Štev. 210, Trst, v ponedeljek 29. Julija 1912 Tečaj XXXV??. IZHAJA VSAK DAN iašl »b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj FoaamlČne SteT. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici, Gorici. Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Jčiei, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v žiroko"ti 1 fcoiene. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S e»t. mm. smrtnica, zahv&ie. poslanice, oglasi denarnih zavodny po SO st mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v^aka iaaaJjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, nnj-.tiaoj pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddeiek oprave .fcdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Pla?!jlvo In foHjivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. mr m*-* j* m*ir NAROČNINA ZNAŠA a* eek> leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na mm- ročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira. Itntaiaa nm n«i«ljik* lzia&J« „KDZHOSTZ" atu«: m Ml* lato Kron 5-3O, u. p«l late Kron 2-GO. Vb dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranke- vana piama ne ne »prejemajo In rokopisi se no vmfiajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ullot Giorgio Galattl 20 (Narndnl dna). Izdajate« in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnft konaoreij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna „E(bao«t>a, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu. ui;ca Giorgio Galatti Štev. 20. Poitao-hraaUnllnl rafon Stev. 841-652. TELFFOfl It 11-57. BRZOJAVNE UE5TI. Jukićev proces. ZAGREB 28. (Izv.) Jutri se prične pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 25-letnemu bivšemu juristu Jukiću, ki je, kakor znano, dne 8. junija napadel komisarja Čuvaja. Jukić je obtožen izvršenega (?) in poslušanega zavratnegu umora, namerava-vanega umora, težke telesne poškodbe, zlobnega ogroževanja življenske varnosti ter zlobnega oškodovanja tujega imetja. Poleg njega je obtoženih 6 srednješolcev, starih od 15 do 19 let, sokrivde umora, češ da so pomagali Jukiću pri izvršitvi njegovega atentata. Poleg tega so štirje obtoženi sokrivde pri zločinu javne nasilnosti. Ostali so obtoženi sokrivde, ker so v zlobnem namenu opustili obvestitev varnostne oblasti o nameravanem zločinu. Proces je eminentno političen proces, kajti vzlic temu, da navidezno stopa politični moment popolnoma v ozadje, je vendar iz cele obtožnice popolnoma jasno razvideti, da hoče dokazati državno pravd-ništvo, da obtoženci niso hoteli samo izvršiti atentata na komisarja Čuvaja, temveč da je eksistirala daleč razširjena zarota, katere glavni propagator je bil 15 letni (!) srednješolec Gjuro Cvijić, in ki ie imela namen, z bombami in revolverji odpraviti „tiranstvo" v jugoslovanskih deželah. Slabi uspeh zadnjega zagrebškega veleizdajniškega procesa pa je poučil državno pravdništvo, da tu ni mogoče kombinirati zopet nove veleizdajske afere, in zato se je omejilo na to, da toži diiake le zaradi atentatskega zločina. Toda vzlic temu skuša državno pravdništvo v obtožnici dokazati obstoj zarote. Ne le, da obtožnica obširno razpravlja o „zaroti" zagrebških srednješolskih dečkov, govori tudi zelo obširno o tem, kako se je ta „zarota" razširila preko Budimpešte in Dunaja v Prago na severu in potem na jugu v Dalmacijo, in kar je še prav posebno nevarno, po posredovanju soob-toženca i61etnega dijačka Alfirevica, tudi v Belgrad in celo Srbijo ter celo tja daleč do voditeljev srbskih vstaških četašev. Obtožnica namreč opetovano namiguje, da so pri celi stvari soudeleženi tudi srbski vojaški krogi, ter poudarja, da so bile one bombe, ki jih je hotel Jukić uporabljati, popolnoma „vojaškega značaja". Da, državno pravdništvo je šlo celo tako daleč, da je v nemškem prevodu obtožnice zakrivilo popolnoma „navaden" falzifikat in je naredno v hrvatskem originalu nave- PODL1STEK. O pasjih dneh Iz čagnikarsbega življenja. Nato poizkusim improviziran govor. Spomnim se nekdanjih časov in — — Dragi sotrpini! Kapital, tisti požrešni kapital, ki se kakor mora v lega na vse naše dejanje in nehanje, ta kapital je kriv, da raste naša beda, vaša beda, vi delavci trpini, od dne do dne. Kapital je tisti, ki vas, trpine, izkorišča, izmozgava, ki iztiska iz vas tla-čencev, zadnjo "kapljico vaše krvi. Poglejte le vi trpim, *Joje žuljave roke; ali ste dobili te žulje morda pri delu za svojo korist, za svoj dobiček? Ne! Ožuljele — imeniten izraz — so vaše roke v trde delu, ki pa prinaša dobiček samo vašim tiranom, vašim izkoriščevalcem, vašim z-sesovalcem, vašim pijavkam, in vi tlačer,«. vi trpini, vi največji trpini na svetu, > trpite to!?? Ali vam, trpinom, ne zastaji kri v žilah, ali vi, trpinčenci, ne čutite biča svojih priganjačev na svojih olečih, ali ne bodete — — Govorim in govorim. Lahko, silno iaiiiio mi teko besede iz ust in pred me- denega „tehnika", ki je baje napravil one bombe in jih izročil Jukiću, v nemškem prevodu za srbskega — majorja! Obtožnica pa je tudi v jurističnem oziru izzvala največje ogorčenje v juristi čnih krogih. Proces se bo vršil seveda pod vsemi mogočimi kavtelami, ki so le možne pod Cuvajevim režimom. Javnost je takorekoč popolnoma izključena, izdanih je samo gotovo število vstopnic, na imena; razprava se bo potemtakem vršila „ob zaprtih durih". Dvorana zastražena po orožnikih, da le ne pride kak „nepoklicanec". Razpravi bo predsedoval predsednik sodnega stola Wengler, ki je bil šele pred kratkim imenovan za predsednika. Velja pa o njem, da je mož še precej objektiven, seveda — ob sedanjih razmerah na Hrvatskem. K razpravi je poklicanih 16 prič, prečkale pa se bodo pri razpravi izpovedbe 54 v predpreiskavi zaslišanih prič. Glavna priča, komisar Čuvaj, ni povabljen in ga tploh sedaj ni v Zagrebu ter sploh nihie ne ve, kje se nahaja! Obtoženci so popolnoma pripravljeni na razpravo in popolnoma mirno čakajo razsodbe. Mladi dečki, ki so bili sedaj že skoraj dva meseca v preiskovalnem zaporu, izgledajo slabo. Jukić je bled, upadel ; bil je celi čas zaprt v samotni celici. Da ne bi ušel, so ga zaprli v celico z vrati, kakršne so pri kletkah za divje zveri, ne iz celega, temveč