V DRUGIH DRŽAVAH. Iz fašlGttčme Itaiije. Že dolgo se kuha v Italiji lonec, v katerem vre protifašistična struja, ki se opira na težko |o'snodar^kp krizo poljedelstva ter defavsFva iii na izredho_ ^.a^p stanie drjžavnih financ. Musiolinljevo vednO rožljanje s sabljo je stalo Italijo težke svote za oborožitev na suhem in na roorju, fcar je povzročilo le oslabitev državne blagajne in nič druzega. Koliko so se trudili italjanski diplomati, da bi vzbudili nevoljo proti Franciji in osigurall prijateljstvo Italije med Poljaki, Turki in sovjetsko Rusijo. Vsi ti poskusi so stali veliko denarja, prinefili pa nobenih uspehov. Resni pozna.valci italjanskih razmer trdijo, da ni bila pritajena nevolja s fašistično stranko še nikoli tako velika kakor je danes. Mussolini se trudi, da bi poživil fašizem s pritegnitvijo visokošolcev in srednješolcev, ker ljudske množice Ł0 že davno proti. V inozemstvu veliko škodujejo fašizmu italjanski visoki izseljenci, ki so bežali iz domovine pred fašizmom In so danes že precej razpihali protifaŠistični pokret. Splošno prepričanjc je, da sloni italjanski fašizem lc še na plačanih miličnikih. Žalcsfen zaključek porenskih slavnopti. Iz vestlja, da je izpraznila FranciJa 1. julija nemško Porenje, bi se imele eedaj vršiti po vseh večjih mestih ob reki Reni velike slovesnosti, katerih Jbi se udeleževal Uidi predsednik nemBke republike Hindenburg. V sredo 23. iulija so sg vršile ob udeležbi stotisoč Jjudi osvobodilne svečanosti v mestu Koblenz. Zvečcr so Iiotcli reko Rcno razsvetljiti in to je privabilo ogromne množice. Po končani svečanosti se je razkropilo občinstvo na vse strani. Najvoč ljudi se je vračalo preko pontonskega mosta, zgrajencga ob izlivu reke Mosel v Ren. Most ni vzdržal navala množic. V trenutku, ko je bilo na mostu na stotine ljudi, so popustili na sredi mosta trami in most se je s silnim truščem porušil. Okrog sto ljiidi, ki so bili na mestu nesreče, je popadalo v vodo in po njih so še padli deli mosta. Nastala je nepopisna grozna zmešnjava, ker eni so klicali iz valov na pomoč, drugi so bili ubiti od tramovja, večina ponesrečenih je bila tako med hlodovjem, da si sama ni mogla pomagati. Nesreča je zahtevala nad 90 smrtnih žrtev. Vse nadaljne prireditve so bile takoj odpovedane. Predsednik Hindenburg je prikinil svoje nadaljne potovanje po Porenju in odgodil poset v Aachenu in Trieru do jeseni. Flaclžari in povratek Hnbsbnržanov. Med mandžar3kimi bogataši obstojata dve struji: ena je za spremembo rairovnili pogodb in proti povratku Habsburžanov na madžarski prestol; druga hoče izsiliti vpostavitev Ferdinandovega sina Otona za ogrskega kralja. V očigled prerekanju med obema zgorajnima strankama izjavljajo ljudski voditelji, da si bo izbral madžarski narod sam in svobodno svojega kralja. Proti vrnitvi Habsburžana Otona na madžarski prestol je z vso odločnostjo Čehoslovaška ter Avstrija, ki se hoče združiti z Nemčijo. Habsburžanski ogrski kralj bi vedno zahteval priklopitcv Burgenlanda k Ogrskl in raznih delov Slovaške k Madžarski. Gcspodarska posvetcvanja v Sinajf. Dne 22. julija je otvoril v Sinaji pri Bukareštl rumunski trgovinski minister gejo gospodarskih izvedencev podonavskih agrarnih držav. V pozdravnem govoru na udeležence je povdarjal, da je izhod iz sedajne težke agrarne krize mogoč le z najtesnejšim sodelovanjem agrarnih držav v Podonavju. Proizvode poljedelskih pridelkov in vse izvozne programe bo treba postaviti na skupen temelj. Neodvisno od te konference se namerava zopet sestanek jugoslovanskih in romunskih gospodarskih ministrov v Sinaji. Revclucijonarni Egipt se je pomtriL Egiptovski vladni krogi trdijo, da je vzpostavljen v Egiptu popoln mir ter red, da je večina prebivalstva na strani kralja, ki je odklonil zahtevo revolucijonarnih nacijonalistov, da bi se sklicala izredna seja parlamenta in da policija in vojaštvo popolnoma obvladujeta položaj. Po izjavi angle§kega zunanjcga ministra Hendersona egiptovski nemiri sploh niso bill resnega značaja, ker se jih uglednejši ljudje niso udeležili in angleške 8ete niti posredovale niso.