dnevnik
ČETRTEK, 26. NOVEMBRA 2015
št. 276 (21.513) leto LXXI.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane sp.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
stivan - Na 6. strani
Papirnica Burgo danes spet odprta
Vodstvo danes na srečanju v Rimu
brda - Na 15. strani
Na medanskem griču kopica ledinskih imen
Nova knjiga Vlada Klemšeta
šport - Na 21. strani
Učiteljici je London spremenil življenje
»Coach« oziroma trenerka Damiana Kralj
statistična raziskava - V Furlaniji Julijski krajini veliko ljudi tudi posluša radio
Zvesti tiskani besedi
trst - 4. decembra v dražbeni hiši Stadion
Naprodaj številne slovenske umetnine
TRST - Vneti ljubitelji knjig, redni bralci dnevnikov in zvesti radijski poslušalci. To je slika, ki izstopa iz statističnih podatkov Furlanije-Julijske krajine za preteklo leto na osnovi raziskave Regione in cifre (Dežela v številkah). Prebivalci naše dežele so na državni ravni največji bralci knjig. Nekaj nad 53 odst. občanov je v letu 2014 prebralo vsaj eno knjigo, medtem ko znaša povprečje na italijanskem nivoju 41,1 odst. Zelo priljubljeno občilo je radio, ki ga dnevno posluša 65 odst. ljudi, nekaj manj kot na Tri-dentinskem-Južnem Tirolskem, ki je glede zvestobe radiu prva dežela v Italiji.
V bocenski in tridentinski pokrajini so na prvem mestu tudi glede branja dnevnikov. Za nekaj desetin odstotka so v lanskem letu prehiteli našo deželo, kjer 64,3 odst. vsak dan poseže po vsaj enem tiskanem dnevniku. Zanimivo, da sta glede radia in dnevnikov na vrhu državne lestvice dve deželi z močno navzočnostjo narodnih manjšin.
Na 4. strani
rusija-turčija
Po zaostritvi spravljivejša stališča
ANKARA/MOSKVA - Turčija in Rusija sta po torkovi sestrelitvi ruskega vojaškega letala ob turško-sirski meji včeraj poudarili, da ne želita zaostrovati medsebojnih odnosov. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je obenem zatrdil, da bo Turčija vedno branila svoje meje. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je napovedal "resno prevrednotenje" vezi s Turčijo in dejal, da napad na letalo spominja na načrtovano provokacijo.
Na 2. strani
foljan - Poskus umora in ropa
30-letnika napadla s sekiro in kosirjem
na iPadu, ko je časopis še v tisku
□ Available on the
App Store
ljubljana
Na sejmu skupna stojnica in niz dogodkov
LJUBLJANA - V Cankarjevem domu je včeraj odprl vrata 31. slovenski knjižni sejem. Do nedelje tja vabi nad 80 stojnic, na katerih svoje knjige ponuja okrog sto založb in manjših založnikov. Med njimi so tudi slovenske založbe iz Italije, ki se predstavljajo na že tradicionalni skupni stojnici, poskrbele pa so tudi za pester program spremljevalnih dogodkov. Prva srečanja z njihovimi avtorji so bila na sporedu že včeraj, zvrstila pa se bodo na vsak sejemski dan.
Na 12. strani
Roparja prijeli ob izhodu iz lekarne
Na 6. strani
Dežela se je angažirala za Stadion 1. maj
Na 7. strani
Zgodba o stricu, kije umrl v vojni
Na 11. strani
Prijeli tatova, ki sta kradla na parkiriščih
Na 14. strani
Tržačanki uspel jadralni »triplete«, zdaj še 01 Rio 2016
Na 20. strani
trst - Številne pobude ob mednarodnem dnevu
Vsi skupaj in odločno proti nasilju nad ženskami
TRST - Devetnajst odstotkov žensk je na lastni koži že preizkusilo kako obliko nasilja v družinskem krogu, v Italiji je femicid na žalost še vedno razširjen pojav. Na to so opozarjali ob včerajšnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, tržaška univerza je predstavila svoje pobude na tem področju. Dijaki in drugi Tržača-ni pa so z 90-metrskim transparentom korakali po mestu in dali vedeti, da jim ni vseeno: nasilje nad ženskami ni dopustno, ženske raje obdarujmo s cvetjem, so med drugim pozivali. Občina Trst pa je predstavila temu namenjeno stran na Facebooku.
Na 10. strani
Pred pariško podnebno konferenco
H
V I I ^V "

j.
■_i._
9771124666007
2
Četrtek, 26. novembra 2015
AKTUALNO
/
sirija - Po sestrelitvi ruskega letala včeraj nekoliko spravljivejši toni
Ankara in Moskva nočeta preveč zaostrovati odnosov
Rusija bo v oporišču Hmeimim v Siriji namestila protiletalski sistem z dolgim dosegom
ANKARA/MOSKVA - Turčija in Rusija sta po torkovi sestrelitvi ruskega vojaškega letala ob turško-sirski meji včeraj poudarili, da ne želita zaostrovati medsebojnih odnosov. Turški predsednik Recep Tayyip Erdo-gan je obenem zatrdil, da bo Turčija vedno branila svoje meje. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je napovedal "resno prevrednotenje" vezi s Turčijo.
Suhoj Su-24, ki je bil na misiji na severu Sirije, je v torek sestrelil turški lovec F-16. Turčija trdi, da je rusko letalo kršilo turški zračni prostor, medtem ko Rusija vztraja, da je bilo ves čas v sirskem zračnem prostoru. To je včeraj poudaril tudi preživeli pilot in dodal, da s turške strani pred sestrelitvijo ni prišlo nobeno opozorilo. Pilot Konstantin Murahtin je še povedal, da rusko letalo nikakor ni moglo kršiti turškega zračnega prostora, saj v njem ni bil "niti sekunde". »Tako na zemljevidu kot na tleh sem lahko jasno videl, kje je meja in kje sva midva,« je pojasnil pilot. Ruske oblasti so sporočile, da so pilota rešile specialne enote, operacija pa je trajala 12 ur. Za zdaj ni jasno, kaj se je zgodilo s truplom njegovega kopilota, ki so ga ustrelili uporniki, potem ko se je izstrelil iz letala.
Turška televizija Fox je medtem objavila zvočni posnetek, na katerem je po njihovih trditvah slišati opozorila pilotov turških lovcev ruskemu suhoju, preden so ga sestrelili. Verodostojnost posnetka še ni bila potrjena. Neimenovani ameriški predstavnik pa je dejal, da ZDA verjamejo, da je Turčija rusko vojaško letalo sestrelila, ko so je to nahajalo v sirskem zračnem prostoru, vendar po tistem, ko je na kratko vstopilo v turški zračni prostor.
»S Turčijo se ne nameravamo bojevati, naš odnos do turškega naroda se ni spremenil,« je zatrdil Lavrov, ki je zaradi incidenta odpovedal predvideni obisk v Ankari. Dejal je še, da napad na letalo spominja na načrtovano provokacijo.
Erdogan pa je v govoru v Istanbulu zatrdil, da Turčija nima namena zaostrovati incidenta temveč le brani svojo varnost. A v isti sapi je dodal: »Nihče ne more pričakovati, da bomo molčali, ko sta kršeni naša obmejna varnost in naša suverenost.«Turški predsednik je tudi zavrnil ruske trditve, da je bilo letalo na misiji proti džihadistom Islamske države na severu Sirije. Po njegovih besedah tam živijo pripadniki turkmenske manjšine: »Na območju Bajirbucak, kjer živijo Turk-
Sestreljeno rusko letalo se je raztreščilo na sirsko ozemlje; tudi ZDA verjamejo, da je bilo zadeto v sirskem zračnem prostoru, vendar po tistem, ko je na kratko vstopilo v turški zračni prostor
ansa
meni, ni elementov IS«.
Turški premier Ahmet Davutoglu pa je pojasnil, da je bilo rusko letalo, ki je kršilo turški zračni prostor, sestreljeno, ker je predstavljalo grožnjo. Ob tem se je zavzel za zmanjšanje napetosti z Rusijo, ki je pomembna trgovinska partnerka Turčije.
Moskva je po incidentu že napovedala, da bo v letalskem oporišču Hmeimim v Siriji namestila rakete S-300 in S-400. Raketni sistem S-400 je ruski protiletalski sistem z dolgim dosegom, ki se uporablja tudi proti manevrirnim in balističnim raketam. Gre za nadgradnjo S-300, katerega namestitev je napovedal ruski predsednik Vladimir Putin. »Želim poudariti, da se bomo z vso resnostjo odzvali na to, kar se je zgodilo, in vsa naša sredstva bodo uporabljena za zagotovitev varnosti,« je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass še pripomnil prvi mož Rusije.
Pred turškim veleposlaništvom v Moskvi se je včeraj zbralo nekaj sto mladih aktivistov, ki so nosili transparente s protiturško vsebino, vzklikali gesla proti turškemu predsedniku Erdoganu in zgradbo obmetavali s kamni in jajci. Pri tem so razbili več oken. Policija jih je pozvala, naj prenehajo, vendar ni posredovala.
STA/M.M.
tunizija
IS prevzel odgovornost za atentat
TUNIS - Tunizijski premier Habib Essid je včeraj sporočil, da bo njegova vlada po torkovem bombnem napadu v Tunisu, v katerem je bilo ubitih 12 telesnih stražarjev predsednika države, striktno izvajala policijsko uro in proti-teroristične ukrepe. Odgovornost za napad je prevzela skrajna Islamska država. Napad je izvedel Tuni-zijec Abou Abdallah al-Tounissi, ki je nosil pas z eksplozivom in se po vstopu v avtobus razstrelil, je zapisal IS v sporočilu.
Predsednik Beji Caid Essibsi je v torek po napadu na avtobus, na katerem so bili pripadniki elitne predsedniške straže, razglasil izredne razmere. Uvedel je tudi policijsko uro na širšem območju Tunisa v nočnih urah. Življenje v prestolnici se medtem počasi vrača v običajne tirnice.
Preiskovalci pregledujejo 13. truplo in poskušajo ugotoviti, ali gre za civilno žrtev ali za samomorilskega napadalca. Tunizijsko notranje ministrstvo je danes sporočilo, da je bilo v napadu uporabljenih deset kilogramov eksploziva, ki so bili v nahrbtniku ali na telovniku.
Putin ne odpušča
LJUBLJANA - Se v torek zjutraj je bilo videti, kakor da je "naša" stran v sedanjem spopadu civilizacij končno prišla toliko k pameti, da je pozabila na stare, manj pomembne zamere in se odločila družno obračunati z islamskimi skrajneži. Pravzaprav so ti v zadnjem času storili vse, da bi "nas" poenotili.
Pojavili so se zametki mednarodne koalicije, kakor jo je bil po vzoru nekdanjega skupnega protifašističnega boja predlagal ruski predsednik Vladimir Putin. Francozi in Rusi so začeli usklajevati napade na skrajneže, francoski predsednik Francois Hollande, ki je še pred kratkim govoril, da z Rusi ni mogoče sodelovati, pa se je celo napotil v Moskvo, da bi to novo zavezništvo tudi uradno potrdil.
Potem je bilo v torek vsega konec, ko so turška vojaška letala v bližini sirsko-turške meje sestreli-
la ruski bombnik, z njim vred pa se je razblinila tudi utvara, da so se v boju proti skupnemu sovragu uspele zediniti velike sile.
Po Putinovih besedah je Turčija s tem "zahrbtnim napadom" dokazala, da je "podpornica teroristov", saj jim zaradi donosnih poslov z njihovo nafto nudi "oboroženo zaščito". O konkretnih protiukrepih ruski predsednik ni govoril, dejal je le, da bo imela sestrelitev resne posledice na rusko-turške odnose, tisti, ki se jim je dolgoletnemu voditelju Rusije uspelo zameriti do zdaj, pa vedo, da ne odpušča. To lahko naredi Bog, je Putin izjavil pred kratkim. Njegova naloga je zgolj ta, da predenj pošlje vse teroriste in njihove podpornike.
Boris Čibej/Delo
rusija - Energetski velikan Gazprom včeraj ustavil dobavo
Nič več plina Ukrajini
Prekinitev do novega plačila - Ukrajina ima trenutno plina dovolj, v težavah pa je s premogom
Plinovod ruskega energetskega velikana Gazprom
arhiv
MOSKVA - Ruski energetski velikan Gazprom je ustavil dobavo plina Ukrajini, potem ko Kijev ni zagotovil vnaprejšnjega plačila za dobavo novih količin. Moskva je sicer Ukrajini zmanjšala tudi dobavo premoga.
Prvi mož Gazproma Aleksej Miller je včeraj pojasnil, da so Ukrajini dobavili vse količine plina, ki ga je država plačala, novih vnaprejšnjih plačil pa ni bilo. »Zato smo do prejema novega plačila ustavili dobavo plina Ukrajini,« je dejal. Poteza je bila sicer pričakovana, potem ko je Ukrajina sporočila, da trenutno ne potrebuje dodatnih količin ruskega plina. Ukrajinsko plinsko podjetje Naftogaz je namreč obelodanilo, da ima dovolj zalog in da novih trenutno ne potrebuje.
Miller je sicer opozoril, da bo zavrnitev novih količin ruskega plina pred prihajajočo zimo ustvarila resno tveganje za zanesljiv tranzit plina prek Ukrajine do Evrope in za dobavo plina ukrajinskim prebivalcem.
Rusija in Ukrajina se sicer glede dobave plina že nekaj časa vrtita v krogu, zaradi česar je bila dobava že večkrat prekinjena. Septembra sta državi po več mesecih trdih pogajanj dosegli dogovor glede cene (232 dolarjev za 1000 kubičnih metrov) in dobave plina za prihajajočo zimo in Gazprom je oktobra od ruskega plina močno odvisni Ukrajini začel dobavljati plin. Dogovor je vključeval določilo, da bo Ukrajina za ruski plin plačala vnaprej. Nov krog pogajanj med Moskvo in Ki-jevim glede cen plina je sicer predviden za december 2016.
Medtem je Ukrajina bolj zaskrbljena zaradi zmanjšanja dobave ruskega premoga. V roku enega meseca bo namreč približno 40 odstotkov ukrajinskih termoelektrarn ostalo brez premoga, če ga ne bo mogoče zagotoviti drugje, je povedal izvršni direktor ukrajinske družbe Ukrenergo Vsevolod Kovalčuk.
Po poročanju ruskih medijev se je Rusija za zmanjšanje dobave premoga Ukrajini odločila v torek. (STA)
komisija eu - Dobava plina
V Bruslju niso (še) zaskrbljeni
BRUSELJ - Evropska komisija ni posebej zaskrbljena zaradi toka plina iz Rusije v Ukrajino, je poudarila go-vorka komisije za energijo Anna-Kaisa Itkonen v odzivu na sporočilo Gazproma, da so ustavili dobavo plina Ukrajini. »Tok plina v EU je normalen,« je zagotovila.
Sef Gazproma Aleksej Miller je opozoril, da je začela Ukrajina že pred vrhuncem zime črpati plin iz podzemnih zalog, ki niti niso zadostno napolnjene. Posvaril je tudi, da zavrnitev nakupa ruskega plina ustvarja resna tveganja za zanesljiv tranzit plina v Evropo in tudi za oskrbo Ukrajincev v prihajajoči zimi.
V komisiji so v odziv na ta opozorila pojasnili, da so zaloge plina trenutno pri 16,5 milijarde kubičnih metrov, kar je enako kot lani ob tem času, ter da Ukrajina uporablja svojo lastno proizvodnjo in plin iz Slovaške. K temu so še dodali, da so bile vremenske razmere novembra milejše kot običajno, tako je bila potrošnja manjša.
Vloga komisije je zagotavljati izvajanje dogovora o zimskem svežnju, ki predvideva vnaprejšnje plačilo za ruski plin, in dogovor se izvaja, je še poudarila govorka komisije. O razlogih za ustavitev predplačil pa ni želela govoriti, češ da je to treba vprašati ukrajinske oblasti.
/
AKTUALNO
Četrtek, 26. novembra 2015
3
evropski parlament - Govor italijanskega predsednika Sergia Mattarelle
Poziv k strnjenosti EU v boju proti terorizmu
Parlament odobril tudi resolucijo o tem - Več sredstev v proračunu EU in pobuda za davčno pravičnost
STRASBOURG - Predsednik italijanske republike Sergio Mattarella je včeraj prvič v tej vlogi nastopil pred plenarno skupščino Evropskega parlamenta. V polurnem nagovoru je poslance in posredno vse evropske institucije pozval k večji enotnosti Evrope. Navzela se je na teroristične napade v Parizu in poudaril, da »trenutek je dramatičen, vsa Unija je ranjena, prav zato potrebujemo enotnost«. Mattarella je omenil begunsko krizo in menil, da se z begunci danes »ponavlja tragedija Judov, ki so bežali pred nacizmom in nekdanjih ujetnikov, ki so po drugi svetovni vojni tavali po Evropi«. Predsednik je tudi menil, da so dublinska pravila glede meja in beguncev preživela in jih je nujno prilagoditi.
Po nedavnih terorističnih napadih v Parizu je Evropski parlament včeraj potrdil resolucijo, ki poziva k oblikovanju skupne evropske strategije za boj proti radika-lizaciji in novačenju državljanov EU med teroriste. Resolucija države članice poziva h krepitvi sodelovanja in hitrejši izmenjavi informacij med nacionalnimi organi pregona in Europolom za odkrivanje in spremljanje terorističnih osumljencev ali potencialnih tujih borcev. Terja tudi obvezne in sistematične kontrole na zunanjih mejah unije ter obljublja sodelovanje pri sprejemanju zakonodaje o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih (PNR).
Poslanci predlagajo oblikovanje črnega seznama evropskih džihadističnih terorističnih osumljencev in pozivajo k oblikovanju skupne definicije tujih borcev, ki bi omogočila kazenski pregon le-teh po njihovi vrnitvi v EU. Države morajo poskrbeti, da bodo ti pod sodnim nadzorom, po potrebi tudi v priporu, pozivajo poslanci. V resoluciji se poleg tega zavzemajo za odvzem potnih listov in zamrznitev finančnih sredstev, s čimer bi potencialnim tujim borcem preprečili pot v tujino. Ocene kažejo, da naj bi bilo na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki v terorističnih organizacijah okoli 5000 državljanov EU.
Proračun EU 2016
Evropski parlament je dokončno potrdil proračun EU za leto 2016, ki je na strani plačil težak 143,9 milijarde evrov, to je 1,8 odstotka več od letošnjega. Parlament je v pogajanjih s Svetom uspel zavrniti večino predlaganih rezov in doseči zvišanje sredstev za financiranje begunske krize in za humanitarno pomoč. Pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic EU so že 14. novembra dosegli dogovor o proračunu, zato je bila včerajšnja končna potrditev pričakovana. Že v torek je proračun formalno potrdil Svet.
Dogovor v prihodnjem letu predvideva 143,9 milijarde evrov za plačila in 155 milijard evrov za prevzem obveznosti. Parlament je sprva terjal več, 146,5 milijarde evrov za plačila, države pa so ponujale manj, 142,1 milijarde evrov. Na koncu so se, kot običajno, našli nekje na sredini. Za financiranje begunske krize v najbolj izpostavljenih državah EU in tudi v tretjih državah je namenjenih 1,6 milijarde evrov več, kot je v svojem prvem predlogu predvidela Evropska komisija.
Kot uspeh poslanci izpostavljajo tudi to, da so v pogajanjih zagotovili dodatna sredstva za študente oz. program Era-smus+ in pa za krepitev konkurenčnosti -za majhna in srednja podjetja, program EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 in za instrument EU za povezovanje Evrope, iz katerega se financirajo infrastrukturni projekti. Obenem so poslanci izglasovali še amandma k proračunu.
Še naprej bo sicer večina denarja v proračunu EU namenjenega kmetijstvu in razvoju tistih delov EU, ki so sedaj podpovprečno razviti.
Proti davčnim utajam
Evropski poslanci so potrdili priporočila za boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju in davčnim utajam, ki jih je po osmih mesecih dela oblikoval poseben odbor parlamenta Taxe, ustanovljen po izbruhu davčne afere LuxLeaks. Priporočila temeljijo na načelu, da morajo multinacionalke davke plačevati tam, kjer ustvarjajo vrednost. Afero LuxLeaks so sprožila razkritja, da nekatere države EU, med njimi Luksemburg, z davčnimi odločbami pomagajo korporacijam zmanjševati njihovo davčno breme.
Evropski parlament predlaga, da bi morale multinacionalke poročati o svojih prihodkih in plačanih davkih v posameznih državah, uvedbo skupne konso-lidirane davčne osnove za pravne osebe, več preglednosti v zvezi z doslej tajnimi nacionalnimi davčnimi odločbami za korporacije in izboljšanje zaščite žvižga-čev oz. prijaviteljev zlorab.
STA/M.M.
Predsednik Sergio Mattarella (za njim predsednik parlamenta EU Martin Schulz) med nagovorom v evropskem parlamentu
ansa
kenija - Papež Frančišek začel šestdnevni obisk v Afriki
Revščina gojišče terorizma
»Obstaja povezava med varovanjem narave ter gradnjo pravične in enakopravne družbene ureditve«
nr
Merklova pozvala h kvotam za omejevanje prihoda beguncev v Evropo
BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj v bundestagu ponovila, da ravnanje Nemčije v begunski krizi ni problematično, kritikom pa je svetovala, naj pozornost preusmerijo na prizadevanja za omejitev števila prosilcev za azil, ki vstopajo v Evropo. »Naš cilj je zmanjšati število beguncev, ki prihajajo,« je poslancem dejala kanclerka, ki je predlagala dogovor o vzpostavitvi sistema kvot na evropski ravni, ki bi vnesel več reda v pritok prosilcev za azil v EU. Merklova pa je znova zavrnila pozive vodje CSU in ministrskega predsednika Bavarske Horsta Seehoferja za omejitev števila beguncev, ki v Nemčijo prihajajo pretežno prek Bavarske. Je pa ponovno pozvala k okrepitvi mednarodnih prizadevanj, da bi ukrepali v zvezi z vzroki za begunsko krizo, vključno z ukrepi za končanje krvave državljanske vojne v Siriji. Po njenih besedah bi Turčija lahko igrala pomembno vlogo pri omejitvi števila beguncev. Ob tem je kanc-lerka izrazila pripravljenost Nemčije ponuditi finančno pomoč tistim prosilcem za azil, ki bi privolili, da ostanejo v Turčiji.
Merklova je poslance nagovorila v okviru razprave o proračunu in pred sinoč-njim srečanjem s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom v Parizu. Francoski in nemški minister za gospodarstvo sta medtem v včeraj objavljenem pismu pozvala Merklovo in Hollanda k boljšemu usklajevanju držav v begunski krizi ter predlagala vzpostavitev deset milijard evrov vrednega sklada. »Najmočnejši odgovor teroristom je, da nadaljujemo življenje in vrednote, kakršne smo imeli doslej,« je v bundestagu poudarila kanclerka. »Evropejci bomo dokazali, da je naš čut za svobodo močnejši od vsakega terorizma,« je dodala.
Papež Frančišek je na letališču v Nairobiju včeraj doživel topel sprejem domačinov
ansa
NAIROBI - Papež Frančišek je ob začetku obiska v Keniji pozval človeštvo, naj se znova poveže z naravo, da bi se lahko borilo proti revščini in delitvam, ki so "gojišče" terorizma. Frančišek je v govoru pred kenijskim predsednikom Uhurujem Kenyatto ob začetku šestdnevne afriške turneje opozoril, da človeštvu grozi "huda okoljska kriza", zato moramo biti še bolj pozorni na odnos med človekom in naravo.
»Obstaja jasna povezava med varovanjem narave ter gradnjo pravične in enakopravne družbene ureditve,« je poudaril. »Obnovitev našega odnosa z naravo« bo pomagala obnoviti človeštvo, je še dejal in pozval k strpnosti in spoštovanju drugih. »Izkušnje kažejo, da se nasilje, konflikti in terorizem hranijo s strahom, nezaupanjem in obupom, ki se rodijo iz revščine in razočaranja,« je izpostavil Frančišek. Boj proti revščini je izpostavil kot eno od prednostnih nalog svojega pontifika-ta. V Keniji četrtina od skupno 45 milijonov prebivalcev preživi z manj kot dolarjem na dan.
Frančišek bo danes daroval mašo na kampusu univerze v Nairobiju, jutri pa obiskal barakarsko naselje Kangemi, kjer živi okoli 100.000 ljudi. Pot bo nato nadaljeval v Ugando, turnejo pa bo sklenil v Srednjeafri-ški republiki.
Rim z več policisti in novo opremo
RIM - Zaradi strahu pred terorističnimi napadi v času cerkvenega jubilejnega leta, ki se začenja konec prihodnjega tedna, bo rimsko kvesturo že od danes okrepilo dodatnih 400 policistov, v prestolnici pa bo mobilna policija lahko računala na 140 avtomobilov. Že včeraj so kvesturi dobavili nove računalnike in neprebojne jopiče. Kvestor je hkrati uvedel preiskavo zoper agente, ki so v torek zvečer v televizijski oddaji Dimartedi na mreži La7 trdili, da so v času terorističnih groženj prisiljeni delati z zastarelimi neprebojnimi jopiči, neuporabnimi čeladami in starimi avtomobili. Vlada je sicer dan prej v finančni zakon uvrstila milijardo evrov dodatnih sredstev za sile javnega reda.
Dramatične razmere na grško-makedonski meji
SKOPJE - Makedonija svari, da so razmere na njeni meji z Grčijo "dramatične". V Gevgeliji je bilo včeraj kakih 2000 ekonomskih migrantov, ki jim države na balkanski poti ne dovoljujejo več poti proti zahodu in severu Evrope. Migranti vztrajajo pri blokadi vlakov in gladovni stavki. Zaradi dogajanja je zaskrbljen celo generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je države na balkanski poti pozval, naj se s humanitarnimi izzivi spopadejo s »sočutjem, solidarnostjo in delitvijo odgovornosti«. Selekcija prosilcev za azil zgolj na osnovi njihove nacionalnosti je po njegovem kršitev človekovih pravic. Pri blokadi železniškega prometa med Makedonijo in grškim Solunom že več dni vztraja kakih 500 migran-tov, večinoma iz Irana, Pakistana, Maroka, Bangladeša, iraškega Kurdistana, Nepala in Somalije. Na meji je tako ujetih že osem tovornih vlakov. Vse več migrantov se odloča za gladovno stavko, nekateri pa imajo še naprej celo protestno zašita usta.
Sredstva EU za Balkan
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj odobrila nov program čezmejne-ga sodelovanja med Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo, za katerega je na voljo 67 milijonov evrov. Program je del razvojne strategije ja-dransko-jonskega območja, ki zajema tudi Grčijo, Italijo, Slovenijo in Albanijo. Sredstva so namenjena izboljšanju javnih storitev, turizma in gospodarske kompetitivnosti.
V Avstriji porast desničarskih incidentov
DUNAJ - V Avstriji se je število kaznivih dejanj, ki jih spodbujajo skrajne desničarske ideologije, letos povečalo za 60 odstotkov, je sporočilo avstrijsko notranje ministrstvo. Pristojni organi SO med januarjem in septembrom prejeli 1201 prijavo tovrstnih kaznivih dejanj, medtem ko so jih lani v istem obdobju 750.
Sanaderja po treh letih izpustili iz zapora
ZAGREB - Bivšega hrvaškega pre-mierja Iva Sanaderja so včeraj po treh letih izpustili iz zapora v zagrebškem Remetincu. Ob prihodu iz zapora je dejal, da politike ne bo komentiral in da se z njo ne bo več ukvarjal. Povedal je, da so v zaporu z njim ravnali korektno in ponovil, da stoji za vsem, kar je povedal na sodišču. Ponovil je, da mu nihče ni dokazal kraje denarja, česar ga bremenijo. Sanaderja so iz zapora izpustili v skladu z odločitvijo žu-panijskega sodišča v Zagrebu, ki mu je odpravilo preiskovalni pripor.
4 Četrtek, 26. novembra 2015	PODNEBJE
/
Grafika WWF prikazuje bodočnost Benetk, ki se ji bomo s težavo izognili brez takojšnjega in radikalnega ukrepanja proti globalnemu segrevanju; podobna usoda čaka že v nekaj desetletjih v Italiji vrsto obmorskih mest od Palerma do Neaplja, od Trsta do Pise in obširno priobalno ozemlje zlasti na severovzhodu države
ansa
Podnebne spremembe utegnejo poplaviti Šanghaj, Mumbaj, New York in mnogo drugih mest
PARIZ - Pred začetkom podnebne konference v Parizu prihaja vse več novih opozoril pred negativnimi učinki segrevanja ozračja. Tudi morebitni dogovor o omejitvi dviga globalne temperature na dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo bo zvišal gladino morja, poplavljalo bo v obalnih mestih, kot so Šanghaj, Mumbaj in New York.
Dvig temperature za dve stopinji Celzija bo potopil območje, na katerem trenutno biva 280 milijonov ljudi, medtem ko bi dvig temperature za štiri stopinje Celzija - pot, po kateri trenutno gre človeštvo - potopil območja, na katerih živi več kot 600 milijonov ljudi, kaže projekcija ameriške raziskovalne skupine Climate Central. »Segrevanje ozračja za dve stopinji Celzija bo dolgoročno ogrozilo preveč večjih obalnih mest in regij,« je opozoril avtor poročila Ben Strauss in dodal, da obstaja razlika med scenarijema -po drugem se utegne škoda več kot podvojiti. Po prvem scenariju - dvigu temperature za dve stopinji Celzija, se bo gladina morja zvišala za 4,7 metra, po drugem oz. zvišanju za štiri stopinje Celzija bo rast dvakratna. Štiriodstotno povečanje svetovne temperature ima po ugotovitvah raziskovalcev iz Climate Centrala katastrofalne razsežnosti. Država, ki jo bo dvig gladine morja po scenariju zvišanja temperature za štiri stopinje Celzija najbolj prizadel, je Kitajska. V obalnih mestih in regijah, ki bila poplavljena, živi približno 145 milijonov ljudi. Štiri od desetih najbolj prizadetih mestih so kitajska - Šanghaj, Tianjin, Hongkong in Taizhou, ki nudijo dom približno 44 milijonom ljudi. Ta mesta utegnejo pristati pod vodo. Indiji, Vietnamu in Bangladešu ne kaže nič bolje. Azija namreč predstavlja dom 75 odstotkom populacije, katerih območja bivanja utegnejo zaradi podnebnih sprememb postati pod vodo. Prizadetih bo tudi 43 milijonov ljudi na Japonskem, 25 milijonov v ZDA, 20 milijonov na Filipinih, 19 milijonov v Egiptu in 16 milijonov ljudi v Braziliji.
Scenarij o dvigu svetovne temperature za dve stopinji Celzija ne bi preprečilo, bi pa zmanjšal obseg poplavljenih območij. Zajezitev dviga svetovne temperature za dve stopinji Celzija je ključni cilj podnebne konference Združenih narodov, ki se bo v Parizu začela v ponedeljek. Najučinkovitejša pot za upočasnitev segrevanja ozračja je zmanjšanje toplogrednih plinov.
podnebna konferenca v parizu - 30. november - 11. december
Nov globalni dogovor ali novo razočaranje?
PARIZ - Države sveta naj bi na svetovni podnebni konferenci COP21, ki bo v Parizu od 30. novembra do 11. decembra, sprejele nov globalni podnebni dogovor, ki bi zagotovil omejitev dviga temperature na še vzdržni dve stopinji Celzija. Pot do Pariza je bila polna ovir, uspeh konference pa je pred začetkom še vedno vprašljiv. Glavna dilema ostaja, kako naj si države pošteno razdelijo okoljska bremena. Potem ko države pravno zavezujočega sporazuma kljub velikim pričakovanjem niso uspele doseči leta 2009 v Koebenhavnu, si Francija na vse kriplje prizadeva preprečiti podoben fiasko na domačem terenu.
Osrednji veljavni podnebni dokument je Kjotski protokol. Države so ga sprejele na Japonskem leta 1997, prinesel pa je zaveze za razvite države za obdobje do leta 2012, vendar so njegovo veljavnost do leta 2020 podaljšali z amandmajem na podnebnem vrhu v Dohi. Dogovor iz Kjo-ta je relativno enostaven - industrijske države so bile obvezane zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za pet odstotkov glede na leto 1990. Države v razvoju, kot so Kitajska, Indija, Brazilija in Južnoafriška republika, niso dobile nobenih obveznosti, le spodbudo k bolj zeleni rasti. Da bi razvite države lažje dosegle svoj cilj, jim je Kjotski protokol ponudil vrsto tržnih mehanizmov, s katerimi so na primer za svoje izpuste lahko odtehtale z vlaganjem v zelene projekte v državah v razvoju.
Vendar pa je protokol kmalu naletel na usodne težave. V ZDA ni prestal glasovanja v senatu, dokončno pa mu je podporo umaknil predsednik George W. Bush. To je pomenilo, da sta dve največji svetovni onesnaževalki - ZDA in Kitajska - ostali brez obveznosti. Leta 2011 se je iz procesa umaknila še Kanada.