lata pri lati, in noč in dan stražita ob vratih dva žan-darja. — Čudno, da mu niso nataknili nagobčnika in da ga niso za roke in noge pripeli z verigami na steno! Kot zagovorniki obtožencev fungirajo dr. Horvat za Jukiča, za ostale obtožence pa dr. Srdjan Budisavljević, dr. Dušan Popović in dr. Koretič. Njim pa se je pridružila še cela vrsta drugih odličnih branitelje v iz opozicij onalnih strank. O razpravi bomo poročali kolikor mogoče obširno. MZa obsjenlt prostotu." RIM 28. (Izv.) Danes je prispel semkaj bataljon italijanskih „askarjev", zamorcev v italijanski vojaški službi, ki so bili čim najslovesnejše sprejeti. Italijanska vlada je to vojaštvo nalašč poklicala iz Tripolitanije, da se ljudstvo zopet navduši za vojno. Strahovite posledice stavke. LONDON 28. (Izv.) Iz zahodnje Vir-ginije poročajo, da je med tamkajšnjim štrajkujočim delavstvom izbruhnila velikanska beda. Delavstvo nima več kaj jesti, jim i notranjimi očmi se, ko govorim, razvija nadaljni govor, da bi ga lahko prijemal z roko. Ne, duh moj je jasen, poznam vso okolico, samega sebe, vse — napoj ni imel nikakega vpliva. Ali pa — — ha! To bo prevara ! In tudi drugače ne more niti! Ta prokleti lekarnar me je je popolnoma preprosto goljufal. Samo da me odpravi, mi je natočil nedolžne slad-kornice, ali pa kakega „Seidlitza" ali kaj podobnega, in jaz kronani tepec, sem pil to za hašiš. Strela ga ! Znočilo se je medtem. Nejevoljno sem vstal, odgrnil zastore, da je zopet svetloba prišla v sobo in sem se pripravil, da grem na ulico. Čemu bi neki še ćakal ? Uro in steklenico sem postavil na navadno mesto, oporoko, ki sera jo napravil v I' svoji neumnosti, in pisma sem zaprl v pisalno mizo in užgal sem užigalico. Glej, cela ura je že minila, bilo je ravno deset. Hitro smuknem v površnik, vzamem klo-ouk in palico in odklenem vrata. Med pod-• boji sem še nekoliko postal. Hm, in če se vpliv pozneje le še pokaže, na javni cesti?! --Eh, kaj! Saj imam svojo legitimacijo in celo pest srebrnih tolarčkov, ne glede na papir v žepu ?! Le vun! Naslednji trenotek sem 2e zadrlešnil vrata, in po stopnjicah dol je stopal žviž- vsled česar je napadlo trgovine in zaloge jestvin. Prišlo je vsled tega do boja med delavstvom in policijo in je bilo nad 200 ubitih. Stavka angleškega pristaniškega delavstva. LONDON, 28. (Izv.) Velika stavka pristaniškega delavstva se more smatrati a končano. Stavka je stala okrog 45 milijonov kron, a imela je popolnoma malenkosten uspeh. LONDON, 28. (Kor.) Danes se je vršil tu shod pristaniških delavcev in mornarjev, na katerem je bilo navzočih nad 30.000 oseb. Sklenilo se je, da delavstvo ne gre jutri na delo, ker se je bati, da delodajalci ne bodo držali sklenjene pogodbe. Razmere v Turčiji. Izprememba v turškem kabinetu. CARIGRAD 28. (Kor.) Bivši veliki vezir Ferid paša prevzame predsedstvo senata, dosedanji finančni minister Zia paša je imenovan za ministra notranjih zadev, Član komisije za finančno reformo Abduraman paša pa za finančnega ministra. Jutri je seja državnega zbora, v kateri predloži vlada svoj program. Če vo-tira zbornica vladi zaupanje, predloži vlada zbornici zakonski predlog, ki pooblašča vlado, da uporabi za vzdržanje vladavine najstrožje mere. Zbornica najbrž odklone ta predlog, in kabinet bo demisijoniral. Sultan demisije ne bo sprejel, temveč bo razpuščena zbornica. Vladna misija v Albaniji. CARIGRAD, 28. (Izv.) .Vlbanski poslanec Rešid Ali, ki bi imel posredovati med Albanci in vladno komisijo, je odklonil posel posredovalca. V političnih krogih se smatrajo šance vladne komisije za zelo problematične. Albanska vstaja. CARIGRAD, 28. (Izv.) Kosovski vali je demisijoniral. Na Kosovskem polju je zbranih okrog 60.000 oboroženih Albancev, ki so pripravljeni vsak trenotek z orožjem v roki izsiliti uresničenje albanskih zahtev. Nadomestna deželnozborska volitev v Pali. - PerfldUa komore. Pula, 27. julija. Nadomestna deželnozborska volitev za III. puljski okraj, ki se je imela vršiti dne 2j. junija, a jo je morala vlada odložiti radi konstatiranih velikih nekorektnosti gaje imeniten mlad mož, in ta imenitni mladi mož sem bil jaz. Jaz — haha ! Jaz s hašišem zastrupljeni urednik ! * * * V par minutah sem bil z nadulično železnico že v spodnjem mestu. Tu sem si dcmislil, da si poiščem kako pustolovščino, kako boljše „gradivo" za svoj list, kakor pa je ta bedasta hašiševa pijanost, in to vsaj zato, da pripravim onega lo povskega lekarnarja, ki se gotovo skrivaj smeje v pest, ob veselje, da je nafarbal mene, mene, prosim, najprefriganejšega človeka celega stoletja! Počasi korakam po jasno razsvetljeni „šesti cesti", stopim preko prečnice in sem na „broadwayua. Tupatam sem napeto posluhnii sam vase, kjer se ni zgenilo nič, prav nič, samo strašno lakoto sem občutil, in to je bila edina posledica onega mazaškega napoja. Kakor je pač navada v New Yorku, sem stopil brez pomisleka v prvo restavracijo in sedel k mizi. „Porterhouse-steak, onions, fried pota toes, tomatoes, coffee ! !* In stekel je črni natakar, zatulivši mimogrede naročilo kuharju, jaz pa sem se udobno naslonil na stol in začel ogle* dovati reklamne slike po stenah. pri sestavljenju volilnega imenika, oziroma pri vpisovanju davčnih zneskov, se bo vršila dne 29. septembra, eventuvalna ožja volitev dne 2. oktobra. Volilne liste so izložene na občini v vpogled do 5. avgusta za vlaganje reklamacij. Za priprave, oziroma za agitacijo, je torej še dovolj časa, vendar treba na naši strani takoj začeti z delom, kajti v vrstah kamore je opažati živahno gibanje in je pričakovati, da za to volitev napne kamora vse zadnje sile. Torej — pozor ! Seveda bi bilo pričakovati, da take stranke — kakor stoji sedaj pred nami puljska kamora, razkrinkana po puljskem polomu, oziroma po tolikih aretacijah iz kamorističnih vrst — ne bo podpiral noben pošten človek, naj bo že Italijan ali Slovan. Čeprav naše ljudstvo sedaj dovolj pozna vse grehe te stranke, vendar moramo tu izročiti javnosti Še en slučaj ka-moristiške nesramnosti. Kakor znano, je vlada na podlagi z Italijani sklenjene pogodbe prevzela lansko leto italijansko gimnazijo v svojo oskrbo pod pogojem, da deželni odbor istočasno prevzame Šole