Uvod
»ej, saj veš, da obstajajo trije severi …« je stavek, 
ki mi ni dal miru. začela sem raziskovati in 
ugotovila, da bo moje raziskovanje postalo 
pravi projekt, saj kaj več od definicije vsakega 
severa nisem našla, slovenska literatura je skopa 
in stara. k omur koli sem omenila obstoj treh 
severov, me je samo postrani pogledal. odločila 
sem se, da bom stvari prišla do dna in prikazala 
razlike ter smisel vseh treh severov. z a popolno 
razumevanje je prav, da znamo uporabljati tudi 
kompas, kot pripomoček, s katerim določamo 
strani neba – izdelamo ga lahko sami.
Kompas
l egenda pravi, da je kompas leta 2634 pr. n. št. 
iznašel kitajski cesar kwang t i za razporejanje 
predmetov v hiši v skladu z njihovo tradicijo. 
poimenoval ga je »tin gnan čing«, kar pomeni 
voz, ki kaže na jug; jug je pri k itajcih namreč 
pomenil sveto smer. k ompas je postal najbolj 
razširjen pripomoček za orientiranje; v zgodovini 
so največkrat uporabljali pri pomorskih 
potovanjih. od k itajcev so ga prevzeli a rabci 
in ga poimenovali busola. V e vropo so ga v 
13. stoletju prinesli italijani (n oëlle f ustec in 
Marziou, 1997: 2).
Slika 1: Kompas kitajske dinastije Han 
Vir: History of the compass, 2017
n a sliki 1 je kompas kitajske dinastije Han, ki 
spominja na žlico na plošči. e n konec žlice je 
narejen iz železomagnetne rude in kaže na sever. 
drugi del kaže na jug, ne glede na to, kako ploščo 
obrneš (prav tam).
k ompas je naprava za določanje strani neba 
(sever, jug, vzhod in zahod). športni ali 
šolski kompas (glej sliko 2) je sestavljen iz 
Kompas in trije severi
Compass and the Three Norths
Povzetek
Uporaba zemljevidov in kompasa nas 
prej ko slej privede do geografskega, 
projekcijskega in magnetnega severa. 
med šolskim izobraževanjem teh 
pojmov ne razlikujemo in ustvarja se 
vtis, da, kadar govorimo o severu, vsi 
mislimo isto. V prispevku razložim vse 
tri severe, njihovo uporabnost in razlike. 
V praktičnem delu dodajam podrobna 
navodila za enostavno izdelavo 
kompasa, ki lahko izkustveno obogati 
pouk geografije ali fizike.
Ključne besede: kompas, geografski sever, 
projekcijski sever, magnetni sever, magnetna 
deklinacija, magnetno polje z emlje
Abstract
sooner or later, the use of maps and a 
compass leads us to the true, Grid and 
magnetic north. in the course of schooling 
we do not differentiate between these terms 
and we thus create the impression that when 
we are talking about north, we all mean the 
same thing. this paper explains all three 
norths, their usefulness and differences. 
in the practical section it gives detailed 
instructions for making a simple compass, 
which can be an enriching experience during 
Geography or Physics lessons.
Keywords: compass, t rue n orth, g rid n orth, 
Magnetic n orth, magnetic declination, e arth’s 
magnetic field
Ana Golob
Dijakinja Škofijske gimnazije 
Antona Martina Slomška Maribor
anagolob.anagolob@gmail.com
COBISS: 1.04
53
GeoGrafija v šoli  |  2/2018
iz prakse

Poznamo razliko 
med projekcijskim, 
geografskim in 
magnetnim severom? 
plastičnega podstavka in vrtljive vetrovnice 
(limba) z magnetno iglo, ki se obrne v smeri 
S–j (obarvani del pokaže magnetni sever). n a 
vetrovnici so mednarodne oznake za strani 
neba in merska skala v ločnih stopinjah. n a 
dnu vetrovnice sta narisani črti, ki zagotavljata 
natančnost meritve. S puščico na podstavku si 
pomagamo pri merjenju azimuta. n aprednejši 
kompasi imajo tudi pokrov, ki ima ogledalo 
in služi natančnejšemu merjenju azimuta in 
kontraazimuta. a zimut je kot med severom in 
izbrano točko oz. desni odklon od smeri severa 
(Burilov in k lemenčič, 1987: 16–19; k ristan, 
1994: 21–25).
