*oltnlna platana v gotovini.
Letnik XXXIII.
Številka 2.
khaja poljubno, najmanj P* Štirikrat na leto. Posamezne Številke 2 Din 50 p M inozemstvo 3 Din.
V „JGZ“ združena gasilna druStva dobivajo po en °dtis „Gasilca* brezplačno.
GASILEC
Cene enkratnim oglasom.
iimiinmiHiTinnnTniiiiniimniiniiii
Cela stran 300 Din,
'/j strani 150 Din,
'/« strani 80 Din >/« strani 40 Din,
'/16 strani 20 Din.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani» dne 8. aprila 1929.
Vesti starešinstva.
Iz seje starešinstva.	v
Starešinstvo je na svoji seji dne 17. marca 1929 na novo sprejelo štiri prostovoljna gasilna društva v JGZ in jih uvrstilo tako-le:
1. V GŽ Gornjesavinjsko: št. Janž ob Savinji, Pošta Rečica ob Savinji.
2. V G2 Novomeško: Smolenja vas in Šmihel pri Novem mestu, pošta Novo mesto.
3. v GŽ Radovljiško: Smokuč.
Izstop prostovoljnega gasilnega društva M a v e r 1 e n '2 JGZ in razpust društva K a n d i j a pri Novem mestu je starešinstvo vzelo na znanje ter poročalo Velikemu županu Ljubljanske oblasti, da izstopivše društvo nima več pravice kositi odznake in kroja po predpisih JGZ.
Za zvezni vaditeljskitečaj dne 11. in 12. maja 1.1. Je objaviti spored.
Osnutki in proračun za Barletov spomenik bodo Predloženi zveznemu odboru meseca julija t. 1.
Glavna skupščina bo zborovala v »Celjskem domu« po sPoredu, ki bo objavljen v prihodnji številki tega lista.
Vsa zvezna društva so letos prispevala za Barletov spomenik poleg članarine za poslovno 1. 1928./29. Din 20.350-10. posebej so nakazali doslej še: GŽ Novomeška Din 250, GŽ Južica Din 100, GŽ Ponikva ob Južni žel. Din 31. GŽ Vransko Din 28, GŽ Brusnice Din 30, GŽ Čatež Din 50, GŽ Čr-jjjošnjice Din 50, GŽ Globodol Din 50, GŽ Mirnapeč Din 80, ^Ž Ponikve Din 100, GŽ Stopiče Din 42-50, GŽ Št. Peter
50, GŽ Šmarjeta Din 100, GŽ Trebnje Din 100, GŽ velika Loka Din 50, skupaj Din 21,461-60.
Vsaka nadaljna zbirka naj ima označbo: »Barletov spomenik«!
Ponovno opozarjamo vsa društva in jim naročamo, naj °°do prošnje za izredne podpore pisane na celi pisarniški Poli, dobro utemeljene in opremljene z dokazili o dolgu, sicer Oblastni odbori ne bodo upoštevali in jih JGZ ne o mogla priporočati. Vsaka prošnja za podporo iz l% gasilskega sklada mora imeti potrdilo od županstva.
Iz 1% gasilskega sklada prejemejajo po zakonu samo Ponesrečeni gasilci, odnosno njih vdove in sirote mesečne ali enkratne podpore, dočim se v gasilski službi onemoglim dovoljujejo letno enkrat podpore iz zveznega podpornega sklada. Za te podpore je vlagati prošnje na predsedstvo JGZ p° pristojni gasilski župi.
Končno naj župni in društveni funkcijonarji pozorno Pr e č i t a j o vsako številko »Gasilca«, da ne bo povpraševat po zadevah, ki so v listu objasnjene izčrpno do naj-anjše podrobnosti.
od Kazenskih poštnin se grmadi vedno več in to ne samo nit' J^tev, nego tudi od GŽ. Pisemskih pošiljk niti društva jih -e. stehtai° ‘n ne frankirajo zadostno, čestokrat pa vi* °dP°šiljajo kar brez znamke. Taka malomarnost je upravno vredna graje.
>Gasilec
Število naročnikov se je sicer dvignilo, a par sto pomeni za zvezo le malo trohico. Pridobivajte nove naročnike ne le med članstvom, marveč tudi pri prijateljih gasilstva! Nobena gostilna ne sme biti brez našega lista. Letno naročnino 12 Din za šest številk zmore vsak. Manj premožni člani naj si naroče list po 3—4 skupaj! Le pri velikem številu naročnikov bo možno misliti na mesečnik, kar bi že bil lahko davno, če bi ne bilo tako malo zavednosti med nami. Naše strokovno glasilo bi se moralo tiskati v najmanj 10 tisoč iz vod>h, ima pa, žal, doslej okoli 400 plačujočih naročnikov.
Tehnični gasilski tečaj.
Zvezni odbor je na svoji redni seji dne 28. decembra 1928 soglasno sprejel predlog tehničnega odseka, da bodi v tem poslovnem letu dvodnevni tehnični gasilski tečaj za župne načelnike, odnosno druge župne funkcijonarje, ki naj poneso pridobljeno teoretsko in praktično znanje kot župni vaditelji med društva. Starešinstvo je določilo, da bo tečaj v soboto, dne 11. maja in v nedeljo, dne 12. maja 1929 v Mestnem domu v Ljubljani po nastopnem sporedu:
V	soboto, dne 11.
1. Od 10.—13. ure:
2. Od 14.—15. ure:
3. Od 15.—16. ure
o	ravnanju z motorji.
4. Od 16.—17. ure: tričnimi obrati.
5. Od 17.—19. ure: stavbe in gasilski ogledi.
6. Od 19.—21. ure
maja:
Nagovor, proste in redovne vaje. Pouk o brizgalnicah vseh vrst. Pouk o motornih brizgalnicah in
Pouk o gašenju v poslopjih z elek-
Konzerviranje cevi in konopcev,
Prva pomoč, transport bolnikov.
V	nedeljo, dne 12. maja:
1. Od	7.—8. ure: Starešinska seja.
2. Od	8.-9. ure: Gasilstvo	in njega	voditelji.
3. Od	9.—10. ure: Sestava	društev,	organizacija,	poslovni red,	označba dostojanstev,	dolžnosti župnih	funkcio-
narjev, nastopi.
4. t)d 10.—12. ure: Vaje z brizgalnicami vseh vrst in z mehaničnimi lestvami, signali, reševalne priprave.
Vaje vodijo člani starešinstva JGZ pod vodstvom zveznega staroste. Kot predavatelji so naprošeni gg. strojni in elektrotehnični inženjerji, zdravnik in priznani veščaki.
