Naročnina s 1 mesec 8 Din, >/4 leta 20 Din, */» leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. — Dopisi: ,,Ro-man“, Ljubljana, Breg 10-12 Leto II JANET GAYN0R Foto Fon ŠL Z M K KAJ J K TAKA. KAKOR ST K JO V11) I; I I V FILMIH „()B ZORJ“ IN V »štirih vrac:iii“ ALI SL JL ŠL SLOM NI TL »** mSFi TENA V nedeljo in ponedeljek se je mudil v Ljubljani predsednik vlade Živkovič, ki ga je prebivalstvo sprejelo /. velikanskim navdušenjem. Predsednik vlade si je ogledal kulturne in gospodarske institucije v Ljubljani in obiskal Gorenjsko, kjer ga je narod povsod sprejel /. iskreno ljubeznijo. Obenem z njim so prišli v Ljubljano tudi ministri dr. Srškič, dr. švegel, inž. Serner in dr. šverljuga. Prejšnji torek je odpotoval v Prago na svoje* novo mesto v zunanje ministrstvo bivši ljubljanski češkoslovaški konzul dr. František Resi. V torek II. so v Beogradu odkrili spomenik hvaležnosti brauciji. Spomenik je izdelal naš veliki kipar Meštrovič. Kiparja Meštroviča, ki je uapra vil spomenik hvaležnosti francoskemu narodu, je francoska vlada odlikovala 7. redom komanelerja legije 1 časti. 9. novembra je minilo petdeset let. kar je bil v Zagrebu katastrofalni potres (1880), ki je poškodoval okoli 1000 hiš. V Zagrebu so uvedli javno električno razsvetljavo 6. novembra 1907. # V Severni Ameriki so bile poslanske volitve, pri katerih so demokrati jako narasli in dosegli svoje stare nasprotnike republikance. Kot najvažnejšo posledico tega izida napovedujejo ublažitev prohibicije. V nedeljo 9. so bile na Dunaju volitve v dunajski parlament in v deželne zbore. V glavnem je ostale; stanje neizpremenjeno: krščanski socijalisti so nekaj izgubili, socijn-listi so ohranili svoje pozicije, vele-nentei pa so doživeli fijasko. švedska akademija za literature; v Stockholmu je podelila letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo ameriškemu pisatelju Sinclairu Levvisu, čigar najslavnejši roman je ..Bab-bitt“. V Moskvo se je vrnil Stanislavski, vodja znamenitega gledališča Hudoženstvenikov. Nemško filmsko igralko Asto Nielsen je povozil avto in jo ranil na glavi. Madžarska vlada je pri londonskem Rothschildu najela posojilo 1 milijon funtov šterlingov. V Čikagu so milijonarji izvolili posebnega diktatorja, ki ima nalogo, rešiti meščanstvo pred nadlogo banditstva. mnd it/. Copyright by Agente Litt6raire Internationale, Pariš Reporter in bandit je bil Jack Lingle v življenju: temu podobna je bila tudi njegova smrt ((ilej članka \ 4-t. in Toda če že niso odkrili morilcev jacka Lingla, se; nam je zato umorjeni Lingle; odkril v čudno strašni luči. V luči, ki ga je obsijala v toku preiskave, katero so vzajemno vodili generalni prokurator Svvanson, lije-gov osebni detektiv Pat Roche, prevajan Irec, in odvetnik ( liarles llathburn v imenu lista „Chicago Tribune". DVOJNO ŽIVLJENJE JACKA LINGLA Časnikarski poklic Jacka l.ingla je bil samo krinka. V resnici je bil zaupnik slavnega bandita Ala ( a-poua, ki ima pod svojo oblastjo večine) „speakeasiejev“, igralnic in javnih hiš južnega Čikaga. lliš, kjer ljudje pijo, k jer igrajo in kjer ... se l jubi jo, je tudi v Čikagu na prebitek. Ker pa so prepovo-elane, se jih upajo vzdrževati samo banditje kalibra Ala Capona, Špiku (Vl)onolla, Bugsa Morana, zakaj ta posel je sicer jako nevaren, zato pa nese morje denarja. Toda banditi ki nalože velike denarje v svoja „podjetja“, ne marajo neprestano živeti v negotovosti. Da si zagotove prizanesljivost policije*, podkupijo nekatere korumpiranc policijske organe. To povem po zrelem preudarku in brez strahu, zakaj te reči so že povedali, zapisali in ponovili v sto listih, v sto poročilih, objavah in k niiguli! Toda posluša jte, ela uaelalj n jenr l.inglovo istorijo: Lingle je bil prijatelj Ala Čapom) in je imel za pasom elemantno zaponko, ki mu jo je poklonil ta bandit. Jako verjetno ie bilo, ela Al Čapom- dragotine ni dobil čisto brez. vsake kapljice krvi, toda Jack Lingle je bil tako ljubezniv družabnik, dii mu nisi mogel zameriti takele muhe*, čeprav ni pričala baš o neoporečnem okusu. Jack Lingle je imel še drugega prijuteliu razen Ala Capona. Namreč NVilliama Russela, direktorja čikaške policije. Prijateljstvo med njima je bilo tako prisrčno, da so •V5. številki „Romana") splošno govorili, ela je čikaški policijski direktor prav za prav Jack Lingle in ne Russel. V takih razmerah ni prav nič čudno, ela si Al Capone ni belil las zastran svojih ,,podjetij", in da je postajal Jack Lingle od dne elo dne bogatejši. Prijela ga je 'strast zn speknliiunje in pravili so, da je bil na Wallstreetu angažiran s precejšnjimi denarji. Potem je* prišel po-Ioiii in je izgubil vse... in povrh še življenje, to nizkotno dvojno življenje... ki so mu ga vzeli banditi, sovražni Caponovi skupini. Ko so se vsa ta odkritja kmalu po umoru Jacka Lingla razvedela, st«) morala \Villiam Russel in njegov adjutant John Stege. šel detektivskega oddelka, predati ostavko na svoje mesto. /daj pa prepustim besedo polkovniku MaeCormicku. di,rektorju čikaške ..Tribune". 6. juliji), takoj ko je prišla na dan pravu podoba Jacku l.ingla, je napisal tele'vrstice generalnemu prokuratorju Svvunsomi na rovaš onega, v katerem je bil v idel prav tako poštenega'človeka kakor ostale vrle člane uredništva svojega velikega in mogočnega;lista: ..Razkritja teh poslednjih tednov so bila za mnoge izmed nas pretresljiva. Hoteli smo, da so to umazano perilo ne' bi pralo v javnosti. Toda iz vsega tega se lahko rodi kaj dobrega. Dejanja l.ingla in ljudi njegove vrste so kakor steze, ki drže v dozdaj še neraziskane gozde zločina. Če poidemo po teh stezah, bomo vso to zločinsko organizacijo, ki drži Čikugo za vrat, obkolili in ugonobili." Slikoviti slog' teh kratkih stavkov je neverjetno zgovoren. Kakor bi bili tatovi nemogoči brez prikri-vučev. prav tako ne bi mogli eksb stirilti čikaški banditi, če ne bi imeli pomagačev in zaščitnikov med politiki in neravnimi Uradniki, zlasti pa med policisti. Novi čikaški policijski direktor ie prevzel svoje mesto baš v dneh, ko sem jaz. prišel v Čikugo. Ko' sem se mu najavil v posete, me je kar najIjubeznivejc povabil na običajno letno slavnost čikaške policije, ki je bilu drugi dan: »Boste videli, da bo lepo. Naši policisti so krasni dečki/1 „Ne vsi, gospod direktor, ako sinem verjeli besedam, ki ste jih iz-pregovorili drugi dan po svojem imenovanju v občinskem svetu. I a- Mrtvec, ki govori »Halo! Halo!... Soba 609?... Spoznate moj glas? Ne izgovorile mojega imena! Morani vam sporočiti veliko novico. Pridite takoj \ klub **, imeniten klub, saj veste ...