ZDA in Kitajska tokrat na isti strani
Signal, da bi lahko bilo v Parizu drugače, je dogovor med ZDA in Kitajsko, ki skupaj prispevata skoraj 40 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov. Ameriški predsednik Barack Obama in njegov kitajskega kolega Xi Jinping sta novembra lani razkrila skupno vizijo na področju okolja. ZDA so napovedale, da bodo do leta 2025 zmanjšale izpuste ogljikovega dioksida od 26 do 28 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Kitajska pa je napovedala, da bodo njeni izpusti vrhunec dosegli okoli leta 2030 in s tem prvič določila datum, po katerem naj bi raven izpustov v najštevilčnejši državi sveta nehala naraščati.
V boj proti podnebnim spremembam se je odločno podala tudi EU, ki je
obljubila, da bo do leta 2030 emisije zmanjšala za najmanj 40 odstotkov v primerjavi z ravnjo iz leta 1990. EU ustvari okoli 11 odstotkov vseh globalnih izpustov.
Da kljub političnim zavezam številne težave ostajajo, pa se je pokazalo prejšnji mesec Bonnu, kjer so se pogajalci držav zbrali z namenom oblikovati osnutek besedila za končna pogajanja v Parizu. Osnutek je imel ob začetku zasedanja, ki so ga zaznamovale številne kritike in medsebojna obtoževanja, 20 strani, na koncu pa se je razširil na 55 strani.
Za dosego dogovora bo v Parizu na
voljo le 12 dni, tokrat pa bodo konferenco s tako imenovanim dnevom voditeljev 30. novembra prvič odprli predsedniki držav in vlad. S tem naj bi poslali močan političen signal in dali jasna navodila pogajalcem, katerih naloga bo nato njihova sporočila preliti na papir.
Delitev bremen mora biti pravična
Pariški sporazum naj bi bil prvi, ki bi pri zavezah združil vse države, tako raz-
vite kot tiste v razvoju. A kako razdeliti breme zmanjševanja izpustov med prve in druge, ostaja eno glavnih odprtih vprašanj. Da bi bil osnovni cilj sporazuma dosežen, so morale države članice pred pariško konferenco posredovati svoje nacionalne zaveze. Vendar pa je izvršna sekretarka konvencije Christiana Fi-gueres v Evropskem parlamentu že sredi septembra opozorila, da so zaveze trenutno prenizke. Obljube, ki so na mizi, bi pomenile zvišanje temperature za okoli tri stopinje do konca stoletja. »Tri stopinje je bolje od štirih ali petih, a je še ved-
no nesprejemljivo,« je njene besede povzel spletni portal Politico.
Še eno zelo pomembno polje, na katerem se je v tednih pred konferenco lomilo veliko kopij, je finančna pomoč državam v razvoju za odpravljanje posledic in prilagajanje na podnebne spremembe. Do leta 2020 bi morale razvite države v skladu z dogovorom iz Koeben-havna za ta namen najti 100 milijard dolarjev letno. Francija trdi, da je cilj 100 milijard dolarjev na dosegu roke. V začetku oktobra so tako sporočili, da je skupno obljubljenih že 77 milijard dolarjev, potem ko so dodatnih 15 milijard letno obljubile multilateralne razvojne banke, med njimi tudi Svetovna banka in Evropska banka za obnovo in razvoj.
Skupina držav v razvoju G77, ki združuje 134 držav, pa medtem opozarja, da finančne zaveze ne gredo dovolj daleč. »Za države G77 mora biti podnebna konferenca v Parizu uspešna. Ni druge možnosti: za države v razvoju so podnebne spremembe vprašanje preživetja,« je v Bonnu poudarila podnebna po-gajalka Južne Afrike Nozipho Mxakato-Diseko.
Martina Gojkošek/STA
zn - Dogovor v Parizu je nujen
Naravne nesreče v 20 letih ubile 600.000 ljudi
Gradivo zbral in uredil Marko Marinčič
ŽENEVA - Združeni narodi pozivajo voditelje, naj na podnebnem vrhu v Parizu dosežejo dogovor. Kot je razvidno iz poročila urada ZN za zmanjšanje tveganja nesreč (UNISDR), so poplave, nevihte in ostali ekstremni vremenski pojavi od leta 1995 ubili 606.000 ljudi, »dodatnih 4,1 milijarde ljudi je bilo poškodovanih, ostalo brez domov ali pa so potrebovali nujno pomoč«. V poročilu je zapisano, da sicer ni možno določiti, v kolikšni meri so za porast nesreč krive podnebne spremembe, vendar je popolnoma jasna povezava med spreminjanjem podnebja in izjemnimi vremenskimi pojavi.
Med letoma 2005 in 2014 so zabeležili 335 primerov, kar je 14 odstotkov več kot v predhodnem desetletju in skoraj dvakrat toliko kot med letoma 1985 in 1994. Glede na poročilo se »število poplav in neviht nenehno povečuje«, vedno bolj zaskrbljujoči pa so tudi podatki o sušah, vročinskih valovih in obdobjih izjemno nizkih temperatur.
Po podatkih UNISDR naj bi poplave predstavljale 47 odstotkov vseh vremenskih naravnih nesreč v zadnjih 20 letih, prizadele pa so 2,3 milijarde ljudi, večino v Aziji. Kar
tri četrtine od skupno 4,1 milijarde ljudi, ki so jih prizadele nesreče, je iz Kitajske ali Indije. Sledili so Bangladeš (131 milijonov) in Filipini (130 milijonov). Brazilija je bila z 51 milijoni prizadetih najranljivejša država v Amerikah, Kenija pa s 47 milijoni ljudi v Afriki. Poročilo še razkriva, da je bilo v nesrečah uničenih ali poškodovanih 87 milijonov domov ter na sto tisoče šol, bolnišnic in drugih pomembnih objektov po svetu. Skupno je UNISDR nesrečam pripisal odgovornost za 1900 milijard dolarjev finančnih izgub.
WMO: Z globalnim segrevanjem drvimo v "nepoznano območje"
ŽENEVA - Koncentracije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov v ozračju so lani dosegle rekordne vrednosti, so opozorili v Svetovni meteorološki organizaciji (WMO). »Z veliko hitrostjo drvimo v nepoznano območje,«je ob objavi letnega poročila ocenil prvi mož organizacije Michel Jarraud. Dodal je, da vsako leto zno-
Morje je zalilo tržaški pomol Audace; pojav bo v bodoče vse pogostejši arhiv
va poslušamo opozorila, da je zadnji čas za ukrepanje, da se čas izteka. »Če želimo imeti možnost za zadržanje naraščanja temperatur, moramo ukrepati takoj,« je poudaril.
Poročilo WMO, ki ne meri izpustov toplogrednih plinov, temveč njihove koncentracije v atmosferi, kaže, da se je koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi lani povečala na 397,7 delca na milijon. V primerjavi z letom 1750 se je povečala za 143 odstotkov, prihodnje leto pa naj bi presegla 400 delcev na milijon delcev v atmosferi. »Čeprav ogljikovega dioksida ne vidimo,
gre za resno grožnjo,« je izpostavil Jarraud.
K ukrepanju je Jarraud pozval pred začetkom pariške podnebne konference, kjer bodo skušali predstavniki 195 držav sveta doseči globalni podnebni sporazum, da bi omejili dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo. Če se ozračje segreje bolj, se bo svet morali pripraviti na kata-strofične posledice. Podnebne zaveze, ki so jih pred konferenco predložile države, zaenkrat pomenijo dvig temperature za 2,7 stopinje Celzija.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 26. novembra 2015
5
furlanija-julijska krajina - Spodbudno leto 2014
Bralci časopisov in knjig ter zvesti radijski poslušalci
Več kot 80 odst. prebivalcev zadovoljnih z lastnim zdravstvenim stanjem
TRST - Vneti ljubitelji knjig, redni bralci dnevnikov in zvesti radijski poslušalci. To je zelo spodbudna slika, ki izhaja iz statističnih podatkov Furlanije-Julijske krajine za preteklo leto na osnovi raziskave Regione in cifre (Dežela v številkah). Statistike je izdelal deželni servis za načrtovanje, ki deluje pod okriljem generalnega ravnateljstva FJK in ki so na voljo tudi na spletni strani www.regione.fvg.it/ statisti-ca.
Prebivalci naše dežele so na državni ravni največji bralci knjig. Nekaj nad 53 odst. občanov nad šest let je v letu 2014 prebralo vsaj eno knjigo, medtem ko znaša povprečje na italijanskem nivoju 41,1 odst. Zelo priljubljeno občilo je radio, ki ga dnevno posluša 65 odst. ljudi, nekaj manj kot na Tridentinskem-Južnem Tirolskem, ki je glede zvestobe radiu prva dežela v Italiji.
V bocenski in tridentinski pokrajini so na prvem mestu tudi glede branja dnevnikov. Za nekaj desetin odstotka so v lanskem letu prehiteli našo deželo, kjer 64,3 odst. vsak dan poseže po vsaj enem tiskanem dnevniku. Zanimivo, da sta glede radia in dnevnikov na vrhu državne lestvice dve deželi z močno navzočnostjo narodnih in jezikovnih manjšin.
Nekaj več kot 18 odst. prebivalcev, ki so stari več kot 14 let, je vsaj enkrat finančno podprlo prostovoljna združenja, organizacije in društva. 13 odst. se jih je vsaj enkrat udeležilo sestankov, skupščin ali občnih zborov teh združenj. V Furla-
niji-Julijski krajini je bilo lani 50.526 krvodajalcev (4 odst. populacije).
53 odstokov prebivalcev FJK je v preteklem letu prebralo vsaj eno knjigo (državno povprečje je 41 odst.)
Prebivalci Furlanije-Julijske krajine so v povprečju veliki ljubitelji knjig ter zvesti radijski poslušalci
foto dam@jan
tom prej narasla za 0,6 odst. in beleži stalno, čeprav tudi v tem primeru počasni rast. Znake prebujanja kaže nepremičninski sektor (plus 15 odst.), ki je v preteklih letih zelo občutil splošno gospodarsko krizo, kar velja tudi za prodajo novih avtomobilov. V prvih devetih mesecih tega leta so v FJK prodali 16,9 odst. več vozil kot v enakem obdobju leta 2014 (italijansko povprečje znaša 10 odst.).
manj kot dvajset odstotkov, nekaj več kot 10 odst. se ima za predebele. Sodeč po statistikah je 19 odst. prebivalstva t.i. ri-zičnih alkoholikov, kar je precej visoka številka.
43 odst. prebivalcev je zelo zadovoljnih s kakovostjo svojega vsakdanjega življenja, kar predstavlja nporast v primerjavi s prejšnjimi statistikami in raziskavami. Nekaj nad 61 odst. družin ocenjuje, da razpolaga s primernimi dohod-
ki. Nekaj manj kot 8 odst. živi v revščini (italijansko povprečje znaša 10, 3 odst.). Na tem področju so zabeležili majhno spremembo, saj je leta 2013 živelo v revščini 8,1 odst. vseh družin.
Na splošno gre za spodbudne in pozitivne podatke, pravi predsednica Dežele Debora Serracchiani. Po njeni oceni je to dober signal, ki priča o gospodarski in družbeni rasti FJK.
S.T.
Naraščajoče zanimanje za muzeje, glasbo in gledališča
Na celotnem deželnem ozemlju narašča zanimanje za muzeje in za umetniške razstave. Slednje je vsaj enkrat obiskalo 37 odst. prebivalstva, narašča tudi zanimanje za glasbo oziroma za koncerte. V letu 2014 se je vsaj enega koncerta udeležilo 31,3 odst. prebivalcev, kar postavlja FJK na tretje mesto po Tridentinski-Južni Tirolski in Laziu. Skoraj 22 odst. ljudi redno zahaja v gledališče (drugo mesto za Tri-dentinsko-Južno Tirolsko in Lombardijo), redni obiskovalcev kinodvoran pa je več kot 47 odst. prebivalcev.
Statistike pričajo tudi o veliki marljivosti za ločeno zbiranje odpadkov, ki presega 63 odst. v primerjavi z vsemi odpadki na posameznega prebivalca. Le 11 odst. prebivalcev ocenjuje, da prebiva v ekološko ali urbanistično neprimernih okoljih (državno povprečje je 18 odst.), kljub temu pa narašča skrb za posledice novogradenj.
Na splošno razmeroma precej nizka brezposelnost
V lanskem letu je stopnja brezposelnosti znašala 8 odstotkov, kar postavlja FJK na tretje mesto pred Tridentinsko-Južno Tirolsko in sosednjim Venetom. Zaposlenih je bilo 497.211 žensk in moških, kar je približno enako kot v letu 2013. V prvih mesecih letošnjega leta je število redno zaposlenih naraslo za pet tisoč enot, za kar 20 tisoč enot pa je naraslo število delovnih pogodb za nedoločen čas, kar naj bi bilo posledica nove zakonodaje o tržišču dela (t.i. jobs act).
Notranji letni deželni bruto dohodek znaša skoraj 36 milijard evrov in je v stalni, čeprav počasni rasti. Povprečna družinska potrošnja je v primerjavi z le-
Zadovoljni s svojim zdravjem, a tudi veliko alkohola
Italijanski statistični zavod (njegove podatke povzema deželna uprava) je ugotovil, da je 80 odst. prebivalcev FJK zadovoljnih z lastnim zdravjem. Nekaj manj kot 17 odst. ljudi meni, da je krhkega zdravja. Rednih kadilcev je nekaj
V FJK 1.227.122 prebivalcev
TRST - V Furlaniji-Julijski krajini prebiva 1.227.122 ljudi, od katerih je 107.559 tujih državljanov. Povprečna starost je nekaj nad 46 let. Pričakovanje za življenjsko dobo pri ženskah za dve desetinki presega 85 let, za moške pa je skoraj pet let nižja. Civilnih porok je skoraj 60 odstotkov, kar je skoraj 18 odst. več od italijanskega državnega povprečja.
Okoli 68 odst. družin je v preteklem letu doma razpolagalo z internetsko širokopasovno povezavo, 46 odst. pa se poslužuje t.i mobilne internetske povezave (prenosni telefoni). Nekaj nad 41 odst. prebivalstva se dnevno poslužuje interneta, kar 97 odst. podjetij razpolaga s širokopasovno internetsko povezavo, kar postavlja našo deželo na tretje mesto na državni ravni (po Abrucih in Tridentinski-Južni Tirolski).
anketa
Kaj podjetnike najbolj skrbi glede varnosti
PORDENON - Kakšen je občutek varnosti med podjetniki v naši deželi? Štrirideset odstotkov jih meni, da so manj varni, 55 odstotkov, da ne zaznavajo sprememb, le pet odstotkov se jih počuti varnejše kot prej. To izhaja iz raziskave združenja Confcom-mercio-GFK Eurisko o kriminalnih pojavih, ki so jo predstavili v Porde-nonu. Pojem obravnava več različnih področij, ki gredo od kraj, ropov, nelojalne konkurence, ponarejanja izdelkov, nelegalnega trgovanja in vseh oblik kriminala, ki oškoduje poštene podjetnike in trgovce.
Iz raziskave izhaja, da kar 78 odstotkov anketirancev zaznava porast kraj, 61 odstotkov meni, da je več ropov, 51 odstotkov se boji nelegalne konkurence, 39 odstotkov pa ponarejanja izdelkov. Zanimivo je, da se zdijo pojavi podkupovanja pri dodeljevanju javnih del, izsiljevanja in oderu-štva, ki imajo v javnosti velik odmev, manj pomembni, saj so v ospredju pozornosti le 28 oz. 20 odstotkov anketirancev.
Devet odstotkov izmed njih je tudi priznalo, da so se posredno ali neposredno soočili s temi pojavi, kar navsezadnje ni veliko.
A je strah pred zločini očitno veliko, če vemo, da je kar 89 odstotkov podjetnikov svoja podjetja zavarovalo z video in alarmnimi napravami ter dodatnimi zavarovanji (54%), policijskimi prijavami (27%), sklepanjem pogodb z zasebnimi varnostniki (23%), neprobojnimi izložbami (17%), združevanjem v posebne organizacije (13%).
Večina anketirancev (84%) meni, da je pri zatiranju kriminala pomembno predvsem učinkovito sodno zatiranje krivcev («certezza della pena«), sledi potreba po bolj kapilarnem policijskem varovanju ozemlja (69%) in večjem sodelovanju podjetnikov in trgovcev s silami javnega reda (18%). Večina, to je 52%, meni, da so obstoječa kazenska določila nezadostna.
Med problematikami, ki so še v ospredju, so ulični prodajalci brez dovoljenja, nomadi, težave pri najemanju komercialnih površin (51%), manj pa tveganja zaradi zasvojencev z drogami (19%), zapuščenih poslopij (17) in beraštva (16%).
Tovarna Tomos z novim lastnikom pred novimi izzivi
KOPER - Novi lastnik družbe Tomos Dvokolesa, celjski MPO Kabel, želi znova obuditi blagovno znamko Tomos in jo ustrezno pozicionirati na trgih, tako na evropskih kot na ameriškem.
Tomos Dvokolesa trenutno mesečno proizvede 400 do 500 vozil, direktor družbe Matjaž Kanduč upa, da jim bo uspelo to število podvojiti. Kot je dejal, se želijo okrepiti na obstoječih trgih, predvsem v državah Beneluksa, kjer se kaže velik potencial, in v ZDA, pa tudi na evropskih trgih, kjer je Tomos že prisoten, a se kažejo priložnosti za rast. Tomos si lahko pod novim lastnikom obeta tudi vlaganja v razvoj in kakovost, spremembe je verjetno pričakovati tudi pri dizajnu. Proizvodnja Tomosa po besedah direktorja družbe MPO Kabel Iztoka Pikla ostaja v Kopru, o selitvi ne razmišlja. Zaposlenim se za službe ni treba bati, glede na cilje, ki jih ima novi lastnik, bi lahko družba Tomos Dvokolesa v prihodnje celo na novo zaposlovala. Toda Pikl je pri napovedih glede tega previden. «Najprej moramo videti, kje smo,» je poudaril.
Pokrajinski muzej Koper v novi preobleki
KOPER - Po letu dni in obsežni prenovi je Pokrajinski muzej Koper spet odprt za obiskovalce. Na slovesnosti, na kateri so proslavili več kot milijon evrov vredno prenovo, je direktor muzeja Luka Juri poudaril, da so skoraj 500-letni palači Belgramoni Tacco ne le vrnili sijaj, ampak jo tudi naredili prijaznejšo za uporabnike. V zadnjih mesecih so v manieristični palači potekala zaključna dela, sledila je ponovna vzpostavitev vseh zbirk, kar so zaposleni izkoristili tudi za osvežitev muzejskih postavitev. S prenovo so pridobili tudi nove razstavne prostore v najvišjem nadstropju, ki so bili do zdaj namenjeni depoju, priložnost pa so v muzeju izkoristili tudi za nadgradnjo sistema av-dio vodičev, ki je zdaj na voljo za vse pametne telefone.
špeter - SLORI in ISK danes ob 17.30
Kako spodbujati vidno navzočnost slovenščine in njenih zvrsti na Videmskem?«
ŠPETER - Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo - ISK prireja danes ob 17.30 uri v dvorani Inštituta za slovenski jezik strokovno razpravo z naslovom »Vidna in nevidna slovenščina na Vi-demskem«. Program pobude predvideva v uvodnem delu predstavitev izsledkov raziskave »Jezikovna pokrajina na naselitvenem območju slovenske skupnosti v Italiji«, za katero bo poskrbela sodelavka Slovenskega raziskovalnega inštituta dr. Maja Mezgec, vodja projekta. Raziskavo je financirala Dežela Furlanija Julija krajina v okviru razpisa za Pobude posebnega pomena, namenjenih vrednotenju zgodovinske in kulturne dediščine slovenske manjšine. Namen raziskave je bil zbrati in analizirati niz empiričnih podatkov o t. i. »jezikovni pokrajini« na območjih Furla-nije Julijske krajine, v katerih je uradno priznan zgodovinski obstoj slovenske skupnosti. Raziskave o jezikovni pokrajini obsegajo preučevanje napisov na javnih mestih, kot so napisi na trgovinah, plakati in drugi napisi javne ali zasebne narave. Na-
pisi so namreč lahko odlično ogledalo, iz katerega je razvidna vloga, ki jo imajo jeziki v dotičnem okolju in so odličen pokazatelj družbenih odnosov med različnimi jezikovnimi skupnostmi. Natančneje je inštitut z raziskavo skušali ugotoviti stopnjo vidne navzočnosti slovenščine (vključno z narečnimi različicami) glede na italijanski, torej večinski jezik, glede na druge deželne jezike, priznane z Zakonom št. 482/1999 (furlanščina, nemščina), in glede na širše mednarodno uveljavljene jezike. Raziskovalno poročilo je dostopno na spletni strani inštituta www.slori.org.
Sledila bo okrogla miza z naslovom »Kako spodbujati vidno navzočnost slovenščine in njenih zvrsti na Videmskem?«, katere namen je razviti refleksijo na temo vidne rabe slovenščine v posameznih predelih Videmske pokrajine. Pri razpravi bodo sodelovale Luisa Cher za Tersko Dolino, Živa Gruden za Nadiške Doline, Nataša Gliha Komac za Kanalsko Dolino in Luigia Negro za Rezijo. Moderator dogodka bo prof. Roberto Dapit.
6
1 4 Četrtek, 26. novembra	2015
JBMÜBTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
Papirnica Burgo: delavci danes ponovno na delo
Delavci štivanske papirnice Burgo se bodo danes vrnili na delo. Skupina Burgo, ki je pred dnevi zaprla vrata tovarne in nato napovedala, da se ne bo udeležila srečanja na ministrstvu, ki je bilo napovedano za danes, si je namreč premislila. V zadnjih urah je prišlo očitno do nekaterih premikov in se je pooblaščeni upravitelj Paolo Mattei odločil, da se bo danes predstavil v Rimu.
Sindikalni predstavniki zaposlenih v papirnici so zato odločili, da prekinejo stavko, ki bi se že tako zaključila sinoči. Skratka, sindikati so se v dogovoru z vodstvom odločili, da se bo danes ob 7. uri ponovno začelo delo v štivanski papirnici.
Ko je torej že kazalo, da so se stvari hudo poslabšale, je skozi temne oblake zasijal žarek. Kot smo poročali, je namreč skupina Burgo v ponedeljek v odgovor na proteste delavcev enostransko prekinila proizvodno dejavnost za nedoločen čas in vsekakor do današnjega srečanja v Rimu, kjer se bodo zastopniki skupine Burgo ponovno sestali s predstavniki
italijanske in deželne vlade ter državnih sindikatov. V torek se je položaj še zaostril, saj je vodstvo odločilo, da se za danes predvidenega srečanja ne bo udeležilo. Temu so očitno že v torek popoldne sledila pogajanja in dogovarjanja, tako državni kot krajevni sindikati pa so preložili vsako odločitev na naslednji dan. Tako so se včeraj dopoldne zbrali pri papirnici, kjer so nameravali prirediti skupščino in določiti morebitne dodatne protestne pobude. Takrat pa je prišla vest, da se bo Burgo udeležil rimskega srečanja.
Predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani je včeraj izrazila upanje, da bo vodstvo Burga vodil čut odgovornosti in da se bodo njegovi zastopniki predstavili v Rimu v konstruktivnem duhu. V tem težkem in kompleksnem trenutku je pomembno obdržati hladno kri, je dodala, to pa bi moralo veljati še zlasti za delodajalce. Rimskega omizja se bo Mattei udeležil prvič in je zato pričakovati, da bo poleg o štivanski papirnici govor tudi o prihodnosti vse skupine.
A.G.
Delavci papirnice se bodo danes vrnili na delo
FOTODAMJ@N
pončana - Policisti so mu nataknili lisice ob izhodu iz lekarne
Prijeli serijskega roparja
40-letni Alex Russignan je v preteklosti izvedel že ogromno ropov, nazadnje v soboto v trafiki pri Sv. Ivanu
Policisti tržaškega mobilnega oddelka so po nedavnih ropih v trafikah v ulicah Orlandini in San Cilino na podlagi opisa dvojice zakrinkanih storilcev začeli opazovati osumljenca, starega znanca policije, ki je zaradi svoje zasvojenosti z drogo v preteklosti izvedel že veliko število podobnih ropov. 40-letni Tržačan, italijanski državljan Alex Russignan je pred kratkim zapustil zapor, kmalu pa se je ponovno lotil svojih nekdanjih nezakonitih opravil. V torek popoldne je z nožem sam šel v akcijo v lekarni ai Gemelli na Pončani, tokrat pa so ga ob izhodu (v rokah imel blagajno) prijeli policisti, ki so ga čakali v zasedi.
Namestnik vodje mobilnega oddelka Fabio Soldatich je včeraj na kvesturi potrdil, da se je preiskava začela v začetku tega meseca. 4. novembra ob 19.30 sta zakrinkana roparja stopila v trafiko v Ulici Orlandini 36 na Pončani; upraviteljici sta zagrozila z manjšim nožem ter nato pobegnila s 400 evri v gotovini. Prejšnjo soboto, 21. novembra, se je podoben prizor ponovil v trafiki v Ulici San Cilino, tokrat tik pred zgodnjepopoldanskim zaprtjem, ob 13. uri. Zamaskirana moška sta stopila v trafiko, kjer sta bila upravitelja, mož in žena, žal pa tudi njun šestletni otrok, ki je prisostvoval dogodku. Ropar je pomolil rezilo proti grlu prodajalke, za katero je bil otrok; storilca sta naposled odnesla dobrih 300 evrov.
Preiskovalci so na podlagi opisa storilcev začeli opazovati Rus-signana, zasvojenca, ki se je v preteklosti - sam ali v družbi - večkrat »proslavil« s podobnimi dejanji, da bi si z naropanim denarjem kupil drogo (v arhivu Primorskega dnevnika je dolg seznam aretacij, z noži je v zadnjih 10 letih ropal v bankah, supermarketih, lokalih, v trgovini Cad na Vrdelski cesti, v baru Doria v Ul. sv. Frančiška itd). Marca 2012 je bil obsojen na 4 leta zapora, pred kratkim se je vrnil na prostost in se takoj spet lotil starih opravil.
Policisti so ga po svetoivanskem ropu začeli zalezovati. V torek popoldne je šel domov po rokavici iz lateksa, šal, kapuco in nož. Odkorakal je do krožišča na Trgu Vardabasso na Pončani in stopil v lekarno Ai Gemelli. »Bilo je ob 17.10. V tistem trenutku ni bilo nikogar za pultom: naša uslužbenka je prišla in zagledala roparja, ki je stegoval roke po blagajni. Skrila se je in poklicala policijo. On je zbežal z blagajno, pred lekarno pa so ga takoj prijeli. Hitri so bili,« je včeraj »na kraju zločina« povedala lekarnarka. Soldatich je med novinarsko konferenco povedal, da se je Russignan upiral: še posebno je bil nevaren, ker je bil pod vplivom droge. Ukrotili so ga in mu nataknili lisice.
Med hišno preiskavo so v njegovem stanovanju zasegli 13 gramov heroina in precizno tehtnico. Russignanov jopič naj bi bil enak tistemu, ki ga je v trafikah imel na sebi eden od dveh roparjev. »Zelo je verjetno, da je aretirani izvedel tudi prva dva ropa,« je povedal Soldatich, ki je tudi potrdil, da se preiskava nadaljuje, saj morajo zbrati dokaze zoper njegovega sostorilca. (af)
Roparja so v torek prijeli pred lekarno na Pončani fotodamj@n F. Soldatich, nož in rokavica fotodamjcsN
dežela
Obnova železniškega muzeja
Obnova železniškega muzeja in železniške postaje na tržaškem nabrežju bo pozitivno dejanje, ki bo ponudilo dodatne prostore za vse mesto. Deželna vlada bo zaradi tega še naprej spodbujala sodelovanje z družbo državnih železnic, ker je potrebno ovrednotiti železniško postajo in muzej, ki predstavljata izredno zgodovinsko in kulturno bogastvo za Trst in vso deželo FJK.
To je poudarila deželna predsednica Debora Serracchiani v zvezi s srečanjem, ki je bilo včeraj med direktorjem Fundacije FS Italiane Luigijem Cantamesso in predstavnikom skupine prostovoljcev tržaškega železniškega muzeja Robertom Carollom. S srečanja je izšlo, da bodo državne železnice poskrbele za obnovitvena dela in ponovno ovrednotenje tako muzeja kot postaje.
Deželna odbornica v Burlu
Deželna odbornica za zdravje Maria Sandra Telesca se je udeležila prvega zasedanja novega nadzornega sveta pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo. Z imenovanjem članov tega organa je organigram skoraj popoln, kmalu bo ministrstvo za zdravje imenovalo še znanstvenega direktorja. Odbornica je izpostavila, da je Burlo lahko za zgled pri uvajanju zdravstvene reforme, saj ima sodobno organizacijo.
Roberti o integraciji
Črna kronika je včeraj ponudila novici o aretaciji italijanskega državljana, ki je ropal v lekarnah in trafikah ter maroškega državljana, ki je z ukradenim avtom bežal pred ka-rabinjerji. Tržaški županski kandidat Severne lige Pierpaolo Roberti je komentiral drugo novico: »Spet svetel primer integracije, ki jo spodbuja levica.« Poudaril je, da je imel storilec že opravka s silami javnega reda ter da bi mu morali takoj preklicati dovoljenje za prebivanje v Italiji. »Ne smemo sporočati, da lahko v Italiji in Trstu vsak zlikovec dela, kar se mu zahoče,« je zapisal Roberti.
Ukradel cev in se upiral
Policisti so v torek zvečer ovadili Trža-čana, 46-letnega italijanskega državljana D.C. Na gradbišču na Trgu San Sebastiano je ukradel kovinsko cev, očividec pa je poklical policijo. D.C. se je policistom nasilno upiral, nakar ga je doletela ovadba.
sesljan - Karabinjerji prijeli tatu
Beg in trk
Karabinjerji nabrežinske-ga poveljstva so v torek zvečer okrog 23. ure aretirali 33-letne-ga maroškega državljana L. A. Ta je bil ukradel avtomobil in nato skušal zaman zbežati pred njimi, pri tem pa je tudi dva krat zadel v njihovo vozilo.
Karabinjerji so med navadno kontrolo v Sesljanu na križišču pri restavraciji Tre noci ukazali vozniku avtomobila
1 » ca^81nie

Poškodovano vozilo karabinjerjev
znamke Toyota rav 4, ki je bil ukraden v Trstu, naj se ustavi. Toda voznik tega ni storil.
Nasprotno, skušal je zbežati, karabinjerji pa so ga začeli zasledovati. Ko so ga dohiteli, je dva krat trčil v avtomobil karabinjerjev. Maročan je nato ustavil avto in skušal zbežati peš, a zaman. Karabinjerji so ga kmalu dohiteli in aretirali. Avtomobil so vrnili lastniku, L. A. pa je že isti večer sedel v koro-nejskem zaporu.
Trčili motorni kolesi
Mlada voznika sta včeraj okrog 19. ure trčila v Ul. Cabo-to, vozila sta moped zip in motor suzuki 125 (FotoDamj@n). Na kraju so bili lokalna policija, karabinjerji in služba 118, lažje poškodovana mladeniča so prepeljali v bolnišnico Burlo Garofolo.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 26. novembra 2015
7
dolina - V torek je zasedal občinski svet
Ni objektov za begunce Plinovod ne bo ogrozil oljk
Jesenski rebalans »odščipnil« letošnjemu proračunu dobrih 71.000 evrov
tržaški občinski svet - Sinoči
Prostorski načrt: v ospredju okolje
Razen telovadnice Občina Dolina nima primernih objektov, kjer bi lahko nastanili morebitne begunce, saj so opuščene vojašnice potrebne temeljite preureditve in vprašljivo je, če bodo sredstva na razpolago. Drugače se je pretekli teden od-bornica Milena Rustja pogovarjala s predstavniki dolinske obrtne cone glede možnosti uporabe kake prazne hale v primeru izrednega stanja. To je v svojem uvodnem poročilu dolinski župan Sandy Klun dejal na torkovi izredni seji občinskega sveta, ki se je začela z minuto molka v spomin na žrtve atentatov v Parizu in strmoglavljenja letala nad Sinajem.
Drugače je na seji občinski svet z glasovi levosredinske večine in ob vzdržanju opozicije izglasoval jesenski rebalans k proračunu za leto 2015 oz. večletnemu proračunu 2015-2017. Poleti sprejetemu proračunu, ki znaša okoli osem milijonov evrov, je rebalans »odščipnil« dobrih 71.000 evrov, medtem ko je postavke za leto 2016 obogatil za okoli 115.000 evrov. Za letošnje leto je namreč predvideno zmanjšanje davčnih prihodkov za dobrih 84.000 evrov, nedavčnih prihodkov pa za dobrih 92.000, medtem ko se bodo dohodki od prenosa sredstev od dežele, države in drugih ustanov povečali za dobrih 182.000 evrov. Tekoči izdatki so se zmanjšali za okoli 99.000 evrov, izdatki na račun kapitala pa za dobrih 27.000 evrov. Nevezani del upravnega preostanka v višini 27.529 evrov bodo porabili za nakup računalniške opreme ter pohištva za otroške vrtce in osnovne šole, pa tudi za izredno vzdrževanje na napeljavah za videonadzor in za izredno vzdrževanje občinskega sedeža.
Glede ostalih točk dnevnega reda velja omeniti, da so svetniki izglasovali mnenje o spremembi trase končnega odseka plinovoda družbe Snam Rete Gas Spa pri Boljuncu. Trasa se bo tako izognila oljčnem nasadu, kjer so prisotne stoletne oljke: odstraniti bo treba le nekaj trt, ki jih bo mogoče po opravljenih ponovno posaditi.