Vsaka GŽ je d o 1 ž n a odposlati na tečaj, če ne župnega načelnika, pa enega člana župnega načelništva, ki je zmožen, da ponese pridobljeno znanje v vsa v GŽ združena društva. Udeležence odpošljejo župe na župne stroške v Ljubljano, le vožnjo v 3. razredu poštnega vlaka jim povrne JGZ — po možnosti tudi prenočišče — če so se udeležili tečaja od začetka pa do konca. Kdor zamudi tečaj ali pa ga zapusti pred zaključitvijo, izgubi pravico do povrnitve vožnje.
Tečaja se smejo na lastne stroške udeležiti tudi drugi gasilci.
Obvezne udeležence, kakor tudi prostovoljne, je do 30. aprila t. 1. naznaniti zveznemu predsedstvu.
Prijave morajo imeti nastopne podatke: Ime in priimek, rojstno leto, član katerega društva, dostojanstvo, poklic v civilnem življenju, je obvezen ali prostovoljen udeleženec.
Vsi udeleženci, obvezni in prostovoljni, se morajo v soboto, dne 11. maja t. 1. točno ob 10. uri zglasiti v »Mestnem domu« na Krekovem trgu pri zveznem starosti tovarišu Turku v gasilskem delovnem kroju: bluza, čepica, sekirica, piščalka ali trobka.
Za polovično vožnjo po vseh državnih železnicah je vložena prošnja. Ob ugodni rešitvi' prejmejo udeleženci zadevne legitimacije, odnosno navodila pravočasno.
„Samopomoč".
V	prvih treh mesecih t. 1 je umrlo sedem tovarišev, kar znači komaj 1 in 2-10%. Imena in kraje priobčimo v prihodnji številki, ko bo izčrpan 86.—95. smrtni slučaj.
Priporočilo odseka »Samopomoč« in način za pristop celokupnega zveznega članstva pridobiva vedno več tal in razumevanja v društvih. Prejeli smo od mnogih strani pritrdila, da bo obvezen vstop omogočil vsakomur z razmeroma nizkimi mesečnimi prispevki okroglo Din 4 izdatno posmrtnino Din 4000, ki je za podeželske razmere naravnost upoštevanja vredna visoka podpora.
Za uresničenje tega načrta je potrebno mnogo podrobnega dela povodom službenih shodov in nadzorovanj. To delo so si nadeli vsi župni načelniki na odborovi seji dne 28. decembra 1928. Z živo besedo hočejo vzbujati vsestransko zanimanje v društvih. Vabimo jih torej, da pripravijo do letošnje glavne skupščine vse članstvo za »Samopomoč«. Umevno morajo prenehati vse enake ustanove v župah, katere pri malem številu članstva nudijo le neznatne posmrtnine. Le enotna in močna zvezna ustanova more biti kos veliki nalogi, saj je bila v ta namen ustvarjena od naše mogočne gasilske armade.
Zamudna društva, ki po treh opominih ne plačajo po-smrtninskih prispevkov, moramo črtati po veljavnih določilih, na kar naj načelniki opozore svoje članstvo, da ne bo doživelo neprijetnih presenečenj. Za 86.—95. smrtni slučaj je še na zaostanku 7 društev.
Postno premišljevanje.
Čitajočemu 1. številko letošnjega »Gasilca« mi prihajajo različne misli v glavo. Naj jih razodenem v našem »Gasilcu« za postno premišljevanje vsem, ki poznajo naše gasilstvo in druge organizacije.
V	poročilu o seji zveznega odbora čitamo. različne dobre ukrepe in predloge. Nekaj jih je jako nujnih; ali skleniti jih in potrditi bo morala šele redna skupščina JGZ dne 14. julija t. 1.
Omenjam predvsem četverostop na desno po vojaškem načinu.
Kolikor se spominjam, je bil že leta 1926. ali 1927., vsekakor pa preden je bila skupščina GZJ v Mariboru, v naši župi na občnem zboru sprejet predlog za zvezno skupščino, ki stremi za tem, da se uvede ta preuredba redovnih vaj iz nastopnih razlogov:
1. Vse telovadne organizacije v Sloveniji imajo uveden novi sistem četverostopa, samo gasilstvo hodi zadaj kot nekaka nazadnjaška organizacija s svojimi starimi avstrijskimi ostanki, gasilci pa, ki so še kje drugje včlanjeni, prihajajo v zmešnjavo, ter čutijo v sebi nekak odpor proti temu.
2. Gasilci od 18.—20. leta se uče po starem sistemu, ko pa pridejo k vojakom, pa se morajo učiti novi sistem, namesto da bi imeli od organizacije nekaj koristi. Ob vrnitvi domov — pa gre zopet po starem.
Zvezna skupščina je takrat predlog odklonila, in kaj je bila posledica tega?
Nekatere župe so že takrat .proti sklepu zveze uvedle, če pri članstvu ne, pa pri naraščaju novi sistem, ker se jim je zdel lepši in bolj praktičen; druge župe pa so jim leto kasneje sledile, tako tudi naša, in sicer na podlagi dejstva, da pri zveznih nastopih itak nastopajo posamezne župe kot
celota zase. S tem pa se je kršila disciplina in pokorščina od glave organizacije.
Letos, po dveh ali treh letih, jih bo končno na predlog tehničnega odbora uvedla tudi skupščina, kot najvišji forum organizacije.
Čuti pa se tukaj, da tehnični odbor uvaja nekaj na splošen pritisk, kar bi bil moral že zdavnaj storiti. Po mojih mislih je namreč zvezni tehnični odbor ona mišica organizacije, ki bi morala stalno poslovati kot nekaka tovarna za napredek in izboljšanje naše organizacije.
Nikakor nočem s tem omalovaževati članov tehničnega odbora, mislim pa, naj vsi župni odposlanci za zvezno skupščino premišljujejo, ali bi ne bilo pametno, da se izbere cel tehnični odbor iz centrale naše organizacije, t. j. iz Ljubljane, kateremu naj bodo prideljeni izvestitelji od vsake župe, da je centrala vedno in stalno obveščena, česa nam manjka in česa je potreba in da podprta od vseh strani potrebno odreja ali pa prireja. Za zvezni vaditeljski tečaj, ki je bil prirejen preteklo leto, je bil določen polovico prekratek čas ali pa polovico preveč tvarine. Res, da je bila tvarina razmeroma lahka, odnosno že kolikor toliko znana udeležencem, vendar je vladala ves čas predavanj vsled lova za časom, nekaka raztresenost in nervoznost in to pri predavateljih in poslušalcih. Zato bi bilo dobro, da se sestavi za prihodnji tečaj program z resnično vaditeljsko tehnično vsebino, ki bo primerna določenemu času s primernimi odmori. Vso tvarino pa naj tovariši predavatelji razlože popolnoma, ne pa, da bi kako stvar samo omenili, vso nadaljno sliko pa da si morajo slušatelji ustvarjati sami v domišljiji. Tako ne morejo dovolj naglo slediti predavateljem in je polovica truda predavateljev in tudi vsebina dobro mišljenega pouka pozabljena, predno pridejo udeleženci domov. Vsak udeleženec pričakuje, da se bo kolikor mogoče popolno izučil oziroma razumel tvarino.
