi edini vir dohodkov novega fonda. Sodni prispevek se bo plačeval na spise dela in dokumente v vseh postopkih pred rednimi sodišči, v kolikor so ti posli podvrženi taksi po zakonu o taksah, plačeval se bo po v posebnih taksnih znamkah. Sodni prispevek se bo plačeval v višini desetine z zakonom o sodnih taksah predpisanih taks. — Naučno potovanje zastopnikov naših turističnih organizacij. Iz Zagreba so se odpeljali te dni na naučno potovanje po Švici, Franciji in Italiji delegati trgovinskega in prometnega ministrstva, banske uprave savske banovine, delovnega odbora primorskih turističnih zvez, nekaj članov uprave Putnika ter turistični referenti mest iz Hrvatskega Primorja in Dalmacije. Potovanje bo trajalo 19 dni. Iz Zagreba so se odpeljali z avtobusom preko Ljubljane v Beljak in preko Innsbrucka v Švico, odkoder krenejo v Francijo, potem pa še v Italijo. Med udeleženci ekskurzije sta tudi pomočnik generalnega direktorja državnih železnic Josip Cugmus in predsednik Zveze gostilničarskih zadrug iz Ljubljane Ciril Majcen Namen potovanja je, da so zastopniki naših turističnih organizacij in referenti za turi-zen seznanijo z delom na napredku turizma v naprednejših turističnih državah. — Zavednim slovenskim trgovcem ln dro-gerlstom! Neka tuja tvrdka, ki deluje v naši državi, je poslala akademski podružnici CMD veliko količino zobne paste in mila v korist higienske akcije za šolsko deco ob severni meji. Ker je potrebno za to tudi večje število zobnih ščetk, se obračamo javno na naše domače tvrdke s prošnjo, da žrtvuje nekaj komadov malih zobnih ščetk in s tem pokaže, da ao naši trgovci bolj požrtovalni in naklonejni tej akciji kakor omenjene tuje tvrdke, ki zaslužijo sicer vse priznanje in zahvalo. Ne zaostajajte, podprite delovanje visokošolskih taborov ob meji! Darila naj se oddajo pri vratarju univerze ali pa obvestite nas na telefon 40-38, kje naj ae oglasi pobiralec. Odbor akademske podružnice CMD, — Turistična eesta felbonik—Biograd dograjena. Turistično cesto od Martinske do Biograda je treba samo še na nekaterih krajih posuti z drobnim gramozom, pa bodo lahko vozili po nji avtomobili. Na Mar-tinski je zgrajeno prikladno pristanišče, odkoder lahko prevažajo vozove iz Šibenika na drugo stran. — Mesto zaščitne sestre z daljšo prakso pri rentgenu je razpisal Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Rok za vložitev prošenj je do 20. avgusta 1939. — Društvo Rejec malih živali orna psi Premijah je bilo na zasebno vzpodbudo tamošnjih rejcev ustanovljeno v nedeljo. Uatanovni občna zbor se je vršil v proste- Zlil ljudske 9ole v Orni, kjer Je bila improvizirana mala razstava vseh vrst slik malih Šivali tar raznih produktov is reje živafcL šolski upravitelj g. Inkret Alfonz, tajnik Zveze društev rejcev malih živali iz Ljubljane, je imel obširno predavanje o posameznih panogah rej« malih živali. Pročitana ao bila odobrena pravila, odobren društven poslovnik, nakar j« bil izvoljen novi odbor s g- Jankom Kuharjem, šolskim upraviteljem v crni, kot predsednikom ter g. Bleverjem Josipom kot tajnikom. Novo društvo Je takoj razvilo program bodočega dela ter bo v najkrajšem času uprizorilo filmsko predavanje s slikami o posameznih vrstah malih živali, dalje nekaj prireditev in nakup plemenskih t-vali pri sosednjih tovariskih društvih. — Tistim, ki potujejo na Slovaško. Narodna banka je dobila obvestilo od slova-ške Narodne banke, da lahko naši držav, ljani, potujoči na Slovaško bodisi v turistične svrhe ali pa na zdravljenje, za svoje potrebe vplačajo denar preko pooblaščenih denarnih zavodov v kb ringu s Slovaško, in sicer zaenkrat odgovarjajočo vrednost v dinarjih do protivrednosti 1500 slovaških kron mesečno na osebo. Narodna banka je ukrenila vse potrebno, da se zaenkrat določena kvota v znesku 1500 slovaških kron poveča na 3500 mesečno na osebo. — Razpisana služba banovinskoga cestarja. Banska uprava razpisuje pri okraj, nem cestnem odboru v Mariboru službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti prvega reda štev. 21 Maribor—Marenberg—Dravograd — državna meja za progo od km 7500 do km 12.000. Prošnje je treba vložiti