Občinski svet je v nadaljevanju izglasoval tudi spremenjeni statut Lokalne akcijske skupine Kras in spremembe k statutu pripravljalnega odbora Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ki bo tako prenehal obstajati že 31. decembra letos namesto leta 2017 kot je bilo prvotno predvideno. Občinski svet je tudi uvedel sejnine za svetniške komisije, ki jih predvideva statut, v višini okoli 40 evrov bruto.
Če se povrnemo k uvodnemu poročilu župana Kluna, je le-ta med drugim napovedal bližnje asfaltiranje nekaterih cest v Boljuncu, Logu, Dolini in pri Domju. Občina je izvedla tudi nekatera dela na pokopališčih v Boljuncu, Mačkoljah in Borštu, v kratkem pa bodo stekla popravila še v Bo-ljuncu in Dolini.
Klun je poročal tudi o sestanku preteklega 29. oktobra na Deželi v zvezi s stečajem ustanove za industrijsko cono Ezit, na katerem so izpostavili potrebo po varnosti uslužbencev, nadaljevanju storitev za podjetja, rešitvi finančnega stanja tudi ob upoštevanju premoženja Ezit-a ter po čimprejšnji ustanovitvi nove ustanove.
Trasa plinovoda se bo izognila nasadu starodavnih oljčnih dreves pri Boljuncu, žrtvovati bo treba le nekaj trt
fotodamj@n
Po zadnjih podatkih agencije Arpa naj bi v prvem polletju letošnjega leta Občina Dolina dosegla dobrih 54 odstotkov ločenega zbiranja odpadkov, kar pa ni še dovolj, saj bi morali po zakonu dosegati vsaj 65 odstotkov, zato že nekaj časa poteka razdeljevanje kompostnikov v brezplačno uporabo občanom.
Druga seja tržaškega občinskega sveta, ki je v ponedeljek začel razpravljati o novem občinskem splošnem prostorskem načrtu, je bila včeraj domala v celoti namenjena oceni vpliva načrta na okolje. Skupščina je vzela v pretres številne predpise deželne uprave in ugovore nekaterih posameznikov.
Sejo je uvedla tržaška občinska od-bornica za urbanistično načrtovanje Elena Marchigiani in razložila postopek seje. Omenila je še nekatere pripombe, ki jih je prispevala deželna vlada, nakar se je začela razprava, ki je bila sicer bolj tehnične narave.
Presoja vpliva na okolje je pomemben dokument, kajti upošteva ozemlje, floro in favno območja, na katerem se bo prostorski načrt izvajal, je pripomnil občinski svetnik Gibanja 5 zvezd Stefano Patuanelli in spomnil, da je dober del tržaške občine na zaščitenem območju Natura 2000. Njegov kolega Paolo Menis je dodal, da je to dejansko osnova, na kateri sloni regulacijski načrt in zato obnovil vsebino evropske mreže Natura 2000, katere namen je zaščita okolja na mnogih evropskih območjih. V nadaljevanju so občinske svetnike zanimala nekatera pojasnila, nato je prišlo do zahteve, da se vsak predpis glasuje posamezno. Skupščina je predlog sprejela in so občinski svetniki glasovali vsako postavko posebej. Občinski svetniki so sprejeli v bistvu soglasno vse predpise, nato so analizirali ugovore nekaterih posameznikov.
Med temi je bil ugovor gospe, ki je
zahtevala gradbeno dovoljenje za zemljišče, namenjeno za paštne. Postavilo se je vprašanje, ali mora biti seja tajna, saj je treba razpravljati o občanih in jih poimensko imenovati. Občinska tajnica je odgovorila, da je lahko seja tajna, ko je govor o zasebnih zadevah občanov in da torej to ne pride v poštev.
Skupščina je tako obravnavala primer Adriane Rovan, ki zahteva gradbeno dovoljenje na zemljišču s teraso na morju. Odprlo se je torej vprašanje gradenj na paštnih. Če tej gospe ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja, se bo to ponovilo vsakič, ko bo govor o paštnih in torej ne bo mogoče izdati nobenega gradbenega dovoljenja, je opozoril svetnik Pa-tuanelli in dodal, da mora biti občinski svet dosleden. Če hočemo ponovno oživeti kmetijstvo, pa je potrebno na paštnih omogočiti gradnjo hišic za orodje ali drugih objektov, je dejal. Pravico do gradnje na paštnih sta še zlasti zagovarjala svetnika stranke Forza Italia Piero Camber in Ljudstva svobode Manuela Declich. Predsednik pristojne občinske komisije Mario Ravalico je nato razložil, da se zemljišče gospe nahaja na območju, kjer so prepovedane gradnje. Mimo vprašanja paštnov se tisto zemljišče namreč nahaja na območju, ki je podvrženo usadom in kjer je torej sploh prepovedano graditi, je povedal Ravalico.
Skupščina je nato nadaljevala z razpravo in nazadnje odobrila presojo vpliva na okolje z glasovi večine.
A.G.
slovenska manjšina - Sestanek s Torrentijem na Ukmarjevo pobudo
Dežela išče rešitve za Stadion 1. maj
O prihodnosti objekta pri Sv. Ivanu bo najbrž govor na prihodnji seji posvetovalne komisije za Slovence
Tudi deželna uprava se je angažirala za celovito in trajno rešitev vprašanja Stadiona 1. maj. To je potrdil odbornik Gianni Torrenti na srečanju z deželnima svetnikoma Štefanom Ukmarjem in Igorjem Gabrov-cem ter z novim predsednikom Bora Gorazdom Pučnikom. Do sestanka je prišlo na Ukmarjevo pobudo.
Pučnik je Torrentiju, ki je sicer dobro seznanjen z zapleteno problematiko Stadiona, predstavil načrte Bora, ki slonijo na dveh potrebah: popravilo in obnova obstoječega ter postavitev večnamenske strukture, ki bi se jo lahko gradilo po kosih, da bi bila čim prej uporabna. Pučnik bo v prihodnjih dneh izročil deželnemu odborniku proračun napovedanih obnovitvenih in gradbenih posegov.
Torrenti je izpostavil, da sta predsednika SKGZ in SSO - Rudi Pavšič in Walter Bandelj - na nedavnem srečanju s slovenskim ministrom Gorazdom Žmavcem izjavila, da predstavlja svetoivanski objekt prioriteto za obe krovni slovenski organizaciji. Pavšič je na ponedeljkovi umestitvi novega deželnega sveta SKGZ v Nabrežini Stadion celo označil kot »prioriteto vseh prioritet.«.
O tej strukturi, ki se očitno ne more več sama vzdrževati in ki je obenem potrebna nujnih obnovitvenih del, bo najbrž govor na prihodnji seji deželne posvetovalne komisije za Slovence. Torrenti soglaša z možnostjo, da se Stadion l.maj financira iz sklada zaščitnega zakona, torej z državnimi prispevki. Zadeva pa ni tako enostavna in izvedljiva, tudi zato, ker gre za zasebno nepremičnino, ki je Dežela ne more direktno financirati. Treba je zato iskati druge poti, najbrž tudi z lastninsko preosnovo objekta. Lastnik Stadiona je družba z omejeno
odgovornostjo SIS (kratica za So-cieta impianti sportivi), katere deleži so takole porazdeljeni: ŠZ Bor 47 odstotkov, Tržaška matica 39 odst. in kulturno društvo Slavko Škam-perle 14 odst. Upravitelj objekta je Bor, ki mu je Dežela z državnim denarjem doslej enkrat priskočila na pomoč za Stadion, sedaj pa bo treba iskati in najti druge rešitve.
S.T.
Levo odbornik Gianni Torrenti
in desno pogled z zraka na
Stadion 1. maj
foto damj@n
ženeva - Forum za manjšinska vprašanja v okviru OZN
Opozorili na položaj Slovencev na Svobodnem tržaškem ozemlju
V torek in sredo je v Ženevi zasedal Forum za manjšinska vprašanja, ki ga vsako leto prirejajo na pobudo Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Zasedanja so se udeležili tudi tržaški Slovenci Andrej Rupel, Sandro Gombač in Samo Pahor, in sicer pod okriljem organizacije nezastopanih narodov UNPO ter nevladne organizacije Triest NGO.
Na srečanju so predstavniki manjšin z vsega sveta opozorili na pereča vprašanja ter na nespoštovanje njihovih osnovnih pravic. Po Ruplovih besedah je bilo slišati marsikaj neprijetnega, jasno se je pokazalo, da so razne manjšine po svetu žrtve najrazličnejših krivic in tudi krutih oblik preganjanja, kakršne si težko predstavljamo. Prav Rupel, ki je sicer tudi novi predsednik gibanja Svobodno ozemlje (enega izmed gibanj, ki se potegujejo za obuditev Svobodnega tržaškega ozemlja), je včeraj nastopil v imenu tržaških gostov oz. »prisotnih državljanov STO«. »Jezikovne pravice niso le kulturna pravica. So temelj človekovih pra-
vic in jih je treba obravnavati kot take,« je začel svoj govor, v katerem je opisal večkul-turne značilnosti Trsta ter diskriminacije na račun slovenske in drugih skupnosti v 20. stoletju. Spomnil je, da je v Coni A slovenščina zaživela v javnih aktih, italijanska uprava pa je uporabo tega jezika spet omejila. »Kljub vsem jamstvom in zagotovilom italijanske vlade Jugoslaviji, je bilo potrebnih več let, da so se razmere nekako približale enakosti pravic in obnašanj z ostalimi prebivalci obeh področjih,« je
Sandro Gombač, Andrej Rupel in Samo Pahor v Ženevi
dejal. Še danes je, kljub izboljšanemu stanju, veliko pomembnih omejitev, popolne enakosti jezikovnih pravic ni »zlasti v coni A STO«. Zakon iz leta 2001 določa pravice, ki pa so ozemeljsko omejene, nerešenih vprašanj je veliko, je še opozoril Rupel.
/
8
Četrtek, 26. novembra 2015
VREME, AVTOMOBILI
zgodovina - »Spodrsljaj« v vabilu za iskanje statistov za film Rosso Istria
Slika o fojbah z židovskimi otroki
Fotografija bega pred nacisti iz leta 1940je iz arhiva francoske agencije Roger Viollet-Topfoto
V Trstu bodo v kratkem začeli snemati film Istria Rossa, ki govori o fojbah v Istri in še posebej o tragični usodi mlade Norme Cossetto, ki so jo jugoslovanski partizani umorili v Istri. Film bo režiral mladi Ar-gentinec italijanskega porekla Maximiliano Hernando Bruno, poleg v
Novinarska zbornica in sindikat prirejata danes v zborni dvorani Univerze v Trstu na Trgu Europa 1 srečanje na temo Poročati o priseljevanju. Srečanje, ki se bo začelo ob 9.30, bo potekalo v sodelovanju z Občino Trst in tržaško univerzo ter pod pokroviteljstvom Urada za boj proti rasni diskriminaciji (Unar), posvečeno pa bo problematiki korektnega in objektivnega poročanja o problematiki priseljevanja in migrantov. Ob tej priložnosti bodo poudarili načela Rimske listine, dalje bo govor o srečevanju kultur, obenem pa bodo tudi podali sliko o realnem položaju v zvezi s priseljevanjem v Furlani-ji Julijski krajini, ki se nahaja v središču t.i. »balkanske poti« migracijskih tokov. Pobudniki so namreč prepričani, da je samo s poznavanjem dejstev mogoče korektno informirati.
Po uvodnem posegu novinarke deželnega sedeža RAI Eve Ciuk na temo Priseljevanje, kot o njem govorijo mediji: besede, ki ustvarjajo izredne razmere, bodo o teh vprašanjih govorili izvedenka za človekove pravice in komunikacijo ter sodelavka urada Unar Paola Di Lazzaro (Novice, ki to niso bile: kronike o izredni dezinformaciji), predsednik Italijanskega solidarnostnega konzorcija ICS Gianfranco Schia-vone (Kako se v Italiji in Evropi spreminja pravica do azila), goriška predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce Veronika Martelanc (Podoba migrantov, ki jo nudijo mediji, v primerjavi z realnostjo: ali vedno sovpadata?), dopisnica tretjega televizijskega dnevnika RAI TG3 Barbara Gruden (Reportaža z vročih mejnih območij na Balkanu) ter tržaška prefektinja Francesca Adelaide Garufi (Migranti in varnost). Udeležence bodo uvodoma pozdravili deželna predsednika Novinarske zbornice in sindikata, Cristiano Degano in Carlo Mus-catello, ter tržaška podžupanja Fabia-na Martini.
Na srečanje so vabljeni v prvi vrsti seveda novinarji, saj bo šlo med drugim za srečanje v sklopu pobud na področju poklicnega izpopolnjevanja, vendar je dogodek odprt za vse: tako se ga lahko udeležijo tudi študentje tržaške univerze in ostali občani.
našem mestu pa bo snemanje potekalo v Padovi in v istrskem Grož-njanu. Scenarij za film je delo Antonella Belluca, v njem bosta med drugim nastopala Giorgio Alber-tazzi in Goričanka Anita Kravos, producenti pa računajo tudi na sodelovanje mednarodno uveljavlje-
Veronika Martelanc	fotodamj@n
nega igralca Rutgerja Hauerja. Glasbo za Istria Rossa bo napisal kan-tavtor Simone Cristicchi, avtor znane predstave Magazzino 18.
Kot smo poročali bodo jutri in v soboto na sedežu ezulskih združenj v Ul. Belpoggio 29 zbirali statiste in statiske za ta film. Vabilu so priloži-
Barbara Gruden	fotodamj@n
li fotografijo z naslovom filma, ki pa je - kot je ugotovil spletni portal Bo-ra.la - reprodukcija fotografije znane pariške fotografske agencije Roger Viollet-Topfoto iz leta 1940. Fotografija ne prikazuje fojb, temveč francoske otroke židovskega rodu, ki bežijo pred nemsko vojsko.
Slepi in slabovidni, tehnologija in turizem
Muzej Sartorio bo danes dopoldne gostil srečanje, ki ga prireja Deželni inštitut za slepe Rittmayer. Govor bo o tem, kako sodobna tehnologija pomaga slepim ter slabovidnim, posebno pozornost bodo posvetili turizmu. Ob 9.30 bodo nastopili predsednik inštituta Rittmayer Hubert Perfler, tržaška občinska odbornica za socialno politiko Laura Famula-ri in predsednik deželne konzulte za osebe s posebnimi potrebami Vin-cenzo Zoccano. Od 10.30 bodo sledila predavanja, prva bo govorila Katjuša Koprivnikar z Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana. Srečanje se bo nadaljevalo do 13.30.
tks - Danes ob 17. uri
Pogovor z Alejandro Laurencich
Danes ob 17. uri bo gostja Tržaškega knjižnega središča (na Trgu Oberdan 7) argentinska prozaistka in scena-ristka slovenskih korenin Alejandra Laurencich, ki se bo pogovarjala s prevajalko Mojco Jesenovec. Alejandra Laurencich se je leta 1963 v Buenos Ai-resu rodila slovenskemu očetu in argentinski materi. Pisati je začela že v mladosti, leta 2001 pa je za svojo knjigo kratkih zgodb Kronanje slave prejela nagrado argentinskega državnega umetnostnega sklada. Njen roman z delovnim naslovom Konec tisočletja, ki ga v slovenščini lahko beremo v pričujoči knjigi, je že leta 1994 postal finalist nagrade emecA©, vendar ga je pisateljica popravljenega v knjižni obliki izdala šele leta 2009.
Alejandra Laurencich je z romanom Pusti me pri miru v malo slovensko okolje med drugim pripeljala neskončno osamljenost v Patagoniji, kjer na dobrem milijonu kvadratnih kilometrov ozemlja živi toliko ljudi, kot v vsej Sloveniji skupaj - oziroma dva človeka na kvadratnem kilometru. Ampak v Argentini pozna osamljenost tudi drugo skrajnost. V prestolnici Buenos Aires živi okoli 13 milijonov ljudi, torej 15 tisoč prebivalcev na kvadratni kilometer, ki pa večinoma živijo drug mimo drugega.
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK,
26.	novembra 2015
KONRAD
Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 16.26
-	Dolžina dneva 9.08 - Luna vzide ob 17.21 in zatone ob 8.30.
Jutri, PETEK,
27.	novembra 2015
VIGIL
VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,2 stopinje C, zračni tlak 1011,3 mb ustaljen, vlaga 59-odstotna, veter 12 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,6 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 23. do nedelje, 29. novembra 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 - 040 308248, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica
-	Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 - 040 772148.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
H
Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo skupne govorilne ure (roditeljski sestanek) danes, 26. novembra, ob 17.30 za bienij in ob 18.30 za trienij obeh smeri. URAD ZA IZOBRAŽEVANJE IN ŠOLSKE STORITVE sporoča, da je zaradi izčrpanja lestvice za š.l. 2015/16 v občinskih otroških jasli v Dolini, ponovno odprl vpisovanja za slovenski in italijanski oddelek. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-do-lina.it.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo potekale govorilne ure v ponedeljek, 30. novembra, od 17.30 do 19.30 za bienij in klasični licej; v torek, 1. decembra, od 17.30 do 19.30 za trienij znanstvenega liceja, liceja za uporabne znanosti in jezikovnega liceja.
SiVince Tutto25 novembra 2015 Super Enalotto
Št. 210
1 22 43 48 55 70
Nagradni sklad	404.922,50 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
11 dobitnikov s 4 točkami	7.185,53 €
456 dobitnikov s 3 točkami	446,65 €
7.398 dobitnikov z 2 točkama	16,51 €
muzej revoltella - V soboto
Prvi tržaški mednarodni
simpozij o Palestini
V	Trstu bo v soboto govor o palestinskem narodu in njegovih zanikanih pravicah. V prostorih muzeja Revoltella bo namreč potekal mednarodni simpozij z naslovom Palestina, zanikane pravice in bodoče perspektive. Mednarodno srečanje, ki bo potekalo ves dan (od 8.30 do 17. ure), prireja tržaški odbor združenja Salaam otroci oljke v sodelovanju z Občino Trst.
V	teh dneh poteka pomembna obletnica. Pred tremi leti je namreč generalna skupščina Združenih narodov potrdila resolucijo, s katero je status Palestine iz entitete opazovalke bil povišan v državo nečlanico opazovalko. Palestina je bila tako končno priznana kot država. Prvi tržaški mednarodni simpozij o Palestini spada v širšo serijo podobnih dogodkov, ki bodo v tem tednu potekale tudi drugod po Italiji in Sloveniji. Na njem bo nastopilo kar nekaj mednarodnih osebnosti, med njimi tudi izraelski novinar Gideon Levy, ki se bo osredotočil na paradoks med konceptom demokracije in vojaško zasedbo palestinskih teritorijev s strani Izraela. Za njim bo spregovoril palestinski profesor Wasim Dahmash, ki bo postavil pod drobnogled kulturo palestinskega naroda. Sledil bo poseg palestinske zdravnice in aktivistke za človekove pravice Ghade Karmi.
Popoldanski del programa bo obogatila okrogla miza, h kateri se bodo pridružili tudi odvetnik Fausto Gianelli, ameriška aktivistka za človekove pravice Stephanie Westbrook in še palestinska pisateljica Widad Tamini. Simpozij bo vodil tržaški zgodovinar in profesor Fulvio Salimbeni, poskrbljeno pa bo tudi za simultano prevajanje posegov v angleški jezik. (rd)
Predstavnika združenja Salaam
fotodamj@n
univerza - Danes ob 9.30 pobuda Novinarske zbornice in sindikata
Migranti in mediji
Ob ostalih govornikih bodo svoje prispevke podale tudi Eva Ciuk, Barbara Gruden in Veronika Martelanc
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 26. novembra 2015
9
ii Čestitke
Draga DAŠA, en poljub na vsako stran prejmi za svoj rojstni dan. Vse naj naj za tvoj 30. rojstni dan. Vsi domači.
U Kino
[TD Osmice
JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št.
175. Tel.: 040-820223. N'PULJH v Saležu je odprta osmica
Fabjan. Vabljeni. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta
osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. VASILIJ PIPAN je odprl osmico v Mav-hinjah. Vabljeni! Tel. št. 040-299453.
M Izleti
AMBASCIATORI - 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »II viaggio di Arlo«.
ARISTON - Dvorana je rezervirana.
CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 20.00 »Storie di cavalli e di uomini«; 18.30, 21.30 »Cave of Forgotten Dreams«.
FELLINI - 16.00, 19.40 »Gli ultimi sa-ranno ultimi«; 17.45, 21.30 »Natale all'improvviso«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.15, 19.50, 22.00 »La felicita e un sistema complesso«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »45 anni«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.00, 20.20, 22.00 »Mr. Holmes e il miste-ro del caso irrisolto«.
KOPER - PLANET TUŠ - 17.00 »Dobri dinozaver«; 15.50 »Dobri dinozaver 3D«; 16.20 »Hotel Transilvanija 2 (sin-hr.) 3D«; 15.45, 19.00, 21.15 »Igre lakote: Upor, 2. del«; 17.50, 20.30 »Igre lakote: Upor, 2. del 3D«; 15.40 »Mali princ (sinhr.) 3D«; 18.30, 20.20 »Most vohunov«; 18.10, 20.00, 21.00 »Spectre«; 18.20 »Srednješolci«; 17.30 »Steve Jobs«.
NAZIONALE - 16.30, 18.45, 21.15 »Hunger games - Il canto della rivol-ta 2«; 18.45 »Il viaggio di Arlo 3D«; 16.15, 19.45, 21.45 »007 Spectre«; 16.30 »Snoopy & friends - Il film dei Peanuts«; 16.15, 18.00, 20.30, 22.10 »The Visit«; 16.15, 18.00, 20.00, 22.15 »Il sapore del successo«; 17.50, 20.00, 22.10 »A Bigger Splash«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.00, 21.20 »Il viaggio di Arlo«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »The Visit«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il sapore del successo«; 16.10, 21.30 »A Bigger Splash«; 16.20, 18.35, 19.05, 21.50 »Hunger games - Il canto della rivol-ta 2«; 19.45 »Loro chi?«; 15.50, 18.45, 21.40 »007 Spectre«; 16.40 »Pan -Viaggio sull'isola che non c'e«; 21.50 »Premonition«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 22.15 »Hunger games - Il canto della rivolta 2«; Dvorana 2: 17.30, 20.15, 22.10 »Il viaggio di Arlo«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.10 »Il sa-pore del successo«; Dvorana 4: 17.40, 20.00 »Mr. Holmes e il mistero del caso irrisolto«; 22.00 »007 Spectre«; Dvorana 5: 18.10, 22.10 »The Visit«; 19.50 »A Bigger Splash«.
H Mali oglasi
PRODAJAM ape car, P3 z volanom, v odličnem stanju, letnik 1985. Tel. št.: 366-1528715.
PRODAM nov predpasnik za narodno nošo črne barve. Dolžina 80 cm, širina 130 cm. Cena 30,00 evrov. Tel. št. 347-7387623.
PRODAM rabljeno žensko spodnje krilo za narodno nošo obrobljeno z bombažno čipko. Dolžina krila 95 cm. Cena 30,00 evrov. Tel. št. 3477387623.
V	PREBENEGU imamo tri psičke majhne rasti. Ljubitelji naj se oglasijo na tel. št.: 040-231855, 040-213821.
V	ROJANU podarim pohištvo zaradi selitve. Tel. št.: 329-4372448, 3497769394.
UNINT - Šola Umetnosti (MFU-Kul-turni dom Ferriz Olivares) vabi v nedeljo, 29. novembra, na vodeni ogled razstave »Metamorfoza genija - El Greco« v Trevisu z Leonardom Cal-vom. Info na tel. št. 338-3476253.
SPDT organizira v nedeljo, 6. decembra, tradicionalni avtobusni »Izlet v neznano«. Avtobus bo odpeljal ob 8.30 s Trga Oberdan in ob 8.45 iz Bazovice (pri Kalu). Vpis do vključno ponedeljka, 30. novembra, na tel. št. 040-413025 (Marinka) ali 040-220155 (Livio).
SKD VESNA prireja v soboto, 5. decembra, avtobusni izlet v Celovec na tamkajšnji božični sejem. Vključena sta prevoz in kosilo. Informacije in prijave: Tatjana (340-6709578), Ivana (340-8177156) in Mitja (3334463154).
ZSKD organizira v soboto, 5. decembra, v sklopu projekta Mladi na odkrivanju kulturne dediščine, ekskurzijo v Gorico in Benečijo na spoznavanje slovenskih ustanov in na ogled slovenskega multimedialnega centra SMO v Špetru. Brezplačen izlet je namenjen mladim do 30 let. Info po tel. št. 040-635626 ali info@zskd.eu.
Z3 Obvestila
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras vabi občane na javno predavanje orožnikov postaje na Proseku, o nasilju proti starejšim osebam, danes, 26. novembra, ob 17. uri na sedežu na Proseku 159. Sledila bo ob 20. uri redna seja.
40-LETNIKI s Tržaškega, združite se! Če na tvojem rojstnem listu je zapisana letnica 1975 in če si pozabil, kdo so tvoji sovrstniki, pridi na večerjo, ki bo v petek, 27. novembra, ob 19.30 v restavraciji v Repnu. Potrdi svojo prisotnost z imenom in tel. št. na 40let-niki@gmail.com.
SKUPINA PROSTOVOLJCEV DEVIN -NABREŽINA - KRIŽ prireja, pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabre-žina, v petek, 27. novembra, ob 15.30 v Sesljanu, Naselje Sv. Maura 225 (NSŠ C. de Marchesetti) srečanje »Sladkorna bolezen in nova zdravila«. Govorili bosta diabetologinja Alessandra Petrucco in dietetičarka Silvana Cum.
SLOV.I.K., Oddelek za prevajalstvo FF UL in NŠK vabijo v petek, 27. novembra, ob 17.00 v čitalnico NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, na predavanje »V mavrici jezikovnih podatkov - predstavitev spletnih virov za slovenščino«. Delavnica bo prikazala načine pridobivanja jezikovnih podatkov iz sodobnih digitalnih virov. Osredotočili se bomo na jezikovni par slovenščina - italijanščina.
TFS STU LEDI vabi na predstavitev koledarja za leto 2016 »Tržaška noša« v petek, 27. novembra, ob 18. uri v Tržaškem knjižnem središču na Ober-dankovem trgu 7.
35-LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 28. novembra, v Repnu. Informacije
na tel. št.: 339-8243934 (Marko), 340-5937718 (Sara) in 345-0934730 (Kristjan).
50-LETNIKI IZ TREBČ se dobimo v soboto, 28. novembra, ob 15.30 pred spomenikom v Trebčah, da proslavimo naš praznik. Sledi družabnost v Ljudskem domu. Toplo vabljeni.
NŠK obvešča, da bo v soboto, 28. novembra, Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu odprt od 9.30 do 12.30 s pravljičnim utrinkom ob 11.00.
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN ZSKD »Do svobodnega giba« bo v soboto, 28. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Projekt je omogočila dežela FJK (Servizio volontariato, solidarieta ed immigrazione).
SKUPINA PROSTOVOLJCEV DEVIN-NABREŽINA-KRIŽ prireja v soboto, 28. novembra, od 8. do 12. ure Dan srca (brezplačna analiza krvi in kontrola krvnega pritiska) v nekdanjem rekreatoriju v Križu. Obvezna je predhodna prijava na tel. št. 040-299616 od 9.00 do 11.00 od srede, 25. do petka, 27. novembra.
KMEČKA ZVEZA Trst vabi člane glavnega sveta, da se udeležijo seje, ki bo v ponedeljek, 30. novembra, ob 20. uri v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 2. decembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20.
ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska poje 2016. Prijava možna do vključno 4. decembra.
KLAPA 1936 iz dolinske občine organizira v nedeljo, 13. decembra, že tradicionalno božično kosilo. Informacije po tel. št.: 040-228896 (Nerina) ali 040-228254 (Just).
KNJIŽNICA BORISA PAHORJA v Kulturnem domu Prosek - Kontovel izposoja čtiva ob ponedeljkih, od 18.30 do 19.30. Vabljeni!
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo v zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Info in vpis na tel. št. 3405814566 (Valentina).
ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v mesecu januarju in februarju 2016, s pričet-kom v soboto, 9. januarja. Za informacije in vpisovanje info@mladina.it ali tel. št. 347-0473606.
0 Prireditve
DSMO K. FERLUGA IN SSG vabita na ogled predstave »Kako postati Slovenci v 50. minutah«, ki bo danes, 26. novembra, ob 20. uri v dvorani Roma v Miljah.
DSMO K. FERLUGA, NŠK in Občinska knjižnica E. Guglia - Milje vabijo na otroški urici danes, 26. novembra, v občinski knjižnici v Miljah, Trg Republike 4. Alenka Hrovatin bo od 16.15 do 17.00 pripovedovala otrokom do 3. leta, od 17.15 do 18.00 pa otrokom od 4. do 8. leta.
TS360 vabi na srečanje z argentinsko prozaistko in scenaristko, potomko slovenskih izseljencev Alejandro Lau-rencich, avtorico v slovenščino prevedenega romana »Pusti me pri miru«. Z njo se bo pogovarjala prevajalka, Mojca Jesenovec. Danes, 26. novembra, ob 17. uri v Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vljudno vabi na predavanje »Hrana v onkološki preventivi« danes, 26. novembra, ob 17.30 v dvorano Zadružne kraške banke, Ul. Ricreatorio 2 (Opčine). Predavala bo dr. Majda Košuta. Na razpolago bo parkirišče ZKB.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v petek, 27. novembra, ob 20.30 na srečanje dveh zborov »Je petje najlepše opravilo«. Nastopata ŽVS Bar-kovlje, vodi Aleksandra Pertot in MePZ Lipa iz Bazovice, vodi Tamara Ražem Locatelli.
GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom Generalnega konzulata RS v Trstu, vabi na predstavitev zgodovinske monografije »Trst. Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju - Glasba, likovna in besedna umetnost ob slovensko - italijanski meji v drugi polovici 19. stoletja«, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 17.30 v veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu, Borzni trg 14.
SDD JAKA ŠTOKA, v pričakovanju Miklavževega obiska, vabi na pravljično urico s Kristino Žerjal v soboto, 28. novembra, ob 16. uri v Kulturnem domu Prosek - Kontovel.
SKD SLAVEC vabi na predstavitev knjige Deziderija Švare »Kronika družine Švara in preživetja v Bregu od naselitve do danes«, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 19. uri v Babni hiši v Ri-cmanjih. Z avtorjem se bo pogovarjal pesnik Aleksij Pregarc, večer bo obogatil MoPZ Pergula od Sv. Petra, ki ga vodi Danjel Grbec.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na jubilejno 50. revijo odraslih zborov Pesem jeseni 2015, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
SKD LIPA vabi v nedeljo, 29. novembra, ob 18. uri v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na Večer spomina -ob 70. obletnici osvoboditve Bazovice. Pogovor z domačini bo vodila Luana Grilanc.
SKD SLOVENEC IN SKD SLAVEC vabita v nedeljo, 29. novembra, ob 17.30 v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu na koncert Mepz Slovenec - Slavec, ob 25-letnici dirigiranja Danijela Grbca. Sodelujejo: PZ Tončka Čok, dir. Manuel Purger; ŽVS Dekleta iz Škofij, dir. Iva Dobi-vičnik; Nomos Ensamble; Maurizio Marchesich.
SKD VIGRED vabi v nedeljo, 29. novembra, ob 17.30 v Štalco v Šempo-laju na ogled komedije »Svakinja da te kap« v izvedbi KD Kraški dom - Repen in Razvojnega združenja Repen-tabor.
ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL in L' Armonia vabita na predstavitev gledališke komedije v tržaškem jeziku »Tutinscuro - Black Comedy« gledališke skupine Il Gab-biano, ki bo v nedeljo, 29. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Pro-seku.
DSI vabi v ponedeljek, 30. novembra, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na srečanje z ekonomistom in diplomatom Karlom Bonuttijem. Z njim se bo ob izidu knjige »Med izbiro in zgodovino« pogovarjal Marko Tavčar.
SSG IN DRUŠTVO ZVEZDA vabita v ponedeljek, 30. novembra, ob 20. uri v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Ma-saccio 24) na ogled uprizoritve »Kako postati Slovenci v 50. minutah«.
SEKCIJA VZPI ANPI PROSEK - KONTOVEL ANTON UKMAR - MIRO vabi na predvajanje dokumentarca »Kakor krogla po Evropi«, ki govori o partizanu, domačinu Antonu Ukmarju -Miru v torek, 1. decembra, ob 20.00 v Kulturni dom na Prosek. Uvod v film bo prispeval zgodovinar Milan Pahor.
GLASBENA MATICA vabi na prireditev »(L)jubilej - novih 70 let ljubezni do glasbe«, ki bo v sredo, 2. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4.
SKD TABOR - prireja Miklavžev sejem od 2. do 5. decembra od 16. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah.
TS360, založbi ZTT in Mladika, v sodelovanju z ženskim odborom SC Pen Mira, vabijo na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo pisateljica in založnica Tanja Tuma, avtorica romana »Češnje, rdeče in bele«, z njo se bo pogovarjala dr. Bogomila Kravos. V sredo, 2. decembra, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7.
KRUT vabi na predavanje »Nenalezlji-ve kronične bolezni, prehrana in telesna dejavnost« z dr. Živo Novak An-tolič v četrtek, 3. decembra, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8, II. nad. Zaželene predhodne prijave, info na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
VZPI - ANPI NASELJE SV. SERGIJA
vabi v petek, 4. decembra, ob 18.30 v Ljudski dom P. Togliatti, Ul. Di Peco 14, na srečanje s prof. Jožetom Pir-jevcem na temo »Trst v primežu nacionalizmov«. Večer bo uvedel zgodovinar Piero Purini.
