63
Kolcanje so ponavljajo~e nehotene ritmi~ne miokloni~ne
kontrakcije prepone in pomo`nih dihalnih mi{ic, ki jim po
kratkem intervalu sledi nenadna zapora glotisa; mo~
vdihanega zraka, ki naleti na zaprt glotis, povzro~i zna~ilen
zvok (1).
Refleksni lok kolcanja sestavljajo aferentne senzori~ne veje
freni~nega `ivca, vagusa in dorzalnih simpati~nih vlaken,
respiratorni center v mo`ganskem deblu, descendentno nitje
do C3 – C5 hrbtenja~nega podro~ja ter eferentne motori~ne
veje freni~nega `ivca, ki povzro~i kontrakcijo prepone (2).
Lokacija »centra za kolcanje« ni to~no znana, zagotovo pa
obstojajo povezave med respiratornim centrom v
mo`ganskem deblu, jedri freni~nega `ivca, retikularno
formacijo v meduli in hipotalamusom, kar ka`e na
kompleksnost tega respiratornega refleksa (2). Prepono
o`iv~uje parni freni~ni `ivec, ki ga tvorijo vlakna 3. do 5.
vratne korenine. Poteka ob globokem vratnem mi{i~ju,
mimo zgornjega dela arterije in vene subklavije, notranje
mamarne arterije, ob plju~ih, plevri, perikardu in peritoneju.
V prsnem ko{u je v stiku z simpati~nim `iv~evjem,
simpati~nimi gangliji ter akcesornim in hipoglosnim `ivcem
(1). Poznavanje refleksnega loka kolcanja in poteka
freni~nega `ivca je potrebno za razumevanje mo`nih
nivojev dra`enja in vzdr`evanja akta kolcanja.
Kolcanje obi~ajno ne traja dlje od nekaj minut in spontano
mine ali izzveni po enostavnih nefarmakolo{kih postopkih
ter predstavlja obliko fiziolo{kege mioklonusa. Kroni~no
kolcanje je posledica ponavljajo~ega se ali stalnega
dra`enja nekje v poteku refleksnega loka za kolcanje v
trajanju najmanj en mesec. Pojavlja se redko, za bolnika pa
predstavlja vznemirjajo~e dogajanje. Pogostej{e je pri
mo{kih, v razmerju mo{ki - `enske pribli`no 20:1 (3). V
primerih, ko organskega vzroka kolcanja ne ugotovimo,
govorimo o idiopatskem kroni~nem kolcanju (IKK).
Zdravljenje je ve~inoma empiri~no, ~eprav menijo, da je
tudi pri IKK vzrok v visceralnih organih prsnega ko{a ali
trebuha ali v `iv~nih poteh (4). V ~lankih tujih avtorjev se
za oznako kroni~nega kolcanja, ki ni dovzetno za
standardno terapijo, pojavljajo ozna~be »persistent«,
»obstinate« ali »intractable«. 
ETIOLOGIJA
Mo`ni vzroki ali spro`ilni dejavniki kolcanja so {tevilni,
ve~inoma pa je razlog dra`enje ali okvara v poteku
refleksnega loka za kolcanje.
Grobo delimo vzroke kolcanja na periferne, z dra`enjem
vagusa ali freni~nega `ivca v njunem poteku v vratu,
prsnem ko{u in zgornjem abdomnu (hiatalna hernija,
refluksni ezofagitis, vnetja, po{kodbe, stanja po kirur{kih
posegih) in centralne, z lezijami v mo`ganskem deblu,
vratni hrbtenja~i in njunih povezavah v centralnem
`iv~evju, kot so tumorji mo`ganskega debla (5), infarkti,
plaki multiple skleroze (6), mo`ganski absces (7), kavernomi
(8), angiomi, arteriovenske malformacije, zdravila (9) in
metabolne motnje, npr. uremija (2,3).
Pri bolnikih z napredovalim rakom so najpogostej{i razlogi
kolcanja distenzija `elodca, dra`enje prepone, dra`enje
freni~nega `ivca, uremija, oku`be in primarni ali
metastatski tumorji centralnega `iv~evja. Distenzija `elodca
je verjetno vzrok kolcanja kar v 95% primerov (10). 
MEDIKAMENTOZNO ZDRAVLJENJE
Diagnosti~ne preiskave opravimo glede na prevladujo~e
te`ave, spremljajo~e bolezni, glede na fizikalni in
nevrolo{ki pregled in glede na stanje zmogljivosti bolnika.