do 15. avgusta pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru. — 10 vagonov lipovega cvetja. Trgovci v Tuzli so nakupili letos okrog 10 vagonov lipovega cvetja, ki ga bodo izvozili v razna mesta naše države, nekaj pa v inozemstvo. Belo sveže cvetje ao plačevali po 2.50, posušeno po 12, črno sveže po 5, črno posušeno pa po 20 din kg. — Rezervni oficirji se obveščajo, da bo prirejeno od 5. do 8. septembra t. 1. skupno potovanje v svrho prisostvovanja vojaškim svečanostim na kraljev rojstni dan na Banjici v Beogradu in poklonitve neznanemu jugoslovanskemu junaku na Ava li ter blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Oplencu 7. septembra. Preskrbljeno bo brezplačno potovanje in prenočišče. Udeležba le v uniformi. Obvezne prijave članov sprejemajo do 31. t. m. pododbori v Ljubljani, Celju in Ptuju. Rezervne oficirje obveščamo, da si Jahko nabavijo lastno uniformo z mesečnimi odplačili. Vse informacije dobe člani pri upravi svojega pododbora med poslovnimi urami ustno aH pa pismeno, (znamko za odgovor je treba priložiti). — Slovenski trgovec v Samobora umrl. V Samoboru je umrl v torek ugledni trgovec Martin Sver, star 50 let, doma iz Slovenije, odkoder je prišel pred 20 leti v Samobor in ustanovil trgovino. Marljivo je sodeloval v raznih društvih, zlasti v pevskem in sokol s k em. Njegov sir. Martin je gradbeni tehnik v Ljubljani. — Smrt oglednega pravnika, v Zagrebu je umrl eden naših najboljših pravnikov in pravnih publicistov Josip Pobor, bivši svetnik Stola sedmorice in upokojeni šef oddelka pravosodnega ministrstva. Star je bil 77 let, doma lz Sele. Vseučdli-ške študije je dovršil v Zagrebu, na Dunaju ln v Pragi. Mnogo je delal na reor. ganizaciji sodstva ln neodvisnosti sodnikov. Ko je bil dr. Vlado Maček v zaporu, je vodil njegovo odvetniško pisarno. Bodi mu lahka zemlja! — Hotel »Stara pošta« v Kranja, vsak večer igra or*ester »Gedzac — ples. — Izprememba v poštnih okoliših. Kraja Stari Log m hiše št. 40 do 69 kraja Le-skovec (občina Crešnjevec) se dne 1. avgusta izločita iz okoliša pošte Slovenska Bistrica in priključita okolišu pošte Pra-gersko. — Prof. dr. Štampar v Ameriki Profesor zagrebške univerze dr. Andrija Štampar se mudi zdaj v Ameriki. V Kaliforniji je začel prirejati predavanja o socialnih problemih. V Zagreb se vrne v septembru. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno ln vroče. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Sarajevu 36, v Splitu in Kum bom 85, v Zagrebu in Beogradu 33, v Mariboru 31.4, na Visu in Rabu 31, v Ljubljani 30.5 in v Dubrovniku 30 stopinj. Davi je kazal termometer v Ljubljani 761.0, temperatura je znašala 14.2 stopinj. — Po nesreči obstreljena. K 49 letni po-sestnici Frančiški Javornikovi na Vrhu je včeraj prišel neki krošnjar in ji razkazoval svojo robo, nato pa ji je pokazal še majhen samokres. Z orožjem je pa tako neprevidno ravnal, da se je samokres nenadoma sprožil in je krogla zadela Javor-nikovo v nogo. Krošnjar je pobegnil, Ja-vornikovo so pa morali prepeljati v bolnico. — Čudna smrtna nesreča. V vasi Račl-novac blizu Vinkovcev se je pripetila včeraj čudna smrtna nesreča. Kmet Marko Filipe vič je prinesel kovaču Marku Marko-viču v popravilo kolo kmečkega voza. Držal mu je kolo, ko je udaril po njem s težkim kladivom. Kar se je kladivo snelo in odletelo Fllipoviču v trebuh. Mož se je zgrudil in v bolnici so ugotovili, da so mu počila čreva. Zdravniki mu niso mogli pomagati. — Kraj za grob si Je zbral ln umri. V Ličkom Novem na Hrvatskem je odšel Josip Stilinovič s svojim vnukom na polje, na povratku je pa zavil na pokopališče. Tam je pokazal vnuku, kje bi hotel biti pokopan, čim se je vrnil domov, mu je postalo slabo in še istega dne je umrl. •— Težka nesreča v kamnolomu. V torek se J* pripetila v kamnolomu pri Rakovcu v Sremu težka nesreča. Dva delavca sta nakladala kamenje na vagončke. Kar ae je en vagonček odtrgal in zdrvel na drugi konec žične železnice, kjer sta čakala delavca Slavko Marčeta ln Mile Dotlič. Vagonček je butnil v delavca, tako da je ostal Marčeta na mestu mrtev. Dotlić je pa dobil tako težke poškodbe, da bo najbrž tudi umrl. _ Zopet žrtev prepira zaradi zemlje. V vasi Culiču pri Brčkem je prišlo zaradi koščka zemlje do krvavega obračunavanja med Raslmom Adićem ln Ljubo Selni-ćem. Selnič je med prepirom potegnil nož ln razparal Raaimu trebuh, tako da somu izstopila čreva. Raabna ao prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu umrl. .