sv. Cirila in Metoda v svojo oskrbo. Vlada je seveda izpolnila svojo obljubo, ne pa deželni odbor, oziroma njegova večina z gospodom Rizzi-jem na čelu. 7a je kratkomalo odklonila izpolnitev sprejetega pogoja I ln tako mora Družba še danes sama vzdrževati one šole. Ko je bil lansko leto dogovor per-fekten, je Družba takoj najela druge prostore za otvoritev nove šole, in to v več krajih. Eden teh prostorov se nahaja v ulici Verudella nasproti domobranski vojašnici. Lepa enonadstropna hiša je to z vrtom. Cim je kamora doznala, da je hiša najeta za Ciril Metodovo šolo, je zbesnela kakor divja in je skušala na vse možne načine, da bi preprečila pouk. In bogve, kaj bi se bilo zgodilo, da jih ni deželni odbor potolažil s tem in odklonil sprejem šole v svojo oskrb. Da pa ti poštenjaki še >lepše« pokažejo svoje sovraštvo do svojih sodeželanov hrvatske narodnosti, so izvršili sledeči čin : Na rečeni hiši je vzidana plinova svetiljka. /n tO svetUjko je občina takoj dala uradnim potom po svojih organih demolirati. Nu, ker je kamora ta umazani čin izvršila prerano, ni imel za-želj enega efekta. Seveda je sedaj ulica po noči vedno temna. Radi tega so se stanovalci opetovano pritoževali pri občini, toda vse zastonj : svetiljka je ostala razdejana. Še le, ko je prišel baron Gorizzutii kakor gerent na občino, je dal svetiljko Stoj!! Kaj je to ? ! Ali sem začaran ?! Ali mi ni smehljaje se pokimala ona pomladanska podoba s plavimi lasmi in modrimi očmi na reklamni sliki ? — Zaboga, kima mi, smehlja se, premika svoje črnoobute otroške nožice — sveta nebesa ! Ali ne stopa iz okvira--- Ves prepaden skočim pokoncu in pogledam v vis. Prevara ! Nič se ni zgenilo, slika gleda sicer smehljaje, a vendar ne« premično, srepo name. Počasi sem se zopet vsedel in naslonil glavo na roko, da še enkrat z mrzličnim naporom poslušam svojo notranjost. Da, sedaj se je zgenilo ; omreževati me je začelo, kakor bi pletli duhovi mreže okrog mene. Zdelo se mi je, da se počasi spušča name neka tuja sila --bilo mi je, kakor da se sam skromno umikam, popolnoma nazaj v senčno ozadje, a onega stvora iz mesa in krvi, ki je nosil moje ime, da se polašča nekdo drug. In ta drugi je bil močan, divji, hudomušen, bojevit — — po živcih mi je kar plalo. Lakota je izginila popolnoma; praznina v mojem želodcu, ki se mi je zdela prej globoka, kakor brezdno, je bila polna do roba. A ko se je vršila ta čudna izprememba v mojem titju, je stal moj stari lastni jaz še vedno tiho in mirno v ozadju, o^tro S trd a II. „EDINOST" št. 210. V Trstu, dne 29. julija 1912. ^opet — po enem letu! — postaviti, ka mor spada. Sedaj pa sodite, ljudje božji, zaslužuje li stranka, ki se po toliki lastni nezvestobi ne sramuje tacih maščevalnih činov, ime »liberalnat ?!! Stranka, ki ne privošča soobčanom druge narodnosti ne šole, ne luči ! Ne liberalna, ampak perfidna in nekulturna je taka stranka, in naš človek, ki bi dajal svoj glas taki stranki, bi zaslužil — vislice! Slika razmer na Koroškem. Uradna učiteljska konferenca v Velikovcu. V soboto dne 20. t. m. se je vršila uradna konferenca učiteljstva velikovškega okraja. Pričakovati je bilo, da bo kakor vsako leto dosti burna, kajti napadi na narodno misleče učiteljstvo, ki je v tem okraju najbolj zastopano, ni nič novega. Toda po dvorani je vel letos drugi duh. Glavni referent, nadučitelj A. Krain2, je izvajal svoj tema o zbližanju Šole z življenjem dokaj stvarno ter je spuščal vse, kar bi mogle navzoče slov. učiteljstvo žaliti ali razburiti, kar se mora pohvalno omeniti. Kakor druga točka je prišlo v razpravo (naduč. F. Zeichen) „Lepopis opora pravopisju". Ob tej priliki se je 2drznil nek nemško misleči učitelj omeniti dejstvo, da od okr. Šolskega sveta priporočeni in od g, nadzornika izdelani načrt za lepopisje ne kaže enakih črk, kakor uvedena učna knjiga „Abecednik". Po trikratnem pozivu od strani g, predsednika, naj vendar govori k stvari (kar se je pa itak zgodilo), mu je predsednik zaklical „Sch\veigen Sie \u Ker se ni oglasil nobeden k besedi, so prešli k 3. točki, k „ Vremenoznanstvu*. Predaval je meščanski učitelj g. Mertlitsch ; izvajanja so se vršila na podlagi raznih instrumentov dokaj zanimivo. Po četrti in peti točki, ki sta tvorili volitve v stalni odbor in v književni odbor, prerešetali kot Šesto točko, predloge. Prvi predlog učitelja Kobererja, da se naj omeji predstavljanje učiteljstva pri davčnih uradih, je bil takoj sprejet; do datek učitelja M. Svanjaka, da naj se plača učiteljstva nakaže po poštnih uradih, jt bil pa zavrnjen. Drugi predlog je stavil učitelj P. Koschir, naj dež, šolski svet pri kompetencah, pri drugače enakih kvalifi kacijah, upošteva šolske vodje enorazrednic. kakor da naj se pri prošnjah za nadučitelj ska mesta po slov. krajih ozira na one, ki imajo skušnjo iz slovenščine. Prvi del tega predloga je prišel v razpravo (a ni bil sprejet) drugi pa sploh ni bil pripuščen k nadaljni razpravi. Nato se je spomnil predsednik v gin-ljivih besedah našega presvitlega cesarja ter zaključil zborovanje z avstrijsko himno. Značilno pa je, in to treba pribiti, kako propadlo, ponižno in nesamostojno je koroško nemšku-tarsko učiteljstvo. Drugače vedno javka o težkočah na enorazrednicah, kadar pa ima priliko, da bi doseglo ugodnosti oziroma pravico, tedaj strepeta pred po- opazujoč in premišljajoč, vesel in preplašen obenem in pričakujoč stvari, ki naj bi prišle. O, »veti lekarnar, vzvišeni prij atelj pravice, odpusti mi moje prenagljene ob-dolžitve! Tvoj napoj deluje izborno. Že nisem več jaz sam, sem že opijanjen, očaran, moje bitje se je razdelilo v dve. Za kaj nisem ostal ('oma, doma v svojem varnem kotu na divanu ! Nato me je silovito dvignilo pokoncu. Nestrpno sem vrgel denar na mizo, za-ničljivo pogledal pripravljene jedi in mogočno odkorakal na ulico. Hopsasa, tralala, pustna nedelja ! Kam pa sedaj ? ! Kamor že — le naprej! Ujuh! Ves svet nam je odprt. Le naprej! Pevajoč in žvižgajoč sem jo udaril po glavni cesti navzdol, in koraki so grme odmevali od hišnih sten. Zavil sem v stransko ulico. Tu se mi postavi na pot možakar, pravi rokovnjač, velik kakor gora. Mislil je namreč, in to po pravici, da ima pred seboj človeka, ki