“ »Imenitni*' kInl> je neki speak-eusv čisto blizu C’ity-1 lalla. Spada v »verigo" etablismanov, ki jih vodi tolpa Ala Capona. Tam dobiš prav dobro pivo v kamenilih vrčih, pravi vvhiskv po pet in dvajset frankov kozarec, nekoliko manj pravi po pet frankov kozarec in skrivnostna mešanice, ki jih iz previdnosti rajši nisem poskusil. Toda če naj sklepam po učinku na one ljudi moške ga in ženskega spola, ki so jih pili pred mojimi očmi. je moral biti v njih dobršen del alkohola. Tudi kvartajo tam: igre, ki so običajne \ teh lokalih, kakor black-jack, runimv in chock-a-luek. Jack Zula ‘Čeprav se v tem »klubu" pretakajo denar in pijače v potokih, je vendar umazano, da je človeka groza: stene so gole, pohištvo uprav beraško. C), človek mora imeti res strašno koprnenjc po pijači in po kvartali, AX IvriiASAS.Ii: Odgovori na 11. strani (. Kaj je prohibicija? 2. Kakšen dajalnik imajo ..pljuča"? >. Kaj je Imkšiš? 4. Kaj pomeni JUDR.? 5. Kaj pomeni G. P. IJ.? A. Zakaj se reče ,z vrati je zaloputnil' in ne ,z vrat 111 i' ? 7. Kaj pomeni USA? čudno1 mešala neprikrita groza in spoštovanje do mene. ki mu je že prešlo v kri. „l)va leva sta," reče ves vznemirjen. „K nam plavata, da nas požreta!" Pogledam tjakaj. I11 res zagledam dva para krvoločnih oči. I)uh ubitega bika ali pa naš duh je bil gladili zveri privabil, da nas napadeta. Leon je že imel puško v rokah. Rečem mu, naj počaka, da bosta zveri bliže, in primem svojo puško. Kakih petnajst korakov od nas je bila plitvina, kjer je bila voda komaj petnajst palcev visoka. Najprej se popne na to plitvino levinja. Takrat Leon sproži in krogla zadene zver ravno v odprti gobec in skozi grlo; levinja se zažene in mrtva pij u s-ne v vodo. Drugi lev, samec, se je bil ravno pognal na plitvino in se s prednjima nogama popel na prod — takrat pa se je zgodilo nekaj čudnega. Začuli smo neki nemir in šumenje v vodi, kakor ga čuješ v jezeru kadar ščuka zagrabi ribico, samo tisočkrat hujše: zdajci lev strašno zarjove in skoči na prod vlekoč nekaj črnega za seboj. „Alah!“ vzklikne Muhamed. ..Krokodil ga je zgrabil za nogo!" I11 res je bilo tako. Prav dobro smo razločili podolgovat gobec z vrsto strašnih zob in za njim plazilčevo gnusno telo. In takrat se odigra bogine nenavaden prizor. Lev se je hotel z vsem naporom popeti na plitvino, toda krokodil ga je pol plavaje, pol stoje še zmeraj držal za nogo. Lev je tulil in rjovel, da se je tresel zrak, dokler ni naposled z divjim, besnim krikom obrnil glave in zgrabil z zobmi krokodila za glavo. Krokodil je popustil nogo. ker mu je kakor smo pozneje videli, lev izbil eno oko. in se počasi okrenil, v tem pa ga je lev zgrabil za vrat in se v strahoviti borbi začel valjati po produ. Ni bilo mogoče slediti vsem njunim kretnjam. Zdajci pa se je sreča obrnila. Krokodil, čigar glava je bila ena sama velika krvava rana, je s svojim železnim žrelom zgrabil levje telo ravno nad rebri in mahnil z njim besno na levo in desno. Razmesarjena in razjarjena zver je grizla krokodila, sekala po nje- govi luskinasti glavi in trgala s šapami krokodilovo žrelo. In potem je bilo mahoma vsega konec. Levova glava je omahnila krokodilu na hrbet in s poslednjim zamirajočim krikom je zver poginila. Krokodil je ostal nekaj časa še miren, potlej pa se je nagnil na stran, ne izpusti vsi zob iz levjega trupla, ki ga je bil čisto zmrvil. la boj na življenje in smrt je bil neznansko grozen in ne verjamem. da bi dosti ljudi že videlo .kaj podobnega, ko je bilo vse končano, smo pustili Muha-ineda na straži, mi pa smo legli, da prespimo ostanek noči. kakor pač moremo. VI OBRED IZ PRVIH KRŠČANSKIH ČASOV Drugo jutro, komaj se je zdanilo, smo vstali, se umili in se pripravili na odhod. Ko sem pogledal Jobu v obraz, sem prasnil v smeh: njegovo tolsto lice se je od komarjevih pikov zredilo čez noč na najmanj dvakratni obseg, a tudi Leonov obraz ni bil nič boljši. Od vse trojice sem jo jaz še najbolje odrezal; morda zaradi trdosti svoje kože, ali pa zato, ker sem bil najbolj kocinast med vsemi. Onadva sta bila v primeri z menoj prava golobradca in tuko so imeli komarji prekrasno polje za svoje napade, med tem ko se Muhameda, na katerem so začutili vonj pravovernega muslimana, sploh niso do-taknili. Med tem se je popolnoma zdanilo: razpeli smo jadra in si najprej ogledali ubita leva in mrtvega krokodila, nato pa smo zapluli po stranskem rokavu reke, ki je spremljal glavno strugo na levi strani. I nko smo potovali štiri dni in prepluli kakih sto štirideset milj. ko smo naenkrat opazili, da z ladjo ne moremo dalje. Reka je bila namreč tako polna goste trave, da bi jo bili morali sekati z nožem, pa še ne bi mogli naprej. Kaj smo hoteli? Z vetrom ni šlo več, z veslanjem tudi ne; morali smo travo sekati pred seboj z Mohamedovo sabljo in potiskati ladjo naprej. A dolgo tako ni šlo. Preveč nas je utrudilo in močvirje in sopare nad vodami so začele navzlic vsem kininom ostavljati svoje sledove na nas. Čedalje teže smo se zjutraj prebujali, čedalje bolj so slabele naše moči. Strašen je bil naš položaj, redko kateri belec je kdaj zašel v podobnega: in ko sem se oni večer vrgel v čoln, da zaspim, sem prej preklel svojo neumnost, da sem se priključil tej nori ekspediciji, ki jo čaka samo še smrt v tej pošastni deželi. In ko me je objemal spanec, sem v duhu gledal, kakšna bo naša ladjica čez tri mesece po naši smrti. Polna bo smrdljive vode, ki bo prala naše kosti, o — In v duši sem poslušal udarjanje vode v osušene kosti in rožljanje okostnjakov drugega ob drugega, kako moja lobanja trka na Mohamedovo, Mohamedova pa na mojo, dokler se naposled Mohamed ne razsrdi in ne vstane. upre svoje prazne očesne votline vame in me ozmerja, zakaj da mu ne dam miru in — krščanski pes — kalim mir pravovernega. Odprem oči in vztrepečem ob teh groznih sanjah in vztrepečem še huje zaradi nečesa, kar niso bile sanje: dvoje velikih oči je gledalo skozi ono megleno noč. Planem na noge in strašno za-ki •ieiin, zakričim se enkrat, da so tudi drugi skočili na noge. A takrat se iznenada zabliska nož in dolgo kopje se dotakne mojega vratu. „Mir!" reče neki glas v arabščini podobnem jeziku. ..Kdo ste? Po kaj prihajate? Govorite, ali pa boste umrli!" To rekši primakne kopje še bliže mojemu grlu, da me zazebe v kosti. „Na potu smo in smo čisto slučajno zašli," odgovorim v najlepši arabščini, ki so jo očividno razumeli, zakaj oni človek se obrne k visoki osebi, ki je stala za njim. in vpraša: „Oče, ali naj jih ubijemo?" ..Kakšna je barva teh ljudi?" vpraša globok glas. ..Bela." „Ne ubijajte!" odgovori oni glas. ..Pred štirimi dnevi sem čul od Nje, ki se ji moramo pokora- vati. besede: .Beli ljudje prihajajo. Ko jih zagledate, jih ne ubijte, nego jih privedite v deželo Nje, gospodarice! Naj torej stopijo na suho in naj vzamejo s seboj, kar imajo!" »Stopi ven!" reče oni prvi mož, napol spremljajoč me, napol terajoč pred seboj z ladje: in ko sem bil na suhem, sem videl druge ljudi, ki so enako storili z mojimi tovariši. Na bregu se je bilo zbralo kakih petdeset mož. \ poltemi sem razločil samo toliko, da so bili jako visoki možje čvrste postave, razmeroma bele