— v smrt, ker je tragično razumela hčerino usodo. V fiabcu si je včeraj končala življenje žena Veljka Trajkovića Bosa. Zaklala se je s kuhinjskim nožem, ko so njen mož in dva hčeri še spali. Z njeno hčerko Andšo se je bil seznanil trgovec Pragoilav Džukanović in obstal ji je za- Danes zadnjikrat Ob 16-, 19. ln 21. Uri KINO UNION, tel. 22-21 GOSPODAR SAHARE Z zlato medaljo za umetnost odlikovan film! Pod visokim pokroviteljstvom najodličnejfilb predstavnikov Francije izdelan film z najboljšimi igralci z dobro ln napeto vsebino! kon. In res jo je zasnubil. Starši so se pa izgovarjali, da je hči Še premlada. Trgovec se pa nI dal odpraviti ln letos 22. januarja bi morala biti poroka. Naenkrat je pa Džukanović zaroko razdrl. Andtln oče ga Je tožil in zahteval od njega 32.000 din odškodnine. V Trajkovičevt hiši je zavladala potem žalost. Hčerina nesreča js mater tako potrla, da je končno obupala nad življenjem. — Svojo ljubico je zaklal- Kovača G juro Badna lz Novega Sada je njegova ljubica Jaga Krznarič zapustila, Prigovarjal ji je, naj se vrne k njemu, pa nI hotela- V torek popoldne, ko je bila sama doma. je Gjuro vlomil vrata in jo zabodel v srce. obenem Ji je pa p reze ral vrat. Po zločinu je počakal stražnika in mu povedal, kaj je storil. — de ©na žrtev Drave. V Dravi je utonil 171etnl uCiteljiščnik Mirko Gotal. Med kopanjem ga Je najbrž prijel krč. Njegovega trupla se niso našli. — Proti sončarici uporabljajte Tscharo-ba F1L Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregortč, Ljubljana, Prešernova 6. Iz Ljubljane —Ij Nagla smrt vrlega železničarja. V Bavsovi gostilni na Dolenjski cesti je sno-či sedel železniški čuvaj Jernej Biščak. Pojedel je porcijo golaža, nenadno mu je pa postalo slabo in je omahnil s sedeža. Ko so mu priskočili na pomoč, je bil žs mrtev. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik je bil vrl železničar, odločno napreden mož, ki se ni bal kazati svojega prepričanja tudi v najtežjih časih. Za njim žalujejo žena in trije otroci, ki jim je bil skrben rodbinski oče. Vrlemu možu časten spomin, težko prizadeti rodbini naše sožalje! —lj Siromaku ukradeno kolo. Raznaša lca suhih prest Franca Hočevarja iz Vodic, ki stalno prinaša pecivo v naše mesto, pozna skoraj sleherni Ljuljančan. Od zore do mraka na nogah je ubogi mož. ki mora preživljati 9 člansko družino. Vzorno skrbi za svojo rodbino ln v zadnjem času si je še toliko prištedil oziroma odtrgal od ust, da si je lahko kupil novo kolo. Ko je pa davi za hip prislonil kolo pred našo tiskamo, mu ga je nekdo ukradel. V imenu prizadetega prosimo dotičnoga, ki je kolo odpeljal, naj ga siromaku vrne, ker je od kolesa odvisen njegov zaslužek in obstoj. —ilj Nesreče. France Kotnik, 26 letni delavec v tovarni kvasa na Viču, jo včeraj peljal čebele na pašo. Nenadno je zdrknil z voza težak panj in mu padel na nogo ter mu jo zlomit — Na Tvrševi cesti je včeraj neki avtomobilist povozil 26 letnega delavca tvrdke Schneider in Verovšek in ga nekoliko poškodoval. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico. .—lj Vojnim dobrovoljcem. Sokolsko društvo Planina pri Rakeku razvije v nedeljo 23. t. m. naraščajskl prapor, ki mu bo kumova! zastopnik vojnih dobrovoljcev. Za naraščaj tega važnega obmejnega sokolskega društva bo razvitje prapora pomemben dogodek, ki mu bomo dali vojni dobrovoljci a kumovanjem še poseben poudarek. Samo Se danes ob 16. in SI. url KINO MATICA — teh 21-24 HEROJI ZAPADA GEORG O' BRIEN Vabimo svoje tovariše vojne dobrovoljce, da se v čim večjem številu pridružijo društvenemu odposlanstvu, ki se odpelje iz Ljubljane 23. t. m. z glavnega kolodvora ob 9.45 uri. Prihod v Planino ob 10.55, vrnitev z večernim vlakom. — Uprava. —■ —lj Izletnike In turiste ter vse ostalo potujoče občinstvo opozarjamo, da je bi-ljetarna