se ga je nasrkal nekoliko preveč. Zmlatil sem ga na Žive in mrtve in odkorakal dalje, a tam na onem koncu ulice se je prikazalo par mornarjev, ki jih je priklical najin pretep. gledom predstojnika ali kakega drugega Nemca, ki se šopiri po slovenskem ozemlju. Preči ta vši prvi predlog, je nadzornik takoj namignik v svojem govoru, kako neprijeten da je ta predlog, ter je opozoril navzoče, da naj se, ako se sploh razpravlja o predmetu, vse razmere natančno prerešetajo in razmotrijo. Bilo pa je kljub temu upanje, d;-prodre predlog, kajti množini se je zdel primeren in dejstvo je tudi, da dež. Šolski svet icompetentem, ki so že leta in leta na enorazrednicah (utrakvističnih še po vrh) ter žele drugam dovolj nakopane bolezni, zavolj bolne žene, zavolj otrok, katerim hočejo preskrbeti primerno naobrazbo, ali zavolj težkoč sploh, ki jih nudi služba, — ne ustreza. Zastonj — da-si se stvarnemu utemeljevanju predlagatelja tudi ni moglo oporekati. Namigljaj g. predsednika pa je takoj razumel Nemec učitelj Ko-berer, ki deluje že leta med Slovenci ter jih germanizira, in je predlog označil brezpotreben, kajti šolski voditelji po enorazrednicah da so za to itak plačani. Po tem modrem govoru pa je padlo vsem srce hlače in nihče se ni hotel zameriti sinu Vuotana; za predlog pa so glasovali edino le Slovenci. Drugi del predloga sploh ni prišel — kakor že rečeno k razpravi Enorazredničarjem pa želimo dober tek k besedam učitelja Koberer-ja: „Za pouk po enorazrednicah so itak plačani!" Tolaži ■ o naj se tudi tisti z njimi ki so kljub skušnje iz slovenščine zapostavljeni pri kompetencah napram Nemcem ! In prav je tako: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Domače vesti. V varstvo deklet — Društvo za pobijanje prostitucije v Trstu nam piše: Neredko se dogaja, da agenti - posredovalci iščejo mlada dekleta, da jim ponujajo službe izven Trsta. Iz informacij, ki jih je društvo dobivalo o različnih prilikah, pa izhaja, da tiste ponudbe niso nič druzega nego nastavljene pasti, da bi neizkušena dekleta zaveli v nemoralne in nevarne kroge. Zato je potrebno, da vnovič opozarjamo dekleta, oziroma stariše in varuhe, naj ne sprejemajo ali dovoljujejo sprejemati nikakih služeb izven Trsta (p o-sebno ne za Ameriko, Turčijo, balkanske dežele in Egipt), predno si niso poskrbeli najzanesljivejih informacij. Zanikrnost ali lahkomišljenost bi mogla imeti usodnih posledic. Društvo za pobijanje prostitucije (v ulici Barriera vecchia št. 25, I. n., odprto od 1—3 popoldne) preskrblja brezplačno informacije (naslove društev v varstvo deklet, zavetišča itd.) mladim ženskam, ki so siljene iskati zaslužka v tujih krajih. Pripomba uredništva. Društvo pripominja na zaključku, da se v dru* štreni pisarni govori tudi slovenski. Prav ! Radi dobre stvari smo priobčili ta opomin, vendar bi želeli, da društvo slovenskemu listu slovenski piše. Ni to le radi zamude časa — ker moramo še le preva- Novi dohodi za pomlad In leto ! . . i Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici v TRSTU, Yia B&rriera vecchia 38 in Via dei Rettori 1, y GOBICI, na Starem trgu 1, —V SPLITU, nI. Star. suda 314. naznanja slav. občinstva, da je preskrbela svoje prodajalne s svežim poletnim, črnim in barvanim obuvalom ličnega kroja in dela ter finega In trpežnega usnja. Kron 6200!! umetni zobje AUTOMOBIL! FORD 1911 Plombiranje zobov. Največja t tvarna sveta. Izdetsvanie Ista« 40 000 vsi edisega tipa GHASSIS 20 HP iest raznih tlpsv ksčlj £o61Ja „FOBD" je najpcpolnejta, mjhltrejia la a&jeioaooilčnejl« ku Jih obstoji. — GENERALNI 3A8TOPNIK ANTON SKERL . TRST Plazza Goldon! 10-11, Tel. 1734 Vtllka ointralaa garagt, uiloa dal Baohi 16, vagat ullot Botohetta TELEFM 2247. - BTOCK PNEUM GOODKICH (amertkaiuke), Antoni oblll a* posodo po smerni o eni. Varano la TadrfOTanJ« avtomobilov, — — Solidna poatratta Ne da bi vedel, kako sem pravzaprav prišel tja, sem se znašel v kratkem pri pristajališču hobokenskih prevoznih parni-kov. „Hoboken", sem mrmral med smehom in žvižgom, 3Hoboken — odhajališče evropskih oceanskih parnikov — Hobo-ken — „Martha Washington" za Trs.t — hopsasa, tralala — —u in pojoč in žvižgajoč sem stopil na ladjo, ki je ta koj nato odplula po Hudsonu navzdol. Pograbila me je blazna misel, da se takoj odpeljem v Evropo, v Evropo, in ni me izpu stila več. Zastonj me je skušal moj stari, pametni jaz, ki je še kakor senca stal v ozadju mojega novega bitja, pa je z vsako minuto bolj slabel in bledel, odvrniti od tega norega sklepa. Tvoja služba! — Ah kaj! Saj so še službe! Tvoja čast! — Oho, te mi ne more ukrasti nihče! Tvoja pamet! Brr! Pamet se pretvarja v neumnost, dobrota v nadlego ! — Kaj ? Ne denarja ? Da, ali imam pravzaprav petdeset ali petsto tolarjev v denarnici! ? Potegnil sem denarnico iz žepa in jo preiskal--strela božja; petsto tolarjev, vse moje premoženje — petsto tolarjev? Hopsasa! Tralala! Udarimo jo v Eviopo, v Trst! ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA RBLAHA-TRST ULICA CASERMA ŠT. 4. TELEFON 16-31. PREJ „MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU" POPOLNE UREDBE ZA HOTELE, PENZIJE, GOSTILNE IN KAVARNE. POHIŠTVO PO VSAKOVRSTNIH CENAH. SPECIJALITETA : DIV ANO POSTELJA (hSPAVAJ PATENT*4) OD GLASOVITE - TVORNICE JACKEL Z DUNAJA. - Moja stara izkušnja je in ostane, da je za odpravo poletnih mehurč tov kakor tudi v svrho dosege in ohranitve nežne, mehke kože in bele polti najboljše svetovno znano milo Iz lilijlvega mleka 8teokenpferd, znamke „Steckenpferd", Bergmann čl Co., Dešin (Tetschen) na Labi. Komad po 80 vin ae dobiva v lekarnah, mirodilnicah, psrfemerijnh in drugih trgovinah. Ravno tako 8e je obnesla Bergmannova lili-jina krema „Manera" za ohranitev nežnih belih damskih rok; v tubah po 70 vin. se dobiva povsod. Poštni paket 3 kg netto Izdiranje zobov brez " vsake bolečine Z Dr. J. Čermšk V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik TRST - ulica della Caaerma at. 13, II. n. Dr. Pecnik £rst, via S Caterina štev. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 Vs — 1- Zakaj naj rabimo samo „Osramove" svetilke? 