SKD TABOR - Opensko glasbeno srečanje bo v nedeljo, 6. decembra, ob 18. uri s koncertom Ansambla za sodobno glasbo MD7 v Prosvetnem domu na Opčinah.
TS360, Oberdankov trg, vabi na ogled razstave stolov »Sunrise design« od ponedeljka do sobote, od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00.
RAZSTAVA »KRAS IN MORJE« Majde Pertotti je na ogled v restavraciji v Se-sljanu št. 59.
t
Zapustil nas je naš dragi
Gino Gruber
Žalostno vest sporočajo
žena Majda, hčerki Sara z Laurom, Lisa z Andrejem ter ostalo sorodstvo
Pogreb z žaro bo v petek, 4. decembra, ob 15.15 na pokopališču na Kon-tovelu.
Kontovel, 26. novembra 2015
Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina
Zadnji poljubček nonotu Aurora in Ilari
Ob prerani izgubi ljubljenega moža in očeta Gina Gruberja sočustvujemo z družino
Darjo in Majda, Danilo in Carmen,
Franco in Vojka, Igor in Marta, Mario in Giorgia, Egon in Nevenka
Lisi in družini topel objem in iskreno sožalje ob boleči izgubi dragega očeta Gina
družine Doljak, Sardoč in Vitez
Zadnji pozdrav Ginotu Livio, Vesna, Daniel in Eva
Ob prerani izgubi dragega očeta izreka Lisi in družini iskreno sožalje
Vaška skupnost Praprot
Ob prerani izgubi očeta izrekamo dragi Lisi in družini naše občuteno sožalje
VZPI Anton Ukmar-Miro Prosek Kontovel
26.11.2008
26.11.2015
Jelka Guštin por. Taučer
Vedno se je z ljubeznijo spominjajo vsi svojci
Opčine, 26. novembra 2015
1 0 Četrtek, 26. novembra
2015
TRST
/
tržaška univerza - Dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka peta ženska doživela nasilje v družinskem krogu
Rektor Maurizio Fermeglia je predstavil podatke in pobude
Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ki smo ga obeležili včeraj, se z nizom akcij predstavlja tudi Univerza v Trstu, ki je pripravila pester in raznolik program. Ta med drugim predvideva tudi posvet z naslovom Porazimo nasilje nad ženskami: strokovnjaki o Istanbulski konvenciji, ki bo jutri med 9. uro in 19.30 potekal na sedežu Univerze v Trstu na Trgu združene Evrope 1 (stavba H3). O konvenciji, ki je prvi evropski zakonski instrument, ki vzpostavlja zakonodajni okvir za zaščito žensk pred vsemi oblikami nasilja, bodo govorili predstavniki različnih strok. Ti bodo postregli tudi s predlogi za bolj sistematičen in celovitejši pristop k preprečevanju nasilja nad ženskami.
Da je vprašanje nasilja izredno pereče, se strinja tržaški rektor Maurizio Fermeglia, ki je na včerajšnji predstavitvi akcij postregel z zaskrbljujočimi podatki. Ena zadnjih raziskav je pokazala, da je 19 odstotkov italijanskih žensk doživelo eno od oblik nasilja v družinskem krogu. Dodatnih devet odstotkov žensk je žrtev zalezovanja. Poleg tega se je število femici-dov v letu 2014 povečalo na 115, skoraj vsi povzročitelji so bili partnerji žrtev. Tem podatkom je treba prišteti še 100 poskusov umora, je opozoril rektor Fermeglia, ki je pri ozaveščanju javnosti kot pomembno izpostavil tudi vlogo univerz. Po njegovih zagotovilih je tržaška univerza v zadnjih letih spodbujala in razvijala dejavnosti, s katerimi so uspešno ozavešča-li javnost o problematiki nasilja nad ženskami. Več o teh je povedala prof. Patri-zia Romito, ki se na akademski ustanovi ukvarja tudi s pravicami žensk. Letos je univerza začela podeljevati štipendijo za doktorsko disertacijo na temo nasilja nad ženskami. Od leta 2013 na oddelku za medicino redno izvajajo tečaje o prepoznavanju nasilja nad ženskami, še posebej pa so pozorni do osebja, ki dela na urgentnih blokih. Strokovni delavci udeležence tečaja seznanjajo z dolžnostmi in dilemami, ponujajo pa jim tudi možnosti rešitev. Optimalna pomoč in podpora žrtvam z njihove strani je nedvomno zagotovilo za zajezitev tega družbenega pojava.
Facebook stran proti nasilju nad ženskami
Občina Trst je včeraj v sodelovanju s centrom Goap in policijo objavila na Facebooku novo stran, posvečeno nasilju nad ženskami. »Naš namen je doseči čim več ljudi in sporočiti, da je izhod iz začaranega kroga nasilja mogoč,« je dejala podžupanja Fabiana Martini. Stran navaja številko za klic na pomoč (1522) in druge koristne povezave z lokalnimi inštitucijami.
Univerza v Trstu bo v prihodnjih dneh pripravila še druge akcije proti nasilju nad ženskami, izpostaviti pa velja družabni dogodek, ki ga organizirajo športno-univerzitetni centri po vsej Italiji. Tržaški del bo na programu 14. decembra (predvidoma ob uri kosila). Na
osrednjem trgu pred univerzo bodo organizirali dogodek, ki bo namenjen predvsem mladim, predvideva pa veliko glasbe in plesa. Udeleženci si bodo nadeli oranžne majice, s katerimi se bodo pridružili svetovni kampanji za človekove pravice žensk. (sč)
demonstracija - V središču Trsta
Dijaki z 90-metrskim transparentom proti nasilju
Sodelovale so šole, zdravstveno podjetje, zadruge in posamezniki
Dobrih sto ljudi se je včeraj v Trstu udeležilo demonstracije proti nasilju nad ženskami ob temu posvečenem mednarodnem dnevu (na slikah FotoDamj@n). Večinoma je šlo za dijake, v rokah so imeli 90 metrov širok transparent. Šlo je za pobudo svetoivanskega mikro okraja zdravstvenega podjetja in zadruge La Quercia, ki se je razširila še na druge podobne ustanove. Demonstracijo so organizirali že tretjič, transparent so ustvarjali dijaki tržaških višjih in nižjih srednjih šol ter razna društva in posamezniki. Opaziti je bilo najrazličnejše risbe in napise, ki so denimo pozivali moške, naj raje uporabijo roke za obdarovanje žensk s cvetjem.
ODPRTO NON-STOP 8.BG - 19.GG OD PONEDELJKA DO SOBOTE
ponudba velja
od 26.11.2015 do 5.12.2015
oziroma do prodaje zalog.
PANETTONE KLASIČNI MAINA v vrečki iz prozorne folije
700 gr.
discount
(Heimesro
DOLINA 538 - TRST (v bližini športnega igrišča) TEL. 0039-040-8325039
gledališče
Lot Vekemans
ISMENA, NJENA SESTRA
režiser Igor Pison
OGRSKA SALAMAM.
SIR LATTERIA MONTASIO 6O dni
DANES, 26. novembra, ob 20.30 v petek, 27. novembra, ob 20.30 v soboto, 28. novembra ob 20.30 v nedeljo, 29. novembra ob 16.00 ponovitve se nadaljujejo do 12. decembra
v Klubskem prostoru z italijanskimi nadnapisi
zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna!
BLAGAJNA SSG:
od ponedeljka do petka 10.00-15.00 040 2452616 www.teaterssg.com
ffjBjft slovensko stalno gledališče
Slovensko stalno gledališče. Kulturno društvo Raz/seljeni, Glasbena Matica v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in Slofest-om
Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan
KAKO POSTATI SLOVENCI V 50 MINUTAH
režiserka: Sabrina Morena igra: Daniel Dan Malalan
Boštjan Zavnik - harmonika
danes, 26. novembra, ob 20.00 v dvorani Roma v Miljah s sodelovanjem DSMO Kiljan Ferluga
I www.teaterssg.com
/
TRST
Četrtek, 26. novembra 2015
1 1
spomini - Bogomila Lupinc o prekopu strica, ki je med drugo svetovno vojno umrl v Nemčiji
Poljsko cvetje po 70 letih na stričevem grobu
»Prepričana sem, da je o vsem odločala usoda.« Gospa Bogomila Lupinc iz Praprota ji je še danes hvaležna, saj je po sedemdesetih letih lahko našla strica Danijela Terčona, ki je med drugo svetovno vojno umrl v Nemčiji.»Maminega brata Danijela doma iz Klanca pri Gorjanskem so namreč konec leta 1942 vpoklicali v posebne bataljone v Potenzo. Po razpadu Italije, septembra 1943, se je stric vrnil domov: povsem izčrpan je bil od dolge in nevarne poti. Tri tedne po njegovem po-vratku so vas obkolili Nemci, ki so iskali može - delovno silo, in ga, tako kot ostale vaščane, odpeljali na prisilno delo v Nemčijo, v okolico Kölna. To je bilo zadnjič, kar so ga domači videli.«
Danijel Terčon je najprej delal na neki kmetiji, potem pa so ga premestili v tovarno železa in jekla v Bergheimu. Pred koncem vojne aprila 1945 so Američani prodirali v nemška mesta in podeželje, v noči na 12. april so med bombardiranjem zadeli tudi italijanski lager, kjer so živeli številni tuji delavci. Dosti jih je takrat umrlo, Terčon pa je bil hudo ranjen v trebuh. »Da so ga ranjenega odpeljali v bolnišnico v Bensberg, sta nam veliko pozneje povedala njegova delovna prijatelja, sotrpina iz Barkovelj in Bovca, ki sta se po osvoboditvi vrnila domov. Kdo ve, morda je s seboj imel dokumente ali pa je morebiti v bolečinah znal povedati, kako mu je ime, tako da je bil lahko vsaj identificiran. Poškodbe pa so mu bile usodne.«
Bogomila Lupinc si je vselej prizadevala, da bi izvedela, kaj se je z njim pripetilo, kje je umrl in kje je pokopan. »Nekateri so me prepričevali, naj že neham in naj strica pustim, da počiva tam, kjer je njegov grob. Sama pa nisem bila tega mnenja.« Stričev grob je prvič, neuspešno, iskala že leta 1966, ko je službovala v Wiesbadnu v Nemčiji. Takrat je razpolagala samo z njegovim zadnjim naslovom iz leta 1944 - »Tovarna železa v Bergheimu«. V tovarni so ji izročili seznam takratnih delavcev, na katerem je bilo zabeleženo tudi stričevo ime, z drugimi informacijami pa niso razpolagali. Da bi ga morebiti sama našla na pokopališču, pa je bilo dejansko nemogoče.
Leta 2008 se je v Praprotu slučajno mudila nemška novinarka Radia Köln Ursula Rütten. »Ugodila je naši prošnji, da bi obiskala občino v Bensbergu, kjer je delal stric, in poiskala arhiv umrlih v letu 1945. Našla je seznam pokopanih in njihov mrtvaški list; eden izmed teh je bil stričev, s pripisom, da so bili tuji državljani leta 1958 preneseni v Hamburg,« nam je povedala sogovornica. Danijel Terčon je bil namreč pokopan na civilnem pokopališču v Bensbergu s številnimi drugimi nesrečniki. Leta 1958 so v Hamburgu uredili veliko vojaško pokopališče - Ehrenfriedhof Ojendorf, kjer je pokopanih 5849 italijanskih državljanov, ki so jih prenesli tja samo s pokopališč se-vero-zahodnega območja Nemčije. Zanje so uredili cementne grobnice z imenom in priimkom, na številnih pa so zapisali le »Unbekannt«, neznani. »To so bili civilisti, ki so delali s stricem. Ker v bolnišnici niso poznali njihovega imena, so jih pokopali pač brez njega.«
Dejansko je bilo takrat vse rešeno, saj je družina končno izvedela, kje je Danijel pokopan. »Hamburg je sicer daleč, tako da smo se dolgo pripravljali, da bi tja odpotovali.« Pa je usoda spet potrkala na njihova vrata. Lani poleti sta namreč popotnika iz Hamburga, zdravnica Ulrike Schroeder in njen mož Christoph Schnette, med hojo po evropski poti miru od Celovca do Milj prespala v Praprotu. »Ko sem slišala, od kod prihajata, sem jima zaupala, da bi
se rada tudi sama tja odpeljala, da bi našla stričev grob.« Ponudila sta se, da bosta kar sama stopila do pokopališča. Deset dni po njunem odhodu, je Lu-pinčeva prejela večjo kuverto: Ham-buržana sta ji poslala fotografije stričevega groba. »Po sedemdesetih letih sta onadva prva položila poljsko cvetje na grob strica Danijela«.
Nedvomno je bilo to izredno presenečenje, zlasti za pokojnikovega sina Jožeta, ki očeta dejansko ni poznal, saj mu je bilo dve leti in pol, ko so ga odpeljali od doma. Takoj so začeli z urejanjem dokumentov za prekop pokojnika; dopisovanje z italijanskim vojaškim ministr-
stvom (onorcaduti@onorcaduti.difesa.it) je trajalo dobro leto. V Hamburgu pre-kopavajo italijanske državljane vsako leto med 16. septembrom in 16. novembrom, tako da so 24. septembra letos pripeljali posmrtne ostanke Danijela Ter-čona v lesenem zaboju ovitem v italijansko zastavo iz Hamburga v Italijo. »Danijelov sin jih je iz Bologne nato po 70 letih spet pripeljal domov.« 25. septembra je bila v cerkvi v Gorjanskem pogrebna svečanost z mašo; Danijela Terčona so pokopali v družinsko grobnico, kjer je imel že prej fotografijo in ime. »Končno počiva ob svojih dragih v domači zemlji.«
Dva dni po pogrebu je gospa Bo-
gomila prejela spet novo pismo od ham-burškega para. V njem je bila stran časopisa z daljšim člankom o Italijanu, Francu Rosciniju iz Perugie, ki je na pokopališču v Hamburgu po 70 letih našel očeta. »Francov oče Alberto je namreč delal z mojim stricem in je umrl istega dne kot on, bil pa je med tistimi brez identitete, tistimi »Unbekkant«. Sin Franco, ki si je sila prizadeval, da bi našel očeta, je celo stopil do hamburškega inštituta, kjer delajo DNK analize. Sicer ni vedel, kateri grob je očetov, čutil pa je, da je med tistimi brez imena. In res so ga našli in ga letos pripeljali domov v Perugio.«
Sara Sternad
V	Skladišču idej podaljšali razstavo
Razstavo Svet je tam, ki je posvečena moderni umetnosti v Trstu v obdobju 1910-1941, so podaljšali do 31. januarja 2016. Ob tem se nadaljuje niz pobud ob robu razstave: tako bo jutri ob 17. uri predavanje Sergia Vatte o slikarju Adol-fu Levierju, medtem ko bo v nedeljo ob 15. uri Tina Ponebšek govorila o slovenskem slikarju Venu Pi-lonu. V soboto bo ob 17. uri brezplačen voden ogled po razstavi.
Naravno zdravljenje, miti in resničnost
V	Naravoslovnem muzeju v Ul. Tominz 4 bo danes ob 18. uri far-makolog Roberto Della Loggia predaval o mitih in resničnosti v zvezi z naravnim zdravljenjem.
V	Mieli film
o Janis Joplin
V	okviru niza filmov med gledališčem in kinematografijo Ci-nem@teatro bo drevi v gledališču Miela ob 19. in 21. uri na sporedu dokumentarec režiserke Amy Berg Janis, posvečen liku znane ameriške glasbenice Janis Joplin.
Danes pri Domju prehranska dopolnila
V	prostorih hotela Sonia pri Dom-ju bo danes ob 17.30 predavanje o naravnih prehranskih dopolnilih. Organizatorji bodo nudili možnost brezplačnega svetovanja z nutri-cionistko.
gledališče rossetti - 27. decembra
Skupina Canto Libero in tekstopisec Mogol
V gledališču Rossetti se 27. decembra ob 17. uri ponuja izredno glasbeno doživetje. Takrat bo namreč koncert tržaške skupine Canto Libero, ki bo imela v svoji sredi znamenitega gosta: Giu-lia Rapettija, bolj znanega kot Mogola (na sliki), ki velja za največjega italijanskega pisca besedil vseh časov, znan pa je zlasti po sodelovanju s kantavtorjem Luciom Battistijem. Skupina Canto Libero se bo na koncertu predstavila ravno z izvirnimi priredbami Battistijevih pesmi na Mo-golovo besedilo. Vstopnice so na voljo pri blagajni gledališča Rossetti, pri prodajni točki Ticket Point na Korzu Italia ter pri info točki v središču Torri d'Europa.
tfs stu ledi - Jutri predstavitev
Dvojezični koledar, posvečen tržaški noši
Folklorna skupina Stu ledi se ponaša s koledarjem, posvečenim tržaškim nošam
arhiv
opčine - Predava Majda Košuta
Z zdravo prehrano preprečujemo raka
Danes ob 17.30 bo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (Ul. Ricreatorio 2) predavanje, ki ga prireja združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus. Der-matologinja Majda Košuta bo predavala na temo Hrana v onkološki preventivi.
S pravilno prehrano lahko preprečujemo veliko obolenj, ali celo zdravimo bolezni. Po mnenju mnogih znanstvenikov zdrava prehrana celo bolj koristi kakor sama zdravila, pišejo organizatorji. Vsi svetovni raziskovalci na področju rakastih obolenj se strinjajo, da bi lahko s pravilno prehrano preprečili kar trideset odstotkov teh bolezni. Zelo pomembna so priporočila ali »zlata pravila« za zdravo prehrano. Vsesplošno znana so: manjša uporaba kuhinjske soli, uživanje manjših količin maščob, posebno če so živalskega izvora, omejevanje uživanja rdečega mesa itd. , medtem ko je potrebno jesti veliko zelenjave in sadja.
devin-nabrežina - Izlet
Iz Medjevasi na Grmado
V nedeljo bo na vrsti nov izlet, na katerega vabi de-vinsko-nabrežinska občinska uprava. Iz Medjevasi se bodo izletniki povzpeli na južno pobočje Grmade (323 metrov) in se poučili o tamkajšnjem rastlinju in favni. Ogled bodo popestrili različni primeri uporabe prostora, saj bodo obšli naseljena območja, površine, gojene na tradicionalen oz. manj tradicionalen način, pašnike in razne vrste gozdov. Območje je z naravoslovnega vidika posebno zanimivo. Izlet se bo zaključil na turistični kmetiji Paolo Pernarcich v Med-jevasi s pogovorom o vlogi kmetijskega pridelovalca na Krasu med ohranjanjem krajinskih značilnosti in razvojem prostora. Izlet v sodelovanju z Morskim rezervatom Miramar je namenjen odraslim in družinam, traja tri ure, je brezplačen. Obvezna pa je prijava na telefonski številki 040-224147 (ob odzivu pritisnite 3), še danes in jutri od 10. do 13. ure.
Tržaška folklorna skupina Stu ledi pripravlja novi koledar za leto 2016. Dvojezični slovensko-italijanski koledar nosi naslov Tržaška noša - Il Costume trie-stino, saj je, kot piše v sporočilu za javnost, v celoti posvečen tržaški ljudski noši v vseh njenih različicah: moški in ženski, poročni in parterski, mandijerski in brški oziroma škedenjski, praznični in delovni, ženski in dekliški, poletni in zimski ... Koledar bo opremljen z barvnimi slikami (modeli so v glavnem člani skupine) ter z detajli starih originalnih noš.
Pri skupini Stu ledi so prepričani, da bo novi koledar brez dvoma lepa priložnost za prijetno in koristno darilo za prihajajoče božične in novoletne praznike (še lepše, če se bo koledarju dodal še CD ljudskih božičnih in koledniških pesmi Ženske pevske skupine Stu ledi Ena svetla luč gori).
Predstavitev novega koledarja bo jutri ob 18. uri v novem Tržaškem knjižnem središču TS 360 na Ober-dankovem trgu 7 v Trstu.
12
Četrtek, 26. novembra 2015
VREME, AVTOMOBILI	/
likovna umetnost - Nad 100 del iz zasebnih zbirk
Na tržaški dražbi
I I v v v	•
bleščeča imena slovenskega slikarstva
TRST - Kopalci Alberta Sirka, Tulipani Avgusta Černi-goja, Pogled čez most Vena Pilona, Dekle v profilu Elde Piščanec, znameniti kozolci Ivana Groharja in narodne noše Mak-sima Gasparija, slike in risbe Antona Zorana Mušiča, živo-barvna olja Lojzeta Spacala. In še: Jože Ciuha, Ivan Čargo, Matija Jama, Božidar Jakac, Rihard Jakopič, Matija Jama, Gojmir Anton Kos, France in Tone Kralj, Stane Kregar, Matej Sternen in mnogi drugi.
V	tržaški dražbeni hiši Stadion se 4. decembra obeta velika dražba slik, kipcev, nakita in drugih dragocenosti, na kateri bo vlogo protagonista odigralo slovensko slikarstvo. Naprodaj bo namreč nad sto del slovenskih slikarjev, ki prihajajo iz zbirk različnih zasebnih zbirateljev. Po pisanju ljubljanskega Dnevnika, ki je v svoji včerajšnji izdaji tako kot dnevnik Delo obširno poročal o tržaški dražbi, naj bi bila glavnina del iz zbirke tržaškega podjetnika in zbiratelja Vanje Lokarja. Lo-kar včeraj za nas ni bil dosegljiv,
Dnevniku pa je zaupal, da se je za dražbo odločil, ker »misli, da je prav, da tudi naš slovenski trg kot vsi evropski in svetovni trgi spozna dražbe, ki so eden temeljev svetovnega gospodarstva«. Po naših informacijah naj bi bili vsekakor lastniki slik in kipcev različni zasebni zbiratelji iz Trsta (tako Slovenci kot Italijani), nekatera dela pa naj bi prihajala tudi iz Slovenije. Pred dražbo bodo vsa dela od sobote, 28. novembra, do 3. decembra na ogled v prostorih dražbene hiše na tržaškem nabrežju (Riva Tommaso Gulli 10/A), med 10. in 13. ter med 15.30 in 19.30. Večina razstavljenih del ni dostopna širokim krogom ljubiteljev slovenske umetnosti, saj imajo cene mnogih razstavljenih del štiri ničle. Redka dela so ocenjena pod tisoč evrov, dve sliki pa dosegata celo vrtoglavih 70.000 evrov: kmečki pejsaži impresionista Ivana Groharja (V Gerajtah, 1908) in Pogled čez most (1925) ajdovskega slikarja in fotografa Vena Pilona.
V	včerajšnjem Dnevniku so objavili mnenja nekaterih poznavalcev, ki so se strinjali, da bi marsikatero delo, ki naj bi ga prodali na tržaški dražbi, spadalo v javne zbirke, da bi tako bilo dostopno širši javnosti. Tako na primer nekdanja direktorica ajdovske Pilonove galerije Irene Mislej, ki zbirko dobro pozna. Za Pilonove, Čargove in Mušičeve slike, s katerimi se je sama bolj poglobljeno ukvarjala, pravi, da brez dvoma sodijo v pomembne javne zbirke. Dodala je, da je v zbirki tudi vrsta zelo pomembnih del italijanskih in drugih avtorjev. Obžalovala je, da se je Lokar odločil za dražbo in da se o tem ni posvetoval z raznimi ustanovami, s katerimi je v stiku.
Pomočnik direktorice Moderne galerije Marko Rusjan je ob tem povedal, da je galerija na dražbo opozorila ministrstvo za kulturo.
Sami namreč nimajo niti namenskih niti interventnih sredstev za takšne odkupe. Na ministrstvu za kulturo so potrdili, da so z dražbo seznanjeni in menijo da bi ta dela vsekakor spadala v zbirke državnih muzej in galerij. Direktorica Narodne galerije Barbare Jaki je pojasnila, da si bodo prizadevali za pridobitev del, ki bi sodila v javno zbirko, v okviru trenutnih zmožnosti. Da bi nekatera dela postala del zbirke, si bo prizadevala tudi v.d. Pilonove galerije Tina Ponebšek.
Kdo si bo naposled zagotovil dela nekaterih med najbolj blestečimi imeni slovenskega slikarstva, pa bo znano 4. decembra. (sta, pd)
Na spletni strani www.stadiona-ste.it si je mogoče ogledati celoten katalog dražbe, ki bo na sporedu v petek, 4. decembra, in v soboto, 5. decembra, v prostorih dražbene hiše Stadion na tržaškem nabrežju. Dela si je mogoče predhodno ogledati in sicer od 28. novembra do 3. decembra (10.00 -13.0015.30 -19.30).
Iz kataloga so tudi dela, ki jih objavljamo na tej strani: (v smeri urinega kazalca) Kopalci (Modelle al bagno) Alberta Sirka, Štivan pri Devinu Ivana Groharja in Ida Antona Zorana Mušiča.
Slika Lojzeta Spacala, ki jo objavljamo na prvi strani, nosi naslov Delil-nik (Divisorio rosso).
31. slovenski knjižni sejem - Predstavitve knjig i
Kaj (vse) ponujajo Mladik Goriška Mohorjeva družb
LJUBLJANA - V Cankarjevem domu vse do 29. novembra poteka 31. slovenski knjižni sejem, na katerem se letos predstavlja kar 73 založb in 33 malih založnikov, pester pa je tudi spremljevalni program: Pisateljski oder (Velika sprejemna dvorana), Debatna kavarna (Prvo preddverje), Forum za obiskovalce, KulinArtFest (Drugo preddverje) in letos prvič Cicifest (Velika sprejemna dvorana). Ker smo o knjigah, s katerimi se na že pregovorno skupni stojnici predstavljajo Založništvo tržaškega tiska, Mladika in Goriška Mohorjeva družba v Primorskem dnevniku že pisali, si oglejmo pester spremljevalni program, ki so ga (so)oblikovale prav omenjene slovenske založbe.
Včeraj so Martina Kafol, Vili Prinčič in Petra Svoljšak na De-batni kavarni spregovorili o stoletju begunske problematike, ki se
Naše založbe se predstavljajo na že tradicionalni skupni stojnici Slovenska knjiga v Italiji, desno srečanji z Viljem Prinčičem in Patricijo Dodič
roša
je začela s prvo svetovno vojno in z aktualnimi dogodki traja še danes. Podov za pogovor je bil izidi Prinčičeve knjige VBrucku taborišču ... 1915-1918. Veliki pisateljski oder je gostil pesnico Patricijo Dodič. S sogovornikom Zoranom Pevcem sta predstavila njeno najnovejše pesniško zbirko z naslovom Ljubimje. V večernih urah je pod okriljem založbe Mladika in Mohorjeve založbe Celovec potekal pogovor Slovenski intelektualci in Udba, v katerem so se dotaknili nadzora obveščevalne službe pri delovanju Nove Revije in pri študijskih dneh Draga. Na dogodku so spregovorili Igor Omer-za, Alenka Puhar, Tomaž Simčič ter moderator Hanzi Filipič.
Danes ob 11. uri bo v Študijskem centru za narodno spravo potekala predstavitev knjige Moje življenje. O pretresljivih spominih kraškega rojaka, partizanskega borca in zapornika na Golem
otoku Virgila Gomizla bosta spregovorila avtorjev sotrpin v tem jugoslovanskem gulagu mag. Andrej Aplenc in mag. Renato Podbersič.
Skupna tiskovna konferenca, na kateri se bodo ljubljanski publiki predstavile tri slovenske založbe v Italiji, bo na sporedu v petkovih jutranjih urah. Ob 13. uri bo v Debatni kavarni pod naslovom Izziv ali resignacija beseda tekla o prostoru in slovenski narodni skupnosti v Italiji. Svoja mišljenja bodo predstavili Giorgio Banchig, Karel Bolčina, Marij Čuk in Marko Sosič.
Bratstvo na delu je naslov sobotne Debatne kavarne (ob 11. uri), na kateri bodo o fenomenu udarništva, ki je zaznamoval povojno obdobje v nekdanji Jugoslaviji, spregovorili Matjaž Stibilj, Andrea Matoševic in povezovalka pogovora Alina Carli.
Pester spremljevalni program se bo zaključil v nedeljo na Fo-
rumu za obisko šo knjigo Sedem davno izšla pri Kulinartfesta z vse dni knjižne hinji pridružil V nalno italijansk v soboto pa bo prestolnici zadi Knjižni se od 9. do 20. ur do 22. ure. Vsto
državna knjižnica - V Trstu posvet o italijansko-slovenskih literarnih odnosih
/	GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 26. novembra 2015
13
n spremljevalni dogodki
a,
>a in ZTT
jvalce, kjer bo Barbara Žetko predstavila najnovejši mostov po prstih (s tapkanjem do sreče), ki je ne-ZTT. Prezreti pa ne gre še vse bolj priljubljenega osrednjim dogodkom Poezija v kuhinji, ki poteka ga sejma ob 17. uri. Včeraj se je Martini Kafol v ku-Veno Taufer, danes Meta Kušar pripravlja tradicio-;o jed, jutri bo Martinina gostja Maja Gal Štromar, s pomočjo Magdalene Svetina Terčon v slovenski išalo po dobrotah Krasa.
jem si je mogoče ogledati vse do nedelje, vsak dan e (v nedeljo do 18. ure), v četrtek in petek pa celo apnine ni. Več informacij na www.knjiznisejem.si.
RoŠa
Pot razumevanja in preseganja
TRST - »Za italijanski narod je zazvonila budilka!« Tako se je nekoč Man-lio Cecovini izrazil o nujnosti, da si Italijani v Trstu končno prikličejo v zavest obstoj slovenske narodne komponente v Italiji. Manlio Cecovini je na književnem področju izpostavil tvoren dialog z Aloj-
zom Rebulo v dopisovanju, kije bilo objavljeno v knjigi z naslovom Carteggio sca-zonte.
Ravno o stikih in kontaminacijah med slovensko in italijansko književnostjo je tekla beseda v torek v državni knjižnici v Trstu na posvetu z naslovom Slata-per, Stuparich, Tomizza, Sciascia & C., ki ga je priredil krožek Circolo della Cultura e delle Arti (Krožek za kulturo in umetnost). O stikih, intelektualnih povezavah, medsebojnih vplivih, ne le v Trstu, so se pogovarjali Sergia Adamo, Roberto De-denaro, Miran Košuta, Marko Kravos, Marta Moretto, Anna Storti, Fabio Venturin in Neva Zaghet. Triurno popoldansko srečanje je povezoval Elvio Gua-
Posvet je vodil Elvio Guagnini, desno pogled na nekatere razpravljavce in občinstvo
fotodamj@n
gnini, ki je uvodoma citiral Alojza Rebulo in njegovo misel, da »je treba kreniti na pot vzajemnega razumevanja in preseganja«.
Miran Košuta in Guagnini sta prisotnim ponudila še zlasti pregled nad tovrstnimi stiki, ki so se pravzaprav začeli ob zori kratkega stoletja. Košuta je omenil Scipia Slataperja, Giannija Stu-paricha, Enza Bettizo, Tullia Kezicha, Giorgia Depangherja in druge. Guagnini je navedel tudi Luciana Morandinija in mlado urednico kulturne strani italijanskega dnevnika Il sole 24 ore Cristi-no Battocletti.
Zanimivo je bilo na primer slišati povzetek diplomske naloge Neve Zaghet,
v kateri je tržaška profesorica obravnavala Slataperjevo literarno in splošno intelektualno dediščino. Avtorja dela Moj Kras gre namreč obravnavati v tej luči, ker je med prvimi poudaril prisotnost Slovencev na tem ozemlju in se jasno opredelil proti zanj nesmiselnemu sprenevedanju nad to prisotnostjo. Na tej poti je nadaljevala Anna Storti. Obravnavala je Gianija Stuparicha, ki se je prav tako v prvem povojnem času zavestno odločil, da ne bo prezrl slovenske prisotnosti ob severnem Jadranu.
Do prave kontaminacije pa je prišlo pravzaprav pozneje. Fabio Venturini je obravnaval vpliv, ki sta ga na Fulvia Tomizzo imela slovenska književnost in
zlasti Ivan Cankar. Istrski pisatelj je tako na podlagi Cankarjeve povesti Martin Ka-čur oblikoval dramo Liidealista - Idealist.
Med poglobljenim popoldnevom govorniki niso pozabili niti na stike, ki sta jih imela Leonardo Sciascia in Ciril Zlobec, ki je prevedel slavni roman si-cilskega pisatelja Il giorno della civetta - Sovji dan.
Vsebina srečanja je torej pokazala, da smo na področju literarne kontaminacije med Slovenci in Italijani prehodili zanimivo pot. Sicer nekoliko preveč akademska razprava pa je ponudila možnost, da pridejo navedeni podatki v zavest prebivalcev širšega severno-jadran-skega območja. (mlis)
predavanje - Zgodovinarka Marta Verginella
Marica Nadlišek, pisateljica in urednica
TRST - Tudi načrtno preziranje žensk, ki so (bile) zaslužne za razvoj posameznih skupnosti, je neke vrste nasilje. Ob včerajšnjem dnevu boja proti nasilju nad ženskam je zato Tržaški ženski forum priredil predavanje o eni tistih Tržačank, ki jim je družba vsilila nevidnost. V središče pozornosti so postavil novinarko in pisateljico Marico Nadlišek Bartol, o kateri je v palači Gop-čevič spregovorila njena someščanka, zgodovinarka Marta Verginella. Spomnila je, da se je Marica (1867) rodila v mestu, ki je bilo v polnem razcvetu. Tako kot za mnoge predstavnice prve generacije intelektualk, je bil tudi zanjo zelo pomemben odnos z očetom Štefanom: geometer in politik je namreč podpiral in spodbujal njeno izobraževanje.