Putnik-a na Masarykovi cesti 14, palača Grafike, odprta tudi ob nedeljah že od 5. ure zjutraj do 10. ure dopoldne ter od 11. ure dop. do 14. ure popoldne. Priporočamo cen j. občinstvu, da se poslužuje udobnosti Putnikove biljetarne. Parno Kopališče OUZDa bo zaradi te. melji te ga čiščenja zaprto od 24. do 31. julija. Iz Zagorja — Srečen padec v rudniški jašek. Le svoji prisebnosti se mora zahvaliti 241et-ni rudar Priman Ivan, da je ušel smrti. Prvič se je podal na delo v rov in kmalu bi postaj žrtev svoje neizkušenosti. S tovarišem prav tako novincem sta okrog sedme ure zjutraj nesla po Kisovškem rovu težko bruno jamskega lesa, da bi ga spustila po jašku v nižji horizont Nenadoma pa je Priman stopil v prazno m zgrmel kakih šestdeset metrov globoko v poševen jašek za spuščanje lesa. V smrtni grozi je zgrabil okoli sebe ln se k sreči oprijel vrvi, ki sega do dna ter na ta način z zmanjšano silo priletel na dno. Sicer se je precej potolkel in pretresel. toda hujšega ni bilo. V drugačnih okoli-šč-nah bi se gladko ubil. Rudniški zdravnik dr. Kajzelj mu je nudil prvo pomoč in odredil prenos na dom v Toplice. Mlademu rudarju, ki Js za las ušel smrti že na prvem posadu, telimo skorega okrevanja. — Sokolske vesti. Tudi letos bodo oa-šli v sokolsko gozdno šolo za tri tedne v Mozirje trije razboriti narajcajniki in sicer iz Zagorja GregelJ Mirko in 6 tanca r Martin, z Lok pa Jurčič Jože. ftola. ki jo organizira letos že drugo leto Celjska šupa za bodoče prednjake je združena s taboren jem in življenjem v naravi, ločeno časovno in po spolu. Trenutno je v šolj deca, 11. t. m. sledi naraščaj in člani, kasneje pa ženski oddelki — Tomrola sokolskega odseka na Lokah v svrho sanacije doma je bila po enk**atnl odklonitvi slednjič vendarle dovoljena in se bo vrsiid 3. septembra na "^em telovadišču Sokola v Zagorju ter nanjo že danes opozarjamo. SPORT — Moto-Hermes obvešča vse svoje člane motoriste in odbornike, da bo v pete k 21. t m. ob 20. obvezen sestanek. Zlasti se naprošata gg. Debeljak Tine in Maver od kolesarske sekcije. Vsi točno in zanesljivo! Alf sem prispeval za sokolski dom v Trnovem? KOŽO VAM VARUJEM JAZ • Pekoči sončni žarki pač lahko sijejo na Vašo kožo, toda ne smejo ji škodovati. Zato uporabljajte mene ! Vaša koža bo namreč tedaj čudovito lepa rjava in že zunanjostjo boste razodevali pravega športnika in zdravega Človeka, kar si vedno tako želite. PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din MLADE PISKE žive, 75 — 100 dkg, komad din 10 — 11, franko voznina, razpošilja v zabojih po 25 komadov G. Drechsler, Tuzla. 2264 OREHOVA JEDRCA lepa, izčiščena, dobite najceneje v Medarni — Ljubljana, židovska uL 6. 36/T „ KLAVIR ~" dobro ohranjen, po ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na upravo lista pod »Klavire. 2270 TURISTI! Predno odhajate na planine, ne pozabite si nabaviti trn cvetlični med v Medarni — Ljubljana, židovska uL 6. 36/T SALONSKA GARNITURA dobro ohranjena, po ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Salonska garnitura«. 2272 MOTORNI ČOLN dobro ohranjen, naprodaj. — Ponudbe na upravo Usta pod »Čoln«. 2271 NAJBOLJŠO MEDICO dobite v Medarni — Ljubljana, Judovska uL 6. 36/T RAzno Okasa tablete spolni slabosti poskusite OKASA tablete za moško 100 tablet Din 220.— proti povzetju Dobijo se v vseh lekarnah. Zastopnik: Lekarna Mr. Rozman Miroslav, Beograd — Terazije 5 Ogl. reg. S. Br. 5846/39 Makulaturni papir pa*OđO oprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica itev. 5 NAafBOaUMA RADIJSKA IET1JA |e NAŠ VAL UPRAVA: LjutMjaaa, naročnina Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, Mrt*. 