polti in goli razen leopardove kože, ki jim je pokrivala bedra. Postavili so Leona in Joba zraven mene. »Kaj je to?" vpraša Leon, te-roč si oči. „Q Bog, to je sodni dan!" zavpije Job. Prav takrat nastane prerivanje in vpitje, zakaj privedli so zvezanega Muhameda, za katerim je stopala človeška senca s kopjem v roki. »Alah! Alah!" zavpije Muha-med, sluteč, da se nima ničesar dobrega nadejati od svojih sovražnikov. »Rešite me! Rešite me!" »Oče, glej, črnec! Ali naj ga ubijemo? Kaj pravi Ona, ki se ji moramo pokoravati?" »Zastran črnca ni nič rekla. Vendar ga ne ubij! Pridi sem. sin!" Senca stopi k njemu, oni visoki mož pa se nagne naprej in nekaj zašepeta. »Da, da," odgovori oni drugi in pisne z nekim krvoločnim glasom, da mi duša zmrzne v kosteh. »Ali so oni trije belci tu?" vpraša visoki mož. »Da, tu so." »Prinesite ono, kar smo zanje pripravili, oni pa naj odnesejo vse kar hočejo s svoje ladje." Komaj je dogovoril, so ljudje stekli in prinesli štiri velike nosilnice s četvorico nosačev za vsako, in nam veleli, naj stopimo va nje. NAŠA BESEDA" ZASTONJ samo še do 15. t. m. Poznejših prijav ne l)oino vpoštevali! hobise Najlepše na ženski Na neki seji se pogovarjajo odborniki kaj je pri /eni nuj lepše. „Oči," pravi eden. „Ulio," zatrjuje drugi, i ret ji še vnema za lase. l.don pravi: „Prsu," najglasnejši: „Meča: Oni: „lloja!" Tedaj udari predsednik s pestjo po inizi in zavpije: ,,’Jezike Za zobe, sicer mi kak hudič, še resnico pove!" Prometna ovira Potnik se je Vozil na lokalki. Nenadoma pa je v svojo veliko grozo opazil, da v vsem viaku ni nekega oddelka. Na prvem postajaliseu izstopi in steče k postajenacelniku. „Ciospod," 11111 reče proseče, „prc -govorite strojevodjo, da počaka vsaj pet minut." „lNe morein,*' odvrne postujena-čelnik s strogo uradnim obrazom. „Vlak sme stati samo eno minuto." „No, bomo videli," reče grozeče potnik. Minuta je bila pri kraju. Posta-jenačelnik zažvižga enkrat, zažvižga dvakrat, zažvižga tretjič: „Odliod!" Vlak ne odpelje. Razburjen skoči postajenačelnik k strojevodji in ga nahruli: ,,/akaj ne ubogate?" „Ne morem," odvrne strojevodja. ..Pred lokomotivo nekdo čepi." Naloga To je bilo še v časih Koseskega. Učitelj je naročil svojini učencem naj napišejo vsebino Viljema Tellu. Kden je napisal takole: ..Viljem Tell je bil Švicar, ki sc je zaklel, da se maščuje nad deželnim glavarjem (iosslerjem. Zato sc je skril s svojim pihalnikom za grm in rekel: .Po tejle ozki gasi mora priti...' Potem je počenil in pritisnil." Dvoumno Mlado dekle sc je javilo pri nekem samcu, ki je iskal postrežnico. „Ali imate izpričevala?" jo vpraša novi gospodar. „Ne, toda služila sem pri nekem gospodu, ki je bil tudi samec in ki je bil z menoj zelo zadovoljen." „Kako dolgo?" „Eno uro." Sanje „Danes sem imel zelo čudne sanje," pravi fant svojemu dekletu, ..sanjalo se mi je, (la sem snubil pri tvojem očetu." „ln kaj ti je moj oče rekel?" „Ne veni. listi trenutek sem sc zbudil pred vrati." Pri mesarju ..Janez. prinesi gospodu zdravniku njegov jezik, potem razsekaj gospe svetnici kosti in stehtaj njen svinjski želodec." Gospodinj a : ..Zakaj ste pa postavili kavo na stol, gospod Umek?“ Stanoval e c : ..Ker je tako slaba — moral sem ji ponuditi stol!" Ribniška Ribničan pelje svojega sina v gostilno. Oče si pridno gasi žejo, sinček pa gleda po gostilni. Ker sc oče zanj ne zmeni, ga podreza: „Oče, ali meni ne boste dali nič piti?" „Nc, ne, sinko. Pijača ni zato. Kaj bodo rekli, če te privedem pijanega domov!" ..Kda j pa je človek pijan?" vpraša nedolžno sinko. ..Vidiš," mu jame oče tolmačiti, .,tamle v kotu sedita dva kmeta. l'e rečeni da so štirje, bi bilo to znamenje, da sem pijan, ker pijanci vse dvojno vidijo." „Saj je samo eden." odvrne sinko začudeno. Sodnik: ..Kaj vam je ljubše: deset dni zapora ali 500 Din?" O h t o ž e n e c : ..Če je vam vseeno. gospod sodnik, potem vzamem že rajši 500 Din!" Otroška Pred slonovo kletko. ..Poglej, mamica, kako čudna krava. Rogove ima v gobcu in z. repom je travo..." V kavarni 7\' dalj časa sem stalno zahajal \ neko majhno kavarno. Nekega dne sem sedel v bližino blagajne in poslušal, kako naročajo natakarji. Pride prvi: „Čok!“, pride drugi: „Mok!“, tretji: „Kap!“. Ker tega nisem razumel sem poklical plačilnega in ga prosil, naj mi razjasni pomen teh zagonetnih besed. „To so naše okrajšave," mi reče. „Čok je čokolada, inok je inocca." „A, tako," se začudim, „jaz bi pa kakao!" Usmiljen snubec Nevestin oče ženinu ki je snubil njegovo hčer: „Vaša snubitev mi je zelo všeč, toda povedati vam moram, da sem izgubil vse svoje premoženje in da sem \ tem trenutku berač." Snubec: „Revež, pomilujem vas in moral bi imeti srce iz kamna, če bi vas pri vsem tem hotel oropati še hčere." Oglasi Posestnik na deželi išče življen-sko družico. Ni treba, da bi bila mlada, lepa in bogata. Pogoj je le, da ima črne lase. Kje, pove uprava lista. Mlin zaradi onemoglosti naprodaj. Išče se postelja za gospodično, ki se da zložiti. Lepo rokavice za gospodične z Iste za dame z dvema gumboma po majhnimi napakami po 20 dinarjev. i() dinarjev. Rokavice za gospodo iz jelenje kože poceni naprodaj.... Iščemo () mladih deklet za molž-n jo. Za razpečavanje naših olj in lakov iščemo nekaj provizijskih potnikov. Slednji so v suhem stanju lesketajo, so trdi kot steklo, no pokajo, in so dobo v trgovinah v steklenicah z našo varstveno znamko na trebuhu. Mlada prodajalka poštenih staršev se išče za takoj. liči uradniško vdovo, ki je stara šele 15 let. išče mosta kot vzgojiteljica. Kupujem stare obleke in pridem na željo po dopisnici \ hišo. POMLAD LJUBEZNI Ta roman je začel izhajali v 4.0. številki ,.Romana“. Današnje nadaljevanje je sedmo. Novi naročniki naj pri naročilu zahtevajo še prejšnjih šest številk. ko se je Gastonovo stanje obrnilo na boljše — to je bilo kak mesec dni po oni usodni noči in že štiri tedne je Gobriand sedel v preiskovalnem zaporu — in ko ga je minila vročica, mu je zdravnik vzel kroglo iz rane in zdaj ni bilo več nevarnosti zanj. Takrat se je spet najavil gospod J uvenel s svojim pisarjem. Doktor Varennes ga je sprejel malo ljubeznivo in je odločno zahteval, da preiskovalni sodnik ne sme mučiti njegovega paci-jenta več ko pet minut. Treba je bifi jako previden, je rekel, zakaj če se bolezen povrne, je zelo verjetno, da nastopi smrt, in zanjo bo odgovoren — je resno dodal — edino gospod J uvenel. Nato so odvedli gospoda Ju-venela h Gastonu. Preiskovali!' sodnik se je predstavil, povedal mlademu možu, zakaj je prišel, in ga prosil, naj mu pove o bližnjih okolnostih nočnega napada. ..Napadeni ste bili na križ-potju štirih poti — ali ste videli storilca?1* je vprašal sodnik. „Da, nekaj sekund nemara sem ga videl," je odgovoril Ga-ston. ,,Ali bi ga spoznali?" je dalje poizvedoval gospod J uvenel. ..Mislim da." ..Gotovo veste, da so prijeli Gobrianda in da govore