Nadalje spada sem oni blagoslov, ki mnogo naših društev drži skupaj, pa tudi zlo, vsled katerega mnogo društev hira in umira v žalostni razdrapan osti. To so naramke. Mnogo je namreč društev, za katere so naramke blagoslov, ter delajo, naravnost čudeže v ustvarjanju društev in izvežbanosti. Daj človeku naramke in delal ti bo — vse ti bo napravil. Eden namreč čuti, da je to priznanje za delo, drugi pa si misli, če imam funkcijo, moram delati! So pa tudi ljudje, ki skrbe za obstanek društva zaradi naramk. — Pokažejo jih radi pri javnih paradah in nastopih. Pri teh seveda društva niso baš vzorna v tehnični izvežbanosti.
Drugi pa zopet zaradi naramk zapuste gasilske vrste, češ: »Jaz delam, ti se pa z naramki postavljaš. — Ne boš! Pa še sam delaj!« Poloti se jih mržnja, začno hujskarije in društvo hira, umira in često umre.
Tovariši! Kaj je večje? Blagoslov ali zlo? Ali se ne b* dalo tukaj odpomoči? Razmišljajte o tem! To premišljevanje je veliko in važno.
Mnenje mnogih in tudi moje je, da bi se sploh te naramke odpravile in ne delile. Če nimam v službi, pri požarih in vajah naramk, naj izginejo še s paradnih bluz. Čemu mi pa tani rabijo? Enim so v spotiko, drugim v zavist in le malo jih je» ki to razumejo. Eden jih nosi upravičeno in zasluženo, drug* pod gori omenjenimi napakami, ali pa si jih celo sam kupi? da se bolj postavi. Iz tega sledi, da dva gasilca z enakim* naramkami nista enaka ne po zunanjosti, ne po zaslužen ju-Torej proč ž njimi!
Premišljujmo! Mislim, da je v gori omenjenem mnogo zanimivega in perečega, nikakor pa nočem koga žaliti. Želim samo napredek in procvit naše lepe organizacije, čeprav m* bo kdo rekel, da sem eden izmed kričačev in prekucuhov-Zato pa tudi želim, da se o teh vprašanjih še kdo oglas* v »Gasilcu«, da se sliši tudi mnenje drugih. »Kolikor glav tolik0 misli«, pravi pregovor.
Končno naj izrečem še par besed o prostih vajah. Ste' vilo k prostim vajam nastopajočega članstva je nekako merilo veselja do organizacije, a izvedba prostih vaj je merilo P°^ prečne izvežbanosti in inteligence. Zato je treba pri prost*** vajah, ki jih misli zveza izdati za vseslovanski kongres ga®11' stva v Ljubljani 1. 1930., upoštevati troje in sicer:
1.	Vaje naj bodo lahke, da se jih bo čim večje število članstva lahko naučilo in izvajalo, štetje enostavno.
2. če le mogoče naj se izdado že letos z ozirom na dejstvo, da se na deželi sedaj v splošnem proste vaje zelo malo a*i sploh ne vežbajo, bo to torej nekaj popolnoma novega in
3. tudi z ozirom na dejstvo, da na deželi v mnogih krajih °b delavnikih ali celo ob nedeljah ni mogoče dobiti ljudi skupaj, ter da bo prišel v poštev mogoče en vaditelj, ki razume proste vaje, na pet ali še več društev.
V	poštev je treba jemati dalje tudi to, da mi nismo še malo toliko izvežbani kot češki tovariši, zato v tem oziru polagoma — toda odločno po predvideni poti naprej!
Zdravo!	M—c.
Opomba urednika: Objavljam članek marljivega gasilskega delavca, čeprav vem, da gasilstvo ne soglaša v vsem z njegovimi izvajanji. Vesel pa bom vsake stvarne debate, ki bi se otvorila o teh vprašanjih.	Lj.
Zapisnik
8eje tehničnega odseka JGZ v Ljubljani z dne 28. dec. 1028.
Navzočni: Tov. Ivan Rus, K. Gologranc, Janko Sajovic, Ivan Rakoše, Ign. Merhar, Anton Kolarič.
Proste vaje za kongres 1930. Sprejmejo se češke proste vaje po sestavi Ant. Pozdčna, iz leta 1922. Klišeje za slike in prevod besedila oskrbi tov. Musek. Ko bodo vaje izdane, določi Zveza vaditelje z nalogo, da bodo te vaje enotno izvajali in vadili. Ti naj imajo skupen tečaj. Vadniške tečaje določijo vaditelji za posamezne župe ali za več žup skupaj. Vaje se bodo izdale v »Gasilcu« kot priloga v 2000 3000 izvodih.	•
Glasovalna pravica odsekovih članov v Slavnem odboru Zveze. Predlagamo, da imajo člani vseh odsekov, ki niso tudi obenem člani Zveznega odbora, za vnaprej tudi glasovalno volilno pravico pri Zveznemu odboru.
Vodstvo Zveznih nastopov. Predlagamo, da bodi vodja pri Zveznih nastopih načelnik tehničnega odseka.
Redovne vaje. Redovne vaje ostanejo iste kakor jih Predpisuje sedanji vežbovnik, samo izvedba vežbanja v četver 'dostopih naj se izvaja tako, kakor jih izvaja naša vojska. Povelja ostanejo ista.
Vežbovnik za motorne brizgalne. Sklene sc, da se določi vežbovnik za motorne brizgalne. Tov. Rus Preskrbi tak vežbovnik od tvrdke Rosenbauer v Linču, tudi >ma preskrbeti sanitetne torbice. Uvedejo naj se pri vseh uruštvih, ki imajo posla z električnimi napeljavami gumijaste rokavice. Tov. Gologranc predlaga tov. Janka Sajovica, ki naj ukrene potrebne korake in poroča o tej zadevi v »Gasilcu«.