90. jdrja im. Stav. 162 Ibn Saud ~ arabski Napoleon On je vodja arabskega pokreta za veliko svobodno arabsko državo, ki jo je Anglija mod vojno obljubila Arabcem Ibn Saud Anglija ima zadnje čase mnogo skrbi v Evropi in na Daljnem vzhodu, pa tudi težke skrbi na Bližnjem vzhodu, v arabskih deželah, ki bi jih rada obdržala pod svojim vplivom z obnovo kalifata. Lani se je pojavil načrt, da bi proglasili mladega egiptskega kralja Faruka, ki je Angliji vdan. za kalifa vseh mohamedanov. Ko je pa nastal proti njemu odpor, ki kaže, da Faruk ne bo mogel postati kalif, so našli spretni in dalekovidni Angleži novega kandidata v za jordanskem emiru Abduliahu, sinu angleškega zaveznika iz svetovne vojne, vladarja meškega emirata. Abdullah ibn Hussein, star zdaj 75 let, je bil rojen v Mekki iz kraljevskega rodu Ben Katada iz veje dinastije Hašimitov, ki je vladala od leta 1201 v meškem emiratu in ki izvira baje od samega Mohameda, Abdullahov oče šerif Hussein je bil za pomoč proti Turkom leta 1916 proglašen za samostojnega kralja Hedžasa, Leta 1924 se je dal proglasiti za kalifa, toda čez sedem mesecev ga je kralj Vahabitov Ibn Saud pregnal is Hedžasa. Angleži se niso zavzeli zanj in za pribežališče so mu določili Ciper, kjer je Hussein leta 1930 umrL Načrti s Sirijo Abdullah je bil do leta 1920 zunanji minister v kraljevini svojega očeta, potem so ga pa Angleži proglasili za kralja Iraka. Toda že leta 1921 so posadili na njegovo mesto mlajšega brata Fejsala, ki so ga bili Francozi pregnali iz Sirije in mu vzeli oblast. Abdullah je dobil v zameno zajordan-ski emirat. Njegova država vzhodno od Jordana, ustanovljena po svetovni vojni, Abdullah is dela brvSe turške province Palestine, je sicer precej velika, toda večinoma je to puščava. Prebivalcev šteje okrog 300.000, večinoma mohamedanov. 130.000 prebivalcev je naseljenih, drugi so pa napol ali čisto nomadski beduini Emir Abdulah se nikoli ni sprijaznil s to slabo zamenjavo. Ko je bil proglašen za zajordanskega emira, kar se je zgodilo s formalnimi volitva- mi, je zahteval, da bi dobil tudi ozemlje zapadno od Jordana, Palestino, ki jo je bila ponudila Anglija pri pogajanjih glede pomoči proti Turčiji Arabcem in z Balfou-rovo deklaracijo kot narodno državo Židom. Ta njegova zahteva pa ni bila izpolnjena. Abdullah se je moral sprijazniti z znatno omejitvijo svoje oblasti v Zajordanu, kjer so si Angleži priborih pravico izkoriščati naravna bogastva, graditi železnice, ščititi svoje interese z lastno vojsko ter tako zvano puščavsko policijo, ki jo je bil ustanovil tam Anglež Peske paša, ki se je Šele nedavno umaknil iz javnosti v severno Anglijo, v Zajordanu pa je pustil svojega naslednika majorja Glubba. Nasprotno bi pa Anglija zdaj zelo rada prepustila Abduliahu Sirijo, ki naj se po odstopu Aleksandretskega Sandžaka proglasi za kraljevino, da bi ne imela več sitnosti s sirskimi nacionalisti, ki se upirajo francoski nadvladi, pa tudi angleškemu vplivu. Abdullah je napovedal oficielni obisk Sirije, toda večina tiska v Damasku ga je odločno odklonila. Arabski Napoleon Pomembnejši od odpora Siri j cev je pa Ibn Saudov odpor. Vladar saudske Arabije, ki se je že srečal z Abdullahovim očetom, se je v načelu izjavil tudi proti razširjenju sinove moči. Ibn Saud je zdaj priznan vodja arabskega pokreta za veliko svobodno arabsko državo, ki je njeno ustanovitev Anglija obljubila Arabcem med svetovno vojno. On noče dovoliti, da bi s širjenjem Abdullahove moči rasel v arabskem svetu vpliv Anglije, kateri bi bil Abdullah dolžan izkazovati se hvaležnega. Kralj Faruk Abdullah kot prastric mladoletnega iraškega kralja Fejsala je bil določen za skrbnika in glavnega člana regentskega sveta, ki je nastopil po tragični smrti mladega kralja Ghazija I., sina in dediča Abdullaho-vega brata Fejsala, žrtve nedavne avtomobilske nesreče. Z združitvijo Sirije z Za* Jordanom pod svojo vlado bi postal Abdullah ob vplivu na iraške zadeve v arabskem svetu mož, ki bi lahko resno tekmoval z Ibn Saudom. Arabski Napoleon, kakor pravijo Ibn Saudu, sc jc temu uprl zaenkrat samo z diplomatsko ofenzivo. 