pomembni argumenti za to, da je on streljal na vas?" „Vem, toda prepričan sem, da on ni krivec," je odgovoril Ga- ston. „Saj ga vendar dobro poznam in bi ga moral takoj prepoznati. Gobriand je pohabljenec, ki hodi na dveh bergljah, jaz pa se prav dobro spominjam, da je ko sem pal nekdo stekel proti meni, se sklonil nad menoj in mi preiskal žepe. Gobriand ne more tako naglo hoditi in tudi sklonil se ne bi tako hitro. Če bi bil on, bi ga bil moral prvi mah spoznati." ,,A1 i vas ima Gobriand vzroka sovražiti?" je vprašal sodnik. „Ne,“ je s trdnim glasom odgovoril Gaston. Preiskovalni sodnik ga je ošinil z dolgim pogledom, nato pa je iznova vprašal: „Gotovo vam je znano, da mrzi vašega očeta?" ,,Siromak ni čisto pri pameti, in zato mu je treba marsikaj odpustiti," je menil ranjenec. Gospod J uvenel se je spet zamislil. ,.Ne smete mi' ničesar zamolčati," je nato povzel. ..Vprašanja, ki vam jih moram zadati, so jako važna. Zato se ne čudite, da sem poučen o neki skrivnosti, ki je še niste nikomur zaupali." ..Govorite, gospod sodnik, pripravljen sem vam odgovarjati," je rekel Gaston. ,,A1 i vi ljubite GobriandoVo hčer?" „l)a — iz vsega srca." ,,Ali je vaš oče s to ljubeznijo zadovoljen?" ..Ne." „In Gobriand to ve?" „Da, govoril sem mu o tem." „In kaj je na to rekel?" ..Nič, zavrnil me je." Sodnik se je spet zamislil. „Mi smo popolnoma prepričani. da je Gobriand streljal na vas, ne samo, ker je sovražnik vašega očeta, nego tudi zato, ker ljubite njegov hčer in vas tudi ona ljubi." „To je docela nemogoče," je ostro odgovoril Gaston. „Kdo vam je vcepil to misel?" je povzel čez trenutek. Toda sodnik m i odgo voril. ko je mladi slikar ostal sam, je pozvonil in dal poklicati očeta. Forges de Montfore je stopil v sobo. Na prvi pogled je stari graščak videl, da se je pri sinu nekaj izpremenilo. Oči mladega moža so gorele in njegov obraz je bil bledejši kakor ponavadi Oče je nagrbančil čelo m brez besed obstal. Tako sta «e moža nekaj časa razburjeno merila z očmi: Forges, ker je bil pripravljen na sinovo zahtevo glede Julije in Gobrianda, Gaston pa, ker je slutil, da ga bo oče spet zavrnil. „Česa želiš?" je naposled iz-pregovoril graščak. „Govoril bi rad s teboj, oče, o jako važnih stvareh." „Na razpolago sem— toda doktor Varennes se boji, da ti razburjenje ne škodi; malo prej je bil že sodnik pri tebi — bolje J}i bilo, da bi se malo odpočil in zaspal. Taki dolgi razgovori škodujejo tvojemu zdravju in samo zavirajo okrevanje, /e spet si jako bled in bojim se, da se te ne loti nova vročica." ..Motiš se, oče," ga prekine Gaston. „Le pomiri se, nič hudega mi ni." „Nu, česa torej želiš?" vpraša stari Forges hladno in se spusti na stol. Nastala je mučna tišina. Ga-stona je v tistem trenutku minilo vse razburjenje in popolnoma hladnokrvno se je obrnil k očetu, 11111 pogledal ostro v obraz ter rekel: „Ti si naznanil Gobrianda, češ da je mene napah?" Forges je očividno pričakoval to vprašanje, zakaj brez presenečenja je mirno odgovoril: ..Lahko bi utajil, saj je dovolj dokazov zoper lopova, na podlagi katerih bi ga lahko prijeli, toda rajši ti povem vso res- nico: da, jaz sem naznanil Go-brianda, da te je hotel umoriti." „ln zakaj, če smem vprašati?" „Ker je bil res on." „Kako moreš to vedeti?" je hladno vprašal Gaston. „Ni moja stvar, da bi te o tem prepričeval, nego sodnikova. Sicer pa je tvoje mnenje o tem kaj majhnega pomena. Bo že preiskava dognala, kako in kaj." „Ker si naznanil Gobrianda že malo ur potem, ko so mene prenesli v grad, si moral za to imeti prav poseben razlog, ki ga ne poznam. /ato te prosim, oče, da mi ga poveš," je odgovoril Gaston. „Moj edini nagib je bil ta. da pomagam morilca kaznovati in spraviti v roke pravice." „Ne — prepričan sem, da si imel še druge razloge!" ..Katere? Jako sem radoveden nanje! Nu, povej jih!" ..Dobro. Gotovo še nisi pozabil pogovora, ki sva ga nedavno tega imela zastran moje ljubezni z Julijo, in še pomniš, da si se kar najodločneje uprl že sami misli, da bi se midva kedaj vzela. Mislil sem, da je tvoji zavrnitvi vzrok kak skrivnosten nagib. Toda ti si vobče zavrgel mojo misel o poroki, ne morda zato, ker ne bi maral, da se oženim z deklico, ki je hči tvojega sovražnika — zakaj imam te za preveč ponosnega, da bi se menil za spletke in početje takega ubogega norca kakršen je stari Gobri-and — ne, ampak zato, ker ti moja poroka razdere neke načrte. Ni ti Julija neprijetna, nego sploh vsaka moja žena! Zakaj to. v 044. oce r „Še zmerom imaš vročino, Gaston," je odgovoril stari Forges. „Tvoje fantazije te zavajajo in ne veš, kaj govoriš." „Oče, nujno bi te prosil, izvoli me smatrati za popolnoma zdravega in pri popolni pameti." „Na te nore besede ti nimam ničesar odgovoriti." „Tako — najsvetejši občutki mojega srca so ti samo nore besede! Povem ti, moj sklep, da se oženim z Julijo, je danes prav tako čvrst, neizpremcnjen in ne-izpremenljiv kakor je bil!" „ln moja prepoved ostane prav tako ncizpremenljiva iz razlogov, ki sem li jih že povedal," je mrko odgovoril oče. „ln kateri so ti razlogi?" je hladno vprašal sin. „Premlad si še in tvoj zakon bi trpel zaradi te poroke, storjene iz prenagljenosti. Sam se oklepaš v okove, ki te bodo vse življenje tlačili k tlom." Gaston je nestrpno odmahnil z roko. „ln vendar se oženim z Julijo!" je vzkliknil. Forges je vstal — bil je bled in njegove črne oči so plamenele. „S hčerjo navadnega morilca!" je zasikal. „S hčerjo moža. ki te je hotel ubiti in ki bo čez nekaj dni obsojen na smrt! Ne. te nespametnosti ne smeš storiti, sin moj!" je mehkeje in skoro proseče dodal. ..Gobrianda ne smatram za krivega in povem ti. da me o tem nihče na svetu ne prepriča!" Stari forges je skomignil z rameni. ..Danes tako govoriš, ker še nisi prav pri pameti, /ato ti oprostim." Gaston se je vzravnal. Trdo je pogledal svojemu očetu v oči in rekel: „Ne bo dolgo, ko bom popolnoma zdrav, že čutim, kako se mi vračajo moči. Prvi dan, ko bom mogel in smel stopiti iz hiše, ti zdajle povem, obiščem Julijo. Govoril bom z njo in ji zadal samo eno vprašanje. In zvečer tistega dne ti bom moral z grenkim srcem povedati, da že teden dni ne potrebujem tvojega pristanku!" Forges se je ugriznil v ustnice. du se je premagal in ni zalučal temu človeku, ki je bii vendar njegov sin, v obraz svojega prekletstva. Skrčil je pesti, da so zapokali členki. Ta človek je bil strašen v svoji jezi. ..Dobro." je z muko spravil iz grla in glas mu je drgetal. ..Dobro — čakal te bom." Trinajsto p o g I a v j e SESTANEK Gaston je resnico govoril, ko je rekel očetu, da bo njegova prva pot k Juliji. Kakor hitro je toliko okreval, da je smel iti ven. se je odpravil proti dobro znani hišici v gozdu in poiskal deklico. Julija je delala sedeč na oknu kakor po navadi. Od časa do časa je dvignila glavo in pogledala težkim srcem po cesti, ki drži v Fontninebleau. kakor da