1. „Osramove"svetilke posedujejo potegnjeno svetilno žico, imajo zato več odporne sile kot svetilke s kovinasto žico z zastarelo brizgano svetilno žico. 2. „Osramove" svetilke prihranijo v nezmanjšani meri 70 °/0 toka. 3. „Osramova" svetilka daja čudežno belo in prijetno svetlobo. 4. Vsaka pristna „Osramova* svetilka mora nositi napis „Os-rara". Kdor skrbno pazi na to, se obvaruje izdelkov, ki nimajo ničesar opraviti z „Osramom". Dobiva se povsod! Družba Osramovih svetilk z o. z. Dunaj. pristnega, naravnega pošilja franko po vsej monarhiji G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani proti povzetju K 5'GO. Pošilja se tudi v sodčkih in steriliziranih steklenicah. prva in edina pisarna — v vojaški stvari — (koncesijonlraaa *d 0. k. namestnlštva) ALEKS. v FRANC MAYEK - TRSI TELEFON 1743. '^pjbe Jšl vir za riobK'anJa Dečerna Ura-*, I g Trst, ulica della Caserma 5, IL n. I I Daja aasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščen je od vaj, enoletno pro-stovo^jstvo, ženitve, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške Šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastnijami.— Re.tevenja hitro in točno. — Uradne are : Ob delavnikih od 9. predpoludne do 7. popoludae Ob nedeljah in praznikih od 10. do 13; opold. I li E l/elikanska zaloga pohištva in fapecarij :: Paolo Gastwirtb :: TBT, oL Stadion it 6 • Telefon 22-85 (hlto siedolltta Penite) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Koiosaiai bbar. J| PSSB p R. Gasperini, Tipst Telefon Ste*. 1974. ŠPEDITER Via Economo it 10 Prevozno podjetje 2051 ftrcjM razNjiuaitic taiiriimsimi mi u iitue, tamm* u i«. POSlIJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOOOVORNEjŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT 9u Tovarna eemeata »PORTLAND* v Spije ta. CENE BREZ KONKURENCO. PRODAJA NA DROBNO. HBKHSS! 11441112 V Trstu, dne 29. julija 1912. .EDINOST" št. 210. Stran III jati — ampak tudi principa, ki nam je princip nad vsemi principi: popolna jedna-koveljavnost našega jezika na vseh poljih javne uprave in vsem javnem življenju v teh naših krajih. Razmere v svobodni lukl. Prejeli smo: Po sedmih letih zveste službe so me odslovili. Pred dvemi leti sem še opravljal delo težaka. Ali pokvaril sem si zdravje, da nisem bil več za tako težko delo. Prosil sem naj mi dajo kako lahko delo in vsaj toliko zaslužka, da bom mogel živeti se svojo družino. Dali so mi. Ali tu sem prišel v dotiko z ljudmi, okuženimi od narodne mržnje. Nikdar se nisem sramoval svojega slovenskega rojstva in ga tudi nisem nikoli skrival. Zato sem prišel v navskrižje z gospođi z zlatimi križci, ka* j terim služijo za ovaduhe razni vratarji — zagrizenimi Italijani, četudi slovenske krvi, doma kje tam iz vipavske doline. Da-si sem opravljal svoje delo, sem bil dne 26. maja iznenađen po ukazu, naj se vrnem k prejšnjemu težkemu delu. In ko sem g. Scabinija vprašal po vzroku, je odgovoril da ravnatelj Matheusche hoče tako! In dostavil je, da on nima ničesar govoriti z mano; ali naj se povrnem k težkemn delu, ali pa — tam so vrata! O mržnji njegovi do mene priča ta-le mahinacija. V mesecu januvariju 1912 je manjkal dežnik nekega Jakoba Stokelna. In te tatvine sem bil osumljen — jaz. Seveda po krivici, da-si so imeli takoj Človeka, ki je bil ob službo radi tatvine. In vprašam : zakaj pa niso te tatvine prijavili policiji ?! Očividno zato, ker si niso upali in niso hoteli, da bi prišla moja nedolžno st na dan. In jaz sem moral oditi, ker se nisem mogel povrniti k težkemu delu. Take so razmere v svobodni luki: zavrat-nost in terorizem proti zavednim sloven* skim delavcem. Gonja gre nizdol! V soboto zvečer je priredila socijalna demokracija v gostilni Mirabosco na Vrdeli shod zidarjev. Ali došlo jih je kakih 30; vsekako uprav neznatno Število v primeri s tisoči zidarjev v mestu in v okolici. Shod je otvoril zidar Ivan podomače Medaljon, a da-si so bili navzoči zidarji sami slovenski okoličani, je mož otvoril shod samo v italijanskem jeziku, Istotako je samo itall\anskl govoril poročevalec Petean, Čeprav ta mož sam ne zna dobro tega jezika. Sodrug Petean se je silno zaganjal v NDO, češ, da na svojih shodih nastopa proti koristim domaČih zidarjev, ker da te poslednje obrekuje, da niso sposobni za delo in da jih treba zato nadomestiti z drugimi delavci. Tako da govore na shodih NDO, kadar so navzoči tujci; sicer pa v navzočnosti okoličanov da govore ravno nasprotno : proti tujcem. Tudi je trdil, da ni v NDO, učlanjenih niti 5 okoličanov. V resnici pa da je NDO le prava krumirska organizacija. A naš poročevalec nam zatrja, da sodrug Petean ni nič zardel, ko je v italijanskem jeziku slovenskim delavcem ve-doma govoril toliko neresnic. Toda utis njegovih napadov očividno ni napravil na poslušalce tistega utiša, ki ga je mož gotovo pričakoval. Bili so povsem indiferentni; niti znamenja ni bilo kakega ozlovoljenja proti N. D. O. Molčali so kakor grob. Klavrno je bilo število, ponesrečena izvajanja Peteanova in temu primerno je bil klavrn tudi zaključek. Gonja gre — kakor kaže tudi ta nshodw — nizdolu. Za slovensko upodabljajočo umetnost. Pišejo nam : „Slovenski narod" je pred kratkim poročal razveseljivo vest, da je vlada dovolila „Splošnemu žen skemu društvu« v Ljubljani razprodajo 20.000 srečk po 1 K v prid in podporo slovenski upodabljajoči umetnosti. Zdi se pa, da je ta ideja le lokalnega pomena t. j., da jo hoče mesto, ki jo je rodilo, tudi samo izvršiti; kajti društvo ni Še do danes razširilo svojega delokroga izven Ljubljane. Res, da Trst v zadnjem času ni pokazal pravega interesa za upo dabljajočo umetnost, a vendar ni tržaško občinstvo zaslužilo, da bi se ignoriralo pri tej pametni nameri. Vprašamo „Splošno žensko društvo: Ali bi ne bilo pametneje, da bi se raz širila razprodaja srečk po vseh večjih mestih slovenske domovine ? Posebno v Trstu naj bi se razvila živahna agitacija S tem bi bila dana Trstu prilika, da opere svoj zadnji madež častno, kakor je vedno znal. Za odmero na|emnarine davku podvrže nih poslopij in 5°/0 davka dohodnine od novih hiš, ki bo začasno proste davka, razglaša c. kr. davčna administracija Trst II,: a) v mestnih okrajih : V (Barriera vec-chia), VI. (Sv. Jakob) in v davčni občini: Kjadin, Čarbola zgornja in Sv. Marija Magdalena zgornja za leti 1918 in 1914 v smislu zakona 12. julija 1896 drž. zak. š*. 