7 letni deček v bitki Abdul Aziz III. Ibn Saud. kralj Hedžasa, Ncd/da, El Hasse, Azira in Šamara, gospodar in čuvar mohamedanskih svetih mest Mekkc in Medine, je pravi napoleonski pojav v arabskem svetu. Mož, ki je zdaj gospodar malone vsega arabskega polotoka, ima za seboj težko mladost Njegov oče, vladar napol divjega plemena v Nedždu, je vodil več manjših vojn, da bi ohranil svojo skalovito deželico. Abdul Aziz jc bil prvič v bitki, ko mu je bilo 7 let. Oče je imel svojega sinčka privezanega k sedlu. Gospodar arabskega polotoka Ko mu je bilo 9 let, je moral v izgnanstvo. Nedžda se jc polastil s pomočjo Turkov Abd el Aziz Ibn Rašid Strmoglavljc-nega emira in njegovega sinčka jc sprejel šejk obalne državice El Kuvejta pri Perzijskem zalivu. Ibn Saudovo mater in njegovo sestro je dal zmagovalec dvema afriškima sužnjema za ženi. To je bilo za mo-hamedana največje ponižanje in Abdul Aziz na to ni pozabil. Leta 1902 je napadel s 700 konjeniki iz Kuvejta in Šamara mesto svojih prednikov es Riad, zažgal je palačo moža svoje sestre Nuru, bivšega sužnja, med tem osvobojenega in povišanega v emira, polastil se je cs Riada in kmalu tudi vsega Nedžda. Odpovedal je poslušnost Turčiji, ji iztrgal leta 1913 El Hasso pri Perzijskem zalivu in pridružil to deželo svoji državi. Po vojni se je polastil šamarskega emirata Džoube, leta 1924 pa Hedžasa z Mckko in Medino. Zadnje zavetišče meškega šerifa, pristaniško mesto Džejba, je zavzel neposredno pod žreli topov angleških in italijanskih vojnih ladij. Gospodarsko je potem utrdil svojo državo še s priključitvijo Azira, rodovitnega ozemlja na jugu polotoka, ki ga je iztrgal leta 1934 jemenskemu imamu Jahiji. Anglija je večkrat poskusila pridobiti Ibn Sauda za svoje interese, toda Ibn Saud niti na svoji poti k oblasti ni hotel sprejeti angleške pomoči. Zanaša se na Allaha, na svoje strojnice, topove, oklopne avtomobile, letala, tanke in izborno organizirano vojaško poročevalsko službo. Ibn Saud je vzorno moderniziral svojo državo. On hoče enkrat za vselej preprečiti vojne med poedinimi arabskimi plemeni in vse kaže, da namerava združiti vse Arabce. Doslej je sicer trdil, da mu zadostuje prebivalstvo arabskega polotoka. Kaže pa. da bi raje po stal sam mož, ki naj organizira arabski svet. kakor pa da bi opravil to delo nekdo drugi, ki bi se moral za svoj uspeh zahvaliti Angliji ali kaki drugi velesili. Spor o Bvronu resen Stari spor o tem, dali je pesnik in romantik prve četrtine preteklega stoletja Byron šepal na desno ali na levo nogo, je menda zdaj končno rešen z izjavo vikarja Barbera iz Hucknall-Torkarda v Nottin-ghamu. kjer je lord Bvron pokopan. Lani so v navzočnosti 9 prič njegovo grobnico odprli. Ugotovili so, da je nekdo že prej odprl krsto in večjo svinčeno krsto, v kateri so bili nekoč Bvronovi zemski ostanki prepeljani v Anglijo. Pokrov notranje krste, po vseh znakih sodeč, nikoli ni bil pritrjen. Balzam i rano pesnikovo truplo je ostalo nedotaknjeno, kakor da sploh ni ležalo v grobnici nad sto let. Jasno, skoraj srečno Bvronovo obličje, piše vikarij v brošuri »Bvron in kraj, kjer je pokopan«, je napravilo name globok vtis. Noge so do kolen odkrite, tako da sem lahko na prvi pogled ugotovil, da jc šepal na desno nogo. Barber ne opisuje točno znakov, po katerih je prišel do tega zaključka. Zanimivo je, da sami Bvronovi sodobniki niso točno vedeli, na katero nogo šepa in v poročilih o tem si niso edini. Bvron, strasten romantik, se je sramoval svoje telesne hibe in na vse načine si je prizadeval prikriti jo, kar se mu je dokaj dobro posrečilo. Njegova msti je trdila, ds je imel bolno desno nogo, ds je šepsl na njo že od rojstva. To pričevanje se je moglo smatrati za mero-dajno. Nasprotno sta pa trdila kipar Thor-waldsen in Bvronov prijatelj Jackson, ki se je z Bvronom boksal. Oba sta trdila, da je šepsl ns levo nogo. Zdaj se je pa izkazalo, ds je imela prav njegova mati. Sovjetsko letalstvo Francoski general Armengaud je napisal v »Depeche d'Toulouse* članek o sovjetskem letalstvu, ki je vzbudil v Franciji precejšnje razočaranje. General ceni število sovjetskih letal na 5000, in sicer 1500 lovskih letal, 1500 bombnikov, 1000 bojnih in 1000 opazovalnih letal. Od tega je 1500 letal na Daljnem vzhodu in samo 3500 na zapadu. Samo ta letala naj bi prihajala v poštev pri morebitnem evropskem konfliktu. Dalje piše francoski general doslovno: 3500 letal, to je že pomembno število, če pa hočemo oceniti njihovo vrednost za nagel nastop, moramo proučiti njihovo kakovost in nosilnost kakor tudi organizacijo in iz-vežbanost letalskega osebja. General Armengaud piše. da so sovjetski bombniki deloma lahka štirimotorna, deloma pa brza