Mednje {tejemo zlasti osnovne in biokemi~ne preiskave
krvi, slikovne preiskave prsnega ko{a, v~asih tudi
gastroskopijo ali celo CT ali MRI centralnega `iv~evja (2,3).
^e je le mo`no, zdravimo najverjetnej{i vzrok, sicer pa
pri~nemo z medikamentoznim zdravljenjem.
Zapis obravnava predvsem uspe{ne poskuse
medikamentoznega zdravljenja trdovratnej{ega
persistentnega kolcanja, ki ga avtorji v svojih ~lankih tudi
najpogosteje predstavljajo, potem ko jim z zdravljenjem
mo`nega organskega vzroka in/ali s standardnimi
medikamentoznimi pristopi (10) ni uspelo dose~i
zadovoljivega u~inka v ubla`itvi ali prekinitvi kolcanja. 
V ve~ini primerov nam uspe kolcanje ustaviti `e s
standardno terapijo:
· metoklopramid 10-20 mg po. do 4 x dnevno (zmanj{uje
gastri~no distenzijo) ali
· klorpromazin 10-25 mg po. 2 do 4 x dnevno ali iv/im.
(deluje preko centralne supresije refleksa, pri nas ni ve~
registriran) ali
· haloperidol 5-10 mg po. ali iv. (deluje preko centralne
supresije refleksa) ali 
· midazolam 2 mg iv. s postopnim nara{~anjem doze za
1-2 mg vsakih 3-5 min.
Za zdravljenje idiopatskega kroni~nega kolcanja (IKK), ki ne
odgovori na standardno terapijo, se je izkazala pri ve~ini
bolnikov uspe{na kombinacija cizaprida, omeprazola in
baklofena, ki pokriva tako periferne kot centralne mo`ne
vzroke in jo je prvi svetoval Guelaud (11). Uporabljene
dnevne doze so:
ONKOLOGIJA / za prakso
Tanja Roš Opaškar
Medikamentozno zdravljenje kolcanja
64
· cizaprid 3 x 10 mg (agonist 5-OH-triptamina; pospe{uje
praznjenje `elodca)
+
· omeprazol 1 x 20 mg (inhibitor protonske ~rpalke;
zmanj{uje aferentni dotok impulzov v center za kolcanje)
+
· baklofen 3 x 15 mg (agonist GABA; z zmanj{anjem
sinapti~nega prenosa predvsem na spinalnem nivoju
zni`a aktivnost refleksnega centra).
U~inkovitost omenjene kombinacije je bila potrjena v nekaj
{tudijah (11,12) in velja pri IKK trenutno za terapijo izbora
(13). 
Ko baklofen v omenjeni kombinaciji ni zadovoljivo
u~inkovit, mu lahko dodamo ali ga uspe{no zamenjamo z
gabapentinom v dozi 3 x 400 mg dnevno, s postopnim
vi{anjem do polne doze. Gabapentin, ki ga sicer
uporabljamo v terapiji epilepsije in spasti~nosti, verjetno
pove~a spro{~anje endogene gama-amino-butari~ne kisline
(GABA) in s tem spreminja vzdra`nost v refleksnem loku
kolcanja (14).
O uspe{ni monoterapiji z baklofenom v primerih
persistentnega oziroma nezadr`nega kolcanja, ki ni
izzvenelo ali se ubla`ilo po standardnem zdravljenju,
v~asih tudi po blokadi ali TENS freni~nih `ivcev, poro~ajo
raziskovalci v nekaj ~lankih. Predpisujejo dozo baklofena
40 mg (2) ali 30 mg (15,16) dnevno, zdravljenje pa nima
ne`elenih stranskih u~inkov.
Mukhopadhyay in sodelavci poro~ajo o u~inkoviti terapiji
nezadr`nega kolcanja s Ca-blokatorjem nifedipinom v dozi
3 x 20 mg tbl dnevno pri bolniku z metastatskim rakom
(plju~a, jetra, mo`gani), potem ko standardna terapija ni
bila u~inkovita (17). O podobnih ugodnih u~inkih
nifedipina pri nekaterih bolnikih poro~ajo tudi drugi, v
dnevni dozi 30-60 mg in z zni`anjem krvnega tlaka le pri
enem bolniku (18). Priporo~ajo testiranje u~inka nifedipina
pred uporabo bolj invazivnih metod, kot so blokada ali
sekcija freni~nega `ivca, stimulacija prepone.