120 in b) v davčnih občinah : Sv. Marija Magdalena spodnja, Rocol in Skedenj, samo za leto 1911 v smislu zakona 9. februarja 1882 državnega zakona štev, 17 in sicer le od v najem danih poslopij, naj se oddajo najemninske napovedi pri tukajšnjem o. kr. dav finem upravništvu Trst II. (Corso 37) I. nadstropje soba št. 8 najdalje do konea ad a) avgusta 1912, ad b) septembra 1912 Posestniki hiš pod b), ki imajo 6 ali manj za najemnike določenih prostorov, oddajo lahko svoje napovedi pismeno ali ustmeno pri kraj nih predstojnikih (Capi distretto). Najemninske napovedi naj se sestavljajo tako le : 1. Na naslovni strani naj stoje hišne številke, ime hišnega lastnika, solastniko v in eventuelno ime pooblaščenega oskrbnika. Tiskovine za najemninske napovedi je dobiti pri c. kr. finančnem uradu, Piazzetta della Chieea evangelica 2, v pritličju ; ena pola stane 6 stotink. Glede najemnine se opozarja, da 1. za hiše pod a) velja za leti 1913 in 1914 kot podlaga za odmero srednja ustanovljena najemnina, oziroma vrednost pari-ficirane najemnine za najemni leti 1911 in 1912 in II. pri hišah, pri katerih Be najemn:na plačuje poluletno, se mora napovedati najemnina ad a) za čas od 24. avgusta 1910 do vštevši 23. avgusta 1911 in od 24. avgusta 1911 do vštevši 23. avgusta 1912 ad b) za čas od 24. avgusta 1911 do vštevši 23. avgusta 1912. Pri hišah pa, pri katerih se najemnina plačuje v mesečnih ali še v krajših obrokih, se mora najemnina ad a) za leti 1911 in 1912, ad b) za leto 1912. 2. V krajepisnem delu najemninskih tiskovin se imajo vsi hišni prostori natanko pop a iti, kakor so v resnici. 3. Vsako stanovanje v hiši, vsak pose bej oddani del, n. pr. prodajalnics, shramba, mora nositi svojo posebno številko, t9r imajo gospodarji glasom § 10. pouka za hišne lastnike o sestavi in predloženji najemninskih napovedij dolžnost, da te številke napravijo razločno nad vhodom vsakega posameznega hišnega dela. 4. V oddelku „letna najemnina" naj se navede pogojena čista najemnina. Spodaj pod čisto najemnino naj se vpišejo vse kakoršne koli postranske pristojbine, n. pr. najemninski vinar, razsvetljava, voda, poraba vrta ali f t q » >. b a ~ :j OT Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naša preljubljena hčerka oziroma sestra gospodična G-enovefa Hladnik * * ■ -..^gVr.iJ'.** ' ^ "Tac v 19, letu svoje starosti danes ob 12, uri izdihnila svojo mlado dušo. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil danes ob 5 in pol popoldne iz hiše žalosti v ulici Giorgio Galatti št. 20. TRST, dne 29. julija 1912. Hladnik Josip, sluga „Slov. čitalnice", Marija Hladnik, mati, Josip Hladnik, brat. 33 oceanskih parnikov 33 oceanskih parnikov RUSTRO-RMERICTrst Redni promet s potniki in blagom na Grško, v Italijo, Špansko, Severno in Južno Ameriko. 6 dni zabavne vožnje po Jadranskem in Sredozemskem morju. Kotor (Dalmacija,), Patras (Grška), Palermo (Sicilija) ia Alžir (Afrika) in 7 dni iz Evrope v New-York z novim krasnim parnikom „KAISER FRANZ JOSEF I." Prihodnji odhod iz Trsta dne 17. avgusta 1912. Iste cene za celo vožnjo, kakor drugače za prevoz v New-York. — Za okrožna potovanja po Sredozemskem morju na velikih oceanskih parnikih posebne cene. Natančnega pojasnila daje Ravnateljstvo v Trstu, ulica Molin piccolo Štev. 2. 99 Slavija t« ozaj. zaonrov. banka v Pragi Rezervni fondi K 53,758385-24. Izplačane odškodnine in kapitallje Kron 115^90.603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,568.081-85. Po velikosti drnga vzajemna za var. o ade države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu 0. CEGNAR, ulica Casenna IZ, \%\ v.\\\\\\\\\\\\\\\> NUOVO )Cdtel provinciale (Novi deželni hotel) Trst, largo Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. Z?,LOM PALM/UMSKEM VINU (lastni pridelek iz Jeaenio pri O mitu) m Filip Ivanišević - Trat ulica Valdlrlvo št. 17. — Telefon št. 14-05. - Prodaja na drobno in na debel«. 1 m GOSTILNE: .Ail'Adria-, ulica Nuova it U U »Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche it. t, v — toči svoja vina L vrste. ——— Slovenci in Slovani Kadar kupuje!« pri tvrtfka)« katere oglafajo v „Edinosti4'; sklicujte $« vedno na oglas t nalem listu, ker tako bodo znalo dotRno tvrdUe, da pr--naiajo oglasi, k! Jih uvr&ajo v Edinosti, dobitek, in radi tega bodo uvričalt svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za i« bod ete bolje postreZonl, zrave* tega pa pomagate s tem mr : : ferijalno listu „Edinost" : t m ga Avstrijska paroplovna đel. đrnžba „Dalmatia". TRATTORIA JUT flnticn pompei Trst, Piazza Carlo Goldonl 4 Pri porote m aUraamii obffloitra. - Tod m lamtao vina: trna, tanko, ftulaaako ia bel«, dtainfeldska pivo. Donite knhlojt a ff.""."1 n'T1 la gorklml Jadlli. — Sa obilan obisk m topIo,prlporote FRANJO MAJRLNSBK. .11 GORILNA H. D. 0. v Trstu, ulica Carradorl št. 18 ki jo sedaj vodi g. HINKO KOSIČ, se dobi vedno sveže pivo, prve vrste vino - teran, gorka in mrzla jedila ob vsakem času. N a razpolago Teč sob za prenočišče po nizkih cenah. - PJporoča se za obilen obisk« vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge: Trst-Metkovlć A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 6 15 uri zjutraj. Trst-Metkovlć B. (poštna). Odhod iz Trsta v Četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v sredo ob 6'15 uri zjutraj. Trst-Metkovlć C. (poštna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6-15 uri zjutraj. Trst-Korčula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6*15 uri zjutraj. "rst-Slben!k (poštna). Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako sredo ob 6. uri popoldne. Povratek vsaki ponedeljek ob 1*15 uri pop. Trst-Vis (trgovska). Odhod iz Trsta v soboto ob 7. uri popoldne. Povratek vsaki četrtek ob 7- 15 uri popoldne Pri zdrauju i- Allo Salute GIOVANNI SAMBO TEST - borzni trg št. 14 - TRST (zraven kavarne Fran^aia) Pod vodstvom GUSTAVA GALA. Higijenski predmeti tucat po kron 2, 4, 6, 8. 