dvomotorna letala. Prva so bila izborna, toda so zdaj že zastarana. Rabiti se dajo samo ponoči, ker dosežejo maksimalno hitrost 240 km. Brza dvomotorna letala tipe SB so moderna in dobro oborožena. Bojna letala so zelo dobra nasprotno so pa poizvedovalna letala in hidro avioni najslabši v Evropi. Letalskega materijala ima Rusija sicer mnogo, toda njegova kakovost je podpovprečna. Nivo aktivnih letalcev je zadovoljiv, pač se pa kažejo pri mehanikih slabe posledice površne vzgoje. Največji nedostatek sovjetskega letalstva je pa po mnenju francoskega generala v tem, da je podrejeno civilnim uradom in da mora v prvi vrsti služiti vedno interesom vladajočega režima. — Zanimivo bi bilo vedeti, od kod ima francoski general te podatke. Kri v letalu V primeru vojne bi igralo mesto Bristol v zapadni Angliji posebno vlogo. Ce bi zopet prišlo do tega, da bi morali najboljši sinovi Anglije izkrvaveti na bojiščih, bi postala namreć southmeadska bolnica v Bristolu središče angleške službe za transfuzijo krvi. Izgradili so že bogato razpredeno organizacijo, ki bi pričela delovati takoj, čim bi izbruhnila vojna. Razbeljena je v dve skupini, ena bi delovala za civilno prebivalstvo, druga bi pa skrbela za vojake na bojiščih. Organizacija bo imela na razpolago 100 000 prostovoljnih darovalcev krvi. človeška kri se lahko ohrani dobra in zdrava do 14 dni, če jo konzerviramo na poseben način. V bližini soutmeadske bolnice je veliko letališče, kjer je noč in dan pripravljena eskadrila letal, da lahko vsak čas preneso človeško kri v vojne bolnice. Ni dvoma, da bi mogli tako s pravočasno transfuzijo sveže krvi rešiti življenje mnogim ranjencem. Kri bi dirovale večinoma ženske, ker je natvečja verjetnosj. da bi ostale v primeru vojne na svojih mestih. V samem Londonu se je prijavilo v enem tednu prostovoljno 13000 darovalcev krvi. PRI ZDRAVNIKU — S svojimi pokvarjenimi pljuči ne morete živeti več kakor pet do šest mesecev, srce imate pa dobro, tako da lahko živite še deset do dvajset let. Vse manufakturno blago prodajamo po izredno nizkih cenah. Le v Vašo korist bo, če nas Čimprej obiščete! MANUFAKTURNA TRGOVINA DOBRIH K V A L 1 T h X A. Žlender LJUBLJA N A MESTNI TRO 22 A. P. MELNIKOV: 2 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Jasno jer da je avto prispel sem in se zopet vrnil, — je razmišljal Murzajev. — Ce sodim po sveže povaljani travi in po še svežih madežih, je prispel do gozda tik pred povratkom na pot. Luna, žareča nizko nad obzorjem, je izginila za oblakom. Stemnilo se je povsem in Murzajevu se je zdelo, da je le nekaj korakov odaljen od gozda. Ko je pa napravil kakih dvajset korakov, se je zaletel v plot vile, stoječe na robu gozda. Niti list ae ni nikjer ganil. V naravi je vladala tišina, kakršna vlada samo na jesen. Nobenega ropota, nobenega šuma. Tišino je le tu pa tam motil piš vetra, ki se je slišal od nekod iz globine gozda. Duše se je polaščala tesnoba. Murzajev je zadrhtel, ko je zaslišal nekje v bližini pasje lajanje, ki se je iz-premenilo v tulenje. To lajanje, iz katerega ni odmevala niti zloba, niti trpljenje, je vplivalo mučno v globoki tišini in še povečalo občutek tesnobe. Murzajevu se je zdelo, da vidi nekje v temi vrta, razprostirajočega se okrog vile, skozi špranjo v plotu odsev luči. O tem pa ni bil prepričan, kajti ob plotu rastoče grmovje mu je zastiralo pogled. Murzajev je bil lačen. Bilo je okrog enajstih ponoči in prigrizek, ki ga je bil vzel seboj v gozd, ko je šel nabirat gobe, je bil pojedel že ob štirih. — Fant, kaj se pa mudiš tu? — se je razjezil nase. — Dela imam dovolj v službi, pa se ukvarjam še ponoči z iskanjem. Gotovo se je vozil pijan norec po travniku sem in tja, jaz, trezen bedak, pa hočem najti njegove sledove, kakor da bi vedel, čemu to počenjam. Ozlovoljen, da je potratil toliko časa, je krenil hitro nazaj in prišel zopet na pot. Tam je našel spravljene jurčke in jo ubral urnih korakov proti mestu. Ura je bila že ena ponoči, ko je prišel v predmestne ulice na periferiji mesta. V njih ni bilo luči. Na obeh straneh ulice so se razprostirali tu ograjeni zelenjadarski vrtovi. Boječ se, da bi ne