Po slovenski šoli pri Sv. Ivanu je zato obiskovala italijansko gimnazijo in slovensko učiteljišče v Gorici, kjer so jo odlični profesorji usmerili na področje poučevanja in pisanja.
Protagonistke njenih novel so izobražene ženske, ki se zaljubljajo v »napačne« moške. V podobni situaciji se je znašla tudi Marica, zaljubljena v Janka Kersnika - poročenega moškega, pisatelja in notarja. Za njuno ljubeznijo je ostala zanimiva korespondenca, ki je bila drugi tržaški pisateljici - Evelini Umek - osnova za romaneskno biografijo Po sledeh fate morgane. Fata morgana je tudi naslov Maričinega romana, ki je izšel po njeni smrti. Izobražena in emancipirana mladenka (rada je na primer kolesarila) je gojila stike z mnogimi intelektualci svojega časa (prijateljevala je tudi s pisateljico Zofko Kveder) in uživala ugled zlasti pri mlajših liberalcih, ki so bili prepričani, da je za razvoj naroda potrebna tudi ženska emancipacija. Nase je opozorila z bistrostjo in družbeno angažiranostjo (aktivna je bila na primer v Ciril-Metodovi družbi), zaradi katerih so ji leta 1897 zaupali uredniko-vanje prvega slovenskega ženskega časopisa Slovenka. S svojim naprednim mišljenjem si je nakopala kritike Antona Mahniča, ki je zagovarjal »tezo«, naj ženske ostanejo doma. S konservativnim teologom je zato javno polemizirala.
Pri 32 letih se je poročila, opustila novinarski in učiteljski poklic ter se posvetila družini. Njeno romantično vizijo ljubezni je skalilo razočaranje: mož ni bil idealni partner, o katerem je sanjala, v desetih letih je imela osem porodov (sin Vladimir je kasneje postal uveljavljen pisatelj). Po prvi svetovni vojni, med katero je z drugimi ženskami tudi poskrbela, da so tržaški otroci našli nekaj miru (in hrane) v Slavoniji, se je z družino preselila v Ljubljano (kot begunci so nekaj časa živeli v vagonu ...). Občasno je sodelovala z revijo Ženski svet. Umrla je leta 1940.
Marico Nadlišek Bartol bo skušala nevidnosti rešiti tudi tržaška občinska uprava: pod-županja Fabiana Martini je napovedala, da bodo po njej poimenovali eno zelenih mestnih površin. Podobna čast naj bi doletela tudi partizanko in poslanko Marijo Bernetič. (pd)
filmi@pnmorski.eu
GREMO V KINO
A bigger splash
Marta Verginella
f0t0damj@n
Italija, Francija, 2015 Režija: Luca Guadagnino
Igrajo: Tilda Swinton, Ralph Fiennes, Matthias Schoenaerts, Dakota Johnson Ocena: ★★★★
Škoda, da Guadagninov film prihaja na velika platna v mrzlih zimskih mesecih, ker bi se zgodba in njeno dogajanje veliko bolje skladala s toplo pomladno ali poletno atmosfero. Pripoved je namreč postavljena na Pantellerio, v objem čudovitega morja, drzne narave, med stene neverjetno lepe hiše, v katero se zateče plavolasa Marianne.
Marianne Lane, to je legendarna rock zvezda, ki po operaciji na glasilkah okreva v popolnem molku in totalnem relaksu na sicilskem otoku. Družbo ji dela življenjski partner, veliko mlajši fotograf in režiser dokumentarcev, Paul. Njuno poletno idilo kot strela z jasnega prekine prihod bivšega Marianninega ljubimca Harryja, ki je še danes njen velik prijatelj, pa čeprav ga mladi Paul ne mara. Harry se na morski oddih pripelje v družbi mlade, seksi in razvajene hčerke Penelope, za katero pravzaprav do pred nedavnim ni niti sam vedel, da jo ima. Marianne, Paul, Harry in Penelope so tako protagonisti noir zgodbe, ki se zaplete in razplete na rajskem sredozemskem otoku, pod pripekajočim soncem in ob glasnem čivkanju čričkov, kjer se v par dneh zgodi marsikaj in kjer obenem oko kamere ne more mimo aktualnega dogajanja in prihoda beguncev na Sicilijo. Delo je Guadagnino povezel po filmu La Piscine Jacquesa Deraya in njegovo dogajanje preselil s francoske obale na italijanska tla. Alaina Delona in Romy Schneider pa je nato nadomestil z res dobro Tildo Swinton in vse bolj obetajočim belgijskim igralcem Matthiasom Schoena-ertsom, kar pa sodeč po zelo ostrih kritikah in tudi oceni žirije septembrske beneške Mostre, ni bilo dovolj. Kljub vsemu pa je A bigger splash film, ki ga ne gre zamuditi, če drugega ne, zaradi maniakalnega stila, na katerega nas je Guadagnino navadil že s prejšnjim delom (Io sono l'amore).
Ko zanimivost še to: sceno v kateri se Tilda Swinton prikaže na odru pred večti-sočglavo množico rokovskega koncerta, je Guadagnino posnel v Milanu, med poletno Jovanottijevo turnejo. (Iga)
1 4 Četrtek, 26. novembra
2015
OW
APrimorski
r	dnevnik
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
foljan - Dva Tržičana v zaporu zaradi poskusa umora
S sekiro in kosirjem obračunala z vrstnikom
Fabio Visintin
Stefano Furlan
Zameril se jima je. Ker se ni držal dogovora o odkupu mamila, sta mu hotela pokazati, da se iz njiju ne sme več norčevati. Zato sta ga zvabila v samoten kraj, kjer sta ga pričakala zamaskirana ter s sekiro in kosirjem v rokah. Sprva ga morda nista nameravala ubiti, temveč predvsem prestrašiti, njegova reakcija pa ju je vznemirila do te mere, da sta ga skoraj pokončala. Karabinjerji iz Gorice in Gradišča so v sodelovanju s tržiškim komisariatom aretirali dva Tržičana, 32-letnega Stefana Furlana in 35-letnega Fabia Visinti-na. Osumljena sta poskusa umora 30-letni-ka iz Palerma, ki že več let živi v Laškem. Krvavi dogodek se je zgodil prejšnji teden, novica pa je prišla v javnost včeraj, ko je goriška sodnica Sabrina Cicero za oba Tržičana potrdila pripor. Moška sta osumljena tudi več ropov, o katerih poročamo na drugem mestu.
Furlan, Visintin in njuna žrtev S.A. so se srečali 19. novembra popoldne. Prva dva sta 30-letnika privabila na dvorišče v Ulici Liguria v Foljanu s pretvezo, da mu bosta prodala odmerek mamila. V resnici sta se le hotela maščevati, ker pred časom od njiju ni odkupil večje količine heroina. Ko je S.A. prišel na dvorišče, ki je last Furlanovega sorodnika, sta ga napadla. Mladenič je skušal pobegniti, vendar mu ni uspelo. »Ko sta ga prijela, je S.A. reagiral, onadva pa sta pobesnela. Znesla sta se nad njim z ročajem sekire in kosir-jem, s katerim sta ga huje ranila. Rezilo za las ni poškodovalo vratne arterije,« je povedal poveljnik preiskovalne enote goriških karabi-njerjev Pasquale Starace. Nekdo je slišal vpiti na pomoč in je poklical karabinjerje. Ko je patrulja gradiškega poveljstva prišla na prizorišče, Visintina ni bilo več. S.A. je napol ne-
Na včerajšnji tiskovni konferenci sta bili na ogled tudi sekira in kosir, s katerima sta Visintin in Furlan obračunala s sovrstnikom; kosir je sicer v naših krajih poznan tudi z narečno besedo »rončelica«
bumbaca
zavesten ležal na klopi, ob njem je bil le Furlan. Delal se je, kot da je bil tudi sam žrtev: njega in S.A. naj bi napadel slovenski državljan, s katerim sta se sprla glede cene za odkup marihuane. »Kmalu se je izkazalo, da se je zlagal. S.A. je namreč v rešilnem vozilu, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico, prišel k sebi in dejal, da sta ga napadla Furlan in Visintin,« je pojasnil Starace in dodal, da je S.A. uspešno prestal operacijo.
Furlan je kmalu priznal krivdo, medtem pa so možje postave že iskali Visintina. Našli so ga policisti. »S.A. je bil zaskrbljen za svojo partnerko. Bal se je, da bi ji Visintin lahko storil kaj hudega. Ko je bilo dekle na varnem, smo na komisariatu prejeli klic. Bila je Visin-tinova znanka, ki je bila v skrbeh, češ da ga že ves dan ne vidi,« je povedal vodja tržiških policistov Andrea Locati, po katerem so 35-letnika kmalu izsledili v Tržiču: »Praske na obrazu in po rokah so bile jasen dokaz, da se je z nekom pretepel. Sprva je krivdo delno zanikal, nato pa je vse priznal.« (Ale)
TRZIC
Osumljena sta tudi ropa
»Preiskava se je začela pri poskusu umora, zaključila pa se je čisto drugje,« je povedal poveljnik preiskovalnega oddelka karabinjerjev iz Gorice Pasquale Starace. Stefano Furlan in Fabio Visintin, ki sta 19. novembra zvečer skoraj smrtno ranila 30-letnega S.A. v Foljanu, sta namreč noč prej na Goriškem in Vi-demskem oropala kar štiri trgovine oz. lokale. Trikrat se jima je posrečilo, enkrat pa ne. Oborožene rope - v rokah sta imela kuhinjski nož - sta izvedla v Za-graju, Foljanu-Redipulji, Tržiču in Villi Vicentini med polnočjo in tretjo uro ponoči. Skupno sta si tako prisvojila med 500 in 600 evrov,
podviga pa se nista dolgo veselila. Kako pa so preiskovalci razumeli, da sta Tržičana odgovorna tudi za rope? »Karabinjerji iz Gradišča so v Foljanu, nedaleč od kraja krvavega napada, opazili starejše terensko vozilo Land Rover discovery temne barve. Z njim sta se pripeljala Furlan in Visintin,« je povedal Starace, marešalo karabinjerjev iz Gradišča pa je pojasnil, da je med poskusom ropa v Vili Vicentini nekdo izmed očividcev opazil ravno tisti tip avtomobila in ga prijavil silam javnega reda. »S pomočjo videoposne-tkov smo ugotovili, da je šlo za isto vozilo. Med hišno preiskavo na Vi-sintinovem domu smo našli oblačila, ki sta jih imela na sebi med ropi, in kuhinjski nož,« je pojasnil ma-rešalo Canciani.
goriška - Drzne tatvine pri nakupovalnih središčih
Kradli na parkiriščih
Skupina petih tujcev je izvršila vsaj trinajst drznih tatvin - Aretirali dva moška, ostali člani združbe so v tujini
Skupina petih tujcev je na parkiriščih večjih trgovskih centrov v Novi Gorici, obmejnem območju v Italiji in Sežani izvršila vsaj trinajst drznih tatvin. Na združbo, ki sta jo sestavljala dva Romuna in Romunka ter Španec in Španka, je postala pozorna tudi policija, ki je po dolgi preiskavi pred nekaj dnevi na območju Velikih Žabelj v občini Ajdovščina dvema Romunoma odvzela prostost, medtem ko so ostali člani združbe v tujini in jih policija še ni izsledila.
Peterica je kradla na podoben način kot Hrvat in Makedonec, ki sta pred tremi leti na parkiriščih novogoriških in ajdovskih nakupovalnih centrov obrala vsaj enajst žrtev. Tudi v zadnjem primeru so se kazniva dejanja največkrat dogajala na parkiriščih večjih trgovskih centrov. Eden izmed osumljencev je pristopil k ljudem, ki so v svoja osebna vozila odlagali nakupljeno blago in torbice, in jih spraševal, kje se nahaja bližnje letališče in podobno ter jih s tem tako zamotil, da so se nič hudega sluteče žrtve oddaljile od svojih avtomobilov, v
tem času pa je do vozil smuknil pajdaš in neopazno ukradel torbice in denarnice z osebnimi dokumenti, gotovino in bančnimi karticami. Storilci so kasneje z ukradenimi bančnimi karticami na različnih bankomatih opravili več uspešnih in neuspešnih transakcij ali poskusili plačati razne storitve.
Peterica je na območju policijske postaje Nova Gorica zakrivila šest takšnih drznih tatvin, enako število na območju policijske postaje Sežana, eno na ajdovskem in več dejanj na obmejnem območju v Italiji.
Policijska preiskava je trajala dlje časa, 20. novembra pa so organi pregona v Velikih Žabljah, kjer sta neprijavljena prebivala, odvzeli prostost dvema osumljenima državljanoma Romunije, starima 27 in 30 let.
Med hišno preiskavo so policisti in kriminalisti našli in zasegli tudi več predmetov, ki so izvirali iz kaznivih dejanj. O tem so policisti obvestili pristojno Državno tožilstvo v Novi Gorici in preiskovalnega sodnika Okrožnega sodiš-
ča v Novi Gorici. Zaradi kompleksnosti preiskave je slovenska policija sodelovala tudi z italijanskimi varnostnimi organi, in sicer z goriško kvesturo.
Oba pridržana državljana Romunije so policisti 22. novembra kazensko ovadili zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine, ju privedli in izročili preiskovalnemu sodniku v nadaljnji postopek. Slednji je po zaslišanju zoper oba odredil pripor. Ostali trije člani združbe, in sicer 26-let-na državljanka Španije, 34-letna državljanka Romunije ter 37-letni državljan Španije se po podatkih policije nahajajo v tujini. Policija jih še ni izsledila.
Policisti opozarjajo ljudi, da so še posebej pozorni na svojo lastnino, če jih kjerkoli ogovorijo neznane osebe. V primeru, da nekdo postane žrtev kaznivega dejanja, lahko policiji pomaga s čim bolj podrobnim opisom storilca in okoliščin kot je na primer smer bega ali prevozno sredstvo, v katerem so se nepridipravi odpeljali.
Katja Munih
gorica - Občina
Koršičeva in Tuccijeva zapustili komisijo
Goriški občinski svetnici Marilka Koršič (Slovenska skupnost) in Rosy Tucci (Gorizia e tua) iz protesta zapuščata svetniško komisijo za enake možnosti. Včeraj se je komisija sestal drugič v tem mandatu; na dnevnem redu je bila razprava o žaljivih besedah o goriških prostovoljkah, ki jih je 4. junija na Facebooku zapisal predsednik komisije Franco Hassek. »Vsak večer na Pla-cuti prostovoljci delijo hrano med devetdesetimi pribežniki; zaprepaden sem od dejstvu, da predstavljajo 90 odstotkov prostovoljcev samske oz. razporočene ženske. Sprašujem se zakaj?« Hassek se ni udeležil včerajšnjega zasedanja, na katerem so ga njegovi strankarski somišljeniki nesramno zagovarjali, namesto da bi ga pozvali, naj se opraviči prizadetim prostovoljkam. Na glasovanju so zahtevo po njegovem odstopu podprli le predstavniki leve sredine, zaradi česar so desnosredinski svetniki dosegli, da Hassek ostaja na čelu omenjene svetniške komisije. »Ob takem razpletu sva se s Tuc-cijevo odločili za odstop, saj sva izredno razočarani; ne veva še, kdo naju bo nadomestil,« je povedala Koršičeva.
standrez
Sprejeli resolucijo o poštnem uradu
Goriška uprava bo posredovala pri podjetju Poste Italiane in ga pozvala, naj ponovno odpre poštni urad v Štandrežu; če bo odziv negativen, bo preverila možnost priziva na Deželno upravno sodišče dežele FJK v dogovoru z državnim združenjem italijanskih občin ANCI. Tako piše v resoluciji goriških občinskih svetnikov SSk Marilke Koršič, Walterja Bandlja in Božidarja Tabaja, ki jo je na torkovi seji občinskega sveta osvojil župan Ettore Romoli.
Vsebino resolucije je orisala Korši-čeva, ki je skupaj s kolegoma že letos poleti pisala direktorju goriškega sedeža podjetja Poste Italiane in ga zaprosila za pojasnila v zvezi z zaprtjem štandreškega urada. Massimiliano Conte je odgovoril, da je bila odločitev posledica deložacije (lastnika stavbe, v kateri je imel sedež štan-dreški poštni urad, sta nam svojčas pojasnila, da ni šlo za deložacijo, temveč za dogovor, kot smo poročali 23. septembra), ter da v Štandrežu niso našli drugih primernih prostorov. Svetniki so Conteju odpisali 3. novembra in ponovno izpostavili, da Štandrež ne more ostati brez poštnega urada, opozorili pa so ga tudi, da podjetje ne spoštuje določil zaščitnega zakona o vidni dvojezičnosti.
Odziva ni še bilo, svetniki pa so medtem že vložili resolucijo, ki jo je v torek -sicer potem, ko so slovenski svetniki vnesli nekaj popravkov - goriški župan sprejel. »Številni občani se vsakodnevno začudeno sprašujejo, zakaj je bilo potrebno zapreti štandreški poštni urad in izražajo neodobravanje nad odločitvijo o premestitvi, ki je odvzela mestnemu zaselku pomembno javno storitev,« pišejo svetniki v resoluciji in opozarjajo, da so s premestitvijo poštnega urada Gorica št. 3 iz Štan-dreža v četrt Sv. Ana ostali brez poštnega urada vsi trije zaselki, kjer je večinsko prisotna slovenska narodna skupnost. Ta odločitev, menijo svetniki, je diskrimina-torna, ob tem pa se s trditvijo, da v Štan-drežu ni bilo mogoče najti druge rešitve, ne zadovoljujejo. Resolucija dalje omenja razsodbo Deželnega upravnega sodišča, ki je sprejelo priziv občine Buja zoper zaprtje dveh poštnih uradov, ter dejstvo, da podjetje Poste Italiane še ni poskrbelo za popolno izvajanje 8. in 10. člena zaščitnega zakona št. 38/2001.
Dvojezična resolucija obvezuje goriškega župana in občinski odbor, da po-sežeta pri podjetju Poste Italiane, »da se ponovno odpre poštni urad v Štandrežu in v slučaju negativnega odziva, da se preveri možnost priziva na Deželno upravno sodišče v dogovoru z ANCI-jem«.
Občinski svet je v torek zavrnil resolucije Gibanja 5 zvezd proti liberalizaciji trgovine z ZDA (t.i. TTIP), za sklenitev »pakta z občani« in za odprtje delavnice FabLab v Gorici, medtem ko je bil v ponedeljek sprejet predlog občinskega svetnika Fabia Gentileja, da se seja nadaljuje tudi po polnoči, kar je povzročilo kar nekaj polemik. Opozicija - del pred glasovanjem, drugi pa po njem - je v znak protesta zapustila dvorano. »Če se seja zaključi po polnoči, imajo zaposleni svetniki drugi dan pravico do prostega dne,« pojasnjuje Koršičeva, ki se - tako kot tudi Bandelj, Ta-baj in drugi - s predlogom ni strinjala. »Na seji načelnikov smo se dogovorili drugače. Sklenili smo, da se bo ponedeljkova seja zaključila pred polnočjo. Gentilejev predlog vsekakor ne pomeni višjih stroškov za občino, saj bi tako ali drugače prejeli le dve sejnini, ponedeljkovo in torkovo,« je zaključila Koršičeva.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 26. novembra 2015
15
gorica - Mohorjevke
Sončna zbirka
Goriška Mohorjeva družba je tudi letos poskrbela za izdajo vsakoletnega koledarja in zbirke treh knjižnih novosti domačih avtorjev. Lepo zasnovano knjižno darilo za leto 2016 so predstavili pred nekaj dnevi v Galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na goriškem Travniku. Številne ljubitelje knjige je uvodoma pozdravil predsednik goriške Mohorjeve družbe, Renato Podberšič st., ki je - z razliko od lanskega deževnega leta - letošnje knjige opredelil za »sončno« zbirko, kot je bilo dokaj sončno vse leto 2015. Bolj podrobno je o štirih izdanih knjigah spregovoril tajnik Mohorjeve, Marko Tavčar, ki je izpostavil predvsem dejstvo, da so knjige lahko izšle le zaradi pristanka piscev in oblikovalcev knjig in prispevkov, ki so se odpovedali avtorskemu honorarju. Izdajanje knjig je odvisno prav od finančnih sredstev, ki se v zadnjih letih vedno bolj krčijo, je opozoril Marko Tavčar. O samem koledarju je povedal, da je pri njegovi sestavi sodelovalo kakih 60 avtorjev, ki so se
s svojimi prispevki poglobili v različne teme. V njem bomo našli zanimive zapise o življenju Slovencev v Italiji, zabeleženi so tudi pomembni jubileji in spominski zapisi o ljudeh, ki so nas zapustili. Zadnje strani knjige pa so posvečene slovenski bibliografiji v Italiji za leto 2014, ki jo je pripravila Ksenija Majovski, izvedenka pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Kot slikovna priloga koledar krasijo fotografije ljudskega izročila Beneške Slovenije. Koledar je natisnila goriška tiskarna Budin.
Ptičje kvarte je naslov knjige, ki jo je napisal Danijel Čotar iz Gorice. Čo-tar je pozoren in tudi duhovit opazovalec narave, ki je, poleg naravoslovnega opisa, v knjigi dodal tudi osebne izkušnje pri potrpežljivem opazovanju ptic.
Marko Tavčar nagovarja udeležence predstavitve novih knjig
Kot je sam povedal, opazovalec pri tem opravilu potrebuje dober daljnogled, še boljši fotoaparat in odlično snemalno aparaturo za snemanje ptičjih zvokov. Njegovo knjigo je predstavil novinar in kulturni delavec Jurij Paljk, ki je Čotar-ja postavil za naslednika Frana Erjavca. Opozoril je tudi na odlične risbe 32 opisanih ptic, ki jih je v akvarelni tehniki mojstrsko pripravil Matej Sussi iz Trsta.
Nadvse zanimiva je tudi druga knjiga iz letošnje zbirke. Povede nas v pravljični svet morskih globin. Knjiga z naslovom Kraljestvo morja zaobjema šti-
ri pravljice, ki jih je napisala že pokojna Mira Zelinka. O zgodbah iz morskega sveta je spregovorila Tanja Rebula, nečakinja Mire Zelinke, ki je dogodivščine iz podvodnega sveta zbrala iz bogate in še ne objavljene zapuščine priznane pravljičarke. Posamezne pravljice v knjigi večjega formata krasijo res pomenljive ilustracije, ki jih je prispevala ilustratorka Jasna Merku. Knjigi je natisnila tiskarna Grafica Goriziana.
Tretjo knjigo v zbirki je napisal upokojeni župnik Stanko Sivec. Pod naslovom Skozi ogenj se skriva življenjska
bumbaca
pripoved primorskega duhovnika, ki je v svojem dolgem življenju marsikaj doživel. Najprej je okusil fašistično zatiranje, po vojni pa so ga takratne politične razmere zaznamovale z zaporom in prisilnim delom. K pisanju spominov je Siv-ca spodbudila kulturna delavka Mira Cenčič, ki je avtorja opredelila kot odličnega pisca in je ob tem izrazila obžalovanje, da se pisanja ni lotil že prej. Knjiga prihaja iz tiskarne Budin. Štiri knjige dopolnjuje še stenski koledar, ki ga bogatijo fotografije cerkvenih oltarjev iz Beneške Slovenije. (vip)
goriška brda - Danes bodo predstavili novo knjigo Vlada Klemšeta
Na medanskem griču
»Brda so po zunanji podobi precej enaka, na področju toponomastike pa zelo različna in bogata«
V okviru Gradnikovih večerov nila značilnosti kmečkega naselja, kar
bodo danes ob 19. uri na gradu Dobrovo predstavili knjigo Na medanskem griču/In monte Medani Vlada Klemše-ta. Obravnava ledinska imena v Meda-ni in sosednjih krajih in prinaša izsledke večletnega raziskovalnega dela avtorja in sodelavcev. Zgodovinski okvir je prispevala zgodovinarka Tanja Gomiršek, prispevek o značilnostih medanskega govora pa dr. Danila Zuljan Kumar. Knjigi je priložen tudi zemljevid v merilu 1:7500 z okrog 200 imeni, ki ga je izdelal Matjaž Klemše.
Svoje raziskave o ledinskih imenih ste doslej usmerili na območje So-vodenj, Doberdobskega krasa, Pod-gore, Štandreža, Ločnika, vasi pod Sa-botinom. Zakaj ste se tokrat lotili Me-dane in njene okolice?
Spodbud je bilo več. Brda so z geografskega vidika majhen in na prvi pogled obvladljiv prostor. Z raziskovanjem preteklosti in sedanjosti na področju imenoslovja sem prišel do spoznanja, da je deželica, po zunanji podobi sicer precej enaka, zelo različna in zelo bogata pa na področju topono-mastike. V vaseh na zahodu je močno prisoten vpliv furlanščine oziroma italijanščine. Pravzaprav je to stalnica v krajih, kjer se srečujeta dva naroda, dva jezika. Drugi pomemben vidik je v dejstvu, da je Medana v dobršni meri ohra-
je - predvsem pa je bilo v preteklosti še bolj pomembno - za ohranjanje ledin-skih imen.
Katere vire ste uporabili?
Temelj raziskave so katastrske listine, različni zemljevidi, knjige s področja etnografije, geografije, domo-znanstva. Slovenskih in tudi furlanskih in italijanskih avtorjev. Franciscejski oziroma Napoleonski kataster je nastal pred skoraj dvesto leti, v drugi polovici osemdesetih let 18. stoletja so oblikovali Jožefinski kataster, še prej Tere-zijanski. Dobra in še danes uporabljiva stran teh dokumentov je, da so sistematsko kar urejeni, slaba, da so se posamični deli verjetno porazgubili. Za zgodnejše obdobje je podatkov vse manj in so zelo razpršeni.
Arhivsko gradivo sem skušali dopolniti oziroma nadgraditi s terensko raziskavo in ob pomoči informatorjev. Knjiga prinaša seznam ledinskih imen s tega območja. Koliko navedenih imen je danes še v rabi?
Ne gre samo za ozko kategorijo ledinskih imen. Obravnavana so tudi krajevna imena, vodna imena, vzpetine. V primerjavi z dediščino, ki je ohranjena v arhivskem gradivu, se je predvsem z ustnim izročilom v današnji čas preneslo približno dve tretjini imen. Treba je seveda upoštevati, da se tudi ledinska imena, tako kakor živ jezik,


>

v

stalno spreminjajo, tudi izginjajo in nastajajo nova. Krajevna imena so tesno povezana z rabo, jaz temu pravim obvladovanjem in poznavanjem prostora. Ta odnos je danes povsem drugačen kakor še pred nekaj desetletji. Če imen ne uporabljaš, izgubiš tudi smisel za njih pravilno oziroma utečeno rabo. To sem posebej zaznal med terensko raziskavo.
Navedite nekaj primerov imen s posebno zanimivim izvorom.
Kako razložiti imeni sosednjih parcel, od katerih je ena Boškič, druga Boškut, obe pa pomenita gozdič, prva s slovensko manjševalno pripono, druga s furlansko. Ime potoka Oblinc se je
Izsek iz katastrske mape iz leta 1878
V živo skalo vklesan mejnik med Avstrijo in Benetkami
Konglomerat rečnega proda, iz katerega so izdelovali mlinske kamne (levo); Medana leta 2012 (desno)
foto s. pittoli
v 18. stoletju glasilo Oblinca/Oblinza. Peščerija ali tudi Peschiera pod Vipol-žami in Gradičem pomeni isto kot Ribnca. Srenjska zemljišča so v zahodnem delu Brd znana z imenom komu-nja, v vzhodnem so to gmajne. In če ostanemo pri vinogradništvu, velja opozoriti na bogastvo imen, ki so tako ali drugače povezana z dejavnostjo: vo-nograd, vinjal in vinjau, vinčič, poleg znanih in splošno razširjenih bregov, ronkov, brajd, mladic ... V to skupino sodijo tudi pogosti novali (na novo pridobljena zemljišča), ki v mnogočem pojasnjujejo način poselitve in izrabe tal. To so na prvi pogled občna imena, ki pa so v prostoru pridobila vlogo le-dinskega imena.
Izvor imen opredeljuje narodnost kraja?
Prej bi rekel, da pojasnjuje dogajanje v času in prostoru. Brda so s tega vidika posebnost. Medana še posebej, saj je nekaj sto let mejila na Beneško republiko, kar se je usidralo tudi v ledin-skem imenu Benaško, ki velja za zemljišča na zahodni strani vzpetine Mo, sosede Krminske gore. Močan vpliv so imele cerkvene institucije, zemljišča so bila v veliki meri v lasti plemiških družin in bogatih meščanov, ki so živeli v Čedadu, Vidmu in celo v Benetkah. Sicer pa želim poudariti osnovno pravilo, ki velja v toponomastiki: vsako ime je treba obravnavati specifično v od-
nosu na kraj, prostor in zgodovinske okoliščine.
Katere ugotovitve bi potegnili na podlagi svoje raziskave?
Pri odločitvi za Medano sem imel pravzaprav srečo, saj sem naletel na odlične in zavzete sodelavce in informatorje na terenu. Rezultat takega skupinskega dela je zemljevid, na katerem je okrog 200 imen in ki je odraz današnjega zaznavanja prostora. Večina imen, tudi tistih iz arhivskih virov, pa je zajeta v slovarskem delu. V raziskavi sem obravnaval predvsem Medano, teritorij katastrske občine, pa tudi sosednja območja in kraje iz preprostega razloga, ker nobena skupnost ne živi sama zase, ločeno. Vpeta je v nek širši sistem povezav, kar se seveda izraža tudi v toponomastiki. Pomembno je, da vemo, da hodijo Me-danci v Kropivno in ne v Caprivo, da je Krminska gora, z vrha katere se vidi nad petindvajset zvonikov, za večino Bricev še zmeraj samo Gora ...
Zgodovinarka Tanja Gomiršek je prispevala zgodovinski in kulturni oris kraja, dr. Danila Zuljan Kumar pa oris glavnih značilnosti medanskega govora. Dva dragocena, lahko bi rekli nujna, okvira, ki dopolnjujeta osrednjo temo publikacije.
V kolikšni meri je Goriška raziskana iz vidika ledinskih imen?
Čaka nas še veliko dela.
1 6 Četrtek, 26. novembra
2015
GORIŠKI PROSTOR
nova gorica - V domovih za upokojence
Postelje so prazne, ker si jih starostniki ne morejo privošč iti
beni in politični izzivi, zato slovensko ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravlja celovito strategijo za aktivno in zdravo staranje v Sloveniji, Nacionalni inštitut za javno zdravje pa se je s projektom AHA.SI (aktivno in zdravo staranje v Sloveniji) vključil v pripravo podlage za omenjeno strategijo. Ena od regijskih predstavitev projekta se je te dni odvijala tudi v Novi Gorici. Goriška je med statističnimi regijami v državi, kjer je delež starostnikov med najvišjimi v državi, kar predstavlja izziv za številne inštitucije in za lokalno skupnost.
Delež starejših prebivalcev starih 65 let ali več je na severnem Primorskem leta 1987 znašal 12,5 odstotkov, v letošnjem letu pa se je ta delež dvignil na 20 odstotkov.
»Kot občina moramo na tem področju izpolnjevati zakonske obveznosti - tukaj mislim na domove upokojencev, institucionalno varstvo in pomoč na domu, imamo pa tudi zelo bogato mrežo nevladnih organizacij, društev upokojencev, invalidskih društev, pomoč dementnim, Univerzo za tretje življenjsko obdobje, humanitarne organizacije ... ki pomembno prispevajo k ustvarjanju boljših pogojev za aktivno staranje,« našteva Marinka Saksi-da, načelnica oddelka za družbene dejavnosti na novogoriški mestni občini, ki med izstopajočimi primeri dobre
Danes trgovina H&M, decembra Wiener Haus
Na Verdijevem korzu, v novem nakupovalnem središču Ganassin 55 oz. v palači, ki je dostopna tudi iz ulic Mo-relli in Contavalle, bodo danes ob 11. uri odprli novo podružnico švedske modne verige H&M. Nova trgovina H&M bo večja od tistih v novogoriški Qlan-dii in v nakupovalnem centru Tiare v Vi-lešu. Ob pritličju bo zasedala tudi ostala nadstropja palače na Verdijevem korzu, v kateri je skupno okrog 3000
V športnem centru HIT v Šempetru je pred dnevi bilo že 19. Srečanje s preteklostjo, ki ga prireja šempetrsko Društvo soška fronta 1915-1917. Kot je že navada na podobnih srečanjih, se med »normalno« oblečenimi obiskovalci zelo pogosto pojavljajo ljudje v raznih uniformah iz 1. in 2. svetovne vojne. Med stojnicami se sprehajajo avstro-ogrski in italijanski vojaki, pa medicinske sestre, ameriški, nemški in ruski vojaki iz drugega stetovnega spopada... Tokrat smo v objektiv ujeli vojaka iz dveh različnih obdobij: mladega avstro-ogrskega vojaka in starejšega »rdečearmejca« z znamenito rusko brzostrelko PPŠ-41 na rami. Ob priložnosti sejma je Društvo soška fronta izdalo 10. številko že uveljavljene revije Na fronti, ki kot vedno prinaša zanimive članke iz obdobja 1. svetovne vojne. Veliko je zgodb vojakov in civilnih beguncev, opisov raznih orožij in dogajanja na manj znanih frontah, našli bomo tudi zgodbe o iskanju krajev pokopa padlih vojakov, pa pričevanje o obisku skupine španskih intelektualcev Gorice le-
ki so šele v povojih oz. šele prihajajo pobude zanje - ena takih je vzpostavitev paliativne oskrbe na Goriškem,« odgovarja Saksidova. Tudi Marko Vu-drag, predsednik društva obolelih za rakom Ko-rak.si in predstojnik novo-goriške enote Inštituta za javno zdravje opozarja, da bi bilo treba urediti sistemsko pomoč na domu. Pri tem izpostavlja primere rakavih bolnikov, za katere je med zidovi zdravstvenih ustanov sicer dobro poskrbljeno, ko pa pride bolnik domov, je prepuščen svojcem in samemu sebi.