čaka, kdaj se prikaže oče. Toda želja Te ji ni izpolnila. C esta je ostala .prazna, po njej so prihajali samo ljudje, ki so ji bili popolnoma neznani. Vselej je pobesila glavo in težak vzdih se ji je izvil iz ust. In baš tedaj, ko je spet žalostno pobesila glavo, je vstopil Gaston. Pot ga je bila utrudila, bil je jako bled in presunjen je. ki ga je prevzelo, ko je zagledal Julijo, ki je že tako dolgo ni videl, mu je zadržalo korak. Obstal je na pragu in srce mu je razbijalo, da se je motal prijeti zanj, boječ se, da 111 ii ga ne raznese; toda deklica ga še vedno ni bila uzrla. -Julija!" je šepnil s tihim glasom. Ona se je zdrznila. „V i, Gaston -— vi, rešeni!" je zajecljala. In tudi njej je.Tita-borna’ vsu kri izginila z lic. Stopila je počasi k njenih in mu ponudila roko, ki jo je iv tiče poljubil. Nato se je obrnila' k " materi, ki je sedela v kotu in strmela predse. ..Moti," je rekla, „eVo,"'poglej, to je Gaston Forges. Saj ga poznaš, enkrat si ga' že' videla, ko je bil pri nas. I i nisi njegova sovražnica, ti ga ne sovražiš kakor oče. Veš, da se ljubiva, in zato nama boš gotovo dovolila, da se v tvoji prisotnosti pogovoriva med seboj." „Da, otroka moja," je odgovorila starka, „kar ostanita, ker ni očeta, da bi vama branil, doda bilo bi bolje, če se ne bi shajala, saj vesta, da oče ne dovoli, da bi se vzela. Jaz pa vaju ne maram delati še bolj nesrečna, saj ni nikak zločin, če se dva mlada človeka rada imata in to zaupata stari ženski, kakršna sem jaz." ' 1,1 Gaston in Julija sta sedlu na klop. /daj ko se je prvo veselje -nad nenadnim snidenjem že poleglo, sta se zresnila in utihnilu. Med njima je vstala žalostna misel na očeta Gobrianda, ki je za- prt, obtožen, da je hotel ubiti tega, ki ga njegova hči ljubi. Brala sta si te misli iz oči. Zdajci je Julija zaihtela in zvila roke: „Gaston, ali ti verjameš, da je on to storil?" „Ne,“ je odgovoril Gaston z glasom, iz katerega je zvenelo skalnato prepričanje; „ne, tega nikoli nisem verjel. 1 oda prišel sem, da se pri tebi še utrdim v svoji veri. Tvoj oče je obtožen in vedeti moraš, da govore zoper njega jako tehtni razlogi. Mene so poskušali na vse načine prepričati o njegovi krivdi. Julija se je nehote odmaknila za korak. „Niti trenutek nisem tega ver jel,“ je ponovil Gaston, zagotavljam te. Toda treba mi je, da tudi iz tvojih ust čujem iste besede." Julija mu je jela pripovedovati o prizoru, ki se je zgodil pri aretaciji njenega očeta. Saj' je tudi njo, seveda samo za trenutek obšla strašna sumnja. da bi njen oče utegnil biti kriv, in stari Gobriand ji je to bral v očeh, in krik, ki se 11111 je takrat izvil iz prs, je prodrl do njenega srca, ta bolestni krik, ki je bil bolj zgovoren kakor vse zagotavljanje o nedolžnosti. Ne, Gobriand ni zločinec, ni oni, ki je streljal na Gastona. Ona je o tem trdno uverjena. O, gotovo je bilo očetovo sovraštvo do Forgesa veliko — in tega 11111 niti ne prikriva — in prezir do snubača, čeprav popolnoma neutemeljen, globok, toda niti prvo niti drugo ga ne bi bilo nikoli napotilo do takega zločinskega napada. Gaston je toplo stisnil Juliji roke. Ne, ni se motil in Julijine besede so ga v tem potrjevale: Gobriand je nedolžen. Nato je pripovedoval dekletu o razgovoru, ki ga je imel pred nekaj dnevi z očetom, in o tem, kako se je Forges izrazil glede njegovih načrtov; tudi njegove grožnje, da bo znal najti sredstva, da prepreči to poroko, ni zamolčal. Julija je žalostno pobesila glavo. „Morava se odreči najinim načrtom," je žalostno rekla. „Zo- TVORNICA CIKORIJI per voljo tvojega in mojega očeta se ne moreva poročiti. Tak zakon ne bi imel božjega blagoslova in to bi nama prineslo samo nesrečo.“ Toda Gaston oči vidno ni bil tega mnenja. Namenoma je preslišal njene besede. Nato sta spet začela govoriti' o Gobriandu. „Če ga obsodijo!" jo vzkliknila Julija. Gaston jo je skušal pomiriti. „Zdaj,“ je rekel, „zdaj ko toliko vem, ne bom več zapravljal časa in ne dopustim, da store VSAIL l>AS il OllOOVOIt Na vprašanja na G. strani 1. Doslovno: prepoved. V Združenih državah prepoved izdelovanja in točenja alkoholnih pijač. 2. Pljučem. f. Darilo, napitnina; podkupnina. Beseda je perzijsko-turškega izvora. 4. luris Utriuscpie Doetor — doktor za oboje pravo (posvetno in cerkveno). 5. Okrajšava za Gosudarstvenoje Političeskoje Upravljenje (v sovjetski Rusiji oznaka za organizacijo, ki ji je svrha pobijanje protirevolucije. spekulacije in zlorabe v uradu). 6. Ker so ,vrata‘ sred. spola in se sklanjajo po vzgledu .mesto* ali .polje': z mesti, polji, vrati. 7. United States ol' America Združene države Amerike. krivico tvojemu nesrečnemu očetu." Tako sta se ločila. Ob slovesu je Gaston Julijo še vroče zagotovil: „Nikoli več ne bom govoril z očetom o najini poroki. Če bo videl, da je moj sklep neomajen, se bo moral sam udati. Saj ne more imeti pametnega razloga, zakaj mi ne bi dovolil!“ „Kdaj se spet vidiva, dra-gee?“ je vprašala Julija. „Še ta teden,“ je odgovoril Gaston in ji stisnil roko. Nato se je odtrgal od nje in skoro stekel skozi vrata. * Mladi slikar si je izbral pot skozi gozd, po kateri je tolikokrat krenil, kadar je hotel hitro priti domov. Bil je jako truden in je hodil zelo počasi. Pot, ki si jo je izbral, je bila sicer res najkrajša, toda peljala je navkreber. Dostikrat se je moral ustaviti in zajeti sapo. Tako je sam ne vedoč kdaj prišel v okolico kraja, kjer je bil napaden. Hodil je tjavendan in zdajci se je zagledal na mestu, kjer ga je zadel strel. Sedel je na mahovit kamen in se zamislil. ..Kdo neki naj bi imel namen, vzeti mi življenje?” je razmišljal. Nobenega sovražnika ni poznal. Ali ni bil na koncu koncev morda to kak postopač, ki je samo zato streljal, da ga oropa? Priklical si je vse v spomin, kar se je takrat zgodilo; in tako se je tudi spomnil, da se je takrat, ko je ležal na tleli, nekdo sklonil čezenj — velik, dolg možak s sivo brado in očmi, ki so žarele kakor oči divje mačke. Vse to je videl in občutil komaj v drobcu sekunde. Ne — ta možak ni bil Gobriand, ne, nikoli, tega je bil popolnoma gotov. Saj si ni bilo moči predstavljati, da bi se bil stari pohabljenec, ki se brez bergelj niti ganiti ni mogel, da bi se bil vrgel nanj kakor zver! Toda kdo je potem mogel biti? Zdajci je Gaston začul korake v suhem listju za seboj in prevzel ga je neprijetni občutek, kakršnega ima človek, ki ve. da ga nekdo opazuje. Obstal je in pridržal sapo, zraven pa pozor- no prisluhnil. Toda cul ni niče-sa r. Bilo je poldan. Gastonu se ni bilo treba bati, vrhu tega je bil, čeprav se je še čutil slabega, odločen postaviti se pogumno po robu. Počasi se je spustil v jarek in se tako za trenutek spravil na varno. Nato pa se je prijel za dve veji. ki sta se mu vzpenjali nad glavo, in se popel v višino. Od tam je mogel videti vse na okoli, ne da bi mu grozila kaka nevarnost. Pako so minevale tesnobne minute. Nič se ni zganilo, nikjer ni bilo nič videti, gozd se je zdel čisto zapuščen. /e je mislil, da se je zmotil in da so mu jo razdraženi živci zaigrali, ko je zdajci uzrl v smeri proti jasi nekega moškega, ki se je sklonjeno plazil s puško v roki: oblečen je bil v umazan jopič, noge in glavo je imel golo. Caston se je komaj premagal, da ni vzkriknil: ta možak, ta raztrgana obleka, ta čudna sklonjena hoja — vse to je poznal — tega človeka je že nekje videl, s imo kje... kje — v sanjah — ne, ne — aha. zdaj se spominja — ta človek ga je hotel umoriti! I)a, to je bil oni skrivnostni neznanec, ki ga ni nihče osumil! In kako po sreči je danes nemara spet drugič ušel smrti! Takrat pa je pomislil: „Če se tega možaka polastim, rešim Gobrianda. In če Gobri-anda rešim, se njegova mržnja prav gotovo izpremeni v spoštovanje. In potem je Julija moja!