Obstajajo tudi zapisi anekdoti~nih primerov uspe{ne
uporabe nekaterih drugih substanc. 
SKLEP
Ve~ino kolcanj lahko obvladamo s standardnim
medikamentoznim zdravljenjem. V redkih primerih
trdovratnega kolcanja, ki predstavlja vznemirjajo~e
dogajanje za bolnika, pa velja pred nadaljnjo uporabo
invazivnej{ih metod in seveda ob mo`nosti etiolo{kega
zdravljenja poskusiti z opisano terapijo, ki ima malo
ne`elenih stranskih u~inkov.
Verjetno je malo bolezni ali bolezenskih stanj, kjer je bilo
preizku{enih toliko zdravljenj s tako majhnim u~inkom kot
pri trdovratnem kolcanju. @e pred davnimi sedemdesetimi
leti je Charles W. Mayo (1898-1968) zapisal v zvezi s
trdovratnim kolcanjem misel, ki {e vedno dr`i (19):
»The amount of knowledge on any subject such as this can
be considered as being in inverse proportion to the number
of different treatments suggested and tried for it.«
Literatura:
1. Davis NJ. An experimental study of hiccup. Brain 1970; 93:851-
72.
2. Fodstad H, Nilsson S. Intractable singultus: a diagnostic and
therapeutic challenge. Br J Neurosurg 1993; 7:255-62.
3. Lewis JH. Hiccups: causes and cures. J Clin Gastroenterol 1985;
7:539-52.
4. Kolodzik PW, Eilers MA. Hiccups: review and approach to
management. Ann Emerg Med 1991; 20:565-73.
5. Kozik M, Owsianowska L. Persistent hiccoughs as the
predominant symptom with a tumor of medulla oblongata. J
Neurol 1976; 212:91-3.
6. Mc Farling DA, Susac JO. Hoquet diabolique: intractable
hiccups as a manifestation of multiple sclerosis. Neurology
1979; 29:797-801.
7. Jansen PHP, Joosten EMG, Vingerhoets HM. Persistent periodic
hiccup following brain abscess: a case report. J Neurol
Neurosurg Psychiatry 1990; 53:83-4.
8. Musumeci A, Cristofori L, Bricolo A. Persistent hiccup as
presenting symptom in medulla oblongata cavernoma: a caseb
report and review of the literature. Clin Neurol Neurosurg 2000;
102:13-7. 
9. Le Witt PA, Barton NW, Posner JB. Hiccup with dexamethasone
therapy. Am Neurol 1982; 12:405-6.
10. Twycross R. Symptom management in advanced cancer, 2nd ed.
Oxon: Radcliffe Medical Press, 1997:152-5. 
11. Guelaud C, Similowski T, Bizec JL, Cabane J, Whitelaw WA,
Derenne JP. Baclofen therapy for chronic hiccup. Eur Resp J
1995, 8:235-7.
12. Petroianu G, Hein G, Petroianu A, Bergler W, Rüfer R.
Idiopathic chronic hiccup: combination therapy with cisapride,
omeprazole and baclofen. Clin Therapeut 1997; 19:1031-8.
13. Petroianu G. Idiopathic chronic hiccup: phrenic nerve block is
not the way to go (letter). Anesthesiology 1998; 89:1284-5.
14. Petroianiu G, Hein G, Stegmeier-Petroianu A, Bergler W, Rüfer
R. Gabapentin »Add-on Therapy« for Idiopathic Chronic
Hiccup (IHH). J Clin Gastroenterol 2000; 30:321-4.
15. Ramirez FC, Graham DY. Treatment of intractable hiccup with
baclofen: results of a double- blinde randomized, controlled,
cross-over study. Am J Gastroenterol 1992; 87:1789-91.
16. Burke AM, White AB, Brill N. Baclofen for intractable hiccups.
New Engl J Med 1988; 319:1354.
17. Mukhopadhyay P, Osman MR, Wajima T, Wallace TI.
Nifedipine for intractable hiccups. New Engl J Med 1986;
314:1256. 
18. Lipps DC, Jabbari B, Mitchell MH, Daigh JD. Nifedipine for
intractable hiccups. Neurology 1990; 40:531-2.
19. Mayo CW. Hiccup. Surg Gynecol Obstet 1932; 55:700-8.
■
ONKOLOGIJA / za prakso