Označba tajnikov. Predlagamo skupščini Zveze, J1®] se izenači označba tajnika manjšega društva z označbo 'ajnika večjih društev tako, da imejta oba označbo s srebrno jjaramko brez ploščice. Na ta način bo potem dostojanstveni c'n pri večjih in manjših društvih izenačen.
n. Cena klišejev. Cena klišeja za cm2 je brez ozadja u>n P90 tedaj celi kliše Din 90, z ozadjem pa Din 1-6Ö za cm2 CeH pa Din 80.
Sklenjeno in podpisano.
A n t o n K o 1 a r i č, zapisnikar.	I	v	a	n	R	u	s,	1.	r.
Vrednost motornih brizgah za podeželska gasilna društva.
> Uvedba motornih brizgaln na deželi je postala mogoča k e od tedaj, ko so prišle na trg lahke in nosilne motorne «*alne, ki jamčijo za brezhibno delovanje in uporabo mrvi Vsakimi pogoji, ter so njih cene primerne plačilnim 2l|ostim podeželskih društev, bk Ieve> ki jih stavimo podeželska gasilna društva do UuL	brizgalne so tele: Motorna brizgalna naj bo
01	Pri najmanjših tipah snemalna tako, da jo lahko dva, k
večjem štirje gasilci neso. Ravno tako bodi ravnanje ž njo enostavno in pregledno, da je mogoč obrat in pogon pod najtežjimi okolščinami, to je ponoči in pozimi. Hlajenje bodi primerno za trajni pogon in naj se lahko kontrolira. Sesalna priprava bodi preprosta ter deluj tudi brez pomožne vodne zaloge, da nam tako pozimi ne zamrzne.
Pri majhnih motornih brizgalnah je motor navadno sestavljen iz dveh cilindrov in je direktno zvezan z gasilno pumpo »vrtavko«.
Motor ima 12 ali 15 do 17 PS zavornega učinka ter je po vseh modernih izkušnjah sestavljen povratno leteči dvo-cilinderski štiritaktni motor s spodaj ali zgoraj vodilnimi ventili in z 72 ali 78 mm svedrine ter 68—78 mm stop. Protitek obeh kovinastih batov nam zasigura najboljše izenačenje mase. Ročična gred teče v obličnih ležajih, ojnica (gonilni drog) pa teče v vlačnih tečajih, tako je zasigurana največja možnost v trajnem pogonu. Mazanje se vrši avtomatično po črpalki za olje. Vžiganje oskrbuje Bošev magnet na visoko napetost, uplinjač pa je lahko razstaven Solex-uplinjač. Hlajenje motorja se vrši po lahko preglednem hladilniku s svežo vodo ali pa po želji po Termosyfon krožilnem hladilniku.
Tako sestoji dvo- ali tristopna gasilna pumpa vrtavka z učinkom do 400 1 pri 7 atmosferah ali 600 1 pri 8 atmosferah in 140 ali 200 m visokega pritiska sistema Rosenbauer iz posebnega brona ter je direktno sklopljena z motorjem in montirana na skupni temeljni plošči iz aluminija.
Posebna izdelava gonilnih kakor vodilnih koles doseže najvišji način učinka in visoko možnost pritiska. Posebna centralna pipa na pumpi omogoča, da pumpo popolnoma izpraznimo in vstavimo hladilnik. Gred črpalke teče v go-sebnih Radiax obličnih položajih. Preprosto opravljanje pumpe zasigura največjo pogonsko možnost.
Sesalna pumpa.
Na podlagi 20 letne izkušnje se rabi posebna vihteča obolčna pumpa iz jeklenega brona, ki sesa vodo iz globine 8 metrov, ne da bi bilo treba rabiti rezervno vodno zalogo v 20—30 sekundah in doseže suh vakuum od 90—95 %.
Suha sesalna priprava omogoča takojšnji pogon pod vsemi pogoji poleti in pozimi. Mazanje obolčne pumpe je vzorno avtomatično. Pogon se vrši po tornem kolutu; v iztaknutem položaju izprazni obolčna pumpa samostojno vso vodo, tako da ne more zariflrzniti na noben način.
Uporaba tega motornega agregata ]e samoobsebi vsestranska. Tak agregat lahko naložimo na četverokolen voz za konjsko vprego ali pa na dvokolesno ročno vprego. Ravno-tako se lahko pripreže k vsakemu avtomobilu. V hribih se lahko uporabi dvokolni voz z viličastimi sorami, pred katere vprežemo konja. Večja društva vozijo tak agregat na vozu ali avtomobilu, da celo na avtomobilnih brizgalnah, da morejo tudi tam do vode, kamor je treba agregat nesti, da z njim delamo.
Važno je, da se sestavljajo lahki agregati z visoko napetostjo 15—20 atmosfer, vsled česar je možno napeljati cevi na daljšo razdaljo. Tako dosežemo večjo napetost, ne da bi stroj trpel.
Pri vsakem gasilnem društvu so člani, ki imajo motorno kolo ali so izvežbani v opravljanju poljedelskih motornih strojev ali so šoferji, katerim je znan magnet in uplinjač. Sploh pa ne dela uporaba motorjev nobenemu lajiku več težkoče.
Glavno je, da je strojnik vesten in pazljiv, da vse opravljanje stroja izvrši mimo in s potrebno skrbnostjo.
S pomočjo teh brizgaln je mogoče doseči tudi”težko pristopne kmečke hiše ter jih braniti v slučaju požara in z močnim curkom gasiti, ne da bi uporabljali večje število gasilcev.
Upati je, da si nabavijo tudi naša gasilna društva to res
dobro in preizkušeno orodje.
Kupujte pri tvrdkah, ki Imajo Inserate v „Gasilcu“.
f 11^ “>f-inn - k ~0mm ~ it
Občina in gasilstvo.
Samouprava štev. 1.—2. je prinesla članek z gorenjim naslovom. Članek ima sicer nekaj dobrih in zdravih misli, vendar pozablja pisec, da so gasilna društva prostovoljna, sestavljena na podlagi društvenega zakona. Pomagati bližnjemu brez ozira na to, ali je prijatelj ali sovražnik, to geslo nas je združilo in mislim, da je na jplemenitejše delo pomagati bližnjemu v nesreči. Odločno odklanjamo misel pisca, da velika večina društev ni zmožna, kajti prepričani smo, da vsak voditelj društva razume najmanj toliko kot velika večina županov, dasi priznavamo, da so tudi med župani svetle izjeme. S prozornim namenom pa piše pisec omalovaževalno
o	naši Zvezi in o gasilskih župah. Eni kakor drugi se trudijo dovolj, da vzgoje in dvignejo članstvo. V zahvalo napada anonimni pisec naše človekoljubno delo. Prepričani smo, da pisec nima pojma o težavnem delu gasilca ter spi v mehki postelji, ko prečujemo gasilci marsikatero noč v boju z elementarnimi silami, prostovoljno braneč imetje bližnjega. Ali bi pisec zapustil varen krov, ko hiti gasilec med gromom in strelo na pomoč? Kdo ve?