10-16 Diskretne pošiljat ve na deželo, poStni ne prosto, če se pošlje denar naprej. Nadalje: elaatičae nogavice in obveze za skrčene žile, pasovi, Buspenzorji, vzrar-nalci. Predm?ti za bolnike. Vsakovrstni predmeti iz gumija, pete, rjuhe iz gumija, pokrivala za kopelj, banje in posode, cevi iz gumija, irigatorji itd itd Neptemofiljivl, pristni angleški površniki K onkurenčne cene- po meri. Konkurenčne oeue- ----Tvrdka D. ARNSTEIN UL. S. SEBAST1ANO 7. („Air Alpinista*) UL. S. SEBAST1ANO 7 prodaja, da si olajša skorajšnjo preselitev na borzni trg štev. 3 po zalo znižanih cenah predmete za potovanje kovčege male in vel ke, torbice, listnice itd. Serijska novost: Torbioe v obliki liatnioe. = nft V Priporočam slav.i. občirstvu mojo = SL- bogato zalogo MIh strojev s svetovno zoano znamko oHcjintl Pfaff, Gritzner in Singer. Dalje za čevljarje ori^. DOrkopp, jacnčim od 5 —10 let. T"\« /nl/rilnoa z znan)lc 1 Puoh, ' remier, Rega.it in Huraber, oprem-L/VUKUlCba Jjeaimi z žičnimi črevi (Stahldrath Pneumatik) ali r navadnim črevom. — Stiskalnice in m1>ne za grozdje in aianoreznioe. Popravljajo ae zgoraj navedeni predmeti najceneje, tudi pisalni stroji I.. IfefllrlflflM ia gramofoni. — loja stara najetja aa pozna k»«tiiraaaa. — Udani JJJJ, UCmbl/u SVOJI £ SVOJIM ti vri ca, ulica Municipio Si. 1. Stran IV. „EDINOST" št. 210. V Trstu, dne 29. julija 1912. pohiŠDih oprav, snaženje stopnic itd. in sicer za vsako stranko posebej, skupni znesek najemnin in postranskih pristojbin pa v oddelek „glavna 8 v o t a " ; v rubriso za opombe naj se vpiše število svetilnic ali pli-novih plamenov za notranjo hišno razsvit-Ijavo, isto tako naj se navede število vodo« vi dnih pip v navadno hišno porabo s pripombo, ima li nositi hišni gospodar troške za razsvetljavo kakor tudi za vodo. 5. Najemnikom je lastnoročnim podpisom potrditi resničnost napovedi svojih stanovanj ; opozarja se pa, da zakonito zapade globi vsaka stranka, ki je potrdila krive napovedi kot resnične. 6. Najemninske napovedi, za katerih resničnost so odgovorni hišni lastniki, morajo biti podpisane od gospodarjev ali njih a priloženim pooblastilom izkazanih pooblaščencev. 7. Za one v teku leta 1912 vsled no-vozidanja, dozidanja ali obnovljenja nastale hiše v okrajih pod a), kakor tudi za ona poslopja, ki postanejo porabna leta 1913 in 1914, treba napovedati v dotičnem letu pričakovano najemnino in sicer najdalje dva ledna po dnevu, ko je poslopje postalo pora bno. Za taka nova ali prenovljena poslopja v ostalih okoličanskih občinah treba je predložiti najemninske napovedi v 14 dneh le takrat, kadar so dana popolnoma ali deloma ▼ najem. Ako se v onih okoličansk h občinah, ki niso povsem podvržene najemnarini, dado v teku leta popolnoma ali deloma v najem do takrat od gospodarjev rabljene ali pa prazne hiše, tedaj treba tudi predložiti napoved pri e, kr. davčnem upravništvu v teku dveh tednov po dnevu, ko se je poslopje dalo v najem. 8. Če je hiša ali poslopje prazno ali se razruši, je to najdalje v 14 dneh s posebno alogo naznaniti. Će se kot prazno naznanjeno stanovanje zopet odda, ima se najdalje v 14 dneh naznaniti c. kr. davčnemu upravništvu v posebni strankinim podpisom potrjeni »logi. Tiskovine za prazna stanovanja m od-dajo stanovanj je dobiti po 4 stotinke pola pri c. kr. finančnem uradu, Piazzetta della Chiesa evangelica 2, v pritličju. 9. Kakor najemninske napovedi tako tudi tabelarni zapisniki, napisani po ustmeni napovedbi, morajo biti po III. delu cesarske naredbe od 21. septembra 1899 drž. zak. št. 17ti sestavljeni le v kronski veljavi. 10. če hišni posestnik ne napiavi pravočasno najemninske napovedi, mu bo plačati globo ter se naredi primanjkujoča napoved uradnim potom na njegove troške. 9 A It O V L — Na CM veselici v Sežani dne 7. julija so bile med darovalkami v pretekli številki pozabljene sledeče gospice: A. Može 40 st. in M. Benko 40 st. — Za CM podružnico pri Sv. Mariji Mag. sp. in zgornji nabralo se je o priliki imendana Vekoslava Kodriča pri veselem omizju med prijatelji K 6*20. Denar ]e izročen blagajniku podružnice. — Za CM imendan darovali so za bratovščino sv. C. in M. pri sv. Jakobu sledeči gg.: Družina Gombač 2 K, Suban Fani 2 K, Ufcmar gost. In Kastelic po 1 K, Stanko Jakob 60 st., Ivana Čaks 20 st. Želelo bi se obilo posnemovalcev. Vesti iz Istre. Gospodarska zadruga v K?pru. Prezgodaj so se uresničile besede nekega prijatelja, ki jih je rekel pred dvema letoma : „Gospodarska zadruga v Kopru ne bo uspevala, ker ti ne poznaš tukajšnjega ljudstva". — Trdno sem bil prepričan, da te besede osta ncjo le besede. A danes moram v slovensko sramoto priznati, da so Be uresničile. — In kdo je temu kriv ? iSpekulacijska sebičnost! Kajti, ako bi bilo le nižje nerazsodno ljudstvo to delalo, bi bilo vsaj opravičljivo. Ali tukaj so dajali slab zgled razumniki koprske okolice in celo odborniki. Spekulacij-bki egoizem, moram danes zaklicati vsem onim, ki niso hoteli samim sebi dobro. Govori se, da so za eno darovano škatljo „Lege nazio-nale" puščali propadati delo za samooBVojitev na gospodarskem polju koprskega SI oven •tva. Zviti Lah, ki pozna do mozga egoizem izvestnih Slovencev na KoprŠčini, je dve leti vabil, daroval žigice „Lege nazionale" nagemu do danes še zaslepljenemu ljudstvu in z uspehom konkuriral proti „Gospodarski zadrugi*. Sedaj komaj začne jahati kakor bo sam hotel ta zviti Lah to ubogo naše ljud- teres za koprsko Slovenstvo. Torej brezmejni egoizem je uničil in pokopal „Gospodarsko zadrugo" v Kopru v letu 1912. stvo, ki je vzrastlo v nezaupanju do svojega brata. „Forešti* so pri temu ljudstvu oni, ki bo rizkirali. rekel bi, celo svoj življenski in-Zakaj *i:smo egoisti pri dopijonih vina, pri kvartanju in nasproti našim narodnim nasprotnikom ? !! Ali še ne izpregledamo in se osvobodimo benečaoskega leva, k> nas tišči za vrat s svojimi velikimi kremplji ? ? Antiegolst. Razne vesti, Žrtve filoksere. V bolnišnici Poutales v Meuenburgu na Švicarskem je umrl ▼ 73. letu svoje dobe Avgust Gauthier, ki je leta 1878 v vinogradih Kantona našel filoksero, ki Je tedaj začela uničevati viiograde. Njegovi someščani vinogradniki pa niso mogU odpustiti, da je ravao on odkril filoksero, ker se vinogradništvo more boriti proti njej samo z zasajanjem novih amerikanskih vinogradov. Mržnja someščanov mu je ogre-nevala življenje v lastnem