padel v jarek ob cesti, je hodil Murzajev po sredi ulice. Z očmi, vajenimi teme, je opazil na koncu ulice nekaj kupu podobnega. Bil je prazen avto, brez potnikov in brez šoferja. Izza njegovega volana mu je prijetno zadišalo. Ta vonj se mu je zdel znan. Prižgal je električno svetilko in si °g'e-dal zapuščeni avto. Bil je že močno obrabljeni taksi številka V—143. Kazalec taksametra je kazal na ničlo. Vzorec pnevmatik je bil isti,, ki ga je videl na sledovih po travniku. Ena zadnja pnevmatika je bila zakrpana. Obod koles se je ujemal z obodom sledov na poti. Bilo je jasno, da gre za avto, ki je bil švignil mimo njega in k! je poprej vozil čez travnik proti vili kneza Kost rova. Murzajev se je vračal domov, zami?lien nad to zagonetno vožnjo. Med potjo se je spomnil, da že od jutra ni bil v mestu. Zato je zavil v svoio r>i-sarno, da bi vprašal uradnika, ki je imel nočno službo, ali se ni čez dan pripetilo v mestu l:ai posebnega. - - _ : — Izjemoma je vse v redu. gospod svetnik, — mu je odgovoril policijski uradnik. — Nobene prijave ni bilo. razen ene povsem brezpomembne. — Katere? — Neki šofer avtotaksija je malo predolgo po-sedel v krčmi in ta čas mu je nekdo ukradel avto. — Kako se piše? Katero številko ima avto? -- V—143, šofer sc pa piše Spiridon Kolokolni-kov. — Posilite takoj ponj. naj pride k meni. Vem, kie je njegov avto. Ko je presenečeni uradnik odšel, da bi izpolnil novelie svoiega vsevednega ?-efa, je pustil Murza-iev nahrbtnik z jurčki na tleh. oblekel službeno uniformo, sedel k m:zi in iel čitati kratek protokol napisan s prizadetim šoferjem. K^lokolnikov je prišel v pisarno hudo pijan, kai*; tak^i. ko je bil prijavil tatvino avtomobila, se ie vm;' v t;sto krčmo, izpred katere mu je bil ukraden avto. da bi žalil svoje gorje. — Kio rAo imeli avto in kie ste bili, ko so ga vam ukTr1"'? Kog-i ste vozili v njem? — je sipal Mnrz?7ey vprašanja. • — B:1 rem prost, gosnod svetnik, — je iel pojasnjeval Kolokolmkcv. Bil je tako pijan, da je komaj ok"9Čal jezik. — Saj veste, da smem voziti samo *"nnri. Podnevi mi je to preuovedano. Baje znto Tr^v imam sl^b avto. To je pa laž. V vsem m^1-*!* ni r*oli$ega avtomobila od mojega. Pnevmatike m —^-rr^nr.o z^.t^ ker sem bil zavozil na razbito r*ekkn:co Kaj more moj avto za to? Pozovite k sebi raie cestne nometače, da bodo bolje pomeli-- f#*r+ T*e roen^ Moi*» dolžnost je voziti go- spode, njihova pa — pometati ulice. Ti prokleti capini so mi zmešali glavo. Zdaj sem uničen. Ne preostaja mi nič drugega, nego umreti od lakote — je jel pripovedovati brez vsake zveze in zelo podrobno solznih oči o tem, kako se mu je posrečilo poceni kupiti avto in kakšno pogodbo ima z bivšim njegovim lastnikom, ki mu je doslej plačal le nekaj malega na račun. — To me ne zanima, — ga je prekinil Murzajev. — Povejte mi raje, zakaj ste se peljali za mesto v knežji gozd? — Za mesto? V knežji gozd? — se je začudil Kolokolnikov. — Tristo vragov, čemu bi se pa vozil tja, ko niti Človeška noga ne stopi tja? K večjemu če bi odpeljal tja zajca, toda ta je tam prej, preden ga more pripeljati moj avto. Kakšen avto pa je sploh to? 2e davno spada med staro želez je. To je prej samovar s prižganim dimnikom, nego pošten avto. Povzroča samo ropot in škripanje, koristi pa ne prinaša nobene, — je jel omalovaževati še malo prej toli hvalisani avto in njegovega prejšnjega lastnika. Sele po dolgem prizadevanju se je posrečilo Murzajevu zvedeti iz zmedenega Kolokolnikovega pripovedovanja, da se je odpeljal ob šestih zvečer na postajališče in da je samo za trenutek stopil v krčmo »Pri prijatelju« na šilce žganja. Ker se ni nameraval dolgo pomuditi tam, je pustil avto s tekočim motorjem na vogalu Poljske in Barbarine ulice. V krčmi je pa srečal kot nalašč za točilno mizo tovariša, s katerim se je zapletel v pogovor. Pomudil se je tam samo deset minut in ko je stopil iz krčme, avtomobila ni bilo več pred njo. —^———it—^—rtim . . . . " -~tir^irj~~j~M-^^Ml^M'M'aaaa^sssaaawMBSSSSwn~^~^~''Maaaaaaaar' Ucajuj* Josip Zupan« U Za »Narodno Ibkorno' Fran Javan V Za upravo in inseratni dal lista Oton Christof /f Vsi v Ljubljani — - _ *____._,_,_ ■ ■ -