V domovih upokojencev se med tem srečujejo z novonastalo situacijo, ki je posledica spremenjene socialne zakonodaje in zaostritve ekonomskega položaja starostnikov. »Zgodilo se je nekaj, kaj je bilo za nas v domovih za upokojence nedojemljivo, in sicer: srečali smo se s pojavom praznih postelj,« pravi Bojan Stante, direktor novogori-škega Doma upokojencev. Osnovni razlog za to je dejstvo, da ljudje s svojimi pokojninami ne zmorejo več pokrivati stroškov bivanja v domu. V veliko primerih svojci ne morejo dopla-čevati zanje, ker so nezaposleni ali pa imajo prenizke plače, starostniki pa svojih nepremičnin ne želijo obremenjevati z dolgovi. »Domovi za upokojence se spreminjajo. Očitno bomo v bodoče postali ustanove, ki bomo nudili storitve ljudem z največjim obse-
kvadratnih metrov prodajne površine.
V teh dneh se veriga H&M širi po celi Evropi, saj so včeraj odprli novi podružnici v Parizu, poleg Gorice pa bodo danes odprtja potekala v Piacenzi, Catanii, Rusiji, na Madžarskem in Slovaškem. V Gorico bo v kratkem prišla tudi veriga restavracij s tipičnimi avstrijskimi jedmi Wiener Haus, ki bo zasedla prostore nekdanjega marketa in del nekdanjega puba Rob Roy na peš prehodu med Verdijevim korzom in Trgom Battisti. Točen datum odprtja ni bil še določen, predvidoma bo restavracija zaživela decembra. (av)
»Rdečearmejec« in Avstro-Ogrc fotovíp
ta 1917. Revija bo v kratkem na razpolago tudi v Katoliški knjigarni v Gorici.
Naslednji srečanji zbiralcev v HIT centru v Šempetru bosta v nedeljo, 6. marca, (organizator bo Društvo soška fronta 1915-1917) in v nedeljo, 14. aprila, (organizator bo Društvo ljubiteljev soške fronte). (vip)
gom zdravstvenih težav in tistim, ki so v zadnjih fazah bolezni, demence. Za vse ostale bomo morali poskrbeti s skupnostnimi programi,« ugotavlja Stante. V ustanovi, ki jo vodi, so se na nastalo situacijo odzvali v dveh smereh: kar se da so znižali ceno storitev stanovalcem doma Podsabotin, hkrati pa so začeli razmišljati o skupnostnih programih, se pravi o krepitvi oblik pomoči znotraj lokalnih skupnosti. Eden takih prvih projektov je center za starejše, katerega so najprej zasnovali v okviru projekta Net age v Kanalu, uresničili pa v občini Miren. »Ta center za starejše sedaj deluje tretji mesec. Povedati moram,da je presegel vsa pričakovanja. V treh mesecih smo prišli do situacije, ko moramo odklanjati nove kandidate. S tem centrom poskušamo odgovoriti na dva, po moji oceni najbolj pereča problema starostnikov: eden je osamljenost, drugi pa demen-ca. V okviru dnevnega bivanja ponudimo možnost namestitve oz bivanja starostnikom z demenco, popoldan pa skupaj z društvom Spominčica ponujamo informacije, podporo svojcem ljudi, ki živijo s tako osebo,« pojasnjuje Stante.
Pri omenjenih centrih za starejše gre za združevanje vrste storitev, ki so bile doslej razdrobljene. »Najti moramo način, da ponudimo storitve, ki so cenovno dostopne ljudem, hkrati pa
odgovorimo na njihove potrebe. Znotraj takega centra si želimo vzpostaviti dnevno bivanje, razviti program medgeneracijskega sodelovanja, podporo in informacije svojcem in še vrsto drugih storitev, kamor bi sodil tudi manjši logistični center za pomoč na domu,« zaključuje Stante. (km)
gorica
Drevi podelijo nagrado Darko Bratina
V okviru festivala za nagrado Darko Bratina bo danes v goriški Hiši filma »masterclass« z nagrajencem Villijem Herman-nom. S kritično refleksijo predavateljev (Nicola Falcinella, Jože Dolmark, Moreno Zago) bo predstavljen nagrajenčev filmski opus, vse od jutranjih ur si bo mogoče ogledati pet filmov in nekaj insertov celovečernih filmov. Slavnostno podelitev nagrade ob 20.30 v Hiši filma bo zaznamoval film o migracijah delavskega razreda iz leta 1977 San Gottardo.
-/
Podpora pokrajine
Pokrajinska odbornica Ilaria Cecot izraža popolno podporo pokrajinske uprave Zdravnikom brez meja, ki v Pod-turnu nameščajo bivalnike za begunce. Po njenih besedah se težave zaradi pomanjkanja zavetišča za begunce vlečejo že več kot dve leti v popolnem neza-nimanju pristojnih ustanov in še zlasti občinske uprave. Cecotova poudarja, da je v Gorici kršenje človekovih pravic na dnevnem redu; višek je doseglo, ko je poleti 25-letnik utonil v Soči. Pokrajinska odbornica se zahvaljuje nadškofijski Karitas in prostovoljcem, ki nudijo pomoč beguncem, in poziva pristojne ustanove, naj se po prihodu Zdravnikov brez meja tudi same vključijo v reševanje zadeve. Senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo je medtem v Rimu pozvala vlado, naj poenostavi postopke za pridobitev statusa azilanta, ki danes trajajo preveč časa, in naj omogoči ureditev zasilnih zavetišč za begunce v praznih vojašnicah.
Potrdili prisotnost azbesta
Tržiška občina, goriška pokrajina in dežela so prejele uradno sporočilo z rezultati analiz, ki so jih opravili na nekaterih zemljiščih industrijske cone v Tržiču. Na območju, kjer so odlagali blato, ki so ga izkopali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja iz kanala pred pristaniščem, so ugotovili prisotnost azbesta. S tržiške občine sporočajo, da je bilo območje, ki meri 14.000 kvadratnih metrov, že zavarovano in da preverjajo, kako naj se poskrbi za sanacijo. Pred časom je na zadevo opozoril podjetnik Alessandro Vescovi-ni v imenu investitorjev iz projekta Smart Gas, v okviru katerega so na območju opravili nekaj preverjanj, ki jih predvideva postopek za pridobitev dovoljenja za gradnjo mini-uplinjevalnika.
Dim iz lokomotive
Iz lokomotive tovornega vlaka je včeraj dopoldne pri Turjaku začel uhajati dim. Zaradi okvare je bila železnica Trst-Vi-dem dve uri zaprta.
Lutke v centru Bratuž
V	Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici se v soboto, 28. novembra, začenja nova lutkovna sezona združenja CTA; ob 16.30 bodo uprizorili igro »L'anatra la morte e il tulipano« Wolfa Erlbrucha. (av)
Slike, kipi in keramika
V	galeriji ArtOpenSpace v Ulici Diaz v Gorici bodo jutri ob 17.30 odprli slikarsko in kiparsko razstavo s posebnim poudarkom na keramiki »Con-tatto«, ki jo prireja kulturno društvo Tullio Cra-li pod pokroviteljstvom goriške pokrajine. Poleg umetnikov, ki razstavljajo svoja dela, se bo odprtja udeležil mojster keramike Ivan Skubin. Razstava bo na ogled do 10. decembra od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. (av)
Tatvine in goljufije
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja predavanje o varnosti državljanov, ki bo danes ob 19. uri v Tu-movi dvorani na Verdijevem korzu v Gorici. O preprečevanju tatvin in goljufij bo govoril kapetan karabinjerjev Lorenzo Pella.
Muzikal v Sovodnjah
Po izrednem uspelem koncertu partizanskega zbora Pinko Tomažič bo danes ob 20.30 v Kulturnem domu Jožef Češ-čut v Sovodnjah muzikal kaligrafinje in vsestranske umetnice Loredane Zega. Večer prireja kulturno društvo Sovodnje.
Jazz v Novi Gorici
V	mali dvorani Kulturnega doma Nova Gorica ob drevi ob 20.15 jazz koncert Gabrielle Stravelli, ki se mudi na enotedenski turneji po Sloveniji v okviru izmenjave Ameriška glasba po svetu. (km)
šempeter - Srečanje s preteklostjo
Tokrat tudi avstro-ogrski vojak in »rdečearmejec«
gorica - Enrico Mosetti
Ekstremni podvig na filmskem platnu
Film bodo predvajali jutri v travniškem Kinemaxu
Mosetti na gori Artesonraju
foto e.m.
Adrenalinski podvigi mladega goriškega smučarja, alpinista in plezalca Enrica Mosettija so postali film z naslovom Gringo Esquiador. Videoposnetke bo alpinistično društvo CAI ob prisotnosti samega protagonista predstavilo jutri, 27. novembra, ob 18.30 v drugi dvorani Ki-nemaxa na goriškem Travniku. 26-letnega Mosettija smo spoznali letos poleti, potem ko je junija poskrbel za edinstven podvig, s katerim se lahko na svetu ponaša le malokdo. S svojimi smučmi se je spustil z vrha 6.025 metrov visoke gore Artesonraju v Peruju. Omenjen šesttisočak je neposredno povezan s kinematografijo, saj ga lahko opazimo v logotipu filmske produkcijske hiše Paramount Pictures. Do leta 2003 je to smer odsmu-čalo le pet ali šest smučarjev, potem ko je leta 1978 podvig prvič uspel Pa-tricku Vallencantu, v zadnjem desetletju pa je le Mosetti do konca izpeljal zastavljeni cilj. To je sprožilo val
navdušenja med ljubitelji ekstremnih športov, goriškega smučarja je pohvalil tudi ameriški fotograf in gorski vodnik Kristoffer Erickson.
Enrico Mosetti - med drugim eden izmed štirih bodočih gorskih vodnikov v Furlaniji Julijski krajini -pa se z omenjenim podvigom ni zadovoljil. Sam se je ponoči odpravil še na goro Tocllaraju, ki je visoka 6.034 metrov, zjutraj pa je presmučal njeno zahodno steno. Goričan je šele tretji ekstremni športnik na svetu, ki mu je to uspelo, saj sta pred tem perujsko goro presmučala le francoski in ameriški smučar. 26-letni Moset-ti se je omenjenih podvigov lotil sam, tako kot je sam splezal na vrh Triglava in nato s smučmi presmučal severno-vzhodno steno najvišje slovenske gore. Svojo perujsko pustolovščino je posnel z videokamero, tako da bo prekrasno okolje, adrenalinske izkušnje in svoje občutke delil z goriško publiko jutri. Vstop je prost. (av)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 26. novembra 2015
17
gorica - Jutri
Podnebne spremembe
Pokrajina prireja posvet
V konferenčni dvorani tržaške univerze bo jutri ob 9.30 posvet o podnebnih spremembah, ki ga prireja goriška pokrajina. Uvodoma bosta prisotne nagovorila deželna odbornica za okolje Sara Vito in predsednik pokrajine Enrico Gherg-hetta. Za njima bodo spregovorili direktor observatorija Osmer Stefano Micheletti, Sebastiano Cac-ciaguerra, ki bo predstavil deželni energetski načrt, Andrea Wehren-fenning iz zveze Legambiente, duhovnik Franco Gismano, upravitelj podjetja Biolab Stefano Santinelli in Paola Del Negro iz oceanografske postaje OGS. V nadaljevanju bodo predstavili še projekt What's Up. Posvet bo vodila podpredsednica pokrajine Mara Černic; namenjen bo višješolskim dijakom, obenem pa bo odprt tudi za javnost.
gorica - Jutri osrednji dogodek ob 34-letnici Kulturnega doma
Biseri svobode
V Kulturnem domu v Gorici bo jutri ob 20.30 osrednja slovesnost ob 34-letnici odprtja goriškega slovenskega kulturnega hrama (1981- 2015); na sporedu bo koncert - s predstavitvijo priložnostne zgoščenke - Biseri svobode - Melodije partizanskih pesmi ob 70-letnici osvoboditve.
Na odru bodo nastopili ženska vokalna skupina Danica z Vrha, moška vokalna skupina Sraka iz Štan-dreža, godba na pihala Kras iz Doberdoba in gledališki igralec Robert Cotič. Režiserja prireditve sta Kristina Di Dio in Andrej Pahor. Koncert skupaj prirejajo Kulturni dom, kulturno društvo Danica z Vrha in kulturna zadruga Maja (v okviru projekta Across the border) s pokroviteljstvom SKGZ, ZSKD, občin So-vodnje in Doberdob, goriške pokrajine in dežele Furlanije Julijske krajine. Vstop bo prost.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039.
DEŽURNA LEKARNA V MORARU
LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335.
U Kino
Gledališče
GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v župnijskem gledališču Pija 10. v Štaran-canu, Ul. De Amicis 10, 29. novembra »Sesso, bugie e... papagai«, nastopa gledališka skupina Proposte teatrali. V gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču 6. decembra »Ieri una volta«, nastopa gledališka skupina Ban-dablanda; predprodaja vstopnic v krožku ACLI v Ul. 1. Maggio v Tržiču ob petkih in sobotah 16.00-17.00 ali pri Pro Loco v Ul. Dante 10 v Šta-rancanu ob petkih in sobotah 10.0012.00 ter eno uro pred predstavami. Več na www.teatroarmonia.it.
GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACE-DONIO: v gledališču Verdi v Gorici 28. novembra ob 20.30 »Mai far la lady«, nastopa kolektiv Terzo Teatro iz Gorice; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212).
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI danes, 26. novembra, ob 20.45 »Il mio nome e Nessuno. L'Ulisse« (Valerio Massimo Manfredi), nastopajo Sebastiano Lo Monaco, Maria Rosaria Carli, Turi Moricca, Carlo Calderone in orkester 14 saksofonistov. 5. decembra ob 20.45 »Il visitatore«, igrajo Alessandro Haber, Alessio Boni. Več na www3.comune.gorizia.it/teatro.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU ob 21. uri: 27. novembra »Ieri e un altro giorno!«, igrajo Gianluca Ramaz-zotti, Antonio Cornacchione in Milena Miconi; info po tel. 0481-532317 ali na info@artistiassociatigorizia.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 26. novembra, ob 20. uri »Maks Fabiani - Umetnost bivanja« (Koprodukcija z ArtistiAssociati). 28. novembra ob 10.30 »Enci Benci Katalenci«, nastopa skupina Katalena in ob 18. uri »Dotikanja« (Gledališče na vrvici); infor-
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 -19.50 - 21.40 »Il viaggio di Arlo«. Dvorana 2: nagrada Darko Bratina Dvorana 3: 18.00 - 20.00 »Dio esiste e vive a Bruxelles«; 22.00 »La felicità è un sistema complesso«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.15 »Hunger Games - Il canto del-la rivolta« 2. del.
Dvorana 2: 17.30 - 20.15 - 22.10 »Il viaggio di Arlo«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Il sa-pore del successo«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 »Mr. Holmes - Il mistero del caso irrisolto«; 22.00 »Spectre 007«.
Dvorana 5: 18.10 - 22.10 »The visit«; 19.50 »A bigger splash«.
fl Razstave
»MIŠKA S PARIZA PO KRMINU« je
naslov razstave, ki jo bodo odprli v kavarni Massimiliano v Krminu v soboto, 28. novembra, ob 18.30. Marko Vogrič, član Fotokluba 75, bo predstavil svoje fotografije posnete s camero obscuro s Pariza in Krmina z mišje perspektive; na ogled bo do 8. januarja 2016, vsak dan 7.30-22.00.
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava, ki je nastala v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka »Med tukaj in onkraj. Andrej Jemec«; do 23. januarja 2016 ob prireditvah ali po domeni po tel. 0481-531445, info@centerbra-tuz.org.
Koncerti
V	SPOMIN NA BERNARDKO RADE-
TIČ ob 10. obletnici prerane smrti društvi Jadro in Tržič vabita na koncert v soboto, 28. novembra, ob 21. uri v cerkvi Sv. Nedelje v Selcah.
V	TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 prireja združenje Nuovo Corso iz Tržiča koncert v sklopu niza »Jazz in Progress«: danes, 26. novembra, ob 21. uri bo koncert »Minimal Klezmer«, nastopajo Francesco Socal (klarinet), Roberto
Vlaki za časa Habsburžanov
V okviru razstave Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 15001918, ki je na ogled v muzeju sv. Klare na Verdijevem korzu v Gorici, bo jutri ob 17. uri zgodovinar Alessandro Puhali spregovoril o goriških vlakih in železniških postajah za časa Habsburžanov. Govor bo predvsem o goriški južni železniški postaji, ki je povezovala Dunaj s Trstom, Gorico, Vidmom in Benetkami in o severni postaji, ki je avstrijsko prestolnico povezovala s Trstom, Gorico, Jesenicami in Celovcem. S slikovnim gradivom bodo med drugim predstavili proge Tržič - Červinjan, Gorica - Ajdovščina in Červi-njan - Gradež Belvedere. (av)
V mediateki pravljici za otroke
V pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi v Hiši filma v Gorici bo v soboto, 28. novembra, ob 15.30 srečanje za otroke, ki so stari od štiri do enajst let. V okviru projekta »Ascoltare e vivere le fiabe«, ki ga prirejata Lucio Treu in Marco Ballaben, bodo mali udeleženci srečanja prisluhnili pravljicama »Regina dei giochi« in »Tg degli animali«. Vstop je prost, obvezna pa je rezervacija na telefonski številki 0481-534604 ali na naslovu elektronske pošte in-fo@mediateca.go.it. (av)
macije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si.
V SOVODNJAH: ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve KD Sovodnje prirejata KD Sovodnje in občina Sovodnje danes, 26. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Jožef Češčut muzikal »Moj službeni dan«. Nastopa kaligrafinja Loredana Zega.
Durante (klavir) in Alessandro Turc-het (kontrabas). Vstop prost; informacije in rezervacije po tel. 048146861; več na www.ilcarsoincorso.it.
Čestitke
Danes praznuje VASJA 50. rojstni dan. Veliko lepega in obilo sreče v nadaljnjem življenju mu želijo vsi, ki ga imajo radi.
S Izleti
ZSKD organizira v soboto, 5. decembra, v sklopu projekta »Mladi na odkrivanju kulturne dediščine« ekskurzijo v Gorico in Benečijo na spoznavanje slovenskih ustanov in na ogled slovenskega multimedialnega centra SMO v Špetru. Izlet je namenjen mladim do tridesetega leta in je brezplačen; informacije na info@zskd.eu, Facebook stran ja ali pa tel. 040-635626.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja 12. decembra dvodnevni izlet z avtobusom v Zagreb in Samobor z ogledom božičnih tržnic. Vpisovanje in informacije v trgovini jestvin v Doberdobu, Rimska ul. 36. Tel. št. 0481-78036.
Ü3 Obvestila
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v kraju Corno di Rosazzo; srečanje bo v zgodovinski beneški vili Nachini. Vpisujejo po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.).
KULTURNO ZDRUŽENJE LEALI DELLE NOTIZIE vabi na odprtje novega sedeža na Trgu Francesco Giuseppe I v Ronkah v soboto, 28. novembra, ob 11. uri; informacije po tel. 348-9321162, lealidellenotizieronchi@gmail.com.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v ponedeljek, 7. decembra, vsi uradi občine zaprti za javnost. Za prijave smrti v občini klicati na tel. 348-7795064.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da ob zapadlosti izplačila salda davkov IMU in TASI 2015, ki bo 16. decembra, bo skupni urad Collio Isonzo nudil pomoč plačevalcem v prostorih občine Sovodnje v torek, 1. decembra, od 8.30 do 10. ure in v ponedeljek, 7. decembra, od 11.30 do 13. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih 10.0013.00, ob torkih in četrtkih 16.1518.45, ob petkih 8.30-10.30.
SPREJEMNI CENTER GRADINA v Doberdobu obvešča obrtnike in proda-
gorica - Fundacija
Štipendije za zaslužne višješolce
Fundacija Goriške hranilnice je objavila razpis za nudenje finančne pomoči zaslužnim višješolskim dijakom, ki izhajajo iz družin z nižjimi dohodki. Potem ko je v šolskem letu 2014/2015 fundacija s 32.000 evri pomagala 100 dijakom iz cele goriške pokrajine, so se za naslednje šolsko leto odločili, da bodo razpoložljiva finančna sredstva povečali za 25 odstotkov, tako da bo na voljo 40.000 evrov; s tem denarjem bodo izplačali 100 štipendij, vsaka bo vredna 400 evrov. Rok za vložitev prošenj zapade 16. decembra. Prošnje je treba vložiti izključno v papirnati obliki, priložiti jim je treba fotokopijo osebnega dokumenta prosilca, njegov davčni kodeks, potrdilo o družinskih dohodkih in potrdilo o učnih uspehih, ki ga izda višja srednja šola. Več informacij o razpisu in kriterijih za delitev štipendij je na voljo na spletni strani www.fon-dazionecarigo.it. Za pojasnila je urad Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici odprt od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 (tel. 0481-537111). (av)
jalce, da je še nekaj prostih mest za udeležbo na božični tržnici, ki bo potekala 8. decembra; informacije po tel. 333-4056800.
SINDIKAT UPOKOJENCEV za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prireja 12. decembra, vsakoletno druženje z včla-njevanjem, ki se bo začelo ob 11. uri v cerkvi Srca Jezusovega z mašo, sledilo bo srečanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani; vpisovanje do 9. decembra oz. do zasedbe mest na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 ali po tel. 0481-533321.
Prireditve
AŠKD KREMENJAK prireja v petek, 27. novembra, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska 20, predstavitev koledarja za leto 2016 »100-letnica prve svetovne vojne« -slike od Trsta do Svetih Višarij po Sloveniji in Italiji. Govornik večera bo prof. Aleš Brecelj. Nastopil bo moški pevski zbor Jezero.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na »Srečanje pod lipami« danes, 26. novembra, ob 20. uri KC Lojze Bratuž v Gorici. Gost bo akademski slikar Andrej Jemec, ki razstavlja svoja dela pod naslovom »Med tukaj in onkraj«. O svojem likovnem ustvarjanju in slovenski družbi se bo pogovarjal z novinarko Eriko Jazbar in umetnostno zgodovinarko Vereno Koršič Zorn.
OBČINA RONKE v sodelovanju z občinsko knjižnico prireja v avditoriju v Ronkah niz prireditev z naslovom »Autunno da sfogliare e da ascoltare«: danes, 26. novembra, ob 20.30 koncert »Fin de Siecle«, nastopata flavtist Tommaso Bisiak in pianistka Aurora Sabia. 27. novembra ob 18.30 bo Emilio Rigatti predstavil svojo knjigo »Gli alchimisti delle colline«; od 26. novembra do 11. decembra bo razstavljala svoja dela slikarka Laura Boletig.
SKRD JEZERO vabi na odprtje razstave fotografij »Pes, najzvestejši prijatelj tudi v vojaških jarkih prve svetovne vojne« danes, 26. novembra, ob 19. uri v društvenih prostorih v Doberdobu. Sodelujejo Vili Prinčič, ki bo predstavil svojo knjigo »V Brucku taborišču« in dijaki Glasbene matice z nizom skladb, prepletenih z branjem poezij iz knjige »Oblaki so rudeči«.
V TRŽIČU poteka niz srečanj v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 z naslovom »Il Giovedi del Libro« ob 18. uri: danes, 26. novembra, bo predstavitev knjige »Storia di una scuola centenaria a Gradisca d'Isonzo« Silvie Grion.
PRAZNOVANJE ŽUPNIJSKEGA ZAVETNIKA - ŠTANDREŽ 2015: v petek, 27. novembra, ob 20. uri v župnijskem domu (spodnja dvorana) odprtje raz-
stave »Makrame« Fabiole Torroni, sodelujejo otroci veroučnih skupin. Sobota, 28. novembra, ob 9.15, advent-ne delavnice, ob 19. uri v župnijski cerkvi maša. Nedelja, 29. novembra, ob 9.30 na trgu adventna tržnica, ob 10. uri v župnijski cerkvi maša, vodi škof Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, ob 11. uri na Trgu Sv. Andreja podelitev trinajstega Klasa, ob 11.15 v župnijski cerkvi maša, vodi Karel Bol-čina, ob 17.30 v župnijski cerkvi praznične večernice, ob 18. uri v župnijskem domu »Naša tombola«. V ponedeljek, 30. novembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi praznična maša. V torek, 2. decembra, ob 14. uri v župnijskem domu otroška gledališka predstava.
OB SVETOVNEM DNEVU PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI: danes, 26. novembra, ob 19.30 na kmetiji Blasig v Ronkah večer z modno predstavo, glasbo in plesom. 27. novembra ob 17.30 v palači Attems predstavitev telefonskem aplikacije Shaw.
V	NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici bo danes, 26. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige »Tek za življenjem« Mitje Duha; več na www.ng.sik.si.
SLOVIK IN ODDELEK ZA PREVAJALSTVO FF UL vabita na predavanje »V mavrici jezikovnih podatkov - predstavitev spletnih virov za slovenščino« v soboto, 28. novembra, ob 10.15 v Slovenskem šolskem centru (Ul. Puccini 14) v Gorici. Sodelujejo predavatelji Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; vstop prost.
V	SOVODNJAH: ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve KD Sovodnje prirejata KD Sovodnje in občina Sovodnje 1. decembra ob 18. uri v občinski knjižnici predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V Brucku taborišču... 1915-1918«.
»CORMONSLIBRI 2015« poteka s prostim vstopom po raznih lokacijah Krmina do 8. decembra; več na www.cormonslibri.it.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.30, Luigia Ben-sa vd. Culot (s pokopališča v Stari Gori) v cerkvi v Stražcah in na glavnem pokopališču.
DANES V RONKAH: 9.30, Giovanni Cristin, blagoslov v domu za starejše občane Corradini (ležal bo od 9.00 dalje), sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Roberta Ca-denar vd. Presot s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja ob 10.00, sledila bo upepelitev; 11.30, Fosco Cannoni v kapeli pokopališča, sledila bo upepe-litev.
18
Četrtek, 26. novembra 2015
VREME, AVTOMOBILI	/
GLOSA
O ul. Rossetti nič, o židovski skupnosti pa marsikaj zanimivega
V upanju, da dobim kaj novega o zagonetnem umoru v ul. Rossetti, sem šel pred dnevi v osrednji berlinski »Bundesarchiv«. Odkritje, da imajo tam nekaj dosjejev, naslovljenih »Adriatisches Küstenland« (Jadransko Primorje), me je razveselilo. Takoj sem jih naročil in jih v ponedeljek tudi dobil. O zločinu, ki nas tako vznemirja, ne duha ne sluha. Pač pa kopica informacij o usodi židovske skupnosti v Trstu med leti 1938, ko je Mussolini razglasil svoje »rasne zakone«, in 43, ko so Nemci po propadu kraljevine Italije zasedli naše območje. Takoj po 8. septembru, torej po kapitulaciji rimske vlade, je koroški glavar Friedrich Rainer poslal v Berlin pismo, v katerem je trdil, da je treba zasesti Trst, Gorico in Videm ter jih priključiti Tretjemu rajhu. Pri tem je opozarjal na habsburško preteklost ozemlja in trdil, da so Italijani v njem v manjšini. Večino predstavljajo Slovenci, Hrvati in Fur-lani, ki bi bili pripravljeni sodelovati z novo oblastjo, če bi se ta predstavila kot dedinja Dvojne monarhije. Ker je želel priti v deželo z oljčno vejico v roki, je svetoval, naj Nemci uvedejo v Jadranskem Primorju civilno upravo in ne vojaške. Hitler je ta nasvet delno sprejel. Rainerja je imenoval za visokega komisarja, obenem pa je poudaril strateško pomembnost področja s tem, da ga je označil kot »operacijsko cono« Wehrmachta. Zakaj? Zato, ker se je bal zavezniškega izkrcanja na naših obalah in možnega sodelovanja med Anglo-Ameri-čani in lokalno gverilo (ne samo partizansko, temveč tudi četniško).
Medtem ko smo Slovenci po nastanku Jadranskega Primorja nekoliko zadihali, saj smo tu in tam dobili upravo in celo sodstvo v lastnem jeziku, so v novi entiteti utrpeli največ škode Židje. Po letu 1918, ko se je Trst ob prihodu Italije odpovedal svojemu stoletnemu kozmopolitizmu, je samo židovska skupnost lahko trdila, da ni na slabšem. Medtem ko so bili Nemci, Avstrijci, Čehi, Madžari, da o Slovencih niti ne govorimo, potisnjeni v ozadje, so Židje cveteli. Njihovi predstavniki so bili pred vojno kolovodje iredentizma in so zato po pravici pričakovali, da jih bo Italija nagradila. Tako se je tudi zgodilo. Do tistega usodnega trenutka, ko se je Mussolini spajdašil s Hitlerjem in ga začel posnemati, med drugim z razglasitvijo »rasnih zakonov«, s katerimi je bila judovska skupnost izobčena iz javnega ži-
vljenja. To na papirju, kajti v praksi so bili »rasni zakoni« interpretirano na ohlapen način.
Do dramatične spremembe pa je prišlo septembra 1943, ko so Jadransko Primorje zasedli Nemci. Ker je Hitler razglašal, da je njegova naloga rešiti Evropo pred Židi, so njegovi predstavniki v Trstu z ogorčenjem ugotavljali, kako popustljive so italijanske oblasti do teh »zajedalcev«. Kljub temu, da so pred 8. septembrom ali takoj po njem najpremožnejši med njimi zbežali v tujino, se preselili v Rim, Firence in Benetke, jih je v mestu ostalo še mnogo. »Tu je preveč Židov, pol Židov ali ari-ziranih Židov», piše v nekem poročilu, »in ti gotovo ne sedijo križem rok temveč se dalje brez zadržkov spletkarijo«. Temu je bilo treba narediti konec. Vemo kako. Z deportacijo nedolžnih ljudi v »zbirna taborišča« in zaplembo njihovega imetja. Slednje so natrpali v skladišča proste luke, med drugim cele biblioteke, ki naj bi jih razdelili med razne kulturne ustanove. Zainteresirana je bila tudi sestra zloglasnega Odila Globočnika, Lidia Pommeranz, ravnateljica šole na Koroškem.
Med zgodbami, ki me je najbolj pretresla, pa je naslednja: jeseni 1943 je Ana Bud-nick, poročena Gentili, naslovila na Visokega komisarja pismo, v katerem se je pritoževala, da je bila njena hčerka Elizabeta izključena iz zasebne šole »Cesare Battisti«. Medtem ko je bila Ana po rodu Berlinčanka in arijske rase, je bil njen mož Camillo, Žid. Leta 1938, ko je zavohal nevarnost, morda pa tudi iz družinskih razlogov, se je preselil v New York, kjer je kmalu umrl. Žena in hči sta ostali v Trstu, kjer sta stanovali v ul. Fabio Severo. Po uvedbi rasnih zakonov Elizabeta ni smela več obiskovati državne šole in se je zato vpisala v privatno. Ko so Nemci prišli v Trst, pa je previdni ravnatelj menil, da dekle nima pravice nadaljevati študija niti v njegovem zavodu. Gospa Budnick se je pritožila, češ da je treba v skladu z italijanskim pa celo »nurnberškimi« rasnimi zakoni smatrati otroka iz mešanega zakona kot Arijca. V odgovor je ravnatelj spomnil, da se je Elizabeta pri vpisu izjavila kot pripadnica židovske veroizpovedi. Oblasti so mu dale prav: »Izključitev Elisabete Gentili je utemeljena«.
Kaj se je z dekletom zgodilo, ne vem. Verjetno je končala v Rižarni ali v kakšnem »zbirnem taborišču«.
VREME OB KONCU TEDNA
Do sobote severni zrak, nato z anticiklonom večja umirjenost
Darko Bradassi
mM
Polarni zrak je preteklo soboto po pričakovanjih bistveno preobrnil vremensko sliko. Razmere so se v primerjavi z donedavnim dogajanjem občutno spremenile. Prišlo je do izrazite ohladitve, ki se med drugim niti še ni zaključila, ob vdoru mrzlega zraka, ki je de-stabiliziral ozračje, pa tudi do precejšnjih količin padavin. Zapihala je močna burja. Za razliko od dosedanjega nenavadno milega jesenskega vremena je marsikje zadišalo po zimi, ponekod je s sneženjem zima kar potrkala na vrata. V drugem delu padavin je snežilo povečini nad nadmorsko višino okrog 400-500 metrov, mestoma tudi malo nižje. Toda zaradi v glavnem rahlo pozitivnih temperatur, se je sneg obdržal le v nekoliko višjih legah.