Ako bi nam ne bilo na srcu v slučaju požara pomagati čim hitreje, bi morali staviti predlog, da v odgovor na ta dopis ne gremo prej k požaru, dokler ne pride po nas župan, in da bomo delali samo to, kar nam bo zapovedal župan. A kaj bi bilo v tem slučaju z nesrečniki? Iz izkušnje dobro vem, da najdemo pri požaru marsikoga prej kakor župana ali občinskega odbornika, dasi izjeme niso izključene.
Naši soobčani naj bodo le mirni! Prostovoljni gasilci gremo po začrtani poti naprej in hočemo kljub na-pädom prostovoljno čuvati nad njih imetjem.
! Vkljub resnosti žaljivega članka sem se spomnil ob čitanju imenovanega dopisa veselega in vendar žalostnega dogodka na vseslovanskem gasilskem zletu v Pragi, ki so ga pokazali na razstavnem prostoru. Prikazal nam je požar pred 300 leti. Tako in slično bi morda bilo gašenje, ako bi upoštevali dopisnikove predloge. Evo vam na kratko dotično sceno:
»Pazite, bratje!« vzklikajo eni. »Zakaj se li zbira toliko ljudi od vseh strani?« vprašujejo drugi.
Mar ste li vsi slepi, da ne vidite na stolpu zastave? No, zdi se mi, da ste tudi gluhi, ker ne čujete zvonov vsega mesta!
»Slišim ja, brat, kako ^ bi čul. Slišim zvonenje in bobnanje, ki se zliva v neki hrup, pa prenizko stojim in mi je nemogoče videti.«
»In kaj hočete videti? Iz hiše tu doli se vali dim; ljudje dero proti hiši. Večkrat puhne plamen skozi strešno okno, a svetloba kaže pot kličočim ljudem, ki so bolj oddaljeni. Vsi kriče in tekajo na vse strani kakor mravlje, če jim porušiš mravljišče. Vse je prestrašeno in zmedeno. Eni tolčejo po vratih, drugi iščejo razno orodje, tretji razbijajo okna na goreči hiši.«
»No, rojak! Ni li to bobnanje vojaškega bobna za marš?«
»Da! Vojaštvo prihaja. Že so se strnili v kordon in naganjajo moštvo v red, a ti jih ne slušajo. Ljudje stoje na svojih mestih, vojaki jih pa vedno bolj pritiskajo. Prihajajo vedno novi ljudje. Nekateri se rijejo naprej ter gledajo, drugi pa prinašajo sekire, krampe, lopate, palice, škafe itd. — še hoče nekdo nekaj reči, a beseda mu zastane v grlu, ker ga iz vzvišenega mesta pahne neki gledalec.
»Glej,« pravi nekdo, »prinesli so velike lestve in jih prislonili na stavbo!« In drugi: »No, sedaj bodo pričeli gasiti.«
Res, nalestvo se je povspelo več ljudi, tako da so stali od strehe do zemlje drug vrh drugega. Med hrupom prihaja po tej živi verigi škaf za škafom, da slednjič pride na vrh, kjer nekdo vliva vodo v ogenj. Množica razburjena kriči, psuje in kritikuje, vojaštvo pa razganja radovedneže.
Naenkrat opazijo brizgalno. Skozi maso se preriva stražnik in dela med množico pot sodniku, mestnemu poglavarju in pisarju. Za temi se prikaže ogromna starodavna brizgalna, ki jo vlečejo močni konji. Sodnik in
poglavar določita prostor za brizgalno, a pisar piše po sodnikovem nareku požarni zapisnik. Brizgalna je po; stavljena, toda je taka, da morajo vanjo ljudje nositi vodo. Dočim od dveh strani gase z vodo in rušijo goreče tramovje, mečejo drugi iz gorečega poslopja stvari, ki so ognja sicer rešene, razbijejo.
Naenkrat se začuje klic: »Požigalec!« Vsi se obrnejo proti glasu in glej, gruča razburjenih ljudi tolče in pljuje po dekletu. Ta jih prosi s sklenjenimi rokami milosti.
»Vrzite jo v ogenj!« Več ljudi tira deklico h goreči hiši, da izvrše satansko misel. Dekle se zaklinja, da je nedolžna. »V ogenj z njo,« kriče oni, ki jo vlečejo. »Ste li znoreli, živine? Nedolžna je!« kričijo nekateri trezni gledalci.
»Milost, milost!« prosi deklica, vijoč roke proti nebu. — Zaman! Vrgli so jo v ogenj.
Med tem že nastane hrup na drugem koncu: »Ubijte lopova!« Nedolžno so vrgli v ogenj — tega pa ne! Zločinca peljejo pred sodnika. Sodba se izreče: »Požigalcu naj se odseka desna roka!« Strašno! Žalostno!
Obsodba se izvrši: krivcu so odsekali desno roko. Požar je prenehal. Brizgalno so odpeljali s pogorišča. Ljudje odhajajo, noseč s seboj sekire, kavlje, lopate, krampe, škafe ...
Začrneli in sajasti zidovi, zgorelo tramovje, razbita vrata in okna, razmetane stvari in na drevesu obešena odsekana krivčeva roka pričajo o grozoti minule scene.
Sprememba za redovne vaje.
Redovne vaje se sprAienijo v toliko, da se četverostopi izvajajo po vojaško, t. j. da skakajoči mož naredi polobrat, potem pa stopi vedno na desno stran poleg svojega moža, iz četverostopa v dvored naredi zopet polobrat, skakajoči mož pa stopi vedno na levo stran svojega moža.
Vse drugo poveljevanje ostane kakor je bilo in se z ozirom na enotnost poveljevanja ne smejo uporabljati nobena druga poveljevanja.
j t Anton Zibert. |
Umrl je na Ježici dne 6. februarja t. 1. Anton Žibert. ustanovni član gasilnega društva na Ježici, bivši dolgoletni tajnik, častni občan in nadučitelj v pokoju.