Slika 2: Šolski kompas 
Vir: Prirejeno po Ray Mears Bushcraft, 2017
Slika 3: sp – projekcijski sever, s – geografski sever 
Vir: Prirejeno po Banovec, 1983: 86
Slika 4: Geografski sever 
Vir: Banovec, 1983: 85.
Trije severi
t opografska karta je vedno orientirana proti 
geografskemu severu, vendar poznamo 
več smeri, ki kažejo proti severu. poznamo 
projekcijski (koordinatni) sever (K), ki ga 
nakazujejo navpične linije pravokotne geografske 
mreže na topografski karti (glej sliko 3). 
(pozor: koordinatne mreže nikakor ne smemo 
uporabljati za orientacijo karte proti severu. t a 
mreža se samo v nekaterih primerih pokriva s 
smerjo proti geografskemu severu – poldnevniki) 
(Banovec, 1983: 86–87).
poznamo tudi geografski sever (G), ki 
predstavlja namišljeno točko, kjer navidezna 
z emljina os v polih (geografski severni in 
južni tečaj) prebode zemeljsko površino. n a 
topografski karti (glej sliko 4) je levi in desni rob 
karte, ki vsak zase predstavljata svoj poldnevnik 
(na sliki 3 označen z rdečo črto). č e je območje 
našega interesa na levi strani karte, jo bomo 
orientirali z ustreznim levim poldnevnikom in 
obratno. z aradi zaobljenosti z emlje levi in desni 
poldnevnik nista vzporedna, kar imenujemo 
konvergenca (Banovec, 1983: 84) oziroma 
približevanje.
54
GeoGrafija v šoli  |  2/2018
iz prakse

Magnetni sever (M) je smer, ki nam jo pokaže 
igla na kompasu proti zemeljskemu magnetnemu 
polu na severni polobli (fizikalno gledano je to 
južno magnetno polje), ki se spreminja zaradi 
spreminjanja z emljinega magnetnega pola (glej 
sliko 6). t a nastane zaradi električnih tokov v 
tekočem delu z emljinega jedra (sestavljeno je iz 
tekočega železa, niklja, silicija, žvepla in kisika). 
Vsakodnevno vrtenje z emlje okrog osi v njenem 
jedru povzroča krožne tokove snovi, posledično 
pa električne tokove, ki ustvarjajo magnetno 
polje z emlje. Smer z emljinega magnetnega 
polja pa je nagnjena glede na njeno vrtilno os 
za 15° in se vsako leto spremeni približno za 
0,1°. Magnetne silnice izhajajo iz severnega 
magnetnega pola, ki je trenutno v bližini 
južnega geografskega pola, poniknejo pa v južni 
magnetni pol, ki je trenutno v bližini severnega 
geografskega pola. (g avez, 2014: 2–3; k ladnik, 
2008: 262).
Slika 5: Razlike med magnetnim, geografskim in 
projekcijskim severom 
Vir: Mosbruker in Ivšek, 2017
k ot, ki nastane med smerjo proti magnetnemu 
in geografskemu severu, imenujemo magnetna 
deklinacija oz. odklon, ki se s časom spreminja 
zaradi nestalnega z emljinega magnetnega polja. 
Magnetni sever je trenutno na otoku walleškega 
princa nad k anado na širini približno 80° in je od 
geografskega severa oddaljen za približno 2000 
km. če s pomočjo kompasa poiščemo smer proti 
severu in sta ob tem igla in limb poravnana (limb 
na 0° oz. n), moramo dejansko sever določiti za 
nekaj manj kot 4° desno, saj magnetna igla pri 
nas kaže za 4° »preveč« proti zahodu (k ladnik, 
2008: 262; odrasli skavti Slovenije, 2017).