Da je šlo za temperaturni preskok, ki ni ravno vsakdanji, potrjujejo bodisi višinski kot prizemni podatki. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju je temperatura od četrtka do torka, ko je ohladitev dosegla svoj višek, padla za več kot 18 stopinj Celzija! Pretekli četrtek je radiosonda iz Campoformida pri Vidmu na tej višini namerila +14 stopinj Celzija, predvčerajšnjim pa -4,1 stopinje Celzija. Razmere so se najbolj spremenile v gorah, ker so bile temperature v nižjih slojih zaradi obrata nekoliko nižje. Pretekli četrtek je, denimo, deželna meteorološka opazovalnica na Vi-šarjah namerila srednjo dnevno temperaturo +9,4 stopinje Celzija, po ohladitvi v ponedeljek in torek pa srednjo dnevno tempe-
raturo -8,0 oz. -9,2 stopinje Celzija. V soboto se je živo srebro naglo spuščalo tudi v nižinah, vtis mraza je povečevala burja. Ob 9.20 smo v Boljuncu namerili +14,3 stopinje Celzija, ob 19.40 pa +4,6 stopinje Celzija. V dobrih 10 urah je temperatura padla za skoraj 10 stopinj Celzija, od opoldanskih do večernih ur pa je padlo nekaj več kot 35 litrov dežja na kvadratni meter.
Po vzhodnem robu anticiklona, ki se trenutno še zadržuje nad Atlantikom in sega do Islandije, drsi proti Sredozemlju mrzel severni zrak. Danes bo nad južnimi predeli Italijanskega polotoka nastal nov ciklon, ki pa bo nekoliko preveč oddaljen, da bi lahko občutneje vplival na vremensko sliko pri nas. Vseeno pa se bo povečala oblačnost, toda omembe vrednih padavin ne pričakujemo. Pihala bo zmerna burja. Jutri in v soboto bo prevladovalo sončno vreme z občasno zmerno oblačnostjo. V soboto bo burja nekolko oslabela, v nedeljo čez dan pa bo v glavnem ponehala. V nedeljo bo precej sončno, toda se bo postopno nekoliko povečal odstotek vlage.
V ponedeljek bo anticiklon spet zaobjel večji del Evrope in prinesel več dni s stanovitnim in precej sončnim vremenom, postopno pa bosta ponekod lahko ponagajala temperaturni obrat in vlaga, v kolikšni meri je zaenkrat težko ugotoviti, ker gre pogosto tudi za manjše razlike in je termin še kolikor toliko oddaljen. Če bi sodili po zdajšnih izgledih vsekakor kaže, da bo vza-četku tedna nekaj več jasnine, nato pa postopno nekaj več vlage z vse večjo umirjenostjo ozračja. V gorah pa bodo razmere ob sončnem in toplejšem vremenu spet prijetne.
Na sliki: proti Sredozemlju se spušča mrzel severni zrak
PREJELI SMO
Hvalnica kapitalizmu
Naj mi Andrej Berdoni ne zameri, če osporavam njegovim tezam, objavljenih v Primorskem Dnevniku v petek 6.11. v rubriki i Žarišče, ponavadi rezervirani zamejskim katoliškim konzervativnim krogom (SSk, SSO ipd.) ampak njegova hvalnica kapitalizma kot edine alternative fašizmu ali komunizmu me je nemalo zmotila. Andrej je dobesedno napisal: »Odklanjanje kapitalističnega modela tout court pomeni zavračanje svobodnega podjetništva, parlamentarne demokracije in političnega pluralizma. Alternativa temu modelu je le totalitarizem, v komunistični ali fašistični obleki.« (!!) Taka trditev si po mojem zasluži najmanj objavo v torkovi športni prilogi Dnevnika pod rubriko "Ta je pa dobra!"
Dosedanja zgodovina nam je namreč posredovala nešteto dokazov, da kapitalistični model sam po sebi ne zagotavlja niti svobodnega podjetništva, kaj šele demokracijo (parlamentarno ali ne) in politični pluralizem: ko ju že ne onemogoča, ju stalno in dokazano ovira, pogojuje in izsiljuje. Prav zaradi teh teženj kapitalističnega modela so moderne države poskrbele za številne zakonske ukrepe, ki bi one-
mogočili kapitalu nebrzdano prevlado nad družbo in človeka. Na žalost pa zaradi gospodarske krize, ki jo je povzročil sam kapitalistični model, ti zakoni zadnji čas izgubljajo svojo moč in vlogo v korist BDP-ja kot edinega pokazatelja »tistega, kar je prav« in to seveda pod taktirko Mednarodnega Denarnega Sklada, ki sploh ni demokratično izvoljen organ, obratno, je izraz prav enih in istih krogov ki zagovarjajo kapitalistični model kot edinega možnega!
Kot drugo imamo v zadnjih sto letih neštete dokaze, da kapitalizem in fašizem si nista alternativna, nasprotno, kapitalizem in fašizem sta si eden drugemu dobrodošla in funkcionalna, kot smo videli v fašistični Italij (FIAT), nacistični Nemčiji (Krupp),v vseh vojaških diktaturah, ki so nastale pod taktirko ameriške tajne službe C.I.A. itd.
Že od zdavnaj dejstva dokazujejo, da cilj kapitalističnega modela ni zagotavljati demokracije in političnega pluralizma, niti zagotoviti čimveč ljudem dostop do izdelkov in dobrin: cilj kapitalističnega modela je zagotavljati kapitalu samem čimveč bogatenja in s tem čimveč vpliva in oblasti nad državami, politiko in družbo, vse v korist kapitala samega. Preko svojih
lobistov vpliva na odločitve demokratično ali nedemokratično izvoljenih ali neizvoljenih državnikov, politikov in javnih upraviteljev , da odločajo v nie-govo korist . Ogrodje kapitalističnega modela so velika podjetja, po možnosti vsaj tako velika da kotirajo na borzi, kjer lastnik podjetja ali najpre-možnejši delničarji imenujejo upravitelje, ti izberejo funkcionarje, kateri izberejo delovno silo in jo razporedijo, vse strogo hierarhično, nič v tem modelu ne deluje v podporo demokracije ali pluralizma: bolj je podobno fevdalizmu. V kapitalističnem modelu uspešnejše podjetje se mora povečat, da lahko prevlada nad konkurenčnimi podjetji in če mu le uspe jih kupi ali pa izrine iz tržišča, torej teži k monopolu, kar gotovo ne pomaga svobodnemu podjetništvu. Najvišji nivo podjetja v kapitalističnem modelu je mednarodna korporacija (multinacionalka) , katera v imenu zaslužka izsiljuje države, zasužnjuje ljudi, onesnažuje okolje in uničuje konkurenčno svobodno podjetništvo (kot nam npr. dokazuje korporacija Monsanto, ki toži kmetovalce, ker uporabljajo doma vzgojena semena rastlin, kot so to delali njihovi očetje in dedje in predniki , da ne govorimo o neštetih preprekah malim podjetjem in kmetovalcem v korist ve-
leproizvajalcev, ). Kaj je pomembno za korporacije pa nas jasno uči pravna tožba farmacevtskih korporacij proti Indijskemu podjetju, ki proizvaja zelo poceni zdravilno za HIV (140 dolarjev letno proti 10.000 ki jih zahtevajo farmacevtske korporacije). Kapitalistični model torej zagovarja prevlado močnejšega nad šibkejšim, kar bi težko istovetili z zagotavljanjem demokracije in pluralizma in pravzaprav tudi s krščanskim naukom.
Končno me Andrejeva črno-be-la vizija sveta, kjer je kapitalizem edina alternativa totalitarizmu preseneča zaradi svojega dogmatskega poenostavljenja in brezizhodnosti: v bistvu trdi, da boljši in pravičnejši svet z manj razlikami med bogatimi in revnimi enostavno ni mogoč. Najbrž so mnogokateri na podobne neizogibnosti prisegali tudi pred vsako epo-halno spremembo ali odkritjem v človeški zgodovini, kot so nekoč trdili da je zemlja ploščata ali pa da se celotno vesolje vrti okoli zemlje. Drugačen svet ni mogoč, ker to noče tistih nekaj tisoč mogočnežev, ki obvladajo naš »kapitalistični, demokratični in pluralistični svet« in nočejo tvegati, da bi izgubili svojo neizmerno oblast in bo-gatstvo.
Samo Ferluga
tv koper - Ob 20.30
Marij Čuk jutri o svojem delu in pogledih
Italijanski spored TV Koper-Ca-podistria bo jutri predvajal oddajo, posvečeno pesniku Mariju Čuku. Gre za polurni pogovor s književnikom, ki s svojim delom in mislijo močno obeležuje ne le literarni prostor, marveč tudi družbenega.
V ospredju oddaje, ki se bo začela ob 20.30, torej v pasu največje televizijske gledanosti, bo seveda Čukova poezija. Pesnik se bo o njej pogovarjal z voditeljico Luiso Antoni, bral bo svoje poezije, ki jih bodo v prevodu Martine Clerici v italijanščini natisnili tudi na zaslon. Urednica oddaje je Anna Apollonio.
w
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E
/	TRST	Četrtek, 26. novembra 2015	1 9
APrimorski
~	dnevnik
nogomet - V predzadnjem krogu faze skupin lige prvakov
Juventus gre naprej
TURIN - Juventusu je sinoči šlo vse po načrtih. Na domačem Stadiumu so premagali Manchester City in si zagotovili uvrstitev v osmino finala lige prvakov. Za končno prvo mesto se bodo v zadnjem krogu potegovali na gostovanju v Sevilli. Zadoščal jim bo že neodločen izid. Domača ekipa je sicer še v igri za tretje mesto, ki pelje v evropsko ligo. Sevilla je včeraj izgubila proti Borussia Mönchengladbach kar s 4:2.
Stara dama je od začetka srečanja imela pobudo, toda prvo veliko priložnost so imeli Angleži. V 17. minuti je po podaji Kevina De Bruyneja z desne strani do žoge v kazenskem prostoru prišel Fer-nandinho, ki pa je z desetih metrov meril visoko prek vrat. Kazen je prišla zelo hitro. V naslednji minuti je Alex Sandro z leve strani lepo podal pred vrata, kjer je bil Mario Mandžukic hitrejši od Nico-lasa Otamendija in z desnico z bližine potisnil žogo v mrežo.
Juventus je bil še naprej precej bolj nevaren. V 28. minuti je po podaji Stephana Lichtsteinerja z glavo do strela prišel Mand-žukica, a se je izkazal Joe Hart. V zadnjih minutah prvega dela je zapretil tudi City. Pet minut pred odmorom je Yaya Toure meril mimo vrat. Precej bolj vroče je bilo tik pred odmorom, ko je Claudio Marchisio zelo slabo podal nazaj do Gianluigija Buffona, do žoge je prišel Sergio Agüero, vendar je streljal v Buffona, ki je lepo zaprl kot.
V	skupini A sta se v osmino finala uvrstila Real Madrid in pariški PSG. O prvem mestu bo odločal zadnji krog. Šahtar in Mal-mo se bosta potegovala za nadaljevanje sezone v evropski ligi. Bolj zanimivo bo v skupini B, v kateri se bodo za dve mesti potegovale tri ekipe Wolsburg, Manchester United in Psv. V skupini C sta v osmino finala napredovali Atletico Madrid slovenskega vratarja Jana Oblaka in Benfica.
V	SLOVENIJI - 18. krog: Olimpija -Krka 3:1, Maribor - Gorica 4:2, Krško -Domžale 1:1.

OSTERSUND - Slovenski biat-lonci v Idreju na Švedskem zaključujejo prvi sklop snežnih priprav in se selijo v Ostersund, kjer jih v nedeljo z nastopom mešanih štafet in posamično mešano tekmo čaka uvod v svetovni pokal 2015/16. Velikih skrivnosti pred nedeljskim uvodom v sezono ni. Kandidati za mešano štafeto so svetovni prvak Jakov Fak, Klemen Bauer, nosilka olimpijske medalje iz Sočija Teja Gregorin in Andreja Mali. Pred potjo v Skandinavijo je bilo odprto le vprašanje, ali bo Klemen Bauer, ki je poleti prebolel mononukleozo, za prvo tekmo v sezoni zares nared. »Vse kaže, da bo, če se do nedelje ne bo zgodilo nič nepredvidljivega. Trdno računam z njim,« na zdravstveno stanje Bauerja odgovarja glavni trener slovenske reprezentance Tomaš Kos in dodaja, da bi bil prva menjava zanj glede na trenutno stanje Rok Tršan, če bi zaradi slabega zdravstvenega stanja prišlo do spremembe pri Bauerju.
Že pred štafetno tekmo bo na sporedu tudi posamična mešana tekma, za katero pa Kos še ne želi razkriti nastopajočih: »Dejstvo je, da dvojni nastop ni možen, kdo pa bo nastopil, pa še ne morem razkriti. Imam sliko v glavi, a tega še nisem povedal tekmovalcem, zato ne morem niti medijem.«
V Idreju je bil pri Slovencih poudarek na snežnem treningu. »Osnovna naloga je bila, da se spet navadimo na sneg. Prav kompleksen snežni trening je
Skupina A Malmo - Psg 0:5,
Sahtar Donjeck - Real Madrid 3:4
Real Madrid 5 4 10	11:3	13
PSG 5 3 11	10:1	10
Sahtar 5 1 0 4	7:12	3
Malmo 5 10 4	1:13	3 PRIHODNJI KROG (8.12.): Psg - Sahtar, Real - Malmo
Skupina C Atletico Madrid -
Galatasaray 2:0, Astana - Benfica 2:2
Atletico 5 3 1 1 9:2	10
Benfica 5 3 1 1 9:6	10
Galatasaray 5 1 1 3 5:9	4
Astana 5 0 3 2 4:10	3 PRIHODNJI KROG (8.12.): Galatasaray -Astana, Benfica - Atletico Madrid
Hrvaški biatlonec s slovenskim potnim listom Jakov Fak
ansa
bil tisto, kar nam je manjkalo, saj je občutek pri teku in tudi sam položaj telesa na snegu vendarle drugačen od tistega na rolkah. Teh 14 dni tukaj je bilo zato res nujnih,« je izpostavil češki strokovnjak na krmilu slovenske biat-lonske barke.
Slovenci pa so nastopili tudi na dveh preglednih tekmah, kjer so se pomerili s Čehi, pa delom francoske, japonske in kitajske ekipe. »Jakov Fak in Teja Gregorin sta na sprintu zasedla drugo mesto in seveda sem bil s tema dosežkoma in nastopom zelo zadovoljen. Na drugi tekmi v zasledovanju pa so bile zelo slabe razmere, tekmovalci so delno nastopili s smučmi za trening, del-
SKUPINAB Manchester United
- Eindhoven 0:0, Cska - Wolsburg 0:2
Wolfsburg 5 3 0 2 6:4	9
Man. Utd 5 2 2 1 5:4	8
PSV 5 2 1 2 6:6	7
CSKA 5 1 1 3 4:7	4
PRIHODNJI KROG (8.12.): Wolsburg	-Manchester, Psv - Cska
SKUPINA D Juventus -
Manchester City 1:0, Borussia - Sevilla 4:2 Juventus	5 3 2 0 6:2 11
Man. City	5 2 2 1 8:6 9
Borussia M. 5 0 2 3 6:8 5 Sevilla	5 1 0 4 7:9 3
PRIHODNJI KROG (8.12.): Manchester City -Borussia, Juventus, Sevilla - Juventus
no s tekmovalnimi in zato je bilo drugi dan nemogoče realno oceniti nastop, lahko pa rečem, da nam je morda tukaj zmanjkal kanček zbranosti. A rezultati so bili na obeh tekmah manjpo-membni. Manjkajo nam tekme, zato je bilo za tekmovalce važno, da dobijo tisti občutek s tekem in da začutijo tekmovalni utrip.«
Kos pred prvimi nastopi še nekoliko skriva slovenske cilje: »Vsi komaj čakamo, da se začne. Tukaj smo videli A ekipo češke, ki je na vrhunski ravni in prav vsi se trudimo po najboljših močeh. Kmalu bomo videli kaj in kako. Prve tekme bodo razkrile karte.«
Konec tedna bodo na Švedskem
nastopili tudi »azzurri«. Italijansko ekipo sestavljajo Dorothea Wierer, Karin Oberhofer, Nicole Gontier, Federica Sanfilippo in Lisa Vittozzi v ženski konkurenci, Dominik Windisch, Thomas Bormolini in Christian De Loren-zi v moški. Pod vprašajem je nastop Lu-kasa Hoferja.
4-krat zaporedoma, od sezone 2011/12 do lanske, je v svetovnem biatlonskem pokalu slavil zmago Francoz Martin Fourcade. V zadnjih dvajsetih sezonah je največ zmag v svetovnem pokalu (6) dosegel Norvežan Ole Einar Bjoern-dalen. Med ženskami je lani zmagala Belorusinja Darja Domračeva. Švedinja Magdalena Forsberg je zmagala šestkrat zapored (od 1995/96 do 2001/02). Jakov Fak je v lanskem svetovnem pokalu zmagal na štirih posamičnih tekmah. Skupno je bil Fak lani tretji.
koledar 2015/16
29.11. - 6.12. Östersund 11.12.- 13.12. Hochfilzen 17.12.- 20.12. Pokljuka 7.1. - 10.1. Oberhof 13.1. - 17.1. Ruhpolding 21.1. - 24.1. Anterselva 4.2. - 7.2. Canmore 11.2. - 14.2. Presque Isle 3 -13.3. Oslo (svetovno prvenstvo) 17.3-20.3. Hanti Mansijsk
Rekordni »bojevniki«
OAKLAND - Košarkarji Golden State Warriors so z zmago proti Los Angeles Lakers s 111:77 zdaj sami na vrhu lestvice najbolj uspešnega starta v sezono severnoameriške košarkarske lige NBA. V uvodnih 16 tekmah še niso izgubili tekme, do zdaj je to petnajstkrat uspelo le dvema ekipama Washingtonu daljnega leta 1948 ter Housto-nu v sezoni 1993/94. Golden State je niz uspehov začel 2. novembra (119:69), najtežje delo pa je imel prejšnji teden, ko je moral proti Los Angeles Clippers nadoknaditi 23 točk zaostanka.
Gimnastični center LJ
LJUBLJANA - Jutri bodo slovenski telovadci dočakali odprtje dolgo obljubljenega nacionalnega centra. Na Koprski ulici v Ljubljani je v slabih desetih mesecih zrasel gimnastični center Ljubljana, odprli pa ga bodo na simbolični dan - natanko deset let po zlatih medaljah Mitje Petkovška in Aljaža Pegana na SP v Melbour-nu. Na Viču so v slabih desetih mesecih zgradili sodobni gimnastični center, ki ga je slovenska gimnastika čakala od leta 1970, ko je najuspešnejši slovenski športnik Miro Cerar postal svetovni prvak.
29-letni hrvaški napadalec Juventusa Mario Mandžukic, doma iz Slavonskega Broda, je bil sinoči odločilen
ansa
EVROPSKA LIGA
Napoli v »blindiranem« Bruslju
BRUGGE - Zaradi velike stopnje teroristične ogroženosti bo današnja tekma evropske nogometne lige med domačo ekipo Bruggea in Napolijem (ob 21.05 po Mtv8) odigrana pred praznimi tribunami, saj belgijska policija ne more jamčiti varnosti. V skupini I bo danes Fiorentina gostovala v Švici. Igrala bo proti Basslu (ob 19.00). Rimski Lazio bo na domačem Olimpicu gostil ukrajinski Dnipro.
v
SP: Zbogar 5.
AUCKLAND - Drugi dan svetovnega prvenstva v jadranju v razredu finn na Novi Zelandiji je zaznamovalo pomanjkanje vetra. V edini izpeljani regati je Vasilij Žbogar ciljno črto prečkal kot sedmi, v skupnem seštevku je peti.
Roncellijeva Triestina uspešna drugič zapored
Zaostalo tekmo nogometne D-lige med zadnjeuvrščenim Sacilesejem in Triestino so osvojili Tržačani, ki so zmagali s 4:2 (Pontrelli, Giordani, San-toni, Morelli). Sacilese je ublažil poraz z goloma Barattina in De Martina (11-m). Tudi včeraj popoldne je začasno na klopi Triestine sedel tržaški slovenski trener Elio Roncelli, ki pri tržaškem klubu sicer skrbi za vratarje.
ODBOJKA - Superlega: Mol-fetta - Trento 3:0, Ravenna - Latina 3:2, Modena - Piacenza 3:1, Milano - Ci-vitanova 0:3.
KOMEL V LIBANON - Od-bojkar Alan Komel bo svojo kariero nadaljeval v Libanonu. Do konca sezone bo igral za Anwar iz Bejruta, pri kateri je leta 2012 igral trener Zaleta Sloge Jasmin Čuturič.
ROKOMET - V Sloveniji: Koper - Maribor 26:21, Ribnica - Velenje 24:27, Slovenj Gradec - Celje 21:32.
KOŠARKA - Pokal Fibe:: Falco KC (Mad) - Varese 75:73, Krka -Fraport 72:82, Gussing (Avs) - Zlato-rog 73:71, Hibernia - Tajfun 73:93, Euro Cup: Oldenburg - Trento 80:93, Union Olimpija - Nanterre 78:65, Le Mans - Brindisi 66:45, Reggio Emilia - Alba 74:71, Nancy - Venezia 62:71 (Tonut 2, Ruzzier 3). Kvalifikacije za žensko EP: Litva - Slovenija64:73, Velika Britanija - Italija 48:60.
biatlon - V nedeljo se bo v švedskem Ostersundu začel svetovni pokal
Železo v ognju je Fak
1 0 Četrtek, 26. novembra
2015
TRST	/
naš pogovor - Svetovna prvakinja Tržačanka Francesca Clapcich
»Kot otrok sem sovražila jadrnice«
Sedem let je že minilo, odkar je italijansko jadranje v olimpijskih razredih zadnjič stopilo na sam svetovni vrh. Nazadnje je uspelo tržaški jadralki, 27-letni Francesci Clapcich (doma iz Rocola) in njeni partnerici na dvosedu 30-letni Rimljanki Giulii Conti. Zlato kolajno sta pred kratkim osvojili v olimpijskem razredu 49er FX v kraju San Isidro v Argentini. Pravzaprav s svetovnim naslovom sta se lani okitili tudi tržaški jadralki Carlotta Omari in Fran-cesca Russo Cirillo, ki sta tekmovali pod zastavo barkovljanske Sirene. Razred 420 pa ni olimpijski.
Leto 2015 je bilo za Clapcichevo in Contijevo izjemno. Osvojili sta vse, kar se je osvojiti dalo: državno, evropsko in svetovno prvenstvo. V žepu imata tudi olimpijsko vozovnico za Rio 2016. Zadnji »tri-plete« je v italijanskem taboru osvojila dvojica Straulino-Rode (v razredu star) leta 1952.
Agostino Straulino in Nicolo Rode sta se v času avstro-ogrskega cesarstva rodila na Malem Lošinju. Od kod pa izvira vaš priimek Clapcich?
Korenine imamo v istrskem Plimu. Moji predniki so se v Trst izselili po drugi svetovni vojni. Straulino je bil zelo znan jadralec. Vsi, ki živimo na tem območju, od Trsta, do Istre in Dalmacije, smo zaljubljeni v morje in posledično smo tudi dobri jadralci, čeprav sem se kot otrok otepala jadrnic.
A res?
Starši so nekoč imeli jadrnico, na kateri sem preživela večji del svojega otroštva. Mi pa ni bilo všeč. Nisem imela pravega občutka. Kljub temu so me vpisali na jadralni tečaj pri sesljanskem klubu Pietas Julia. Takrat sem preizkusila tudi druge športe: alpsko smučanje, karate in še morda še kaj. Počasi sem vsekakor vzljubila ta šport. Že kot otrok sem sanjala o nastopu na olimpijskih igrah.
Kdaj pa ste začela razmišljati, da bi lahko v tem športu res uspela?
Pri petnajstih letih sem začela resno trenirati, čeprav se zaradi šolskih obveznosti nisem stoodstotno posvetila jadranju. Tekmovati sem začela relativno pozno v razredu europa. Zanimivo je, da nisem zmagovala. Bila sem povprečna jadralka. Rokave sem si zavihala po končani višji srednji šoli (maturirala je na tržaškem Nauticu). Odločila za olimpijski razred laser radial in leta 2012 sem uresničila svoje otroške sanje: nastopila sem na olimpijskih igrah v Londonu (uvrstila se je na 19. mesto).
Kako to, da ste se nato odločili za prestop v drugi olimpijski razred?
O tem sva s prijateljico Giulio Conti razmišljali že nekaj časa. Contijeva je pred tem skupaj s Tržačanko Giovanno Micol tekmovala v razredu 470. Nastopili sta na OI v Pekingu 2008 in v Londonu 2012. Ko sta onidve zaključili ciklus, sva se z Giulio odločili, da bova začela novega.
Razlika med jadrnicama v razredih laser radial in 49er je očitna.
Jadrnica v razredu laser je počasnejša. Tehnika je drugačna. Fizična priprava tudi, saj so noge najbolj pomemben del telesa. Na jadrnici 49er je izjemno pomembna celovita fizična priprava telesa. Treba je biti zelo elastični, spretni in agilni.
Največja sprememba pa je bržkone ta, da si na jadrnici 49er delita vlogo dve jadralki, na laserju pa ste bili sami.
Nisva samo jadralki, tekmovalki, ampak predvsem prijateljici. In v tem je že pol uspeha. Poznava se že veliko časa in tudi v težkih trenutkih, se dobro razumeva. Potrebno je medsebojno zaupanje. Jadrnica 49er je zelo zahtevna, nestabilna (ko je morje valovito), zelo hitra in včasih tudi nevarna. Moja vloga je flokist, Contije-va pa je krmar.
Flokist Francesca Clapcich (levo) in krmar Giulia Conti na jadrnici 49er FX
Večkrat se bržkone skregate ...
Večkrat jo neusmiljeno pošljem v tisti kraj. Ona tudi mene. Po nekaj minutah se že pogovarjava na dostojni ravni. Vse te težave premostiva zlahka, ker sva odlični prijateljici.
Sodeč po rezultatih sta zadeli v polno.
Nisem pričakovala, da bova tako uspešni. Toda pozor: glavni cilj ostaja kolajna na olimpijskih igrah. Po možnosti zlata. Doslej sva opravilio le 60 odstotno delo.
Vi ste članica vojaške ekipe.
Leta 2008 sem izkoristila to priložnost, kar mi je spremenilo življenje, saj sem se lahko stoodstotno posvetila jadranju. Za seboj imam celo ekipo strokovnjakov, ki skrbijo za nas. Glavni je Michele Marche-sini, ki je bil tudi vrhunski jadralec. On nas je najbolj naučil v tem razredu. Povrh tega imamo osebnega trenerja, psihologa in še bi lahko naštevala. Čutim se dolžna, da dosegam dobre rezultate.
Bi nam opisali vaš tipični dan, ko ste na pripravah?
Zbudimo se ob 7.30. Zajtrkujemo. Nato grem nekaj ur na kolo. Prevozim okrog 100 km. Sledi kosilo in po glavnem obedu gremo na morje, kjer treniramo od dve do tri ure. Zvečer pa še ura v fitnesu. Po štirih/petih dneh si privoščimo dan počitka za regeneracijo. Ko sem doma, skrbim sama za fizično pripravo. Rada obiskujem fitnes.
Kako bi opisali življenje vrhunskega jadralca?
Veliko potujemo, imamo pa malo časa za ogled znamenitosti. Na SP v Argentini žal nismo uspeli obiskati Buenos Aie-resa. Večino časa preživimo v hotelih, jadralnih klubih in na morju.
Poleti ste že obiskali Rio de Janiero in olimpijsko regatno polje.
Moram priznati, da nam bo regatno polje precej ogovarjalo. V zalivu je v glavnem morje mirno. Val je tipično oceanski. To se pravi dolg in konstanten. Midve trpiva, če je morje valovito in zelo vetrovno. V Riu bo v glavnem pihalo s smeri obale. Naše glavne nasprotnice bosta Brazilki (Grael-Kunze) in Danki (Hansen Salskov-Iversen). Na svetovnem prvenstvu sta se Brazilki uvrstili na 2., Danki pa na 3. mesto. Danska ima odlično jadralno ekipo.
Priprave na OI so se dejansko že začele.
V teh dneh sva si privoščili krajši počitek. V torek se bom vrnila v Cagliari, kjer treniramo. Do iger v Riu pa nas čakajo le tri pomembne regate.
Zakaj Cagliari?
Tam so pogoji za delo najboljši v Italiji. Temperature so med zimo mile. Trst ni primeren za jadranje: v Tržaškem zalivu ali je vetra preveč, ali premalo. Povrh tega zebe, kar ti onemogoča, da bi bil na morju več kot uro.
Najbrž poznate jadralca Čupe Simona Sivitza Košuto in Jaša Farnetija?
Kako ne. Letos imata precej smole. Simon si je zlomil gleženj. Pred lanskim svetovnim prvenstvom v Santanderju sem si tudi sama zlomila gleženj in sem mirovala dva meseca. Kljub temu sva na SP osvojili tretje mesto. Pozivam ju, naj ne popustita, saj imata vse možnosti, da se še vedno uvrstita na olimpijske igre.
Kaj bi jima svetovala?
Morala bi se zbrati, pritisniti na tipko »reset« in začeti od začetka. Težave so predvsem psihološke narave. Nista v lahko situaciji. Zašla sta v začaran krog, ki je značilen za jadranje (pa tudi za druge športe):
Francesca Clapcich
Kraj in datum rojstva: Trst, 28. januarja 1988
Teža in višina: 70 kg in 178 cm Matični klub: Pietas Julia iz Sesljana Zdajšnji klub: Sezione Vela Aeronautica Militare (od leta 2008) Jadralni razred: 49er FX (prej laser) Uspehi leta 2015: 1. mesto na državnem prvenstvu v Neaplju, 1. mesto na evropskem prvenstvu v Portu na Portugalskem in 1. mesto na svetovnem prvenstvu v San Isidru v Argentini.
Študij: fakulteta za šport Konjička: kolesarstvo in branje
ker letos nista dosegla vidnih rezultatov, jim tudi zveza premalo priskoči na pomoč. Morata vztrajati. Če bosta premostila to težavo, bosta še močnejša.
Ali že razmišljate o koncu kariere?
Skoraj gotovo se bo moja agonistična pot v jadranju končala prihodnje leto v Riu. Po olimpijskih igrah bi rada končala študij na fakulteti za šport. Odločila sem se za te-lematski študij, ki je v Italiji priznan. Vsem lekcijam sledim kar po spletu. Prihodnje leto bom dopolnila 28 let in rada bi vstopila v svet dela. Z jadranjem se ne da preživeti.
Preizkusili ste se tudi v triatlonu.
Lani sem tekmovala na polovičnem Iron Manu v Lanzaroteju. Plavala sem 1,9 km, kolesarila 90 km in tekla 21 km. Všeč so mi izzivi (smeh). Zelo rada kolesarim. Na Tržaškem še posebno. Ponavadi grem po Obalni cesti do Sesljana in po kraških vaseh do Opčin ter znova v mesto. To sem storila tudi danes (včeraj op. av.) zjutraj.
Jan Grgič
ODBOJKA - Under 14 ženske in 1. ženska divizija
Breg in Sloga z »zmagovalci«
1. ženska divizija
V soboto bo v Repnu ob 20. uri prvi letošnji derbi med ekipama slovenskih društev v prvenstvu prve divizije. Zalet Sloga bo gostil Zalet Breg, ki je trenutno prvi na lestvici. Mlajše zaletovke bodo skušale proti izkušenim brežankam prikazati uspešno igro in jih, če bo le mogoče, presenetiti. Zalet Breg pa gotovo ne bo poceni prodal svoje kože, saj se njegove igralke želijo obdržati na vrhu lestvice. Obeta se torej zanimiv generacijski derbi. (stc)
Vrstni red: Zalet Breg in Euro-volleyschool 6, Zalet Sokol 5, CGS, Zalet Sloga, Cus, Volley Club in Coselli 3, Altura 1, Triestina V., Virtus&Olym-pia in S. Andrea 0.
Under14 ženske
Na Tržaškem se je zaključila prva faza prvenstva. V skupino »zmagovalcev« sta se uvrstila tudi Breg in Sloga Dvigala Barich; Sokol in Kontovel pa bosta nadaljevala prvenstvo v skupini »poražencev«. (stc)
Skupina A Breg - Poggivolley 3:1 (25:15, 25:27, 25:14, 25:18)
Breg: Bandi, Biagi, Cova, Lovriha, Mau-
rel, Meton, L. in T. Olenik, Racman, Salvi, Rapotec; trener: Drassich.
Brežanke so zaigrale nekoliko bojazljivo, vseeno pa so, ko so izboljšale sprejem, tudi dobro napadale in tako onesposobile nasprotnice, ki so bile zelo učinkovite na servisu.
Vrstni red: Coselli 9, Breg 6, Poggivolley 3, Virtus&Olympia 0.
Skupina B, vrstni red: Sloga Dvigala Barich 9, Oma Jr. 5, Altura 3, Sokol 1.
Skupina C, vrstni red: Azzurra 9, Oma 6, Kontovel 3, Eurovolleyschool 0.