Anton Žibert je bil rojen 1. 1843. v Krašni, 31 let je bil nadučitelj na osnovni šoli na Ježici, 18 let v pokoju ter smo ga položili dne 8. februarja k večnemu počitku v Stožicah-
Nikoli ga ni manjkalo, ko je šlo povzdigo narodne zavesti. Pred 27 leti je uvidel potrebo gasilnega društva v naši občini, zato je s svojimi tovariši, z rajnim Antonom Vilfanom in Vinkom Ahlinom iz Ježice ustanovil tako društvo na Ježici leta 1902. To plodonosno delo s tovarišem Vilfanofl] in Ahlinom je rodilo na polju gasilstva lep napredek, saj so dolga leta skupaj delili usodo težkih dni iz ljubezni do bližnjega.	/
Kako je bil priljubljen pokojni v vseh slojih, je pokazal njegov veličasten pogreb, katerega se je udeležila velik8 množica ljudi. Tudi sosednje društvo Stožice je prihitelo, da ga spremi k zadnjemu počitku. Šolska mladina, občinsk) odbor, mnogo prijateljev in znancev od vseh strani, zlasti domačinov. Ježica ne pomni tako veličastnega pogreba-Pevci iz Ježice so zapeli pod vodstvom gospoda organist3 Cerarja pred hišo in na grobu v dušo segajoči žalostinki-Ob odprtem grobu je imel g. nadučitelj Trošt poslovil*1' govor. Na kratko je orisal njegovo plodonosno delo in P°" hvalil občinstvo, ki je s svojo udeležbo izkazalo pokojnem11 svojo hvaležnost na njegovi zadnji poti.
Tebi pa, dragi tovariš Anton, ki si bil prežet liubezrtj do svojega bližnjega, do svojega naroda, dober tovariš, zvest in premišljen svetovalec, kličemo v slovo: »Bodi Ti lahka zemljica!«
t I fc^bcno Župne vesti.
Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo si je nabavilo v letu 1928. novo moderno motorno brizgalno. Blagoslovitev te brizgalne bo pod pokroviteljstvom višjih javnih funkci-jonarjev na dan sv. Petra in Pavla, 29. junija 1929; Opozarjamo že danes na to vsa tovariška društva in jih prosimo, da na ta dan ne prirejajo sličnih prireditev. Program blagoslovitve, ki je zelo obširen in predvideva tudi velike vaje, objavimo pozneje. Društvo je zaprosilo tudi za znižano železniško vožnjo. Tovariši, odločite se že danes, da bodete žrtvovali ta dan ljubljanskemu gasilnemu društvu, ki je najstarejše in praznuje drugo leto 601etnico obstoja. Odbor.
Blatna Brezovica pri Vrhniki. Prostovoljno gasilno društvo je imelo dne 17. februarja t. 1. svoj redni občni zbor. Po podrobnih poročilih posameznih funkcijonarjev so bile volitve, pri katerih so bili izvoljeni tile tovariši: načelnik: Mušič Ivan, poveljnik: Lenarčič Anton, namestnik: Umek Franc, tajnik: Gostiša Franc, blagajnik: Jeraj Anton, odbornika: Petrič Anton in Skubic Rado. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1922. Začetek je bil seveda težak, toda z vztrajnim •n neumornim delom se marsikaj doseže. Leta 1923. smo postavili dom, kakršnih je malo. Dolg je 18 m in širok 9 m. Postavili smo si tudi gledališki oder, kjer prirejamo poučne •gre, da društvo tako deluje tudi na kulturno prosvetnem Polju. Od obstoja društva do danes smo imeli že 38 dobro uspelih gledaliških predstav.
Leta 1924. smo si nabavili motorno brizgalno, katere Posebnost je ta, da je bila izdelana doma. Vse dele, razen Kotorja, je izdelal vrhniški rojak, strojni ključavničar Ivan Prosnik. Da je delo dobro in solidno, se je pokazalo posebno tonsko leto, ko je meseca julija v največji vročini in suši 'zbruhnil požar na Barju med Bevkami, Logom in Drenovim Sričem. Ob hudem vetru je gorela zemlja kakor slama. Voda je bila od ognja oddaljena 1800 metrov, naša brizgalna jo ie dajala črez 900 metrov daleč in to nepretrgoma deset ur !er popolnoma brezhibno. Mislimo, da je to dovolj dobro Spričevalo za solidno delo domačega podjetja.
Rakek. Iz našega notranjskega kota nimate nikoli v ^Gasilcu« nobenih vesti. Zdi se, kakor da ni tukaj nobenih gasilnih društev, a ni tako. Od Rakeka ob italijanski meji do •irvatske vlada s svojimi 14 društvi Cerkniška gasilska župa,
l	kateri je včlanjeno tudi naše društvo, ki je bilo ustanovljeno 1. 1887. in je prenehalo delovati 1. 1900. Obnovljeno je b'lo 1. 1922.
Društvo je prevzelo od gospodarskega odseka vse pokvarjeno gasilsko orodje. Brizgalno in čelade smo morali dati tokoj v popravilo; cevi, pasove, delovne obleke, rogove, vrvi j11 dva navijaka smo si morali na novo nabaviti. Ko je bilo vse :° za silo gotovo, so nas obšle zopet druge težke skrbi, to |e potrebna zidava novega gasilnega doma, ker stari stoji ?e na lončenih nogah ter hoče slediti svojemu tovarišu sušilcu stolpu, ki se je naveličal lansko leto stati pokoncu in Se je naši kraški tetki burji do tal priklonil.
Z zidavo novega društvenega doma, ki naj bi bil ponos j&silcem in vasi Rakek, začnemo takoj spomladi ter upamo, a bo v letošnjem letu gotov. Društvo deluje za sedanje razbere povoljno.
. V nedeljo, dne 3. marca je imelo svoj letni občni zbor rez volitev, na katerem se je poročalo o društvenem delo-?nju v pretečenem letu- in na katerem so se določile smerne za v bodoče. Na poziv k naročnini »Gasilca« se je prijavilo 20 članov, ki vsi žele, da bi postal list mesečnik ter p bi se tudi druga društva udeležila z dopisovanjem, da na ? način postane list bolj zanimiv in da ne bo čitati samo övestil starešinstva in inseratov. Drugič kaj več. n x Prostovoljno gasilno društvo Vič-GIince. Občni zbor ascga društva je bil v nedeljo, dne 24. januarja 1929 z obi-ijWm dnevnim redom brez volitev. Iz poročila posameznih nkcijonarjev je posneti, da društvo napreduje in se času gllnerno razvija. Nabavili smo si novo četverokolno briz-n° na motorni pogon, ki nam izvrstno deluje, n 9asUno društvo Planina pri Sevnici je imelo 6. ja-tuir ia redni letni občni zbor, na katerem se je konsti-£ei naslednji odbor: Načelnik: Mihael Radej, podna-nilc in blagajnik: Kolman Adolf, poveljnik: Milko
Križman, tajnik: Vouk L ud o vik, nadzornik uprave: Iiskrač Franc. Iz poročil povzemamo, da je doseglo društvo v preteklem letu najvišjo kuiminacijsko točko živahnega delovanja po vojni. Društvo prične v tem letu tudi z graditvijo lastnega doma, ki naj bi bila v estetičnem oziru dovršena zgradba. Obsegala bi Veliko društveno dvorano, privatna stanovanja in drugo. Akcija je zapo-četa in upamo, da se bo z močno voljo in žilavo vztrajnostjo z uspehom završita.__________________________________
Društvene vesti.
Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo
ima na dan 29. junija t. 1. skupno z Barjem blagoslovitev motornih brizgalnic. Sosedna društva vabi na to prireditev s prošnjo, naj na ta dan ne prirejajo veselic.
Sv. Vid pri Ptuju. V najhujši zimi dne 7. februarja je klical rog zjutraj ob 2. gasilce k požaru v Pobrežje. Vkljub mrazu se je posrečilo rešiti stanovanjsko hišo ter so pogoreli te hlevi. — 18. marca pa nas je zopet klical rog ob 20. zvečer na pomoč bratskemu društvu iz Sv. Marka, ki je imelo požar v Sp. Šturmovcu. Iz goreče hiše smo v vzajemnem delu rešili živež, ko je bila hiša, ki je bila lesena ter s slamo krita izgubljena.
Gasilno društvo Zalog Sp. Kašelj je imelo dne 20. januarja 1929 svoj redni občni zbor, na katerem se je med drugim sklenilo, da priredi društvo svojo letno veselico dne
7.	julija 1929. Okoliška društva tem potom naprošamo, da ne vlagajo za navedeni dan prošnje za srečolov.
Listnica uredništva.
Opozorili smo že, da je treba pisati vesti in članke le na eno stran, ker je le na ta način korektura mogoča. Tudi poročila za JGZ je pisati posebej, ker posluje uredništvo pri vsaki organizaciji zase.
Zaradi zgoraj navedenih pomanjkljivosti je odpadlo v tej številki nekaj dopisov. Urednik tudi nima na razpolago pisalnega stroja, da bi pisal vsak članek na novo.
Dopisov, ki niso čitljivo podpisani, tudi nisem objavil. Če je urednik odgovoren napram oblasti, mu mora biti znan tudi dopisnik.
Vaje za gasilski zlet so v tisku in jih prejmejo društva tekom tega meseca. Vsako društvo prejme dva izvoda, za katera prosimo takojšnjega nakazila na položnici zaznamo-vane vsote.______________________
Naprodaj.
Gasilno društvo v Gorjah ima naprodaj štirikolesno brizgalno (dve cevi). Konstrukcija je prvovrstna. Ponudbe na imenovano gasilno društvo.
Prostovoljno gasilno društvo v Žireh proda parno brizgalno v popolnoma dobrem stanju. Brizgalna je bila nova leta 1914. Preizkušena je bila od državne kontrole 1. 1928. Na ogled je vsak dan. Cena po dogovoru.
Kupimo dobro ohranjeno dvokolno ročno snemalno brizgalno. Takojšnje ponudbe na Jug. gasil, zvezo.
9fe
Preden boste kupili
gasilne cevi,
zahtevajte ponudbo pri tvrdki
M. TEŽAK— ZAGREB
GUNDULIČEVA UL. 13
L. MIKUS
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠTEV. 15.
DEŽNIKI
NA MALO.	NA	VELIKO.
USTANOVLJENO 18S0.
u	tj	Lf
Prva zaloga gasilnega orodja
3f
at
o
N
O
a
8
Gasilna društva I
Preden kupite, oglejte si garantirano prvovrstne in nepropustne
gasilne cevi
po najnižji ceni pri tvrdki
IVAN ADAMIČ,
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31. — Telefon 2441. — Maribor, Vetrinjska ulica štev. 20. — Telefon 454. Celje, Kralja Petra cesta štev. 33.
Ü
O
N
O
90
FRAN SAMSA,
ZAGREB, Mažuranidev trg štev. 18.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice, čepice, čelade, blago za obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, raztezalne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvib svetovnih tovarn in zajamčeno. Cene primerne, daje tudi na obroke.
Priporoča se najtopleje
FRAN SAMSA, nasledil. VILMA SAMSA
ZAGREB, Mažuranidev trg 18.
LESTVE
vseh vrst
PARTL & FROLIK
specialna tovarna za lestve
ČEŠKE BUDEJOVICE, ČSR.
Ustanovljeno leta 1909.
Vsem p. n. gasilnim društvom se priporoča za nabavo gasilskih zastav (praporov) v vsaki izdelavi. Na željo predloži vzorce kakor tudi načrte franko-grati8. Na vse cenjene dopise in vprašanja daje točne informacije in odgovore. Zastave za prostovoljna gasilna društva na Igu, v Poljanah pri Toplicah, v Gaberju pri Celju, v Mežici, Hotedršici, Rajhenburgu, v Sodražici, Varaždinskih toplicah, na Bledu, v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Krašiču pri Jastrebarskem, Lokvah pri Delnicah, Daruvaru, Apa-tinu, v Grosupljem, Ladkovi vasi, Parabuču, Bački Palanki je izdelala, a zastave za prostovoljna gasilna društva v Ljubljani, Dardi in Oriovcu in za mnoga druga društva ima tre-notno v delu znana tvrdka
J. NEŠKUDLA
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
LJUBLJANA Kongresni trg št. 7
krznarstvo in naj-tvečja izdelovalnica 1 v Jugoslaviji.
Pozor, gasilna društva!
Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce.
Vse po najnižji ceni.
Se priporoča
FILIP BIZJAK,
krznar in izdelovatelj čepic. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6,
priporoča svojo bogato zalogo vseh najnovejših
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
s	:
8 Pri zavarovanju predmetov proti požaru ; in pri življenskem zavarovanju, zavaro-S vanju otroške dote in pogrebnih stroškov i'
S	■
j	vpoštevajte	edino-le	-
j yZAJEMNO ZAVAROVALNICO j
|	 J
8 LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 17, •
j "	š
S ki Vam nudi najugodnejše pogoje. £
Posluje po vsej Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1913. Delniška glavnica znaša 3,000.000*— Din v zlatu
„JUGOSLAVIJA“,
splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani.
Sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma,
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
Največji ta delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Oraglce vzajemne zavarovalnice* in od zavarovalnih družb .Fenilts“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongroise" vea njih kup-Žiiski obstoj v naäl državi. - Naj-nižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Glasom naredbe ministrstva za vojsko in mornari co nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe .JUGOSLAVIJE* ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 571. — Pisarna: Danajska cesta 15. — Telefon 571.
ELIGIJ EB
Vsa gasilna društva se usojam vljudno opozoriti na svojo veliko zalogo
ČEPIC IN NARAMNIC ZA GASILCE
bodisi za šarže ali moštvo in prosim, da v slučajo potrebe nikakor ne prezrete moje tvrdke, ker je to v Vašem lastnem interesu. Največja izbera!	Najnižje	cene!
Vse čepice se izdelujejo tudi po naročilu za najnižjo ceno.
Z odličnim spoštovanjem	Eligij	Eber.
„SAVA“
Opče osiguravajuče dioničarsko društvo n Zagrebu
ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadranska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zeraalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obine zavarovalnice Asslcurazlonl Generali v Trstu.
Generalna zastopstvo za SMjo i Lilijani, Si. Petra testa 2.
Posluje v vseh zavarovalnih strokah.
A. KASSIG MZToaT
UDBLJANA, ŽIDOVSKA DL. krojnlh potrebMin
USTANOVLJENO 1880.
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ.) kakor: teple«, gumbe, pllialke, naramke, znaka za bluza In Ca« pica« rdaCa blago« vrvica za plilalka, Irobka In rogovef lipova Hita Itd.
Naramkl vsah vral lastnega Izdelka, fino Izdelani In trpeinl.
Podjetje Je nanovo moderno urejeno In poveCano.
i i ■■■■■ CENIK ZASTONJ!	—■..
ŠTAMPILJE,
pečale, pečatne etikete ter vsa v graversko stroko spadajoča dela Izvršuje po zmernih cenah graverski zavod
SITAR & SVETEK,
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 13 — Kongresni trg 4.
Ustanovljeno leta 1820.
tovarna brizgalni c, sesaljk, lestev, cevi in oprave gasilce, ekstinkterjev, avtomobilnih in motornih brizgalnic
ILSKI ZAVODI S:"
R. A. SMEKAL
Čechy pri Prostelovu na Moravskem
podružnica Maribor
Tattenbachova 14
prlporoia
ivole prvovrstno najmodernejše gasilsko orodje
Mehanična aukalna lestva.
Za vse stroje se Jamtl!
1820.
solidne.
Cene solidne.
Lahka, dvokolna motorna brizgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 800 1 v minuti, pritisk do 12 atm.
Avtomobilnl tren a priklopno motorno brizgalnlco.
I11-11—IPH1
0	Vet kot 1000'W.
Rosen bauerjevtfi
je sirom vsega sveta.
Fran Košir
v Celju,
glavni zastopnik in zaloga za Slovenijo.
Tovarna gasilnega orodja
Konrad Rosenbauer
. * '<r 'cti i • -	W	-	,•*	* t*-	y '	* *5 >' •-.? •	•
= ■■ ■„ ■:,*= Linz ob Donavi. —.
I
(AWV'N"'-
Ustanovljeno 1767.
Centrala: LJUBLJANA, Danajska e«sta 86.	Kovinski	obrat:	LJUBLJANA, Zvonarska ulica 5.
___________Telefon St. 2830.________________Brzojavi: STIL.________________Telefon St. 2642._________
Priporočajo svoje najmodernejše, na podlagi večletnih preizkušenj izvršene brizgalnice vseh vrst, kakor: Vozne četverokolne in dvokolne; snemalne četverokolne in dvokolne; prenosne jednoStavne in podvojeno brizgajoče. Berglaste brlzgal-nlce z in brez yetrnika, prenosne In prevozne bencin motorne brizgalne Z delozmoinostjo 600 lit. na minuto ter vse ostalo gasilsko orodje
in potrebščine.
GobSnlk.
Normalna
Ispojka.
Vozna brentna točna brlzgalnlea, Jednostavno brizgajoča.
Motorna brizgalna tipa „MBJ2“,
Dvokolna brlzgalnlea, podvojeno brizgajoča 180-200 V»in.
Vozna brlzgalnlea a patent, strojem, n« peresih z dvema curkoma, moten pritisk vode.
Snemalna brlzgalnlea z dvema enrkoma, v treh velikostih
od 200-356 »/min.
Ročnik.
Vsakovrstno gasilsko orodje ob najsolldnolšl garantirani livadbl kakor i normalna Matzova spojk«, Rothov« spojka, Knaus»ov« spojke, rotnlke In gobCnlke najrazličnejših velikosti. Dobavljamo najsolldneje izvrtltve ter garantiramo za najboljšo Postralba točna.	Izdelavo.	Cene	zmerne.
0Ä5ICEC
11
m
L®
m
r®
Trgovina in skladišče
vieh gasilskih potrebščin in orodja
Stjepan Javor
Zagreb, Pejačevičev trg, Rokova 2 ®;
8
H
n
e
UL»	VB
©	Ö
bi
S
m
n
n
o
O
S
5T
m
0
v
3
1
3
O
L® -s
m
S
3
Imam stalno v zalogi najboljše sesalne, konopljene in gumirane cevi vsake velikosti in moči, spojke in vijake, čelade usnjate, pločevinaste, medene in poni-klane, čepice, blago za slavnostne kroje in cvilh za delovne obleke, pasove, torbe, sekirice in vse potrebščine za gasilna društva po predpisih Jugoslov. Gasilske Zveze. Za blago jamčim, da je prvorazredno, cene in postrežba solidna, neod-govarjajoče se zamenja ali se vrne denar.
NaJveija zaloga te vrste v driavl.
m
BSSlBSSEaSzISSSSlESgGSZ!
Telefon It. 2016.
Ustanovljeno 1.1889.
Peltm tak 10.533.
ME/TNA
HRANILNICA
UUBLJAN/KA
(GRADSKA ŠTEDI0NICA)
1	UUBUANA l
PREŠERNOVA ULICA
Stanje vloženega denarja nad 365 milijonov dinarjev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu naj višje mogoče obresti. — Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. — Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
ms ■' w ti	'*	iti	7	.	vk	■-	“	tmS
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
!B3S!G2aia5aSB2SI
Zalotil odbor „Jngoilovanikc gullske neti LJibljana“. Odgovorni nrtdolk Jote Tvk. — Tiskala Učiteljska tlakama v Ljnbljaol, predstavnik France