Kako izračunamo magnetno 
deklinacijo?
podatki o magnetni deklinaciji so po navadi 
napisani na navtičnih zemljevidih, kjer so tudi 
podatki o letni spremembi deklinacije. l etna 
sprememba deklinacije se s časom spreminja, 
zato lahko pride, predvsem pri starejših 
zemljevidih, do napake. t renutno deklinacijo 
izračunamo tako, da zmnožimo število let od 
izdaje zemljevida z letno spremembo deklinacije 
(goverment of Canada, 2017).
primer: n a zemljevidu piše 13°15‘ W 1998 (5‘ 
W). z a leto 1998 je 13°15‘ W; letno se zmanjšuje
1
 
za 5‘ W. izračun deklinacije za leto 2017: 2017 
– 1998 = 13°15‘ W – 19 x 5‘ W = 13°15‘ – 95‘ = 
11°40‘ W
1 * d eklinacija je pozitivna, če magnetni sever kaže desno oz. 
vzhodno (e) od geografskega severa, in negativna, če magnetna igla 
kaže magnetni sever levo oz. zahodno (W) od pravega severa. g lede 
na to prištevamo ali odštevamo. 
 Magnetno deklinacijo lahko za posamezni kraj izračunamo tudi s 
pomočjo spletne strani http://www.magnetic-declination.com/ ali 
https://www.ngdc.noaa.gov/geomag-web/#igrfwmm.
Slika 6: Zemljino magnetno polje: s – južni magnetni pol, 
n – severni magnetni pol 
Vir: Prirejeno po Penny, 2017
Naredimo si kompas
d anes si težko predstavljamo, da bi se sredi 
gozda izgubili in ne bi našli poti nazaj, saj 
imamo ob sebi zmeraj pametne telefone, 
ki hitro popeljejo na pravo pot (na takih 
območjih, kjer bi bili ogroženi, po navadi 
ni signala gp S). Verjetno bo naša zadnja 
misel to, da bi si izdelali kompas in se z 
njegovo pomočjo orientirali. poznamo tudi 
Kot, ki nastane 
med smerjo proti 
magnetnemu in 
geografskemu 
severu, imenujemo 
magnetna deklinacija 
oz. odklon, ki se s 
časom spreminja 
zaradi nestalnega 
Zemljinega 
magnetnega polja.
55
GeoGrafija v šoli  |  2/2018
iz prakse

veliko drugih načinov orientiranja v naravi: 
s pomočjo ročne ure, zvezd, Sonca, mahu na 
drevesih itn. izdelava kompasa naj bo izziv – 
spoznamo lahko, kako v resnici deluje, zakaj 
deluje in kaj vpliva na njegovo nedelovanje. 
o b vsem tem pa se lahko še zabavamo in/ali 
popestrimo ure geografije ali fizike.
z a izdelavo potrebujemo: srednje veliko 
plastično posodo z vodo, lepilni trak, šestilo, 
šivanko, paličasti magnet (označena severni 
(modri) in južni (rdeči) pol), nož in kos 
polistirenske plošče (stiropor).
1. S pomočjo šestila na stiropor narišemo 
srednje velik krog (upoštevamo premer 
posode z vodo) in ga izrežemo. poljubno 
stran igle označimo z rdečo puščico. 
pozor : šivanka ne sme priti v stik z 
magnetom! (slika 7)
4. Magnet pospravimo. Vse skupaj položimo v 
posodo z vodo, kjer se bo puščica na šivanki 
obrnila proti severu (slika 8).
Smer lahko tudi preverimo s pomočjo 
profesionalnega kompasa, vendar pazljivo; ne 
smemo ga preveč približati.
poskus lahko v celoti izvedemo tudi s pomočjo 
navadnega magneta (ki ni označen rdeče in 
modro). k o ga podrgnemo ob šivanko in se 
šivanka na stiroporni plošči na gladini vode 
ustavi, lahko smer severa (ali juga) naknadno 
določimo s »pravim« kompasom.
Slika 7: izdelovanje kompasa 1. del 
Foto: A. Golob, 2017
2. iglo z lepilnim trakom pritrdimo na 
stiroporno podlago. 
3. označenemu delu šivanke pazljivo 
približamo južni pol oz. modri del magneta 
tako, da se stikata magnet in samo rob 
šivanke (slika 8). n a podlagi tega bomo 
vedeli, da se bo puščica res obrnila proti 
severu; če bi magnet podrgnili ob celotno 
šivanko, ne bi vedeli, kateri del kaže jug 
in kateri sever. označenemu delu šivanke 
lahko približamo tudi severni pol oz. 
rdeči del magneta, vendar se bo označeni 
del šivanke v tem primeru obrnil proti 
(geografskemu) jugu.
Slika 8: izdelovanje kompasa, 2. del 
Foto: A. Golob, 2017
Slika 9: izdelovanje kompasa, 2. del 
Foto: A. Golob, 2017
Izdelava kompasa naj 
bo izziv – spoznamo 
lahko, kako v resnici 
deluje, zakaj deluje 
in kaj vpliva na 
njegovo nedelovanje. 
Ob vsem tem pa se 
lahko še zabavamo 
in/ali popestrimo 
ure geografije ali 
fizike.
56
GeoGrafija v šoli  |  2/2018
iz prakse

Sklep
pomembno je, da ohranjamo raziskovalni duh 
in širimo svoja obzorja na področjih, ki nas 
zanimajo in ki smo jih sposobni praktično 
narediti in logično utemeljiti. z akaj ne bi 
raziskovali in odkrivali, celo povezovali med 
seboj stvari, ki večini ljudi niso zelo jasne 
in znane? poglobiti se v nekaj in speljati 
raziskovanje do konca, je nekaj izjemnega. Želim 
si, da bi se znanje o treh severih, ki vsakemu 
geografu, kaj šele mimoidočemu, učencu ali 
dijaku ni znano, razširilo. prav je, da vsak 
učenec/dijak pri pouku geografije pridobi znanje 
o branju kart; morda bo način podajanja snovi 
bolj zanimiv, če bomo vanj vključili neznane, a 
zanimive informacije o tem, da obstajajo trije 
severi; da stari topografski zemljevidi niso več 
tako natančni, da bi se z njimi lahko odpravili na 
pot okoli sveta ali poiskali točko, ki je oddaljena 
nekaj tisoč kilometrov. Seveda so neprimerni 
samo starejši zemljevidi, na katerih je zapisana 
npr. magnetna deklinacija iz leta 1990. l ahko bi 
vključili tudi medpredmetno povezavo s fiziko, 
kjer bi sami izdelali kompas in ugotovili, zakaj 
se magnetna igla obrača proti (geografskemu) 
severu.
Viri in literatura
1. Banovec, t. (1983). topografski priročnik. Ljubljana: 
mladinska knjiga.
2. Burilov, m. in Klemenčič, m. (1987). t opografija. 
Ljubljana: izobraževalni center organov za notranje 
zadeve.
3. Gavez, B. (2014). magnetno polje Zemlje, seminar. 
maribor: Univerza v mariboru, Fakulteta za 
naravoslovje in matematiko, oddelek za fiziko 
(mentor: dr. a. Dobovišek), http:/ /www.fizika.fnm.
um.si/files/seminarji/13/magnetno_polje_zemlje.
pdf (dostopno 27. 12. 2017).
4. Goverment of Canada (2017). natural Resources 
Canada, magnetic declination calculator. http:/ /
www.geomag.nrcan.gc.ca/calc/mdcal-en.php 
(dostopno 29. 12. 2017).
5. History of the compass (2017). Wikipedia, https:/ /
en.wikipedia.org/wiki/History_of_the_compass 
(dostopno 10. 12. 2017).
6. Kladnik, D. (prir. in prev.) (2008) Leksikon Duden – 
Geografija. tržič: Učila international. 
7. Kristan, s . (1994). osnove orientiranja v naravi. 
Radovljica: Didakta.
8. mosbruker, m. in ivšek, G. (2017). Kartografija 
in orientacija, interaktivne spletne strani, iV. o Š 
Celje. http:/ /www.o-4os.ce.edus.si/projekti/geo/
orientacija/deklinacija.htm (dostopno 10. 12. 2017).
9. noëlle Fustec, m. (ur.) in marziou, J. (ur.). (1997). 
skrivnosti kompasa: zakaj deluje Zemlja kot 
mogočen magnet in o neki iznajdbi, ki je trajno 
vplivala na zgodovino sveta. nova Gorica: educa.
10. odrasli skavti slovenije (2017). orientacija, https:/ /
zbokss.wikispaces.com/orientacija (dostopno 29. 
12. 2017).
11. Penny, D. (2017). the earth‘s magnetism, 
tes teach. https:/ /www.tes.com/lessons/
JQutX s2wnyLit g/p3-09-the-earth-s-magnetism 
(dostopno 29. 12. 2017).
12. Ray mears Bushcraft (2017). https:/ /www.
raymears.com/Bushcraft_Product/1246-suunto-
m-3-G-Compass/ (dostopno 29. 12. 2017). 
57
GeoGrafija v šoli  |  2/2018
iz prakse