kraju. Državni svet mu je dal za njegovo razkritje častno nagrado letnih 500 frankov in s to mirovino je šel v Tunis, kjer se je bavil s trgovino z vinom. Ali svojih domačih planin ni mogel pozabiti, pak se je zopet vrnil domov, kjer je živel po zapovedih korana In se nosil po arabsko. Ali njegovi rojaki so mu zopet zagrenili življenje v domovini in začel Je nestalno potovalno življenje. Podal se |e v Argentinijo in Tunis, dokler se ni pred svojo smrtjo povrnil in končal v v bolnišnici svoje mirno življenje. Napisal je več knjig o vinogradništvu, n. pr.: »Vinska trta, njena vzgoja in njene bolezni-, „Pisma neuchatelskega vinogradnika iz Argentine* itd. _ SI HALI OGLASI Bi MAU OGLAS M tmBmnf po 4 M. *«3O*0. Mactao tisluaa b* m nbixaio amkrat Maf-au]i MUtojMM ulit 40 »ton. Plrii m Uioj taMf. oddelka. imp Stalni krajevni agenti sprejmejo ali pa nastanijo fl stolno plačo za predajanje dovoljenih srečk v AvBtro-Ogreki. — Ponudi* pod „Merkur*, Brno Heugaaae 20._241 i/nunnun ljah ia praznikih je urad zaprt. iPoMn • branllnlčil raftan 816*004. lat Mjaatfaraej« arajaM vuioatio mUoo a ahruto mtoM1. papirjev, Uitla II kakor tudi braaUaa Mita, ■ katariaU aa najuopeinoje navaja Kaditi tvojo deco. ^OltfSSsSSS^h S. M. ALKALAY, traulo skladišče iti J Trat, ulica Lazzaretio vecehlo St. 45. kS^ priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih kož jm in vseh drugih čevljarskih potrebščin. Naroćbe se izvršHjejo hitro in točno na vse strani. — Tvorniške cene. Odhajanje In prihajanje olakoo od 1. maja naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času. C. kr. državna železniea. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.00 B Herpelje, (Rovinj), Pula. 5.22 M do Poreča in medpostaje. 5.55 O do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Beljak, Celovec, Lonec, Praga, Draždaae, Berolin. 7.37 O Herpelje, Divača, Ljubljana, Dunaj, 8.30 B Gorica, Jesenice, Trbiž, Ljubljana. Beljak, Dunaj. 9.05 O Opčina, Jesenice, Celovec, Dunaj, Prag. 9.10 O Herpelje, Rovinj, Pula. 9.15 M Koper le do Buj. 11.00 B Gorica, Jesenice, Celovec, Monakovo. 12.48 O Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Ljubljana. Celovec. 2 .40 M Koper, Buje, Poreč. 4.15 O Gorica, Trbiž, Beljak, Celovec 4 42 O Herpelje, (Divača. Dunaj, Rovinj). Pula. 6.00 E Gorica, Beljak, Monakovo, Pariz. 7.85 M Koper, Buje. 7.40 O Opčina, Gorica, Ajdovščina. 8 22 B Herpelje, Divača, Dunaj, Pula. 8.40 B Gorica, Jesenice, Beljak, Celovec, Linec, Praga, Dunaj, Monakovo. 10 30 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, Monakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 2.14 O Herpelj e-Divača. 2 20 O v Gorico. 5 00 O v Koper-Izolo-Portorose. Prihod v Trst. 5.47 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Moaa-kova, Inomosta, Bolcana, Beljak?, Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.04 0 lz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.25 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaj). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Llnca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic. Goric« (in Ajdovščine). 9 35 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10 17 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.29 E iz Pariza, Monakova, Beljaka, Gorice. 12 43 M Iz Poreča in medpostaj. 2 00 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan Praie Dunaja. 3 07 0 Iz Pu!e, Herpelj in medpostaj. 4 32 M Iz Buj in medpostaj. 4 3« B Iz Duneja, Celovca, Gorice 7 00 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7.05 0 Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. 7.30 B iz Berolina, Draždau, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Iaomosta, Beljaka. Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 8.14 B Iz Berlina, Monakova, Dunaja, Jesenic. Gorice 10 OO M iz Poreča, Buj, Kopra. 10.23 0 I* Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo 11 15 0 iz Dui aja, Celovca, Beljaka, Gorice Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 0.30 O iz Portorose, Kopra. 0.37 O iz Gorice. 0 41 O iz Divače, Herpelj. Južna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazioae) 5.42 B preko Cervinjana v^ Benetze, v Kim, Mi's Videm Pontebo, Čedad in B do Kormin (CormonB) preko Nabrefcine. 6 20 O do Gorice preko NabretiDe, 8 00 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan, Pariz, London. 8.10 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budine-pefito. §.20 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milau Rim. 9 00 O preko Korenina v Videm in dalje in G preko Tržiča v Ćervinjan 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudiaapeStc, 1 i.10 O v Kormin in Videm. 12.50 O proko CtrVinjana v Benetke—Milan. 1.45 O v Ljubljano, Olje, (Zagreb). 4.10 O v liormin (ae zvezo v AjdovSČinc Vtd« cc Milan itd. S. 10 O v Ljubljano, Dunaj, Keko. tt.35 B v Ljubljano, Dunaj, Oaiende, Reko. 6.50 preko Cervinjana v Benetke, Milan. U m prtko Kormiua ▼ Videan. 8 05 B ▼ Kormin in Italijo. ».42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeMo f».20 O v Kormin (oe zvezo s ćervinjan). 11.40 O v Ljubljano, Dunaj, ZagTeb, Budimpešto Prihod v Trst. 6.10 O t Dunaja, Budimpe&te. (> HO B z Dunaja, Ljubljane, Ontendo in Lond aa 7 40 O iz Kormina ia Cervinjana preko Bivia. 50 B iz Italije preko Kormina in Nabre£ine. 9 i5 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, BudimpeU« ln Keko. Ij.LG O e Dunaja, Ljubljane in Keke lo 50 B iz Kormina preko Bina io B iz lu : ■ preko Cervinjana. 12.13 O ia Italije preko Kormioa in Nabrežine. 2.07 O iz Italije preko Cervinjana in Bivi* 2.17 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Rek« 4.10 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia-5.35 O z Dunaja, BudimpeSte, Reke, Zagreb« 6 55 O iz Italalije preko Cervinjana in Nabrelio 7.50 o 11 Italije preao Kormina in Nabrežine. 8-SO B iz Iulije preko Kormina in Nabrežina 8.51 B t Dunaja in Budimpeite. »OO E iz Londona, Pariza, Hiltna, Benetea Vidma in Kormina. 11 03 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia u> iz Italije preko Cervinjana. OPAZKE. Mastne številke značko popoldne, O — osebni vlak, B — brzovlak, M — me&anec.