“ I ako je mislil Gaston, le nekaj sekund je mislil tako. Toda te sekunde so zadoščale, da se mu je neznanec izmuznil in mu izginil izpred oči. Gastonov načrt je bil storjen. Jadrno je odhitel domov, poiskal očeta in mu povedal, kaj se mu je zgodilo na poti skozi gozd. „Oče, zdaj poznam morilca, in natanko vem. da si dal nedolžnega človeka zapreti. Pravičnost zahteva, da brez odloga zapoveš, naj ga izpuste. Pravega zločinca bodo že našli.“ Forges je namršil obrvi. „Nu,‘ je mirno odgovoril, „kar si mi povedal, se melie vendar nič ne tiče, nego samo orož-ništva. Sicer pa tudi nisem jaz naznanil Gobrianda.“ ..kdo pa potem?" je povprašl Gaston. ..Stvar je vendar preprosta — oblast, ki je videla, kako se ku-pičijo argumenti zoper njega, krog okoli tega lopova je sklenjen in zagotovim te, da se ne bo tako lahko izmotal iz njega. Prihrani si svoje usmiljenje za kaj boljšega in ne skušaj valiti krivde na druge nedolžne ljudi.“ Zamolklo kakor da se boji lastnega glasu je vprašal Gaston:' .. lak vendar mrziš tega slabotnega moža?" „Hočem ga spraviti tako daleč, da nam ne bo mogel več škodovati," je mrzlo odgovoril Forges. „č'e je tako," je odločno vzkliknil Gaston, „me prisiliš, da rešim Gobrianda zoper tvojo voljo." Vselej kadar se mu je sin uprl, je v očetu vse vzkipelo, da se je le z največjim naporom obrzdal. I udi zdaj je skril svoje čelo v dlani in z drgečočim glasom zavpil: ..Naj torej pride nesreča nate, Gaston!" Štirinajsto p o g I a v j o NA SLEDU Gaston jo dolgo razmišljal o očetovem vedenju. „V vseh njegovih besedah je skrit neki strah, ki ga ne razumem, vse to mi je tako skrivnostno. čudna in pomembna skrivnost mora to biti. kar je med mojim očetom in tem Gobri-andom!" Toda Gaston se ni več ustavljal z razmišljanjem. Moral je hiteti, če hoče Gobrianda rešiti. Zato je poiskal preiskovalnega sodnika, ki gtf je pred nekaj dnevi zaslišal, in mu je poročal, kaj se mu je zgodilo. Gospod Juvenel je njegovo vest sprejel jako hladno. Ze pri prvih besedah je mladega moža prekinil. „Za to mi morate prinesti dokaze." je menil. ,,’To kar smo mi odkrili, govori samo zoper Gobrianda. Vaša izpovedba nikakor ne zadošča." Bilo je, kakor bi bil preiskovalni sodnik o vsem tem, kar mu je Gaston povedal, že obveščen. l o ji' mladega moža razjarilo. ..Gospod preiskovalni sodnik," je začel s presekanim, ukazujočim glasom. „Uradno obtožujem tega postopača, ki sem ga srečal v fontainebleaujskem gozdu. \ njem sem spoznal svojega napadalca. če se v tej zadevi ne ukrene po zakonu, to je, če ne daste v štiri in dvajsetih urah povelja, da je treba tega človeka izslediti, pojdem na drugo mesto, ki je višje od vas." „kam neki, gospod?" je pol ironično pol presenečeno vprašal gospod Juvenel. „k pravosodnemu ministru!" „Yaše grožnje, gospod Forges, zame nimajo pomena," je odgovoril preiskovalni sodnik. „zakaj dolžnost oblastva je krivce, naj si že bodo kdorkoli, kaznovati, in jaz bom vse akte poslal na kriminalno sodišče. Izvolite mi popisati človeka, ki ga obdolžujete!" Gaston je storil kakor je zahteval preiskovalni sodnik, in dve uri nato so orožniki že brskali po tistem delu gozda, kjer je bil Gaston videl neznanca. Gaston je šel z njimi. Vodja patrulje je vzel s seboj tudi gozdnega čuvaja Frč-bauta, ker je on najbolje poznal gozd in 11111 je zato lahko v mno-gočein pomagal. Pri prvih besedah, ki jih je vodja izpregovoril čuvaju, je leta vzkliknil: (Dalje prih.) Najboljšo nemško, francosko, anf/leško in drugo svetovno književnost, /eksike in stroliovne knjige na obroke dobite pri zastopniku največje jugoslovanske knjigarne „ Minerve". Vse informacije daje „doman“. Našim dragim bralkam! Vas vse vabimo k sodelovanju v tej rubriki. Vsak prispevek, ki nam ga pošljete, bomo znali ceniti in Vain bomo hvaležni zanj. Pošljite nam: svoj posebni recept za pripravo kake jedi, Vaš način čiščenja teh ali onih madežev in sploh nasvete, o katerih sodite, da niso splošno znani. Posebno bi nas zanimali recepti za močnate jedi. Vsaka naša družina ima kak specijalni recept — tega nam pošljite in objavimo ga z Vašim polnim imenom. Kar je dobrega, naj ne ostane monopol posameznikov! Naj bo dostopno vsem! Te prispevke bomo objavljali v tej rubriki pod naslovom: ,.Jaz bi takole rekla." Uredništvo. KAKO SKRBI ŽENA ZA ZDRAVJE V RODBINI Dobra gospodinja ima mnogo težkih nalog. Vso. sreča in zadovoljstvo je odvisilo od nje, najbolj pa zdravje v rodbini. Lažje se je bolezni izogniti kakor zdraviti jo. Izogniti se je, se pravi, odstraniti vse, kar bi jo moglo povzročiti, in prav v tem tiči glavna vloga, pa tudi glavna odgo-govornost gospodinje. Najvažnejši problem je prehrana. Slaba prehrana je povzročila že toliko zla, kakor nobena druga stvar. Poglejmo samo na svetovno vojno. Nikdar se niso prej tako razpasle bolezni, kakor baš v tem času, ko ni bilo dovolj živil. Kes je, da je prehrana odvisna od denarja, toda tudi z majhnim denarjem je mogoče dobro jesti. Le brskaj časih po kuhinjski knjigi in sama se boš prepričala, da je to res. Treba je paziti na obleko. Proti ženski modi se seveda ni mogoče boriti, ker je preveč ukoreninjena in tudi slaba ni, ona vsaj ustreza liigi jenskim zahtevam. Pri moški modi tega ni. Žena naj skrbi predvsem za čisto perilo. K hi^ijeni spadajo tudi zmeraj celi čevlji in čisti žepi. Pri otrocih. ki imajo zelo razvit čut za zbiranje vsakovrstnih stvari, najdeš v žepih vse polno reči, ki tjakaj ne spadajo, časih tudi pri odraslih. Stanovanje lahko postane zbirališče bolezenskih kali, če nanj skrbno ne paziš. Tu moraš kot čuvarica zdravja skrbeti za vse. „Zrak in loluce v sobe, prah in umazanija iz njih," mora biti tvoje geslo. V vlažnih stanovanjih to seveda ne poma- ga dosti. Tam je treba še posebej dobro kuriti in zračiti. Najbolj so za bolezni dovzetni otroci. S pravilnim negovanjem lahko preprečiš in odstraniš marsikatero zlo. Otroka pošlji v posteljo, čim opaziš, da nekaj pri njem ni n redu. In tudi, ko se ti zdi, da je bolezen že prebolel, na j ostane še nekaj dni v postelji. Kako cesto se je že zgodilo, da so otroci, ki so prezgodaj po bolezni vstali, začeli kmalu nato bolehati in slabeti. Koliko manj jetičnih otrok bi bilo, če bi se matere držale teli pravil! Kruh kruhu ne manjka pri nobeni jedi in vendar greši izobraženi svet s tem, da otrokom daje namestil zdravega črnega kruha slabo prebavljivi beli ali napol beli kruli, ki poleg tega nima niti četrtino toliko hranilne vrednosti kakor črni. Pa tudi zobovju škoduje beli kruh, ker ga mnogo prej načne. Ljudje, ki jedo samo fini beli kruh trpe navadno na zaprtju, ki je povzročitelj tolikih bolezni. Pečene krompirjeve rezine Ni je skoraj jedi. ki bi se dala pripravljati na toliko raznovrstnih načinov kakor krompir. Zelo dober način je tale: Surov, olupljen krompir razreži na tanke rezi, ki jih vržeš v razbeljeno mast. Počakaj, da zarumene, potem pa jih potresi z drobno soljo in serviraj. Krompirjev pire P o t r e b š č i n e : Krompir, mleko ali smetana, malo surovega masla. sol. Krompir razreži na kosce in ga mehko skuhaj v vreli slani vodi. Potem vso vodo odlij in krompir zmečkaj. dodaj mleko ali smetano in surovo maslo. Potem na ognju nekaj časa vse skupaj mešaj in postavi na mizo. Praktični nasveti Sodi ti ne bodo več puščali, če jih razpokane namažeš od zunaj z ilovko in potem vanje natočiš vode. Če hočeš, da se (i bodo kljuke iz medi zmeraj svetile, jih cesto obriši s krpo namočeno v salmijak. Či' konji grizejo usnje, je to znak. da dobivajo v svoji hrani premalo soli. Če:to sc' zgodi, da kokoš leže jajca /. mehko lupino. Če primeš tako kokoš za noge in jo nekajkrat zanihaš, ne bo več nosila jajc z mehko lupino. Tako vsaj pravijo in menda drži. Oranže so dobro zdravilo predvsem za one, ki trpe na obolenju mehurja. Dnevno 2 ali ~i oranže ali vsaj njihovega soka ne olajša samo bolečin ampak jih često celo odstrani in po daljšem uporabljanju bolezen prežene. Palačinke Potrebščine: "iOdkg moke, 2 jajci, "i osminke litra mleka, sol, 2 žlici sladkorja, 'A zavojčka l)r. Oetker-jevega pecilnega praška. Priprava: Pomešaj moko, rumenjaka, mleko, sol, sladkor, pecilni prašek in sneg iz preostalih 2 beljakov. Iz te zmesi speci 6—S palačink, jih napolni z marmelado, sirovim nadevom ali podobnim, zvij in potresi s sladkorjem. ALI HOČEŠ BITI LEPA? Ni pravliica, da so že stari Egipčani poznali kozmetična sredstva. Ko so odkopavali Tutankhainonovo Krobnico, so našli v nje] posodice pomad in neverjetno • lepo dišečih vo-niav. To ie najboljši dokaz, da ljudje skrbe za lepoto, kar obstoji svet . . . Kaj sc danes uporablja za ohranitev lepote in svežosti, ki si je želi vsaka ženska? ZORAIDA KREMA ohranja svežost in mladost lica ter odstranjuje Kube, ki so največii sovražnik lepote. Dnevna in nočna krema, lonček Din 12.50. ZORAIDA MILO je izredno dehteče, priporočljivo za vsako polt in sc izvrstno peni. Elejrantno opremljena škatlica Din 12.—. ZORAIDA PUDER v vseh barvali, bel, rožnat, creme. ocre, naturellc. je naiiažii in lirezhib«',. Okusno pakiran v škatlicah Din 6.—, 12, 20.—. MILCH-KREMA DR. U^okma je edino srcu stvo proti pečam in madežem. Dnevna in nočna krema, lonček Din 12,50 MELITIS KREMA (rastlinski vosek) je čisti naravni preparat. ki v nekaj dneh odpravi lišaj. Škatlica Din 10—. BORAKS je na vsak način potreben do,f vode nri umivanju. Škatlica Din 10.—. Poslednja novost na polju kozmetike so vsekakor preparati: OPERA": .-OPERA" Eau de Coloirne. elejrantno opremljena s 100 Krami vsebine Din 40__________________ ..OPERA" parfem. izredno dehteč, eleKantno ndlustirana steklenica Din 50.—. ,.OPEKA“ krema za lice, lonček Din 40.—. ..OPERA" puder, v vseii barvah, velika škatla Din 30_____. Vse p-ori opisane preparate prodala in razpošilja s pošto PARFUMERIJA URAN, Mestni trK II, Ljubljana ..PLANINKA" zdravilni Ca]* iz najboljših zdravilnih zelišč, čisti in prenavlja kri in učinkuje izborno pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napenjanju, nerednem delovanju črev, hemoroidih (zlati žili), poapnenju žil, izpuščajih in žolčnem kamnu. Preprečuje kislino in zbuja tek. Pravi „Planinka“ čaj je zaprt in plombiran in ima napis: Lekarna Mr. Ph Bahovec, Ljubljana ter stane zavojček 20 Din MR. BAHOVEC asa PLANINKA XDRAVIl.NI Ureja Boris Rihteršič Janet Gaynor Ali ste videli lilm »Ob zori"? Ali ste videli film ..V sedmih ne besih"? „štiri vrage"? Tam je igrala Janet (iaynor, ki jo danes prinašamo na naslovni strani. Majhna, sladka, zapeljiva, morda najbolj ljubka med filmskimi igralkami. Čeprav je Američanka, ni na njej prav nič amerikan-skega. Ne raf iniranosti, ne demon-stva. Oboje je zamenjala s smehljajočim se obrazom in prav to je vzrok, da je tako priljubljena. Ona je med tistimi redkimi igralkami, ki so si utrle pot tudi k zvočnemu filmu. Pravijo, da ima prijeten glasek, da bi jo človek vedno poslušal. Koliko je pri tem resnico in koliko reklame, ne vemo. Mislimo pa, tla bo držalo. Tako srčkano dekletce vendar ne more imeti grdega glasu. Sicer pa... počakajmo, da pride spet kaj v Ljubljano! Pravijo, da bo njen zvočni film »Imej solnce \ srcu", ki ga igra s Charlesom Fa-rellom, pustinjakom iz .-.Melodije krvi", kmalu v Evropi. Iz. Evrope v Ljubljano pa id tako daleč... Odmor v filmskem ateljeju ..konec posnetku. Naslednja slika čez nekaj časa," to je klic, ki odmeva ves dan po filmskih ateljejih. Tri četrtine dnevnega časa izgube igralci s čakanjem na prizore. In kaj delajo med tem? Začetniki, ki so prvič v filmskem ateljeju, ne poznajo počitka. Neprestano se sučejo okrog aparatov, vse hočejo videti in slišati, vsako režiserjevo besedo hočejo prestreči. Deloma je temu vzrok radovednost, deloma nervoza. Zanimivo jih je gledati, kako drže krčevito v rokah manuskript, kakor da bi se učili, čeprav znajo že vsako besedo desetkrat na pamet... Poglejmo, kaj delajo stari izkušeni igralci, ki jim je atelje že dom, ali še več. Na primer Greta Garbo. Kadar odigra svoj prizor, izgine v svojo garderobo, kjer jo največkrat dobiš pri čitunju romanov. Časih je seveda drugače. Če ni domu dobro preštudirala svoje vloge, poskuša to nadomestiti v svoji garderobi. Drugič ima človek srečo in jo najde pri živahnem kramljanju s tovariši. Ti trenutki so sicer zelo redki, toda značilni za njen značaj. Norina Shearerjevu je drugačna. Ko opravi svoje delo, sede h klavirju in igra arije, ki si jih je zapomnila iz kake opere, operete ali zvočnega filmu. Kadar jo pomožni režiser pokliče, vstane, in odide v atelje kakor jagnje \ klavnico. Samo nečesa si ne da vzeti; svojega popoldanskega čaja. V Ameriki, posebno v llollywoodu tega običaja skoraj ne poznajo. Pozna ga samo Norma. Njen čaj je znan po vsej Ameriki in v srečo si šteje .lahko oni, ki ga je že kdaj povabila nanj. 10 je njeno naj večje odlikovanje. I .avvrence Tibbetts, svetovno znan iz. velikega govorečega filma »llaj-duška pesem", ki ga bomo kmalu gledali tudi v Ljubljani, je tudi velik prijatelj klavirja. Po vsaki sliki si igra nasledn jo partituro, a če prideš k njemu in ga poprosiš, da li igra komad, ki ti je najbolj všeč, ti bo rud ustregel... Dre.vfusova afera lino najsramotnejših poglavij novejše zakulisne zgodovine je brez dvoma afera francoskega stotnika Drevfusa, ki je svoj čas razburila ves svet. Neka francoska špijonka je namreč odkrila, da Nemci dobivajo stalno poročila o vseh tajnostih francoske armade. Francoski vojni minister je začutil, da se njegov stolček maje, zato je moral čimprej odkriti krivca, ki je izdal. Tako so nekaj dni kasneje, to je bilo 15. oktobra 1894, na podlagi obtožbe, sestavljene na izredno lahkomiselni način, aretirali stotnika Dreyfusa. po rodu 'Žida, in ga postavili pred vojno sodišče. Obsojen je bil na javno degradacijo in dosmrtno ječo na Hudičevih otokih. Štiri leta je moral ostati tam vkovan v železje in lin je so delali z njim kakor z naj-navudnejšim morilcem. Med tem pa sta se njegova žena in zagovornik neustrašeno borila za obnovo procesa proti vsem. ki so ju zasramovali. Ni jima uspelo. Takrat je veliki francoski romanopisec Zola priobčil v Clemenceaujevem listu „L’ Aurore" silen napad na poslovanje vojnega sodišča, pod naslovom ,. L accu.se!" (Obtožujem!) Svet je prisluhnil. Na zahtevo vojnega sodišča je bil Zola gnan pred poroto, kjer je bil obsojen, toda pobegnil je v Anglijo. V tem je prišlo do senzacionalnega odkritja. Polkovnik Ifenrv, ki je bil glavna priča proti Drevfusti, je priznal, da je ponarc dil listino, ki je Dreyfusu najbolj potlačila. Dan kasneje si je v zu-noru prerezal vrat. To je udarilo kakor bomba. Proces se je obnovil, toda še enkrat je pravica podlegla. Drevfus ie bil obsojen na deset let ječe, vendar so ga pomilostili kmalu nato, ker kazni zaradi oslabelosti ni mogel nastopiti. Šest let je trajalo, preden ga je vrhovno sodišče oprostilo. Bil je sprejet nazaj v armado, povišan in odlikovan z redom legije čast i. Po tem resničnem dogodku so Nemci posneli govoreči film. Dreyfusa igra Fritz Kortner, znan iz ..Atlantika", njegovo ženo Elitni Kino Matica Edini zvočni kino v Ljubljani Telefon 2124 STREL V ATELJEJU Veliki govoreči kriminalni film Ufe. V Klavnih vlogah G e r d a Maurus, junakinja iz filma ..Zenska na luni", ter H a r r y Frank. DREVFUS Največji vohunski film. V glavni vlogi kapetana Dreyfusa sloviti Fritz Kortner; v ostalih vlogah George, Greta M o s-h e 1 m . Albert B a s s e r m a n n , Fritz K a m p e r s , Bernard G o c t z k c i. t. d HAJDUŠKA PESEM Velefilm z najboljšim svetovnim baritonom Lawrencem T i b b e t t o m, članom ncwyorške Metropolitan opere. Film pri katerem je ostrmel ves svet! PESMI JE KONEC Prekrasna opereta, v kateri nastopa' prvič odlična slovenska subreta Marica l. n b e i c v a. V ostalih vlomili priljubljeni W i 1 I y F o r s t in Liane H a i d. pv najbolj upoštevan in je še danes naj-boli obrajtan. V ..Veliki Priliki" naldeš vse. kur Človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi. soInCniml. luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenli; — šolnine in lunine mrke: — lunine spremembe: — koledar za pravoslavne In pro1es'*nte: — poštne doline 7» " goslavijo: lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tuiih držav v Liublianl in Zagrebu; - vse scime na Kranjskem, Koroškem, Staje.skem. Prekmirju, Med-žimurtu in v Julijski Uenečill: — pregled o koncu breiosti živine; -■ tabelo iiek*arov v oralih; • popis vseh važnih domačih in tulih dogodkov v preteklem letu: — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami: — oznanila predmetov, ki lih rabi kmetovalec In žena v hiši. — Cena 5 Din. ..VELIKA PRATIKA" se dobi v vseh večlih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno prt založniku: tlsharni IBIisnlhu nas!, d. d. i Ljubljani. |7Ai.A aparate in FUIU potrebfičine dobite v največji izbiri pri Drogeriji „Adrija” Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 Zahtevajte cenik! Najboljše tamburice Farkaševega in sremskega sistema izdeluje In laipoiilja z jamstvom stara tovarna tamburic STJEPAN M.6IL6 SISAK, 251, Hrvatska. Cenik tamburic pošljem na zahtevo zastonj. Odlikovan z dvema zlatima kolajnama. Zobni atelje Bevc Joško Ljubljana, Gosposvetska 4/1. Telefon št. 32-96 Loco in interurb. Sprejema: '1,9. — 'I,i3. 14.—V, 18. (Po želji v torek in petek do '/,20.) KUiARNAfT-DIU Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar Ljubljana, Pred Škofijo št. 19 En gros — en detail. Dežniki vseh vrst Vrtni senčniki. Sejmski dežniki. ■ Velikanska izbira. Skrajne cene. Blagovna znamka »Svetla glava“ se ie obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašalo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki Jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena ie postal znak nepozaben. ..Znamka Oetker" jamči za najboljšo kvaliteto po nainižiih cenah In radi tega načela so Dr. Oetker-Jev pecilni prašek Dr. Oetker-Jev vanlllnov prašek Dr. Oetker-Jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni. Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov. ki pomagajo -..prosvitlienlm" gospo-dinlam postaviti v kratkem času na mizo tečne Jedi. Marsikatera ura se Je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov ie izostalo. Otroci se veselijo', če speče mati Oet-kerjev šartelj, In v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego Je Oetker-Jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-levt tabrlkatl, ker se Cesto ponujalo manj vredni posnetki. Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor je najbo) ša začimba za mlečne In močnata Jedi, pudinge In spenlcno smetano, kakao in čal, šartlle, torte In pecivo, laični konlak. Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanllllc. Ako se pomeša V4 zavojčka Dr. Oet-ker-Jevega izbranega vanllinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja In se dasta 1 do 2 Jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedal se dobi aromatična, okusna pijača. ■......nar.....i..... Dr. Oetker-jevi recepti za kuhin|o in hišo prinašajo Izbiro Izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljlh, finih ln r.ajflnel-ših močnatih ledi, šartljev, peciva, tort I. t. d. Za vsako o b I t e I J so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena Jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod ln vedno pohvalo go-spodinl — tudi onih, ki stavijo večle zahteve — In ker Je, kakor le pokazala Izkušnja, vsako ponesoečenje tudi pri začetnicah izključeno. Oetkcr-Jevo knjigo dobite zasloni pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost ni tovarno DR. OETKER. MARIBOR. Izdaja za konsorcij ..Romana" K. Bratuša: urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografiju, d. d. v Ljubljani: za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.