Na Goriškem Mavrica Arcobaleno - Villesse 3:0 (25:18, 26:24, 25:23)
Mavrica: Balta 7, Birri 14, Ceresatto, Fal-zari, Feri 5, Jarc, Komjanc, Kovic 5, Paulin 5, Tomšič 4; trener: Magajne.
Kljub gladki zmagi so v drugem in tretjem setu domačinke popustile v obrambi, pa tudi napad ni bil več tako uspešen. Učinkovit pa je bil servis Mavrice, tako da je domača ekipa kljub vsemu osvojila nove tri točke.
Vrstni red: Volley Ball, Millenium in Mavrica 6, Villesse, Pieris in Fincantieri 3, Grado 2, Mossa 1, Ronc-hi in Staranzano 0.
namizni tenis
Prvi poraz Krasa v
i B-ligi
Minuli konec tedna se je po poldrugem mesecu premora nadaljevala tudi državna ženska B-liga. Krasovke so v Treviso odigrale dve srečanji. Zgoniški sestav se je predstavil v okrnjeni postavi, saj je Sonja Doljak tokrat nastopila z ekipo D1-lige. Katarina Milič, Damjana Sedmak in Monica Mosetti so se takoj v prvi tekmi srečale z najnevarnejšimi nasprotnicami TT Trieste-Sistiana. V težki tekmi pa so le uspele izenačiti s 3:3 in dodati novo točko na lestvici. Najzaslužnejša za to je bila Sedmakova z dvema osvojenima točkama. Eno točko, izredno pomembno, pa je v fotofinišu prispevala mlada Katarina Milič. Manj prepričljivo pa so rdečo-bele zaigrale proti ekipi DAronco iz Gumina in posledično doživele prvi prvenstveni poraz s 4:2. Tudi tokrat je bila Sedmak najbolj koristna igralka z dvema zmagama, soigralki pa sta bili premalo prodorni, da bi dvoboje obrnili v svojo korist. Po prvem delu prvenstva Kras ohranja še vedno drugo mesto na lestvici s šestimi točkami, vendar v družbi drugih dveh ekip.
Krasova postava moške državne C1-lige se je iz Ferrare vrnila praznih rok. Doživela je poraz s 5:3 in se trenutno nahaja nekje v sredini lestvice. Vse tri točke je brez težav osvojil Dušan Michalka, ki je pokazal res solidno igro. Na črn dan sta tokrat naletela Tom Fabiani in Ales-sandro Flego, katerima je nasprotnikom uspelo iztržiti bolj malo. Že to soboto pa se bodo fantje odpravili na zelo težko gostovanje v Verono, kjer jih čaka prvou-vrščeni San Pancrazio.
Prvi prvenstveni točki pa so osvojile v ženski C-ligi Darshika Bruni, Niki-ta Koren, Jeniffer Hrovatin in Isabella Torrenti. V prvi tekmi so s 3:2 bile boljše od Gemone A in pokazale napredek v igri. Zataknilo pa se jim je proti Gemoni B in okusile težak poraz s 5:0. Najbližja zmagi je bila Darshika Bruni. Tudi Niki-ta Koren se je enakovredno borila.
V D1-ligi pa Kras ne pozna zastojev. Dosegel je peto zaporedno zmago in trdno ohranja prvo mesto na lestvici po prvem delu prvenstva. Sicer je tokrat kra-sova postava bila pretežno ženska. Sonja Doljak in Claudia Micolaucich sta skupaj z Liviom Tagliapetro brez težav s 5:2 odpravila TT Fiumicello in še enkrat dokazali, da so prvi favoriti za napredovanje. Slabše gre Krasu A v D-2 ligi, ki s težavo osvaja točke in ostaja na repu lestvice. Alen Corbatti, Roberto Trampus, Ettore Malorgio in Paolo Fabris so s 5:2 klonili proti Libertasu. Točki sta prispevala Fabris in Malorgio. Drugačen iter pa opravlja Kras B v skupini B, saj zasluženo kraljuje na vrhu lestvice. Sonja Milič, Matteo Parenzan in Luca Ceppa so tudi v soboto odlično opravili svojo nalogo in bili boljši od najnevarnejšega nasprotnika TT Trieste-Sistiana s 5:4 po trdi ter dolgi tekmi. Najuspešnejša je bila Miličeva s tremi zmagami, takoj za njo pa mladi Ceppa z dvema. (R)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 26. novembra 2015
21
naš pogovor - »Coach« Damiana Kralj je prejšnji teden predavala v Gorici
Trener osebnostne in poklicne učinkovitosti
V življenju se ti lahko zgodi, da svojo profesionalno kariero začneš kot učiteljica na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem, na katerih najdeš zaposlitev za nedoločen čas, obiščeš Londona z namenom, da se naučiš angleškega jezika, pa te nato privede to tega, da se v britanski prestolnici vpišeš na univerzo, kjer študiraš politične in ekonomske transakcije. Nato se zaposliš pri eni izmed največjih svetovnih bank (ameriška Chase), pri kateri se ukvarjaš s t.i. corporate finance oz. s financiranjem velikih podjetij in držav, ukvarjaš pa se tudi s prevzemi in združitvami, tako da se za določeno obdobje svojega življenja iz Londona preseliš v Varšavo. Nato se povrneš v Anglijo, kjer se tvoja banka po združitvi z bančnim zavodom JP Morgan odloči, da odpusti tako tebe kot tvoje kolege. Tako se vrneš v univerzitetne klopi in to na Harvardu, eni izmed najprestižnejših ameriških univerz, na kateri poglobiš svoje znanje o strategijah za razvoj držav, med delovno izkušnjo na ameriških tleh pa se zaljubiš v nek nov poklic. Damiana Kraljje danes ena izmed najbolj priznanih coachev (uporabljali bomo ameriški izraz, saj točen ustrezni slovenski prevod ne obstaja op.av.) v Evropi. Vsak mesec preživi tri tedne v Londonu, enega pa v naših krajih, kjer predava v angleščini, slovenščini in italijanščini. Zmotili smo jo tik pred seminarjem o coachingu, ki ga je v Gorici goriška pokrajina organizirala v sodelovanju z ZSŠDI (ter IAAL FVG) in je bil namenjen športnim delavcem, saj je omenjeno stroko mogoče aplicirati na katerokoli življenjsko področje.
Damiana Kralj, kako vam je ta delovna izkušnja spremenila življenje?
Sodelovali smo z neko stranko v ZDA. Šlo je za podjetje s približno 800 zaposlenimi in dvema milijardama dolarjev prometa. Potem ko se je lastnik upokojil, si je njegova hčerka želela sprememb. Poleg lastne ekipe se je s podjetjem ukvarjala skupina coachev, ki je v samih osmih mesecih popolnoma spremenila odnose znotraj družbe. Odločila sem se, da se bom tudi sama izobrazila na tem področju, tako da sem postala Professional Certified Coach (PCC), s tem pa se ukvarjam približno deset let.
Pri nas zelo malo poznamo coaching. Kaj je oz. kaj ni coaching? Kako pa bi ta izraz lahko prevedli s slovenskimi besedami?
Coaching ni psihoterapija, ni svetovanje, ni mentorstvo. S slovenskimi besedami bi rekli, da je coach trener osebnostne in poklicne učinkovitosti. Coaching je torej proces omogočanja, da naše stranke odkrivajo to, kar imajo, da razvijajo svoje sposobnosti, da jih uporabljajo primerno in zavestno. Tako lahko razvijajo svoj potencial, so v najboljši formi in lahko dosežejo cilje, ki so si jih zastavile. Stranke so specialisti svojega življenja, službe in področja, coachi pa smo specialisti procesa omogočanja.
Kako pa poteka vaše delo?
Svojo dejavnost bi razdelila na tri sklope. Najprej se ukvarjam s posamezniki za razvijanje njihovih sposobnosti vodenja. Nato se tudi zgodi, da me podjetje pokliče in mi naroči pripravo delavnic na neko temo. Tretje področje je usposabljanje novih coac-hev. Sodelujem kot trener z britansko šolo coachinga Coaching Development, ki jo tržišče priznava za eno izmed najboljših v Evropi, tako da se
ukvarjam s coachi tako v vlogi mentorja kot »supervisorja«, pripravljam pa tudi coache, ki morajo na izpit za akreditacijo.
Ali je obvezna določena specifična študijska pot?
Gre za novo stroko, ki sploh ni urejena s pravnega vidika. Vsak se lahko sam imenuje za coacha, ni nobene omejitve. V zadnjih 30 letih, odkar se
hologije in dela na sebi, je bistveno, da se coach razvija kot oseba, ne pa da pridobiva zgolj profesionalne vsebine in znanje.
Ali se coaching torej aplicira na katerokoli stroko? Kako pa ga boste povezala s športom?
Seveda, mogoče ga je uporabiti prav povsod. Tega se v veliki meri poslužujejo multinacionalke za razvoj ta-
je stroka začela razvijati, so nastale institucije, ki so si zadale nalogo, da vzpostavijo določene minimalne kriterije kakovosti, ki pomagajo podjetjem in strankam izbirati coacha na podlagi priprave in specifičnega področja. Vsekakor čas, ki ga nekdo potrebuje za pripravo, je subjektiven. Študij pa je zelo specifičen in praktičen. Poleg teorije, pri kateri je veliko psi-
lentov. Glede srečanja s športnimi delavci pa sem veliko razmišljala, kako ponuditi nekaj novega. Zavedam se, da se bom znašla pred specialisti, od katerih se bom sama veliko naučila. Ker smo nekako vsi trenerji, je pomembna predvsem izmenjava izkušenj. Ustvariti moramo tiste pogoje, v katerih imamo dostop do vseh sposobnosti in virov, to pa moramo uresničiti tu-
di, ko se znajdemo v težkih situacijah.
V	športu je to zelo pomembno predvsem, ko ne zmagujemo ali ko ne dosegamo zastavljenih rezultatov.
Kako pa se aplicira coaching na otroke? Ali je učitelj oz. učiteljica tudi neke vrste coacha?
Seveda, saj učitelj vzgaja. V coac-hingu sta individualna odgovornost in avtonomnost zelo pomembni, z otroki pa je treba to obravnavati na nekoliko različen način. Vsekakor je pristop coachinga za vzgojitelje zelo zanimiv.
V	Veliki Britaniji imamo celo vrsto pobud, pri katerih sodelujemo z učitelji, profesorji, trenerji, saj oni tako črpajo ideje in miselnost, ki je nato zelo koristna za doseganje zelo dobrih rezultatov pri delu z otroki.
Zibelka coachinga je v ZDA, britanski svet pa je takoj vzljubil to metodologijo. Ali v Italiji in Sloveniji nekoliko zaostajamo?
Drži. Pri nas zamujamo, saj se je coaching rodil relativno daleč. Vsekakor opažam v Italiji dva pristopa. Eden je zelo inovativen, saj so ljudje radovedni in se zavedajo potenciala, ki ga omenjen pristop nudi. Coachinga se poslužujejo multinacionalke, a tudi družinska podjetja, ki želijo prekoračiti določene meje. Po drugi strani marsikdo gleda na coaching kot na neke vrste »popravljajoči pristop«, ki je potreben, ko nekaj ni v redu. V Sloveniji pa opažam, da so za omenjeno stroko zelo dovzetni, saj je za coaching veliko radovednosti in povpraševanja.
Ali ima izkušen coach, kot ste vi, tudi svojega coacha?
Seveda, ne pa samo svojega coac-ha, a imam tudi mentorja in »super-visorja«. To je bistveno in potrebno. Prvič, ker se naša stroka neprestano razvija in je nujno, da stalno rastemo. Drugič, ker se moramo samovzdrže-vati, saj smo sami orodje svojega poklica. Tretjič pa, ker se včasih soočamo s težavami, ki so prevelike in zato je zdravo, da si poiščemo oporo, potrebno znanje in izkušnje, ki jih imajo drugi. Bolj bomo sodelovali in si izmenjavali znanje in izkušnje, bolj bomo uspešni.
Albert Voncina
nogomet
Mladinci: trije goli Jasona Visintina
Sovodnje - Staranzano 4:2 (2:2)
Strelci za Sovodnje: De Fornasari, J. Vi-sintin 3.
Sovodnje: Persoglia, Lutman (Vidoni), Komjanc, C. Visintin, Pavletič, Marchesi-ni, De Fornasari, D. Trevisan (Antonini), Falcone, Čavdek, J. Visintin. Trener: Cijan.
Mladinci Sovodenj so začeli zelo ofenzivno in po dvajsetih minutah so že vodili z 2:0. Gostje so nato izkoristili padec zbranosti domačinov in so pred koncem polčasa uspeli izenačiti. V drugem polčasu so se varovanci trenerja Luke Cijana znova zbrali in v nekaj minutah dosegli še dva gola. Trikrat se je med strelce vpisal Jason Visintin.
NAJMLAJŠI - Na Goriškem
Tesna zmaga Sovodenj
Sovodnje - Audax 2:1 (1:1)
Strelca za Sovodnje: Solinas in Liut. Sovodnje: Vuk (Devetak), Faggiani, Ma-rega (Bolteri), Ocretti (Ožbot), Solinas, Piovesana, Pintar, Faidiga, Juren (Lako-vič), Liut, Trevisan (Brecelj). Trener: Cijan.
Najmlajši Sovodenj so v zaostalem srečanju šele z golom Liuta tik pred sodnikovim trikratnim žvižgom premagali trdoživi Audax. Trener Luka Cijan je po tekmi ocenil, da so svoji varovanci tokrat igrali slabše kot ponavadi: »Igrali smo preveč individualistično. V fazi napada ni bilo kolektivnega pristopa.« V nedeljo bo v Podgori slovenski derbi med Juventino in Sovodnjami.
□ Obvestila
ŠZ SOČA vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 1. decembra 2015 v telovadnici v Sovodnjah - Prvomajska ulica, 118. Prvo sklicanje ob 19.00, drugo sklicanje pa ob 19.30.
ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v mesecu januarju in februarju 2016, s pričetkom v soboto, 9. januarja. Za informacije in vpisovanje info@mladina.it ali tel. št. 3470473606. AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 29. novembra, pohod po Krasu s kosilom. Zbirališče ob 8.45 na parkirišču ob openskem krožišču (Ul. Hermada). Pot se bo vila od Opčin do Globojnerja, mimo Padrič v Gropado (kosilo) in nato nazaj do Opčin. Vabljene družine in simpatizerji. Več informacij na tel. 3404685153 (Erik).
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije in vpis na tel. št. 340-5814566 (Valentina).
12. sporto konferenca - Prejšnji konec tedna v Portorožu
Spoznavanje »sport businessa«
S Tino Maze in agencijo za odnose z javnostmi Novaka Djokovica tudi predstavnika ZSŠDI Ivan Peterlin in Evgen Ban
Prejšnji teden se je v kongresnih prostorih Hotela Slovenija v Portorožu odvijala 12. izvedba SPORTO konference, ki je vodilni dogodek o športnem marketingu in sponzorstvih v športu v Sloveniji in v slovanskih državah ob Jadranskem morju. Glavni namen konference je sodelovanje pri razvoju športno-poslovne industrije, pridobivanje novih strokovnih znanj ter izmenjava izkušenj, hkrati pa dogodek ponuja priložnost za poslovno mreženje.
Športne konference sta se udeležila tudi predstavnika ZSŠDI in sicer predsednik združenja Ivan Peterlin ter novi sodelavec slovenske športne krovne organizacije v Italiji Evgen Ban. Med znanimi mednarodnimi nastopajočimi govorci je vredno omeniti ustanoviteljico mednarodnega podjetja Slingshot Sponsorship, Kanad-čanko Jacky Fast, ki je na prepričljiv način prikazala pravila in novosti sponzorske industrije, Aleksandro Radujko, direktorico specializirane agencije za odnose z javnostmi New Media Team, ki skrbi za PR
Ivan Peterlin in Evgen Ban s predstavniki SŠZ iz Celovca, Športne zveze MO Ptuj, ZRS Bistra in z Jacky Fast, Movio ter ND Gorica
aktivnosti Novaka Djokovica, ustanovitelja agencije ACTS, Celovčana Hannesa Jager-hoferja, ki je znan kot odličen organizator tekmovanj v odbojki na mivki Beach Volleyball Grand Slam in najbolj razpoznavno slovensko športno zvezdo Tino Maze, ki je v družbi Dieterja Hegerja, vodje medna-
rodnih sponzorstev podjetja Modelez in aktivacije blagovne znamke Milka, predstavila smernice svojega sodelovanja z znanim svetovnim proizvajalcem čokolade.
»ZSŠDI se zelo veseli pozitivne izkušnje, ki sta jo doživela predstavnika slovenskega športnega gibanja v Italiji na Sporto
konferenci 2015, ker verjame, da gresta boljša koordinacija športne skupnosti v zamejstvu in večja pomoč včlanjenim društvom skozi pridobivanje novega znanja, srečanje novih potencialnih partnerjev in spoznavanje dobre prakse na področju 'sport businessa'«, piše v novinarskem sporočilu ZSŠDI.
22
Četrtek, 26. novembra 2015
VREME, AVTOMOBILI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000
V naslednjih dneh, ob nastanku ciklonskega območja nad Sredozemljem, bo v nižjih plasteh ozračja začel dotekati okrepljen in suh severovzhodnik. V višinah pa bo nekoliko bolj vlažno.
Po deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme; več oblačnosti bo verjetno na območju Trbiža. Ob morju in na Krasu bo pihala okrepljena burja. Tudi v visokogorju bo pihal severovzhodnik, predvsem na vzhodnem pasu.
Danes bo oblačno. Ponekod v notranjosti Slovenije bo občasno naletaval sneg. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem okoli 8 stopinj C.
Povsod po deželi bo pretežno jasno do le zmerno oblačno vreme. Le na območju Trbiža bo v glavnem oblačno. Ob morju in na Krasu bo predvsem zjutraj pihala okrepljena burja, sprva lahko v sunkih okoli 100km/h. Tudi v visokogorju in na vzhodnem pasu bo pihal zmeren severovzhodnik.
Jutri se bo v zahodnih krajih zjasnilo, drugod bo še zmerno do pretežno oblačno. Še bo pihal severovzhodnik, na Primorskem zmerna burja.
Sonce vzide ob 7.18 in zatone ^g ob 16.26 □ Dolžina dneva 9.08
Luna vzide ob 17.21 in zatone ob 8.30
1969 - Majhen, a globok § ciklon je zjutraj prešel Slovenijo, zračni tlak je bil pri nas nenavadno nizek. Ob 7. uri zjutraj je na meteoroloških postajah Maribor in Murska Sobota tlak, preračunan na morski nivo, znašal le 985 hPa in v Ljubljani 989 hPa.
Danes: ob 3.34 najnižje -23 cm, ob 9.30 najvišje 56 cm, ob 16.40 najnižje -65 cm, q ob 22.42 najvišje 32 cm. 2 Jutri: ob 4.13 najnižje -20 cm, ob 10.03 naj' višje 52 cm, ob 17.14 najnižje -62 cm, ob 23.22 najvišje 32 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 15,6 stopinje C.
-JO
500 m............3
1000 m ...........0
1500 m...........-3
2000 m...........-6
2500 m...........-7
2864 m ..........-8
UV indeks je ob jasnem vremenu sredi dneva 1,5.
ZGODOVINA
Tako so potovali
Danes sta bivalna prikolica in avto neločljiva pojma, nekoč pa ni bilo tako: pred 130 leti so v Angliji izdelali prvo »prikolico«, ki pa so jo seveda vlekli konji. Da bi jo predstavili širši publiki, je »Wanderer« (potepuh) prevozil 1400 milj od Londona do Invernessa na Škotskem.
Naj povemo, da je istočasno Carl Benz v Nemčiji delal na svojem legendarnem tri-kolesniku, ki ga je predstavil naslednje leto.
Nova Alfa giulia še ni nared.
Rojstvo nove giulie je, kot kaže, kar se da mučno. Alfisti boodo morali počakat vsaj do sredine prihodnjega leta, da lahko sedejo v novo alfo. Vse kaže, da bo Alfa Romeo giulia qua-drifoglio zagledala luč sveta v drugi polovici 2016. Kot znano, naj bi bodočega športnega terenca poganjal Ferrarijev trilitrski šestvaljnik. Ksže, da je do zamika prodaje prišlo zaradi dodatnih nastavitev nekaterih var-
nostnih in voznih karakteristik avtomobila, kaj več pa Alfini ljudje nočejo povedati. Giulio z novim dvolitr-skim bencinskim ali 2,2-litrskim dizelskim motorjem, so nestrpno pričakovali že na frankfurtskem salonu, a se ta želja ni utesničila. Nova Alfa naj bi napadla segment, v katerem kraljujejo BMW serije 3, MercedesBenz razreda C in Audi A4. Zaključek? Potrpljenje je božja mast...
BMW - Drugi rod športnega terenca
S trivaljnim prečno vgrajenim motorjem
Najmanjši SUV bavarske hiše
BMW - Tudi nova serija 3 s prisilno polnjenim trivaljnikom
Zanimive novosti
Nova Beemvejeva serija 3 ima kar nekaj novosti, čeprav je zunanji videz ostal v bistvu enak. Kot pri športnem terencu X1 je največja novost prisilno polnjeni bencinski trivaljnik, ki bo nameščen v vstopni model 318i. Nov je tudi 2,0-litrski štirivaljni prisilno polnjeni bencinski agregat v modelu 320i, ki proizvede 134 kW in 290 Nm. Dizelska ponudba se začenja z modelom 316d s 85 kW in 270 Nm navora, zaključuje pa jo 335d z 230 kW in 630 Nm navora. Ponujajo tudi priključni hibrid 330e s skupno močjo sistema 185 kW in 420 nNm navora. Tudi ta serija 3 bo imela še vedno možnost izbire med 6-stopenjskim ročnim menjalnikom in 8-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki je serijsko nameščen v 330d, 335d, 340i Touring.
Bavarci so predstavili novo generacijo svojega najmanjšega SUV X1, ki vsebuje kar nekaj novosti. Predvsem je prvi iz družine BMW šprtnih te-rencev imel prednji pogon, saj sloni na novi platformi, ki že označuje minije in serijo 2 active in gra tourer. A to še ni vse, bi rekli reklamarji, tu je tudi revolucija v motorjih, saj ima novi X1prečno postavljeni novi 1,5-litrski trivaljni bencinski agregat in dvolitr-ski štirivaljni prisilno polnjeni agregat.
Ob začetku prodaje so kupcem na voljo trije dvolitrski bencinski agregati, sDrive20i in xDrive20i s 141 kW in 280 Nm navora ter xDri-ve25i s 170 kW in 350 Nmnavora.
Tudi dizle bodo poganjali trije dvolitrski dizelski agregati: sDrive18d s 110 kW in 330 Nmi navora, xDri-ve20d s 139 kW in 400 Nm navora in xDrive25d s 170 kW in 450 Nm na-
Pripravil Ivan Fischer
NOVOST - Japonec s skrivnostnim imenom
Subaru levorg prihaja na naše ceste
Subaru je pred kratkim predstavil svoj novi model „levorg". Ime je dokaj nenavadno in pri Subaruju so najbrž iz-stisnili iz sebe še zadnjo trohico domišljije, da so si izmislili skovanko iz besed Legacy Revolution Touring, kar pa daje takoj vedeti, da gre za tesnega sorodnika večjega legacyja. Levorg ima klasično Subarujevo zasnovo: štirivaljni bencinski bokser (1,6 l, ampak kar 175 KM), brezstopenjski samodejni menjalnik (s šestimi vnaprej določenimi prestavami) in preizkušen štirkolesni simetrični pogon, kot vsa druga vozila tega proizvajalca. Dolg 469 cm in ima kar 522 l prostornine v prtljažniku.
S 175-konjskim motorjem je levorg presenetljivo poskočen, kar pa gre seveda na račun porabe, ki le z veliko voznikovo pozornostjo zdrkne pod 7-5 l.
V Nemčiji preverjanje po aferi VW
Nemška agencija za promet je sporočila, da so se po aferi z domačim Volkswagnom odločili preveriti stanje okrog škodljivih emisij tudi pri drugih proizvajalcih. Na seznamu se je znašlo kar 23 znamk, med katerimi so BMW, Mercedes, Porsche, Ford, Chevrolet, Fiat, Jeep, Honda, Toyota, Land Rover, Renault in Volvo. Zanimivo je dejstvo, da so prvi rezultati tudi pri nekaterih znamkah pokazali odstopanja od začrtanih mej dovoljenih izpustov dušikovega dioksida. Predstavniki omenjene agencije niso želeli povedati, katere znamke bi lahko goljufale, ker je na sporedu še kar nekaj ponovnih meritev preden izdajo dokončno poročilo. Dokončni rezultat meritev bi morali objaviti še pred koncem leta. Gotovo pa je, da se marsikomu že zdaj tresejo hlače.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 26. novembra 2015
23
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.25 Sanremo Giovani 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: E arri-vata la felicita 23.30 Porta a porta
RAI2
RAI3
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole
sbirro 15.50 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 15.55 Serija: Impazienti 16.05 Serija: Un medico in famiglia 17.55 Nad.: Valeria 18.35 Novice 18.40 Nad.: Legami 19.35 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Terra Nostra 21.10 Nad.: Il restauratore 22.15 Nad.: Raccontami una storia
_RETE4_
6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ri-cette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo spor-tello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 16.45 Film: L'amante pura (dram., '58) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte
6.0014.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Il tocco di un angelo 8.05 Nad.: Le sorelle McLeod 9.3013.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Senza traccia 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta
21.05 Film: Rocky IV (dram., '85, i. S. Stallone) 22.50 Gazebo
_RAI4_
13.05 Switched at Birth 13.50 Sabrina, vita da strega 14.30 Stargate Atlantis 15.15 Andromeda 15.55 Star Trek: Enterprise 16.35 Novice 16.40 Xena 17.20 Beauty and the Beast 18.00 Reign 18.40 21.50 Supernatural 19.20 Ghost Whisperer 21.10 Teen Wolf 22.35 Dal tramonto all'alba - La serie
_RAI5_
14.10 La Terra vista dal cielo 15.00 Dok.: Nilo re dei fiumi 16.05 Come si guarda un'opera d'arte 16.30 19.40 I buongustai dell'arte 17.35 Ubiq - Immersione 18.00 Novice 18.10 20.40 Passepartout 18.40 This is Opera 21.15 Petruska presenta 21.25 Elektra 23.15 Lo stato dell'arte 23.50 Ghiaccio bollente 23.55 Jackson Browne
RAI MOVIE
14.00 Film: La calda notte dell'ispettore Tibbs (det., '67, i. S. Poitier) 16.00 Film: Il solitario di Rio Grande (vestern, '71) 17.40 0.55 Novice 17.45 Film: Tutto quella notte (kom., '87) 19.40 Film: Due strani papa (kom., It., '83, r. P. Franco)
21.15 Film: Il mio migliore incubo! (kom., Fr., '11) 23.05 Torino Daily 23.20 Film: Tape 407 (horor)
RAI PREMIUM
12.20 Nad.: Un posto al sole 13.15 Nad.: Linda e il brigadiere 14.05 Nad.: Paura di amare 15.00 Serija: Last Cop - L'ultimo
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Rotocalco Adn-kronos 12.40 Le ricette di Giorgia 13.00 13.45 Didici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 14.00 Famiglia: Motore dimenticato dalla crisi? 18.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 19.20 Occhio alla spesa... 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring
LAEFFE
11.30 13.30, 20.00 Il cuoco vagabondo 12.35 Bourdain: Cucine segrete 14.30 Chef Sara sulle Alpi 15.30 David Rocco: Dolce vita 16.35 Jamie: Menu in 15 minuti 18.35 Il re dello street food 19.55 Novice 21.05 Film: The Opposite of Sex - L'esatto contrario del sesso (kom., '09, i. C. Ricci) 23.05 Film: Il segreto di Vera Drake (dram.)
CIELO
12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari in grande 20.15 Af-fari di famiglia
21.15 Film: Romeo Killer - Sospetti in famiglia (biogr., '13) 23.20 Film: La scono-sciuta (triler, It., '06, r. G. Tornatore)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.00 Grande Fratello - Day Time 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Grande Fratello
_ITALIA1_
6.35 Risanke 8.10 Serija: Hart of Dixie 10.10 Serija: Royal Pains 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Grande Fratello 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.40 Nan.: Mike & Molly 18.05 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Io sono leggenda (zf, '07, i. W. Smith) 23.10 Film: The Island (zf, '05, i. S. Johansson, E. McGregor)
_IRS_
13.45 Film: Django sfida Sartana (vestern, '70) 15.35 Film: Laura... a 16 anni mi dice-sti si (kom., It., '84) 17.30 Film: Il ragazzo di campagna (kom., It., '84, i. R. Pozzetto) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger
21.00 Film: Il colore viola (dram., '85, r. S. Spielberg, i. W. Goldberg) 23.55 Adesso cinema!
_LA7_
7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Serija: Benjamin Lebel - De-litti D.O.C. 18.20 Serija: L'ispettore Bar-naby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita
_LA7D_
6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 I menu di Benedetta 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 15.20 Serija: Providence 17.00 Tagada 18.55 Dnevnik
21.10 Film: Reinas - Il matrimonio che mancava (kom.) 23.15 Film: Io sono mia (dram.)
_DMAX_
12.30 18.35 Affare fatto! 13.20 Cattivissi-mi amici 14.10 Cacciatori di tesori 15.05 Ed Stafford: duro a morire 15.55 River Monsters 16.50 20.20 Affari a quattro ruote 17.45 Come e fatto 19.30 Rimozione for-zata 22.00 Auto da rockstar 22.55 L'impero dei rottami
SLOVENIJA1
6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Turbulenca 12.20 Nan.: Totalna razprodaja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 V službi človekovega dostojanstva -25 let Slovenske karitas 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Brez meja 15.5018.05 Risanke in otroške serije 16.25 0.35 Profil 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Inf-odrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Svet in svet
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 18.50 Risanke in otroške odd. 8.10 Zgodbe iz školjke 9.05 23.35 Točka 10.40 Z vrta na mizo 11.05 17.00, 0.20 Halo TV 11.50 Dobro jutro 15.00 Čas za Manco Košir 16.05 Alpe-Donava-Jadran 16.30 Čarokuhinja pri atu 18.00 Nad.: Obupani starši 18.55 Kviz: Male sive celice 19.55 Odbojka: liga prvakinj, Calcit - VakifBank, prenos 22.00 Boks: Za-vec - Lara, pon. 23.05 Avtomobilnost
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.45 19.45 Avtomobilizem 14.55 Klepet z... 15.25 Najlepše besede 16.00 Ciak Junior 16.30 Dok. odd.: K2 16.50 Slovenski magazin 17.20 Webolution 18.00 23.20 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 20.00 Zvočno klasični 20.40 City Folk 21.10 Dok.: Sissi - Princesa pobega 22.15 Glasba zdaj 22.30 Lynx magazin 23.50 Na obisku
_POP TV_
7.00 Risane in otroške serije 7.50 9.40, 10.50, 12.05 Tv prodaja 8.10 17.20 Nad.: Odpuščanje ljubezni 9.55 Sanjski moški 11.05 Nad.: Grehi preteklosti 12.20 20.00 Gostilna išče šefa 13.50 21.30 Nad.: Usodno vino 14.55 Nad.: Plamen v očeh 16.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.0018.55, 23.30 Novice in vreme 22.30 Epilog
Četrtek, 26. novembra Rete 4, ob 23.20
VREDNO OGLEDA
La sconosciuta
Italija 2006
Režija: Giuseppe Tornatore Igrajo: Ksenija Rappoport, Pierfrancesco Favino, Margherita Buy in Claudia Gerini
V Trstu posnet Tornatorejev film, je zapletena, noir zgodba o čustvih, odpovedih, osamelosti. Irena je Ukrajinka in nastopi službo družinske pomočnice na domu, ki stoji točno nasproti hiše v kateri stanuje družina premožnih zlatarjev. Irenin cilj je prav ta, da nadzoruje vsemu kar se dogaja v stanovanju bogatih trgovcev. Dogajanje je postavljeno v današnjo
dobo, v njem se prepletajo neizrečene resnice in skrivnosti, ki se seveda navezujejo na preteklost. Neznanka je dvaintridesetletna ženska, ki se je v otroških letih preselila iz Vzhoda na jug Italije, zdaj pa je odpotovala v smeri severa, da bi si tu poiskala primerno službo. Seveda se ob njenem prihodu v Trst razvije in zaplete še vrsta drugih zgodb ...
KANAL A
7.0018.00 Svet 7.55 Risanke in otroške oddaje 8.35 12.40 Serija: Odbita rodbina 9.00 16.35 Nan.: Mrhi za šankom 9.25 13.40 Nad.: Opravljivka 10.2011.30, 13.10 Tv prodaja 10.35 Nan.: Naša mala klinika 11.45 17.05 Serija: Lepo je biti sosed 14.40 Film: Božiček na sodišču (kom.) 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 20.00 Film: Poslednji klic (triler) 21.45 Film: Divja dirka (kom.)
PLANET TV
10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.10 Nan.: Prijatelji 15.40 23.10 Nan.: Škorpijon 16.35 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 17.40 21.25 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.05 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.35 Ta teden z Juretom Godlerjem
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Čarobni srednji vek (pripravlja Matejka Grgič); 12.15 Slovenska Talija v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Literarni pogovori, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00, 11.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Cultura e so-cieta; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Notte-tempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra.
Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen.
Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja. Če se naročite takoj, boste Primorski dnevnik do konca letošnjega leta na dom prejemali brezplačno.
^morski
dnevnik
Primorski dnevnik
informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu