Živahna razprava LOJZE NAPOTNIK LUDVIK OGRAJENSEK JOŽE ŽOIIAR NA ZADNJI SEJI SO ODBORNIKI OBČINSKE SKUP-3CINE POTRDILI OCENO GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1968 IN PREDVIDEVANJA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1969, OBRAVNAVALI SO PROBLEMATIKO KMETIJSTVA, POSLUŠALI POROČILO O DELU POSTAJE MILICE IN OBČINSKEGA SODNIKA ZA PREKRŠKE IN SE SEZNANILI S POROČILOM O DOSEDANJEM DELU VELENJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE, KI SO GA PREDLOŽILI V RAZPRAVO NA ZBORE VOLILCEV IN ZBORE DELOVNIH LJUDI. Dnevni red zadnje seje ve-' Dokaj živahno razpravo smo lenjske občinske skupščine, bi- pričakovali posebej še v zvezi la je v ponedeljek 17. marca, z obravnavo ocene gospodarje bil dokaj obširen, zato tudi skega razvoja v letu 1968 in o ni čudno, če je trajala seja razvojnih možnostih občine skorajda osem ur. Velenje v letu 1969, vendar se NESTL ŽGANK KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE IN DRAGO TRATNIK ZA PODPREDSEDNIKA Podprli so številne predloge Na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Velenje so menili, da bosta oba predlagana kandidata uspešno opravljala vodilni funkciji v novi občinski skupščini. Dalj časa so pri Socialistični zvezi, ostalih družbenopolitičnih organizacijah in v volilni komisiji razpravljali kdo naj bi prevzel po volitvah predsedniško in podpredsedniško mesto v občinski skupščini. Sedanji predsednik inž. Peter Krapež je namreč že pred tem II IIBI CHBKS NESTL ŽGANK, kandidat za predsednika občinske skupščine odklonil ponovno kandidaturo, ker se želi spet vključiti v svoje strokovno delo. Prejšnji teden pa je izvršni odbor občinske konference SZDL sprejel predloge družbenopolitičnih organizacij tovarne gospodinjske opreme Gorenje, delovnih skupnosti Chrom-^metala in Stixa ter članov osnovne organizacije ZK iz šo-štanjske termoelektrarne in skupaj z njimi podpira kot možnega kandidata za novega predsednika občinske skupščine Velenje NESTLA ŽGAN-KA. za podpredsednika pa DRAGA TRATNIKA. Nestla Žganka naši občani dobro poznajo, saj že drugo desetletje živi v Šaleški dolini in tu prizadevno ter uspešno dela. Družbenopolitične organizacije iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje so svoj predlog utemeljile z naslednjim: »Tovariš Nestl Žgank je s tem, ko se je zaposlil v na- šem kolektivu pokazal, da je še vedno voljan aktivno sodelovati in prispevati svoj delež pri nadaljnjem razvoju naše doline in širše družbene skupnosti. Dobro poznamo dosežke njegovega dela in zato menimo, da je prav v času velikih nalog, ki so pred našimi občani v naslednjem obdobju, potrebna na vodstvu občinske skupščine oseba njegovih sposobnosti, ki bo sposobna združiti vse strokovne kadre v gospodarstvu in ostalih panogah v enotno akcijo.« Enakega mnenja so tudi člani osnovne organizacije ZK termoelektrarne Šoštanj, delovne skupnosti Stixa in Chrommetala. Drago Tratnik je zaposlen v šaleško-savinjskem zdravstvenem domu, zadnjo mandatno dobo pa je bil neplačani podpredsednik občinske skupščine, odgovoren predvsem za družbene dejavnosti. Poleg službe je svojo odgovorno funkcijo prizadevno in uspešno opravljal. Zato ga izvršni odbor občinske konference SZDL podpira kot možnega kandidata za podpredsednika, novi občinski skupščini pa predlaga, da zaradi obsežnosti dela uvede plačano podpredsedniško mesto. DRAGO TRATNIK, kandidat za podpredsednika občinske skupščine pričakovanje ni izpolnilo. Nekaj odbornikov je sicer navrglo več problemov v tej zvezi, med drugim zlasti še pomembno vprašanje okrog amortizacije. V delovnih organizacijah bi morali dosledno uveljaviti načelo obračunavanja ekonomske amortizacije; šele potem, ko bi amortizacijo tako obračunali, pa bi lahko delili dohodek. Ugotavljati pa je tudi mogoče, da vrsta delovnih organizacij v velenjski občini nameni enkrat več denarja za investicijsko vzdrževanje kot za amortizacijo. Takšna politika se utegne maščevati kaj kmalu, saj zamujenega v tehnologiji in strojni opremi skorajda ne bo mogoče nadoknaditi. Posebno vprašanje je trgovina. Precej moči odteka v druge kraje. Trgovska mreža še vedno ni ekonomsko toliko močna, da bi se lotila večjih investicijskih vlaganj. Kljub temu pa bi bilo treba podrobno preučiti možnosti, da bi vsaj deloma zajezili odtok kupne moči v druge kraje, vendar pod pogojem, da potrošniki na noben način ne bi bili prizadeti. Svoje bi morali storiti pri tem tudi trgovci, Plasti še, kar zadeva postrežbo, izbiro in cene. Razprava o problematiki v kmetijstvu je bila živahnejša, izoblikovani pa so bili tudi konkretni predlogi za to, kako kaže v prihodnje izboljšati položaj te gospodarske panoge. O tem poročamo obširneje v drugem sestavku. NOVE CENE ZA SLADKOR V KOCKAH IN PRAHU Svet za gospodarstvo je predložil občinski skupščini spremembo odloka o najvišjih maloprodajnih cenah in o najvišjih maržah za določene prehrambene proizvode. Iz odloka naj bi, kot je predlagal svet za gospodarstvo, izločili določila o cenah za sladkor v kockah in prahu, se pravi, da bi lahko ceno za ta dva artikla trgovina formirala prosto. Odborniki s tem niso soglašali. Sklenili so, da lahko trgovska podjetja zaračunavajo 10% maržo pri prodaji sladkorja v kockah in v prahu. Za sladkor v prahu je bila doslej prodajna cena za 70 par nižja od prodajne cene, za sladkor v kockah pa je bila prodajna cena enaka nabavni. Seveda pa ostanejo še vnaprej nespremenjene cene za sladkor v kristalu. SE ENKRAT RAZPRAVA O INVESTICIJAH V KOMUNALNE NAPRAVE Predvideno je bilo, da bi občinska skupščina Velenje na zadnji seji izdala soglasje k strukturi cene za vodo in za kanalske pristojbine ter k programu izgradnje in investicijskega vzdrževanja komunalnih naprav v letu 1969. Po daljši razpravi je bila obravnava tega vprašanja umaknjena z devnega reda in preložena na prihodnjo sejo. Odborniki so menili, da gradivo dovolj podrobno ne prikazuje posameznih del, potrebni pa so — mimo drugega — še roki izgradnje posameznih objektov. PO OBČNEM ZBORU MEDOBČINSKEGA SINDIKATA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI MOZIRJE-VELENJE Delo mora biti konkretnejše in še uspešnejše ENA OD UGOTOVITEV OBČNEGA ZBORA: »ČE HOČEMO, DA BO NAŠE DELO USPEŠNO, GA MORAMO PROGRAMIRATI. PROGRAMI DELA MORAJO BITI KONKRETNI, TAKI, DA BO VSAKDO VEDEL, KAJ BOMO DELALI, KDO BO IZVRŠEVAT, NALOGO, DO KDAJ MORA BITI DELO OPRAVLJENO IN NA KAK NAČIN!« Pred dnevi je bil v Velenju občni zbor medobčinskega odbora sindikata družbenih dejavnosti Mozirje — Velenje. To je bil prvi občni zbor tega medobčinskega odbora sindikata. Po združitvi zdravstvenih domov Velenje in Mozirje v Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje pred dobrim letom dni so Mozirjani predlagali ustanovitev tega medobčinskega odbora sindikata družbenih dejavnosti. Vodstvo tega medobčinskega odbora se je do občnega zbora sestalo petkrat, na seje pa je vabilo tudi predsednike osnovnih sindikalnih organizacij. Sicer pa so člani od- ŠTAJERSKA x in KOROŠKA REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih in koroških partizanskih * enot pohoda xiv. divizije in ustanovitve OF Slovenije 27. aprila 1969 VELENJE 19411969 bora obiskali vse osnovne sindikalne organizacije in ob tej priložnosti razpravljali o problemih, ki tarejo članstvo. Precej problemov so uspeli potem rešiti že v sorazmerno kratkem času. V zadnjem času pa se je pokazalo, da bo treba izpopolniti organizacijo medobčinskega odbora sindikata družbenih dejavnosti Mozirje — Velenje, in sicer z ustanovitvijo dveh stalnih komisij za šolstvo in za delo s socialno zdravstvenimi zavodi. To sta na območju občin Mozirje in Velenje dve najmočnejši skupini družbenih dejavnosti, kjer se vbadajo s specifičnimi problemi in nalogami in kjer se problemi kar vrstijo. Vodstvo medobčinskega odbora sindikata idružbenih de- javnosti Mozirje — Velenje je pripravilo za občni zbor dokaj obširno in vsebinsko izredno zanimivo in aktualno poročilo o nekaterih problemih v družbenih dejavnostih na območju občin Mozirje in Velenje. V poročilu je med drugim zapisano, da je medobčinski odbor sindikata družbenih dejavnosti Mozirje — Velenje doslej že nekajkrat razpravljal o problemih, ki jih je iznašalo članstvo. Posameznemu delavcu je nerazumljivo, zakaj so osebni dohodki za enako delo in enako izobrazbo v isti občini različni. V resnici gre tu za tri kategorije zavodov in zato so različni problemi. Gre za zavode ali njihove skupnosti, ki so financirani iz občinskih sredstev. To je šolstvo, otroško varstvo, kulturne institucije in državna uprava s sodiščem. Druga skupina so tisti zavodi, ki so financirani po svojih skupnostih izven občine in tretja so zavodi, ki se sami Dalje na 5. strani POZDRAVI KONGRESU (Dalje na 5. strani) Delovni ljudje in občani velenjske občine smo z zanimanjem spremljali delo IX. kongresa ZKJ. Na najrazličnejše načine smo manifestirali to svoje zanimanje in poslali kongresu številne pozdravne brzojavke. Komunisti in člani kolektiva velenjskih rudarjev (naša fotografija je z velikega zbora v proziv-nici na novem jašku) so med drugim zapisali: »Prežeti z željo, da bi bil korak v prihodnost osvobojen popuščanj in kompromisov pri izvajanju reforme, se bomo velenjski rudarji kot vedno z vso odločnostjo borili proti stranpotem našega samoupravnega razvoja. S teni pa bomo tudi v praksi uresničevali stališča in zaključke, ki bodo sprejeti na ISE. bogresu.« S podobnimi željami pa so pridruženi tudi vsi drugi delovni kolektivi. 28. marec 1969 - Leto V. št. 6 (89) Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini SKUPNA SEJA OBČINSKEGA ZBORA IN ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE VELENJE obširni dnevni red GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE s NAŠI POSLANSKI KANDIDATI V nedeljo, 13. aprila bomo volivci poleg odbornikov volili tudi poslance v repifcliški zbor Skupščine SRS in v družbenopolitični zbor Zvezne skupščine. Izbira je precejšnja, saj imamo za republiški zbor določene kar tri kandidate: LOJZE NAPOTNIK, dipl. pravnik, vodja splošne službe v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, LUDVIK OGRAJENSEK, vodja kmetijskega okoliša KZ in JOŽE ŽOHAR, dipl. strojni inž., projektant v velenjskem rudniku. V družbenopolitični zbor Zvezne skupščine pa kandidirata jANKO ŽEVART, predsednik občinske konference SZDL Celje in PETER SPRAJC, direktor Kreditne banke Celje. stran 2 Šaleški rudar 28. marec Prihodnji mesec bo prenehal mandat tudi vsem odbornikom občinske skupščine, od katerih je bila polovica izvolje pomladi leta 1965, druga polovica pa pomladi leta 1967. Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovr skupnosti. Oba zbora štejeta 35 odbornikov. Naloge občinske skupščine izvršujejo jioleg zborov še sveti, ki jih je 7 (za £ spodarstvo, za komunalne zadeve in urbanizem, za finance, za zdravstvo in socialno varstvo, za prosveto in kulturo, splošne in notranje zadeve ter za narodno obrambo) s skupno 87 člani, od katerih so jih delovne in druge organizacije c legirale 21. Za proučevanje določenih vprašanj, za pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svojega c lovnega področja ima občinska skupščina več komisij ter drugih kolegijskih organov, dočim občinske sklade upiravlja posebni upravni odbori, sestavljeni iz odbornikov in občanov. OBČINSKA SKUPŠČINA PRIČAKUJE OD VOLIVCEV, DA BODO POROČILO O NJENEM DELU KRITIČNO, VENDAR OBJEKTIVNO OCENILI, S SVOJIMI PRIPOMBAMI IN NASVETI PA PRIPOMOGLI, DA BO DELO OBČINSKE SKUPŠČINE V NOVI SESTAVI ŠE UČINKOVITEJŠE IN USPEŠNEJŠE. ' V POROČILO Neposredno samoupravljanje v komunalnih, gospodarskih, socialnih, zdravstvenih in drugih dejavnostih opravljajo občani preko zborov volivcev in 18 krajevnih skupnosti (Smartnc Paki, Bele vode, Florjan, Zavodnje, Ravne, Šoštanj, Topolšica, Družmirje, Lokovica, Pesje, Podkraj, Šentilj, Velenje, Salek, Paka, Skale, Plešivec in Cirkovce). Spore med občani \ vensodnem postopku rešujejo 4 poravnalni sveti v Velenju, Šoštanju, Pesju in Smartnem ob Paki. Občinska uprava je organizirana v 4 temeljnih in v nekaterih drugih upravnih o: nih in ima 68 strokovnih in upravnih ter 7 pomožnih delavcev. POLITIKA IN UKREPI OBČINSKE SKUPŠČINE NA PODROČJU GOSPODARSTVA Zadnja mandatna doba občinske skupščine skoraj v celoti sovpada v že skoraj štiriletno izvajanje naše gospodarske in družbene reforme, ki se je začela izvajati z znanimi ukrepi Zvezne skupščine v juliju leta 1965, ki so odprli pot za postopno jačanje materialne baze delavskega samoupravljanja, k večjemu vplivu svetovnega trga na naše gospodarstvo, k postopni odpravi strukturnih razlik v našem gospodarstvu in podobno. Občinska skupščina ugotavlja, da se v gospodarskih organizacijah naše občine po uvedbi gospodarske reforme čedalje skrbneje gospodari in da poslovne odločitve organov samoupravljanja vse bolj in bolj temeljijo na temeljito proučenih ekonomskih kriterijih. Počasi se zboljšuje kadrovska struktura zaposlenih, povečuje se tudi produktivnost dela in realni osebni dohodki zaposlenih. Narašča tudi število zaposlenih delavcev, vendar je v občini še vedno okoli 700 delavcev brez zaposlitve. Med temi nezaposlenimi prevladujejo ženske brez ustreznih kvalifikacij tako, da bo odprava izredno visoke stopnje nezaposlenosti, ki je nad republiškim poprečjem, še vedno ena izmed flavnih nalog občinske skupšči.ie in vseh gospodarskih faktorjev v naslednjem obdobju. Največji razvoj v zadnjem obdobju je napravila Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje-« v Velenju, ki se je razvila v največjega proizvajalca gospodinjskih strojev in z veliko serijsko proizvodnjo uspešno nastopa na domačih in tujih tržiščih. To podjetje ima zaradi uspehov, ki jih je dosedaj že doseglo, realne možnosti za še hitrejši razvoj. Rudnik lignita Velenje je v prvih letih po uvedbi gospodarske reforme moral kot vsi premogovniki v državi postopoma zniževati proizvodnjo, število zaposlenih in realne osebne dohodke, ker so zvezni predpisi omogočali preveč hitro nadomeščanje premoga z drugimi energetskimi viri, zlasti pa še z nafto. Težave te največje gospodarske organizacije v občini so imele določene posledice na precejšen del ostalega gospodarstva v občini, vplivale pa so tudi na zmanjšanje dohodkov občinskega proračuna. Šele v lanskem letu se je položaj premogovnikov in s tem tudi našega rudnika s predpisi Zvezne skupščine nekoliko izboljšal; nadaljnji uspešni razvoj pa si je zagotovil z izgradnjo tretje faze termoelektrarne v Šoštanju, ki se bo začela letošnje leto. Celotna predračunska vrednost te največje industrijske investicije v SRS znaša okoli 50 milijard starih din. O tej investiciji je občinska skupščina čestokrat razpravljala na skupnih sejah in tako prispevala* svoj delež pri odpravljanju najrazličnejših ovir, ki jih je bilo potrebno premagati, da se bo elektrarna začela graditi. Občinska skupščina je z ustreznimi ukrepi pomagala reševati številne probleme v gospodarskih organizacijah, ki so nastali kot posledica slabega gospodarjenja ali kot posledica reformnih ukrepov. V nekaterih primerih se je morala posluževati tudi takih ukrepov, kot so uvedba prisilne uprave oziroma likvidacija gospodarskih organizacij. Prisilno upravo je občinska skupščina morala uvesti v dveh podjetjih in to v podjetju Galanterija — sedaj Polypex in v Tovarni usnja Šoštanj. Delo prisilne uprave v podjetju Galanterija je bilo uspešno, dočim prisilna uprava v Tovarni usnja Šoštanj ni dala pričakovanih rezultatov. V tem podjetju je šele nedavna zamenjava direktorja ustvarila pogoje za uspešnejše gospodarjenje in s tem razbremenila dnevne rede sej občinske skupščine, ki je zelo pogosto razpravljala o stanju te pomembne delovne organizacije. Občinska skupščina je v zadnji mandatni dobi zaradi težavnih pogojev dela likvidirala dve obrtni podjetji (Slaščičarno in Čevljarstvo Šoštanj), zaradi slabega gdspoda^jenja pa je izdala odločbo o likvidaciji Kmetijskega gospodarstva Velenje. Dejavnost tega posestva uspešno nadaljuje Kmetijska zadruga Šoštanj, občinska skupščina pa je morala prevzeti anuitete za kredite posestva v višini okoli 50 milijonov starih dinarjev. Zaradi monopolnega položaja je občinska skupščina morala likvidirati podjetje Veletrg in so del dejavnosti tega podjetja prevzele druge gospodarske organizacije v občini. Zaradi ukrepov gospodarski reforme sta ustanovitelja poslovnega združenja za izgradnjo ener-gokemičnega kombinata Velenje (TE Šoštanj in Rudnik lignita Velenje) ugotovila, da ne moreta nadaljevati z izgradnjo tega velikega investicijskega objekta in je zaradi tega občinska skupščina morala likvidirati tudi to gospodarsko organizacijo. Likvidacijo te gospodarske organizacije je občinska skupščina zaupala posebnemu odboru, ki je svoja pooblastila v zvezi z likvidacijo v soglasju z občinsko skupščino in Izvršnim svetom SR Slovenije prenesel na Kreditno banko in hranilnico v Ljubljani. V lanskem letu je občinska skupščina skupno s soustanovitelji sklenila poseben sporazum z Izvršnim svetom SRS o ureditvi premoženjskih in drugih razmerij v zvezi z likvidacijo, po katerem bo celotne stroške likvidacije nosila SRS (11 milijard), razen tistih stroškov, ki so jih imeli ustanovitelji poslovnega združenja (111)0 milijonov). Kot vsa predstavniška telesa si je občinska skupščina v zadnji mandatni dobi prizadevala. da bi bile vse poslovne odločitve v gospodarstvu stvar samih delovnih ljudi, ki so v gospodarstvu zaposleni. Zaradi tega je med drugim ukinila investicijski sklad in stanovanjski sklad, njihova sredstva pa prenesla na Kreditno banko Celje, ki jih uporablja po načelih bančnega poslovanja. Na pco oč.ju kmetijstva si je občinska skupščina prizadevala za navezavo čimboljših ko- operacijskih odnosov med kmetijsko zadrugo in zasebnimi kmetijskimi proizvajalci ter da bi lahko kmetijski proizvajalci kar najbolje prodali svoje kmetijske pridelke in les. Zaradi poslabšanja tržnih razmer v zadnjem obdobju ta prizadevanja niso v celoti uspela. Pogoji gospodarjenja v družbenem sektorju kmetijstva se bodo letos nekoliko izboljšali, ker je federacija oprostila ta sektor plačevanja obresti na poslovni sklad, ki bo moral tako pridobljena sredstva vložiti v svoje sklade. V zadnjih letih občinska skupščina ni povečevala svojih prispevkov od kmetijstva, povečali pa se bodo zvezni prispevki za zdravstveno zavarovanje kmetov. Celotno območje občine jc glede plačevanja prispevkov razdeljno na IV. proizvodne okoliše, odvisno od proizvodnih pogojev in tržnih razmer. v začetku so bili kmetovalci v IV. proizvodnem okolišu sploh oproščeni plačevanja občinskih prispevkov od kmetijstva, sedaj pa so zaradi spremembe republiških predpisov plačevanja teh prispevkov oproščeni le kmetje s katastrskim dohodkom do 200.000 S-din. Občinska skupščina je glede plačevanja prispevkov uvedla določene olajšave za tiste zavezance, ki prispevkov ne morejo plačevati zaradi socialnih razlogov, na novo pa so uvedene letos tudi olajšave za kmete v hribovitih in goratih predelih, ki bodo vložili določena sredstva za preusmeritev svojega gospodarstva ali za nabavo kmetijske mehanizacije. Občinska skupščina je v zadnji mandatni dobi posvečala posebno pozornost tudi razvoju obrtništva. Družbeni sektor obrtništva je glede poslovanja v celoti izenačen z ostalimi gospodarskimi ' organizacijami, kar deloma ovira njihov razvoj. Občinska skupščina je vse gospodarske organizacije, ki opravljajo komunalno in gostinsko dejavnost in dejavnost storitvene obrti, oprostila plačevanja obresti od osnovnih sredstev in s tem prispevala svoj delež za izboljšanje pogojev njihovega poslovanja. Pred časom sprejeti zvezni in republiški predpisi o obrtnih delavnicah zasebnih obrtnikov so ugodno vplivali na razvoj zasebnega sektorja, saj je število obrtnih delavnic precej na-rastlo, vendar je število teh delavnic vedno manjše kot je bilo pred vojno. Občinska skupščina je podpirala razvoj tega sektorja obrtništva z določenimi olajšavami in podobno, v Velenju pa je določila poseben zazidalni okoliš za izgradnjo novih obrtnih prostorov, saj je prav pomanjkanje primernih lokalov krivo, da število obrtnih obratov ne narašča v taki meri, kot bi bilo potrebno. Na razvoj obrti ne vplivajo najbolje tudi razni nesmotrni zvezni predpisi (o pretiranem omejevanju števila delavcev pri zasebnih delodajalcih, o omejevanju zasebnih obrti prevoznikov in podobno). Trgovina je v zadnjem obdobju v občini napravila velik napredek, vendar njene kapacitete še ne zadovoljujejo čedalje večjih potreb občanov. Bistven napredek je bil dosežen z združitvijo dveh trgovskih podjetij Velma in Bazen v Velenju .tako, da bo nova trgovska organizacija ERA, ki je z združitvijo nastala, sposobna investirati v nove poslovne prostore, zlasti pa v nov trgovski center, ki ga Velenje kot pomembno potrošniško središče čedalje bolj potrebuje. Gostinstvo in turizem v zadnjem obdobju nista tako napredovala kot bi bilo za-željeno, čeprav imata obe panogi vse pogoje za' uspešno poslovanje. V zadnjih letih so se postopoma kom-pletirali že prej zgrajeni osnovni gostinski in turistični objekti. V okoliških krajih je bilo ustanovljeno več zasebnih gostinskih obratov, katere bo potrebno z raznimi ukrepi usposobiti za nudenje gostinskih uslug na višjem nivoju. Občinska skupščina je s svojimi ukrepi nudila pomoč razvoju te pomembne gospodarske panoge, prav posebno pa je podpirala delo turističnih društev, katerim je vedno prispevala določena sredstva za uspešno delo. Občinska skupščina svoje gospodarstvo ne usmerja z vsakoletnimi družbenimi plani, kot je to delala pred reformo, pač pa ima sprejet srednjeročni plan razvoja občine do leta 1970, v katerem je na podlagi ocene razvojnih možnqsti gospodarstva določila svoje naloge pri pospeševanju gospodarskega razvoja in naloge na področju komunale, zdravstva, šolstva in podobno. Čeprav z velikimi težavami se naloge občinske skupščine na podlagi u-ednjeročnega programa razvoja gospodarstva in družbenih služb uspešno izpopolnjujejo. Več kot 3000 Slovenjgradčano pride 27. aprila v Velenje Politika in ukrepi občinske skupščine na področju urbanizma, komunale in stanovanjske izgradnje ŠTAJERSKA in KOROŠKA v REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih in koroških partizanskih enot pohoda xiv. divizije in ustanovitve OF Slovenije 27. aprila 1369 VELENJE Občani Slovenj Gradca žejo veliko zanimanje za i ležbo na osrednji proslavi slavju »Štajerska in Korošl revoluciji-«, ki bo 27. april Velenju. Upoštevaje razpoloženje lovnih ljudi pričakujejo, da bo najmanj 3.000 odšlo v lenje. Na večer pred velenjs slavjem in pred prvim slov skim narodnim praznikom bodo po vseh vrhovih ol Slovenj Gradca zagoreli kr vi, kresovanja s priložnost programom pa bodo priprs na Paškem Kozjaku, v Se v Zarazboru in v Pamečah. GRADBINCI IZ VSE SLOVENIJE SO SE ZBRALI V VELENJU Izboljšati življenjske pogoje gradbenim delavcem Prejšnji teden sta sklicala republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije in svet za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri republiški Gospodarski zbornici v Velenju sestanek direktorjev in predstavnikov sindikalnih organizacij slovenskih gradbenih podjetij. Razpravljali so predvsem o tem, kako bi zagotovili gradbenim delavcem najosnovnejše življenjske pogoje. Tako so se dogovorili, da bodo na podlagi samoupravnega dogovora o vrednotenju dela in delitve dohodka v gradbeništvu zagotovili najnižji osebni dohodek okrog 600 dinarjev, terenski dodatek na to pa naj bi znašal 22 %. Ob tem je bilo govora tudi o minimalnih standardih pri urejanju samskih domov, provizorijev oziroma delavskih naselij za gradbene delavce ter o izobraževanju gradbenih delavcev. Na posvetovanju v Velenju so predstavniki gradbenih pod- jetij opozorili na težaven ložaj, v katerem so se zn Zvišale so se cene, gradb podjetja pa so prisilj zmanjševati stroške. Venda kaj kmalu ne bo mogoče izogniti zvišanju cen, del< na račun trenutnega polo: gradbenih podjetij oziroma stoječih pogojev gospoda nja, deloma pa tudi zai sprejetega samoupravnega govora o najnižjem osebi dohodku v gradbeništvu, so cene v gradbeništvu še z raj dokaj administrativno ločene, so spremembe torej trebne in umestne. Direktorji gradbenih poi tij in predstavniki sindikal organizacij pa so na posvi vanju v Velenju govorili 1 o pripravah na izdelavo do ročnejšega programa raz\ slovenskega gradbeništva. ' program je nadvse potrebei kaže pripravljalna dela v zvezi pospešiti. Velik del svoje aktivnosti v sedanji mandatni dobi je občinska skupščina posvetila politiki urbanizma, stanovanjske izgradnje, urejanju stanovanjskih razmerij ter komunalni dejavnosti, saj je do bolj al,! manj uspešnejšega reševanja problemov na tem področju v veliki meri odvisen družbeni standard občanov in razvoj ostalih panog gospodarstva in družbenih služb. Večina problemov na tem področju pa je takih, ki zahtevajo za svoje reševanje velika družbena sredstva in je zaradi tega popolnoma razumljivo, da se ti problemi rešujejo dolgoročno in da v celoti še dalj časa ne bodo rešeni. Za smotrno gradnjo naselij je občinska skupščina že pred leti sprejeti generalni urbanistični plan za šaleško dolino prilagodila novemu zakonu o urbanističnem planiranju, ki velja sedaj kot urbanistični Dalje na naslednji strani Letošnji načrt: 60 milijonov din realizacije V sploišivem gradbenem podjetju »Vegrad« Velenje bodo letos dosegli, kot računajo, okrog 60 milijonov din realizacije. Večino zmogljivosti, iin to kar 83 %, bodo imeli angažiranih izven Velenja. Tako bodo nadaljevali z d"eli na gradbiščih izven Velenja, ki so jih začeli lani. Nekaj del so zaključili že preteklo leto, medtem ko bodo končali letos dela tudi v Karlovcu in Beogradu. Te dni si v velenjskem gradbenem piodjetju »Vegrad« prizadevajo, da bi si pridobili zadosti del skozi vise leto. Zdaj sklenjene pogodbe za dela zagotavljajo ustvaritev samo polov letnega plana realizacije SLIKARSKA RAZSTAVA V klubski sobi v šmartn ob Paki sta razstavljala karja amaterja Aristid 2 nik, učitelj na gimnaziji v len ju, in domačin Mirko 1 drijan. Razstava je bila od ta v počastitev dneva že ogledalo pa si jo je okrog ljudi. Škoda, da si je nisi večjem številu ogledali t učenci višjih razredov lcajšnje osnovne šole. Ne jim škodilo! Bilo bi bolje, pohajanje v kino ali pa s i Ijanje ptičk z zračnimi puš mi. Kaj pravite na to, star Z. K program za občino Velenje. Sprejet je bil tudi urbanistični red za gradnjo na območjih občine, ki so izven zazidalnih okolišev. V preteklih letih so bili odobreni in po predpisanem postopku sprejeti zazidalni načrti za večino gradbenih okolišev v občini. Zaradi eksploatacijskega polja Rudnika lignita Velenje, ki zajema velik del celotne Šaleške do- Pake, ki ga je ustanovila občinska skupščina pred leti na podlagi določb o vodah. S sredstvi občine in delovnih organizacij so bile modernizirane ceste Paka-Dolič, Šoštanj—Topolšica in Šoštanj—Gorenje—Šmartno ob Paki. Za modernizacijo zadnje ceste je morala občinska skupščina najeti dokaj neugodne kredite, ki nejšemu razvoju šolstva, socialnega varstva, zdravstva in drugih družbenih služb v občini. Na tem področju so bili doseženi prav lepi uspehi, čeprav je bilo potrebno premagati mnogo najrazličnejših ovir, ki so bile največkrat materialnega značaja. Na področju šolstva je bil z združitvijo šol v prej- načrtu nove nujne investi-«valo. cije na področju šolstvaj Občina posveča posebno po-(gradnja III. osnovne šole zornost ustrezni družbeni skr- v Velenju, gradnja nove šole v Šentilju, gradnja prizidka k posebni šoli Velenje in osnovni šoli Biba Ročk Šoštanj, gradnja šolskih telovadnic v Šoštanju in Šmartnem ob Paki, povečanje otroškega vrtca v Velenju in adaptacija po- V V 0 DELI OBČINSKE SKUPSCINE V ZADNJI MANDATNI DOBI line, so za gradnjo sposobne površine samo v Velenju, Pesju in Šmartnem ob Paki, v Šoštanju pa samo na levem bregu Pake, ki pa je večinoma že zazidan oziroma, kjer gradnja zaradi senčne lege ni najbolj primerna. Zato so popolnoma razumljive težnje določenega števila prebivalcev mesta Šoštanj, da bi se izdelal in sprejel zazidalni načrt za desni breg mesta Šoštanj. Takih teženj pa občinska skupščina ni mogla sprejeti, ker bi bilo to v nasprotju z veljavnimi predpisi, zlasti pa še s temeljnim zakonom o rudarstvu in ker bi bilo s tem onemogočeno normalno poslovanje Rudnika lignita Velenje; ki bo zaradi ugodnih eksplo-atacijskih pogojev v dogled-nem času začel izkoriščati zaloge premoga na območju Diružmirja in Šoštanja fl»*»t#> Posebno pozornost je občinska skupščina ves čas sedanje mandatne dobe posvečala delovanju komunalnih delovnih organizacij. Na podlagi posebnega republiškega zakona je sprejela odlok o delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena. S tem odlokom so določene posebne dolžnosti komunalnih delovnih organizacij, ki skrbijo za oskrbo naselij z vodo, za odplake, za odvoz smeti, vzdrževanje parkov in zelenic, za pokopališko službo itd. do občanov in organizacij in posebne pravice občinske skupščine in njenih organov, da bi doseglo čimboljše zadovoljevanje potreb na tem področju. Gospodarska reforma je tudi stanovanjsko gospodarstvo postavila na ekonomska načela. Občinske skupščine so morate s 1. 8. 1965 ugotoviti novo valorizirano vrednost stanovanjskih objektov in določiti novo višino stanarin, ki znaša po ustreznem občinskem odloku o najvišji stanarini za stanovanja in najvišji najemnini za poslovne prostore 3,5 % letne valorizirane vrednosti stanovanja. Stanarino v tej višini bodo nosilci stanovanjske pravice v celoti začeli plačevati šele leta 1970 in bodo do takrat razliko do polne stanarine refondirale delovne organizacije iz svojih sredstev skupne porabe. Delovne organizacije v naši občini že več let skrbijo za reševanje stanovanjskih problemov svojih delavcev in so pri tem dosegle že vidne uspehe. Občinska skupščina pa je predvsem skrbela za stanovanja tistih delavcev, ki so zaposleni v šolstvu in v drugih javnih službah, za nezaposlene borce NOV, upokojence, socialne podpirance in podobno. Investicije v nove komunalne objekte in ceste so bile v zadnji mandatni dobi občinske skupščine zelo intenzivne. Zgrajen je bil nov vodovod za Velenje in Šaleško dolino sploh. Nova cesta med Velenjem in Šoštanjem je že zgrajena, razen odseka pri TE Šoštanj in priključka na to cesto v Šoštanju med TE in Glavnim trgom. Tudi z gradnjo tega odseka se bo začelo v najkrajšem času, saj je financiranje gradnje rešeno, uspešno pa se rešujejo tudi premoženjskopravna vprašanja v zvezi s to gradnjo. Regulacija Pake in pritokov uspešno napreduje s sredstvi, ki jih delovne organizacije prispevajo v obliki odšodnine za hidrosistem jih bo prihodnje leto že v celoti odplačala in tako sprostila proračunska sredstva, ki jih mora nameniti za odplačilo teh anuitet, za druge namene. V Šoštanju, Pesju, Velenju in Šmartcm ob Paki se s sredstvi prispevka za uporabo mestnega zemljišča urejujejo krajevni komunalni problemi, predvsem ceste, kanalizacija in javna razsvetljava. Lansko leto je bilo zgrajeno novo moderno pokopališče za šaleško dolino, obstoječa pokopališča v Velenju in Šoštanju pa so bila opuščena in je njihovo vzdrževanje prevzel občinski proračun. Komunalne probleme zelo uspešno rešujejo tudi krajevne skupnosti, saj so v zadnjem času z minimalnimi sredstvi zgradile pomembne komunalne objekte kot npr. modernizirale cesto Bele vode, Plešivec, Cirkovce, Šenbric, Kavče, SEorno, Lom itd. Razumljivo jc, da vseh teh uspehov na celotnem področju ne bi bilo mogoče doseči, če prizadevanj ob- šTAJERSKA KOROŠKA v REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih in koroških partizanskih enot pohoda xiv. divizije in ustanovitve OF Slovenije 27. aprila 1969 VELENJE 1941-1969 čine in krajevnih skupnosti ne bi podprle delovne organizacije s svojimi prispevki in občani sami s prispevki, delom in vožnjami. Na področju komunale čakajo občino v prihodnjem obdobju še veliki napori. V prvi vrsti bo potrebno zgraditi nov kanalski ko-lektor za vso Šaleško dolino in čistilne naprave za odpadne vode v Penku. Toplovodno omrežje v Velenju bo potrebno povezati z novim toplotnim virom v TE Šoštanj in razširiti to ogrevanje na mesto Šoštanj. Ceste III. in IV. reda bo potrebno modernizirati za vse večji in težji promet. Teh nalog ne bo mogoče opraviti brez pomoči delovnih kolektivov in občanov in zaradi tega občinska skupščina pričakuje še nadalje njihovo materialno pomoč in sodelovanje pri reševanju teh vprašanj. Poleg tega bo potrebno postopno sproščati tudi cene za nekatere komunalne storitve (tarife za vodo, za toplovodno ogrevanje za pokopališke storitve itd.) in del sredstev za te storitve porabiti tudi za investicije v komunalne objekte individualne porabe. POLITIKA IN UKREPI OBČINSKE SKUPSCINE NA PODROČJU DRUŽBENIH SLUŽB Občinska skupščina je tudi v sedanji mandatni dobi posvečala precejšno pozornost hitrejšemu in sklad- šnjih letih in s prešolanjem podeželskih otrok, ki obiskujejo višje razrede, v centralne osnovne šole, napravljen velik korak naprej v kvaliteti pouka. Sedaj se otroci iz vseh okoliških krajev skoraj brez izjeme vozijo z avtobusi na centralne šole k predmetnemu pouku, tako da posluša nekombiniran pouk le še nekaj desetin učencev. Po odloku občinske skupščine je prevoz vseh otrok iz krajev, ki so oddaljeni več kot 4 km od sedeža šole, brezplačen. Učni uspehi šolske mladine so iz leta v leto boljši in to po zaslugi prizadevnih in čedalje bolje usposobljenih prosvetnih delavcev, deloma pa tudi zaradi izboljšanih materialnih pogojev, v katerih se šola in vzgaja predvsem mlada generacija. Precejšnje število prosvetnih delavcev se je v zadnjem času s pomočjo občinskih sredstev izredno šolalo na višjih in visokih pedagoških šolah, mnogi izmed njih pa so šolanje že uspešno zaključili. Občinska skupščina je vsako leto odvajala večji delež svojih celotnih sredstev za potrebe vzgoje in izobraževanja. Mnogo sredstev je občinska skupščina prispevala skupno z delovnimi organizacijami za gradnjo in obnovo šolskih poslopij, saj so bile v tej mandatni dobi adaptirane podružnične osnovne šole v Pesju, Plešivcu in Cir-kovcah ter odkupljene stavbe za posebno šolo in gimnazijo v Velenju. Priprave za gradnjo novega šolskega poslopja v Šentilju pa so v polnem teku in se bo s to gradnjo v kratkem začelo. Leta 1965 je bila ustanovljena gimnazija v Velenju, kateri je občinska skupščina zagotovila vse materialne in ostale pogoje za uspešno delo, tako da bo letos imelo Velenje prvič v zgodovini svoje maturante. Za poglobitev samoupravljanja v šolskih zavodih in za zagotovitev stalnejših virov financiranja za vzgojo in izobraževanje je bila v letu 1967 ustanovljena v Velenju temeljna izobraževalna skupnost, ki jo vodi 50 članska skupščina, v letu 1968 pa še posebna komisija za predšolsko varstvo otrok. Skoraj dvoletno delo te skupnosti je dalo že vidne rezultate, zlasti še zaradi tega, ker je reševanju materialnih in drugih problemov šolstva posvetila posebno pozornost tudi skupščina SRS in njen Izvršni svet, ki sta dosegla, da je financiranje celotnega srednjega šolstva prevzela republika in da se je letos prvič zagotovilo skoraj enake pogoje šolanja tudi v najbolj pasivnih krajih Slovenije. Naša temeljna izobraževalna skupnost je dosegla lepe uspehe pri štipendiranju nadarjenih učencev in obdržala število štipendistov v delovnih organizacijah skoraj na isti višini kot pred reformo. V letu 1968 je adaptirala prostore bivše počitniške zveze za potrebe otroškega varstva tako, da so se najnujnejši prostorni problemi otroškega varstva začasno rešili. Temeljna izobraževalna skupnost ima v družničnih osnovnih šol v Ravnah ter Topolšici), ki jih bo lahko izvršila le, če ji bodo pri tem dodatno pomagali občani in delovne organizacije. Temeljna zdravstvena služba je že pred leti rešila svoje osnovne materialne probleme in je mnogo storila za izboljšanje zdravstvenega stanja v občini. Zdravstveno varstvo je na območju naše občine doseglo sorazmerno visok nivo in se pred leti, ko so se zniževali prispevki za zdravstveno zavarovanje, večina prebivalstva ni strinjala z njegovim znižanjem. Zaradi tega tvori naša občina v okviru komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ravne na Koroškem posebno »podregi-jo«, ki mora sama nositi tudi nesorazmerno visoke stroške za noseče žene in matere ter delovne invalide, ker imamo osnovno zdravstveno varstvo na višjem nivoju kot ostale občine na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Zaradi tega so morali zavarovanci v naši občini plačevati lani najvišji izredni prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 2,79 % od njihovih čistih osebnih dohodkov. V velikih težavah se je znašla bolnica za TBC Topolšica, ker je po strokovnih ugotovitvah Republiškega zdravstvenega centra potrebno y Sloveniji na 1000 prebivalcev le 0,5 bolniških postelj za zdravljenje tuberkoloznih in ostalih pljučnih obolenj, ki pa naj ne bo organizirano v specialnih bolnicah, pač pa v pljučnih oddelkih splošnih bolnic. Slovenija je še vedno razdeljena na 9 komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja in vsaka skupnost obravnava problematiko zdravstvene službe na svojem območju neodvisno od zdravstvenih potreb v republiki. Občinska skupščina je na to dejstvo večkrat opozarjala pristojne republiške organe, vendar ni nekih izgledov, da bi kmalu prišlo do ustanovitve enotne rizične skupnosti v Sloveniji. Komunalna skupnost Ravne na Koroškem potrebuje v bolnišnici za TBC Topolšica samo 30 bolniških postelj za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov in mora zato ta bolnišnica dobivati bolnike iz območja KSSZ Celje. Ta skupnost pa ima za zdravljenje teh bolnikov svoj oddelek v Novem Celju, ki ga bi bilo potrebno preusmeriti za potrebe socialne službe, kar pa so pripravljeni storiti le, če se območje občine Velenje priključi komunalni skupnosti socialnega zavarovanja TJelje. Vsi izgledi so, da bo morala občina Velenje tak sklep v kratkem tudi sprejeti. Kot vsako leto poprej je občina Velenje tudi v zadnji mandatni dobi posvečala posebno pozornost reševanju socialnih problemov občanov, zlasti pa še problemom mladoletnih prestopnikov. Socialna služba v okviru občinske uprave dobro deluje, tako službo pa so organizirali še tudi v nekaterih šolah in podjetjih, kar se bo sigurno bogato obresto- bi za borce NOV, potrebna denarna sredstva pa zagotavlja preko posebnega sklada, ki ga upravlja poseben upravni odbor. Občinska skupščina je z vso prizadevnostjo reševala tudi stanovanjske probleme borcev NOV, določena sredstva pa je zagotovila tudi za dajanje kreditov kmetom-borcem NOV za obnovo njihovih stanovanjskih poslopij. V tem poročilu smo omenili nekaj najvažnejših problemov, s katerimi se je bavila občinska skupščina v sedanji mandatni dobi. Večina obravnavanih problemov je rešena uspešno. S pomočjo občinske skupščine so se vse gospodarske organizacije prilagodile reformnim pogojem gospodarjenja, tako da se sedaj opaža dokaj uspešna gospodarska rast. Uspešno so rešeni tudi ostali najhujši problemi na ostalih področjih, razen problema bolnišnice za TBC Topolšica, ki je prav sedaj v reševanju. Ti uspehi so bili doseženi v zelo hudih pogojih dela občinske skupščine, saj je morala svoje dohodke iz gospodarstva po reformi bistveno zmanjšati v primerjavi z dohodki, ki jih je imela pred reformo, da bi s tem izboljšala repro-duktivno sposobnost gospodarstva. Sama stopnja prispevka iz osebnega dohodka delavcev se je zmanjšala od 6,8% v letu 1965 na 4,73 % v letu 1968 in 4,80 % in 4,80 v letu 1969. Večina delovnih organizacij v zadnjem obdobju skoraj ni imela in še danes nima omembe vrednih sredstev skupne porabe, s katerimi bi lahko pomagali reševati probleme v šolstvu in v drugih družbenih službah. V zadnjem obdobju je občinska skupščina morala prevzeti financiranje nekaterih novih obveznosti, zlasti še na področju narodne obrambe, tako da lahko brez vsake hvale trdimo, da je občinska skupščina z razpoložljivimi sredstvi ustvarila vse, kar je bilo ustvariti mogoče. Pri vsem tem pa je potrebno upoštevati še to, da je občinska skupščina v zadnji mandatni dobi odplačala precejšnje zneske najetih kratkoročnih posojil, tako da je sedaj samo še za okoli 600 milijonov neodplačanih posojil dolgoročnega značaja. NEKATERI PROBLEMI OBČINSKE SKUPŠČINE IN DRUGIH ORGANOV OBČINSKE SAMOUPRAVE Samoupravljanje v občini opravljajo poleg občinske skupščine, še številni drugi organi kot so npr. občinski sveti, komisije, upravni organi skladov, krajevne skupnosti itd. Nekatere samoupravne zadeve rešujejo volivci sami neposredno na zborih volivcev ali preko drugih oblik neposrednega samoupravljanja. Popolnoma razumljivo je, da so potrebni neprestani vztrajni napori za skladno in koordinirano delovanje tega razvejanega samoupravnega mehanizma občanov v občini. Z delovanjem samoupravnega mehanizma v občini ne moremo biti v celoti zadovoljni. Predvsem moramo ugotoviti, da so dnevni redi sej občinske skupščine čestokrat preobremenje-■ ni z raznimi drobnimi zadevami, ki bi jih lahko reševali sveti ali drugi organi, vendar jih mora obravnavati občinska skupščina po veljavnih predpisih. Stanje se bo izboljšalo, ko bodo sprejeti ustrezni republiški predpisi (federacija je takšen zakon že sprejela) o prenosu zadev iz pristojnosti občinske skupščine v pristojnost svetov. Odborniki občinske- skupščine večino zadev, o katerih razpravljajo na svojih sejah, temeljito pretehtajo, tako da se v večini primerov sprejmejo najustreznejše rešitve. V razpravah so praviloma bolj aktivni odborniki občinskega zbora, ki so bolj neposredno povezani s krajevno in drugo problematiko, kot pa odborniki zbora delovnih skupnosti, ki predstavljajo delovne ljudi, zaposlene v gospodarskih in drugih organizacijah. Tudi udeležba odbornikov občinskega zbora je na sejah občinske skupščine znatno boljša, saj se nekateri odborniki dalj časa iz upravičenih ali neupravičenih razlogov sej sploh niso udeleževali. Tesne zveze odbornikov z volivci se vidijo najbolj iz odborniških vprašanj, ki jih postavljajo odborniki. Predsedstvo občinske skupščine je odgovorom na odborni-ška vprašanja vseskozi posvečalo največjo pozornost, saj smo prav s pomočjo teh vprašanj dosegli, da se v občinski skupščini sproti obravnavajo vsi problemi, ki se pojavljajo na terenu in jih predlagatelji dnevnega reda niso mogli iz raznih razlogov upoštevati pri sestavljanj u dnevega reda sej občinske skupščine. Če udeležba odbornikov občinske skupščine na sejah ni zadovoljiva, je z udeležbo na sejah svetov še slabše. Sveti občinske skupščine čestokrat določenih zadev niso mogli pravočasno obravnavati, ker so bile njihove seje zaradi nesklepčnosti preložene tako, da se je zaradi tega marsikatera zadeva dostavila v obravnavo občinski skupščini s precejšnjo zamudo. Po statutu občine so se odborniki o važnejših vprašanjih, ki jih obravnavajo na sejah občinske skupščine, dolžni na tak ali drugačen način posvetovali s svojimi volivci v svoji volilni enoti oziroma delovni organizaciji. Občinska skupščina je zborom volivcev vedno predlagala v obravnavo predloge občinskega proračuna in predloge finančnih načrtov občinskih skladov, predloge predpisov o prispevkih in davkih in podobno. Volivci bi morali v sedanjem mandatnem obdobju na zborih obravnavati še nekatere druge zadeve, vendar zborom zaradi pomanjkanja časa niso bile predložene. V prihodnje bo' potrebno skrbeti, da bo takih primerov čim manj. Za ugotavljanje stališč in mnenj občanov so primerne tudi javne tribune ter obravnava določenih problemov v strokovnih in drugih organizacijah, ki pa se jih občinska skupščina ni dovolj posluževala. Občinska skupščina pa je imela zelo odgovoren odnos do stališč, pripomb in mnenj zborov volivcev, saj jih je vedno obravnavala na svojih sejah in zbore o svojem stališču pismeno seznanjala, vendar taka obvestila zaradi sorazmerno velikega presledka med zbori, niso vedno dosegla svojega namena. Občinska skupščina je v sedanji mandatni dobi mnogo zadev skušala urejati ne samo z odloki kot splošno obveznimi akti, pač pa tudi z raznimi priporočili krajevnim skupnostim in organom upravljanja v delovnih organizacijah. Ugotavljamo, da se priporočila večkrat ne izvajajo, vendar vzrok neupoštevanja priporočil ni njihova neumest-nost ali nerealnost, pač pa zato, ker sploh niso bila predložena v obravnavo pristojnim organom, ki tako niso mogli sprejeti svojih stališč do priporočil občinske skupščine. Občinska skupščina je v sedanji mandatni dobi napravila velik napredek v javnosti svojega dela. Vsi važnejši predlogi predpisov, zlasti pa še predlogi o uporabi družbenih sredstev, s katerimi razpolaga občinska skupščina, se s podrobnimi utemeljitvami objavljajo v lokalnem časopisu. V njem so v posebni prilogi objavljeni tudi vsi predpisi občinske skupščine. O poteku sej občinske skupščine občane poleg lokalnega časopisa informira tudi dnevni tisk ter ljubljanska radijska postaja. zaprašeni zapisi i PRUNK - pesnica in slikarka RE PATRI ACIJA 1. Nadaljevanje V lagerje so se vtihotapili ustaši in četniki, ki so uvedli v taboriščih pravi fašistični teror. Če so izvedeli, da se je kakšen Jugoslovan prijavil pri našem oficirju za zvezo ali repatriacijo in je za to zvedela reakcionarna organizacija v taborišču, so ga pretepli, lahko tudi do smrti. Mi smo pod takimi pogoji imeli težko delo. Morali smo z ilegalnimi zvezami prodirati v ta taborišča in tako omogočati na tajni način odhod naših ljudi v domovino. Odhod marsikaterega našega državljana iz DP logorja je bil včasih pravo junaštvo. OBISK V TABORIŠČU Formalno je ameriška pomoč bila v redu. Ce smo o- Vlado Valenčah biskovali taborišča, smo vedno dobili potrebno vojaško stražo. Vendar nikoli nisem bil siguren, če ni vpitje in zmerjanje naših oficirjev bilo delno tolerira-no s strani Amerikancev, ki so se izgovarjali, da tega iz demokratičnih razlogov ne morejo preprečiti. Spominjam se samo primera pred enaindvajsetimi leti, ko smo konec aprila bili v Bad Aiblingu, kjer je bil eden od najbolj zloglasnih taborišč. Tja nas je spremljalo 50 vojnih policistov. Spremljali so nas zaradi tega, ker so pred meseci v tem taborišču zažgali sovjetskemu oficirju avtomobil. Od tega časa sploh nismo smeli sami hoditi v taborišče ampak samo v spremstvu ameriških vojakov. Ko smo prišli v taborišče, so nas sprejeli zelo napadalno. Zmerjali so nas in vpili proti komunizmu. To je bila organizirana grupa, ki je vsem ostalim onemogočila kakršenkoli kontakt z nami. S tem so dosegli svoj cilj. Mi praktično nismo prišli v kontakt z ljudmi, ki so bili razpoloženi za repatriacijo. O tem dogodku je pisal tudi vojni okupacijski list »STARS AND STRIPES« 28. 4. 1948 kakor sledi: »DVA jugoslovanska oficirja so zasmehovali v DP taborišču. Zvedeli smo, da so z žvižganjem in posmehi pozdra-'.: vili dva jugoslovanska repa-triacijska oficirja, ki sta o--* biskala taborišče razseljenih ~i oseb v Bad Aiblingu pod:'? zaščito vojne policije. Jugoslovanska oficirja zaj-zvezo je spremljalo 50 mož 66. policijske čete, ker so, , požgali avto sovjetskega ofi- -cirja, ki je prišel pred tremi meseci v to taborišče/' Zbralo se je 300 ljudi okoli zgradbe v kateri sta se namestila oficirja. Oficirja sta popustila. Ko sta zapustila zgradbo sta bila pozdravljena s klici: »dol s komunizmom.« Omenjena oficirja sva bila Dragan Podreka in jaz — oba oficirja za zvezo v naši misiji v Miinchnu. Tako kot Bad Aibling smo večkrat obiskali tudi taborišče v Passauu. Tamkajšnja komanda je naš obisk še bolj skomplicirala. Poleg pešakov so nas spremljale še tankete in serija policijskih avtomobilov. Peljali smo se skozi mesto z vključenimi sirenami. Res pom-pozno že skoro do smešno-sti. Se nadaljuje IZVOZ IZ GORENJA Izvozni načrt Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje za leto 1969 določa, da bodo poslali na tuja tržišča 80.000 štedilnikov na elektriko in plin ter 5.000 pralnih strojev. V prvih dveh mesecih so iz »Gorenja« izvozili v Sovjetsko zvezo in v Zahodno Nemčijo 9.500 štedilnikov in dosegli z izvozom okrog 380.000 dolarjev prometa. Brez dvoma je nekaj ganljivega v tem, da se vsako leto ob dnevu žena v Napotnikovi galeriji zberejo številni starši, predvsem mamice in otroci, člani učiteljskega zbora in številni gosti od blizu in daleč. ■ , - Zberejo se, da bi skupaj ob programu, ki ga pripravijo učenci osnovne šole Biba Ročk, proslavili ta spominski dan. Letos je bila proslava še posebno slovesna, saj so hkrati z lepim nastopom pevcev in recitatorjev odprli še retrospektivno razstavo slikarke Ksenije Prunk iz Ljubljane. Poleg avtorice in številnega občinstva so se svečanosti udeležili še Karel Kordež, predsednik sveta za kulturo in prosve-to, Stane Žula, tajnik temeljne izobraževalne skupnosti Velenje. Prišli pa so tudi gostje iz Ljubljane in Celja. Naj omenim le slikarko Vero Pristovšek in Jelico Žuža ter zastopnico celjskega muzeja Mileno Moškon. Iz Ljubljane pa znano pedagoginjo, pesnico in prevajalko prof. Vido Ru-dolfovo, arhitektko Dušo Šentlovo, zastopnike profesorskega zbora viške gimnazije ter številne bivše dijake te šole, ki jih je poučevala prof. Ksenija Prunk. KSENJI PRUNK SO PIONIRJI IZROČILI ŠOPEK ROŽ Uvodni govor o pomenu dneva žena je imel Jože Me-lanšek, predsednik upravnega odbora osnovne šole Biba Ročk. Pionir Mitja Tavčar pa je s šopkom teloha zaželel prof. Prunkovi iskreno dobro- došlico. Sledil je nastop mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Marije Acmanove in pionirskega pevskega zbora pod vodstvom Erike Cver-linove. Nekaj učenk je recitiralo pesmi, ki jih je napisala prof. Ksenija Prunk. O delu slikarke je spregovoril upravnik Napotnikove galerije Viktor Kojc. Ksenija Prunk je bila rojena leta 1905 v Sežani na Krasu. Otroška leta je preživela v Trstu. Gimnazijo pa je obiskovala že v Ljubljani. Na univerzi v Ljubljani je študirala francoski jezik in književnost ter slovensko in svetovno književnost. Hkrati je poslušala osem semestrov umetnostne zgodovine pri dr. Izidorju Cankarju. Pri znanem slovenskem slikarju impresionistu Mateju Sternenu je na oddelku za arhitekturo štiri leta risala in slikala. Obzorje si je širila na potovanjih po Češkoslovaški, Italiji, Franciji in Avstriji. Sama pravi, da ji je mnogo slikarskega užitka nudila tudi naša Dalmacija. Po končanih študijah je poučevala slovenščino in francoščino ter risanje na gimnaziji v Ljubljani. Ker ji ob pedagoškem delu ni ostalo dovolj časa za slikanje, se je posvetila predvsem ilustrator-stvu. Sodelovala je v mladinskih listih Zvonček, Vrtec, Naš rod, Novi rod, Mlado jutro, Ciciban in nazadnje pri slovenskem mladinskem listu Galeb, ki izhaja v Trstu. Poleg tega pa je ilustrirala preko 20 otroških knjig. Odkar ne poučuje se je bolj intenzivno posvetila oljnemu slikarstvu. Slika predvsem pokrajine in cvetje. Leži pa ji tudi portretno slikarstvo, kar je dokazala z avtoportretom iz zadnjih let. Sicer pa ljubi impresionistično rahlo zameglenost Ljubljane, trpko lepoto Krasa, sončno Dalmacijo in Gorenjske gozdove, skale in vode. Do zdaj je razstavljala le v Ljubljani in Slovenj Gradcu. Vendar sama pravi, da ji je slikanje dalo najsrečnejše ure v življenju in ji pomagalo preko vsega hudega, kar življenje vsakomur prinese. Seveda pa je prof. Ksenjija Prunk širši slovenski javnosti znana tudi kot pesnica. Njene prisrčne in občutene pesmi objavljajo v naši mesečni reviji Obzornik, veliko pa tudi v slovenskem revijalnem tisku v Trstu. Slovenski slikarki, ilustra-torki in pesnici prof. Kseniji Prunk iz Ljubljane ob njeni retrospektivni razstavi v Napotnikovi galeriji v Šoštanju, iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo uspeha v njenem umetniškem ustvarjalnem delu. V. K. V programu je sodeloval mladinski pevski zbor, ki ga vodi MARIJA ACMANOVA. PASKI KOIJAK - legenda in stvarnost iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiHimii Čeprav so že marsikje pod okni kmečke skrinje zamenjale omare. — ta zelo stari način prehrane, ki še ni poznal krožnikov in ob žlici še ostali jedilni pribor, je torej še v navadi, kar najdemo redkokje na Slovenskem. Ljudje se spominjajo, da so še med prvo svetovno vojno uporabljali celo lesene žlice in sklede. To p>osodo so izdelovali sami doma v zimskem času. Glinasta posoda in kovinske žlice, ki v razvoju kuhinjske opreme v mestih, že dolgo niso bile več v rabi, še ubogemu Kozjačanu niso dosegljive. Tudi to je eden izmed pojavnih znakov revnosti s tega področja v preteklosti. Redko so imeli denar. Glineno posodo in drugo pa so lahko kupovali le z denarnimi sredstvi. Po prvi svetovni vojni pa se pojavi že v vsaki hiši glinena posoda. Cene temu prvotnemu blagu so močno padle zaradi močne konkurence industrijske kovinske posode. Glinena posoda se odslej močno drži v vsaki hiši na Kozjaku. Tako je bilo do nekako 1948. leta, ko se začne razkrajati ta stari način prehranjevanja. Pri kmetijah, kjer je še v navadi, kot vemo, omogoča nabavo glinene posode lončar v Vitanju. Verjetno je to zadnji lončar v širši okolici Koz-jaka in eden izmed redkih na Slovenskem, ki se mu še iz- plača opravljati to staro obrt. Verjetno bo moral v prihodnosti, če se bodo kozjaške kmetije izvile iz zaostalosti, prenehati z delom. Kot pripovedujejo, kupujejo raznovrstno glineno posodo v Vitanju, ko so tam sejmi. Te sejme Kozjačani množično obiskujejo, kar spet manifestira v sociološkem pogledu posebnost tega sloja družbe v celotni družbeni strukturi. letje pri tem obroku še mošt. Zanimivo je, da je ta prvi dnevni-, obrok, ki ga poznajo samo jboleti, hladen. Za fru-štek.ali zajtrk, pa so jedli večinoma ajdove žgance in zelje. Za" južno se? ponavlja: fižol, repa, močniki, žganci in zelje. Za malo južino so jedli suho sadje: in kruh: Tu in tam tudi slanino, če težko delajo ali pa. samo za težke delavce. Za večerjo imajo vročo koruzno Svet pod Špikom V vrsti jedil oziroma značaju prehrane je za naš Kozjak značilno, da ga prištevamo v osrednja slovenska področja, kjer se pridela manj žitaric, ker zanje ni ugodnih reliefnih pogojev. Zato prevladujejo v prehrani kašnate jedi iz oko-pavin. To ne velja recimo za Dravsko-ptujsko polje, Prek-murje oziroma kot pravimo panonsko področje, kjer se močneje uveljavljajo žitarice v prehrani, to omogoča raven svet, kot pa okopavine. Na Kozjaku so ob določenih dnevnih obrokih ustaljene določene jedi. Tako jedo za pred-fruštek slanino ali špeh, kot pravijo, in kruh. Ce je dovolj pijače v kleti, pijejo celo po- i • „ (10) župo, v njo vlijejo hladno kislo mleko in krompir v kosih. Tako^ se spominja ena izmed Kozjaričank, da je dobivala leto, dni, v času. ko je; služila, tako večerjo. Iz opisanih obrokov razvidi-mo da prevladuje predvsem rastlinska hrana. Preseneča, da je v vsakdanji hrani malo zajet kruh, jedo ga le dvakrat na dan. Tod je kruha vseskozi primanjkovalo, še danes v nekaterih domovih, in ga niso smeli jesti kdajkoli se jim je zljubilo. Na Kozjaku je črni domači kruh mešan (rž, ječmen in pšenica). Se pred drugo svetovno vojno so v revnih kozjaških domovih poznali ovsen kruh, ki so mu pravili ovsenjak. Za peko kruha je bil nekoč običajen domači kvas, ki je ponekod še v navadi. Kozjan-čani pravijo temu domačemu kvasu kvasnica. Napravijo jo tako, da vzamejo testo, ki ga oblikujejo v majhne hlebčke, še prej pa so vanje dolili mošt. Te hlebčke posušijo na krušni peči in tako pridejo do kvasa. Poznali pa so tudi bel kruh, toda le ob posebnih priložnostih. Bel kruh iz pšenične moke, brez dodatkov, je praznična jed. Jedli so ga ob kmečkih praznikih in ob važnejših življenjskih dogodkih, (rojstvo, svatba, žetev, mlačva itd.). Poleg te vrste belega kruha poznajo še potico, ki pa jo nadevajo z orehi ali makom. Potico pečejo za Božič, Novo leto, Veliko noč, Binkošti, Dan mrtvih in tudi za državne praznike, če je kdo pri hiši, ki je zaposlen izven kmetijstva in jih praznuje. Zanimivo, da je na Kozjaku ohranjen zelo star običaj, da dajejo praznični bel kruh tudi živalim. Za Božič in Veliko noč dobi vsako govedo kos belega kruha. Pomen in namen tega predkrščanskega religioznega dejanja se je med ljudmi že izgubil. Uživanje belega kruha pa je v prvotnem verstvu pomenilo pridobiti na zdravju in moči. Med bel kruh prištevamo krape. Največ so jih pekli seveda za pusta. Toda kozjaške gospodinje vedo povedati, da so jih pekli tudi preko leta, I ko še niso poznali peciva, so. imeli krapi to funkcijo. Pekli I so jih ob rojstvu, svatbi itd. " Tu in tam so ustaljene jedi ob dnevnih obrokih oživeli močniki (koruzni, pšenični), ki jih meščanska prehrana ne pozna in imamo namesto njih razne juhe. Če tem primešajo fižol ali zelje, dobijo joto. Nato razne kaše, te sb jedli predvsem zjutraj in zvečer. Mlečna prosena kaša je bila otročja jed in za bolnike, ješpren in leča, slednje skorajda ne poznajo več. Iz strukture prehrane, ki jo poznajo na Kozjaku, prevladujejo okopavine in sočivje. V prvotni hrani je krompir malo zastopan, več je repe in zelja. Te pojavne sestavine hrane kažejo, da je hrana na Kozjaku zelo stara. Zgodovinski viri nam povedo, da so se ljudje v srednjem veku hranili predvsem z zeljem, repo in bobom. Zanimivo, da so bob, stročnico starega sveta, še sadili pred drugo svetovno vojno. Danes pa jo je že povsem izpodrinil fižol, ki ga je Evropa spoznala po odkritju Amerike. Boba niso marali in so si na njegov račun brili norce. Baje je med zadnjimi na Kozjaku sadil to stročnico Banovšek. Če je kdo srečeval žanjice, ki so šle žet k temu kmetu, se je z njimi pošalil rekoč, danes pa boste jedle bob. Koruza se je mnogo prej uveljavila v prehrani kot krompir, okopavini, ki nam jih je tudi omogočilo odkritje Amerike. Krompir je začel v prehrani mest in podeželja prevladovati šele v 19, stoletju. i Na Kozjaku pa še po prvi svetovni vojni ni bil tako pogost kot se je dogodilo po drugi. Danes je važnejši od zelja in I repe. Ravno zaradi pozne uvedbe Ikrompirja v prehrani Kozjaka, l lahko trdimo, da se je tam ohranila zaradi tega zelo stara [struktura hrane. Najmanj najdemo v prehra-*Jni mesa. Med delavnikom ga ??ni bilo na mizi, razen ob tež-' kem delu in praznikih. Tudi | ob nedeljah so le tu in tam : kuhali ali pekli meso. Največ so pojedli svinjskega, medtem ko je bila govedina zelo redka. To so morali kupovati in se pojavi šele kasneje v prehrani. Prašiče koljejo v zimskem času, navadno okrog pusta. Ta pojav v kmečkem življenju imenujejo koline. To je v bistvu lep ljudski običaj, ki se ga še drže. Kadar na Kozjaku koljejo, pokličejo skupaj vso žlahto. To ne samo zaradi obilice dela, ki ga napravijo koline, ampak tudi iz družabnih vzrokov. Ta pa ni omejen samo na sorodnike, ampak obdarijo s kolinami tudi sosede. Največ mesa so povojili ali »zelhali« kot pravijo, še več pa slanine, manj klobas. Salam še sprva-niso znali delati, tako se spominjajo najstarejši. V zadnjem času jih najdemo skoraj pri vsaki hiši. Zanimivo, da še dosti Kozja-čanov nosi meso na podstrešje dimničnih hiš, kjer se meso in klobase zaradi manj intenzivnega dima bolje prezelhajo kot v zato nalašč pripravljanih zelhancah«. Dalje prihodnjič _NADALJEVANJA S 1. STRANI OBŠIRNI DNEVNI RED ODBORNIKE JE ZANIMALO Sicer pa so odborniki menili, da je treba do prihodnje seje pripraviti poročilo o realizaciji lani sprejetega programa investicij v komunalne naprave, da bi tako lahko celoviteje razpravljali o komunalni problematiki. Odborniki pa so se vpraševali tudi, zakaj na tem področju v Velenju še ni enotne in strokovno zadosti usposobljene delovne organizacije. S komunalnimi napravami gospodari v Velenju KOC, v Šoštanju pa Kleparstvo-vodovod. spremenjen in dopolNJEN ureditveni načrt za gradbeni okoliš šmartno ii Potem, ko so odborniki velenjske občinske skupščine soglašali z dopolnitvami odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (tudi o tem poročamo na drugem mestu), so obravnavali predlog odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za gradbeni okoliš Velenje — Šmartno II. Velenjska občinska skupščina je leta 1965 sprejela zazidalni načrt za gradbeni okoliš Šmartno II. Vendar stanovanjska soseska ni bila zgrajena tako, kot je bilo predvideno z zazidalnim načrtom. Tako je bilo razširjeno samo zazidalno območje na vzhodnem delu te soseske, deloma tudi na južnem delu, spremenjeni pa so bili nekoliko še načrti za gradnjo posameznih stavb. Tudi komunalna ureditev ni' takšna, kot je bila predvidena, spremembe so predvsem pri cestnem omrežju. V stanovanjski soseski Velenje - Šmartno II je bila predvidena ena sama cestna povezava, in sicer del Efen-kove ceste in Tavčarjeva cesta, dohodi k pretežnemu delu stanovanjskih zgradb pa so bili predvideni v obliki peš poti. Z zazidalnim načrtom pa tudi ni bila predvidena razparee-Iacija med stanovanjskimi zgradbami, vendar je zdaj že opravljena. Na območju, rezerviranem za tri stolpiče, pa je bila zgrajena še ena stanovanjska hiša. Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za gradbeni okoliš Velenje — Šmartno II so dejansko legalizirale stanje, kakršno je, to je razširitev območja, spremembo gabaritov, spremembo omrežja cest in drugih komunalnih naprav ter manjšo spremembo pri lokaciji treh stanovanjskih stolpičev na začetku Efenkove ceste. Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta so bile javno razgrnjene; občani so nanje vložili 20 pritožb. Zavzemali so se predvsem za ure ditev peš poti od stanovanjske soseske Šmartno III do središča mesta, bili pa so tudi proti gradnji treh stolpičev na začetku Efenkove ceste. Večino predlogov je sprejel že svet za urbanizem in komunalne zadeve, ki je o njih razpravljal na dveh sejah, zavrnil je le pritožbe zoper gradnjo treh stanovanjskih stolpičev, saj so graditelji zasebnih stanovanjskih hiš vedeli, da bo do gradnje enkrat prišlo. Predlog sveta za urbanizem in komunalne zadeve je občinska skupščina Velenje v celoti sprejela in tako spremenila in dopolnila ureditveni načrt za gradbeni okoliš Šmartno II. Vendar pa ostanejo v tej stanovanjski soseski nerešeni še vedno nekateri pereči komunalni problemi, zlasti še preozka cesta brez poti za pešce in neurejeno odvajanje vode s cestišča. priznanje ZA delo POstaji milice in sodniku za prekrške S poročilom o delu Postaje milice in delu sodnika za prekrške so bili, kot vse kaže, od- borniki zadovoljni. Zaostrena kaznovalna politika sodnika za prekrške, prav tako pa tudi večja budnost organov Milice v preteklem letu sta nedvomno opravil svoje. Zato ni čudno, če so odborniki izrekli priL znanje za delo tako organom milice kot občinskemu sodniku za prekrške. Zavzeli pa so se hkrati tudi za rešitev vseh tistih problemov, ki onemogočajo uspešnejše delo organov milice. Odborniki so na zadnji seji spremenili tudi odlok o povračilu stroškov odbornikom in članom drugih kolegijskih organov skupščine občine Velenje. O tem je bilo govora že na predzadnji seji velenjske občinske skupščine. Na prihodnjo sejo pa so preložili razpravo o spremembi odloka o povračilih izvoljenim funkcionarjem skupščine občine in o osebnih ter drugih dohodkih oseb, ki jih voli ali imenuje občinska skupščina. Poročilo o delu občinske skupščine ,je šlo v razpravo na zbore volivcev in zbore delovnih ljudi Predsednik velenjske občinske skupščine, dipl. inž. Peter Krapež, je na zadnji seji razgrnil pred odbornike dokaj poglobljeno oceno dela občinske skupščine zadnjega sklica, ki so jo predložili v razpravo na zbore volivcev in na zbore delovnih ljudi. Občani naj bi, kot so poudarili odborniki, povedali mnenje o tem, kako ocenjujejo delo tega osrednjega samoupravnega mehanizma velenjske občinske skupnosti oz. kako si naj zastavi delo nova občinska skupščina, ki bo izvoljena aprila. V nadaljevanju je bil sprejet predlog, da bodo volili kmetje svoje predstavnike v kmetijsko podskupino zbora delovnih skupnosti občinske skupščine v nedeljo, 13. aprila, to je istočasno, ko bodo volili odbornike za občinski zbor občinske skupščine in republiškega poslanca. Govora pa je bilo še o izvedbi zborov volivcev in zbo- rov delovnih ljudi. Opravljeni morajo biti do 25. marca, na zborih pa naj bi obravnavali tudi problematikb posameznega kraja oz. delovne organizacije. SPET RAZPRAVA O PROBLEMIH BOLNIŠNICE ZA TUBRKULOZO TOPOLŠICA Odborniki velenjske občinske skupščine so na zadnji seji spet spregovorili o problematiki Bolnišnice za tuberkulozo Topolšica, čeprav razprava o tem z dnevnim redom ni bila predvidena. Znani so namreč zadnji predlogi za rešitev težavnega položaja te zdravstvene ustanove. Vse kaže, da bo tudi še vnaprej Topolšica služila zdravstvu. 200 postelj naj bi bilo v prihodnje namenjeno za zdravljenje pljučnih bolezni, pri čemer bi Bolnišnica za tuberkulozo Topolšica poslovno sodelovala s celjsko Splošno bolnico. Le-ta pa bi postopoma ukinjala pljučni oddelk v Novem Celju, in sicer novih bolnikov ne bi več pošiljali v Novo Celje. Seveda pa postavljajo Celjani za to pogoj: občina Velenje se mora vključiti v komunalno skupnost socialnega zavarovanja delavcev Celje (pred tem mora izstopiti iz ravenske KSSZ). Ko bo sprejet ta sklep, bodo začeli Celjani pošiljati nove bolnike v Topolščico. Preostale zmogljivosti Topolšice (okrog 130 postelj) pa naj bi bile na voljo za ureditev doma počitka. Soočeni s predlogi za rešitev težavnega položaja v Bolnišnici za tuberkulozo v Topol-šici so odborniki velenjske občinske skupščine sklenili, da naj samoupravni organi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem čimprej preučijo problematiko Topolšice, istočasno pa tudi predlog o izstopu občine Velenje iz te komunalne skupnosti in o vključitvi v komunalno skupnost socialnega zavarovanja delavcev Celje. (ar) Marija Blagotinšek iz Velenja in Jože Melanšek iz Belih vod, odbornika velenjske občinske skupščine, sta zastavila troje odborniških vprašanj, na katere sta dobila odgovor na zadnji seji Skupščine občine Velenje. munalni obrtni center nastavil čuvaja, pa tudi sicer bo poostren nadzor. dne), itd. Zaradi slabih vremenskih razmer smo lahko odpovedali kandidacijsko konferenco in jo sklicali nekaj dni kasneje. Zanima me: kaj je z radio-predajniki, ki so bili naročeni preko oddelka za narodno ob- Marija Blagotinšek, odbor-nica iz Velenja, je zastavila naslednji vprašanji: 0 V jeseni 1968. leta se je začelo na večkratne zahteve Komunalno obrtni center Ve-volivcev z urejanjem javne lenje kljub sprejetemu odloku jo' "od g o v oren "da se""d*eio*"in razsvetljave na območju se- povsod ne pobira smeti. Ker način reševanja tako zavlaču---------------.. -t?« bodo stanovalci itak morah Problem pa je v tem, ker rambo občinske skupščine Ve- rtmiiMOmrt Annrni /irtntA« \ I . , lenje v septembru 1968 in kdo , „ ,. .. ,. . je, v imenu vseh odbornikov plačati odvoz smeti (in sicer okoliških krajevnih skupnosti verno od Kidričeve ceste v Velenju, zlasti še ob Stanetovi cesti, ki je od vseh najbolj od površine stanovanja), bo v pr^ahtevam^^Va''se°7ristopi prometna. Javno razsvetljavo prihodnje le malo primerov, - so urejevali od vzhodnega dela da bi sami odvažali smeti in Stanetove ceste do parka pri jih odlagali na mestih, kjer otroškem vrtcu, preostali del to ni dovoljeno. Seveda pa je te ceste skozi gozd vse do ru- potrebno, da Komunalno obrt-darskega doma pa je ostal_ brez ni center začne čimprej z do-javne razsvetljave, in to kljub slednim izvajanjem odloka, obljubi na seji občinske skup- Jože Melanšek, odbornik, pa ščine, da bodo uredili javno je takole povprašal: # Že v letu 1968 sem postavil vprašanje v zvezi z orga- razsvetljavo ob vsej Stanetovi cesti. Zanima me, kje so vzroki, da obljuba ni bila izpolnjena in kaj "bo storjeno, da bo vendarle napeljana javna raz- dogodkih sem se skupaj s pred- k načrtni UKV povezavi Ve-ienja z okoliškimi kraji. T>i povezava naj služi civilni zaščiti, vsakodnevnim potrebam krajevnih skupnosti in ne nazadnje tudi v narodnoobramb-ne zadeve. Na vprašanje Jožeta Melan-ška je odgovoril Vlado Repen-šek: Oktobra 1968 je bilo naro- nizacijo UKV zveze v naši ob- čenih 7 aparatov, radioprejem-čini. Po lanskih avgustovskih nikov, in pa večja sprejemno svetljava ob Stanetovi cesti in še ob nekaterih drugih ce- sednikom občinske skupščine Velenje zavzel za to, da smo oddajna postaja za občinsko središče. Radioprejemnike so dobili v Velenju pred nekaj stah, ki povezujejo Stanetovo poizkusili tranzistorske radio- dnevi, na večjo sprejemno-od- cesto s Kidričevo cesto v Velenju? Izidor Florjan, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, je pojasnil, da je izdelan načrt za ureditev javne razsvetljave na celotnem območju, o katerem je vpraševala odbornica Blagotinškova prejemnike (last celjske Gorske reševalne službe) na vseh dajno postajo, ki je tudi že naročena in plačana, pa še ča- območjih naše . občine. Zveza kajo, ker so jo po opravljenem se je pokazala kot izredno testiranju vrnili proizvajalcu. ugodna, tudi za najbolj oddaljene krajevne skupnosti. V zadnji zimi, ob smučarskih tečajih v Belih vodah, Poraja pa se vprašanje, kje naj bi namestili sprejemno-oddajno postajo. Nameščena bi morala biti v taki ustanovi, sem si izposodil te predajnike kjer delajo neprekinjeno vse Lani so opravili toliko del, kot za organizacijo tekmovanj. Po- dneve. Zaradi moteni ki iih je bilo denarja. Letos bodo z - • ■ - - • - J deli nadaljevali in je mogoče pričakovati, da bo urejena javna razsvetljava ob celotni Sta- lin0. Edina stalna zveza je bila v dneh, ko so globok sneg in zameti zavrli povezavo z do- DELO NORA BITI KONKRETNEJŠE (nadaljevanje) • finacirajo. Nerazumljivo, pa vendar je res, da so za vsako delovno organizacijo ali njihovo skupnost, ki jih financira občinski proračun, različni kriteriji, četudi se delo med seboj tako ne razlikuje. Nekatere službe imajo stalno prednost, najpogostejše so pripombe na račun družbeno-po-litičnih organizacij in sodstva. Se večje razlike nastajajo ali so že neprimerljive na področju zdravstva. Medtem, ko imajo v zdravstvenem domu in v lekarnah dobre osebne dohodke, so osebni dohodki v sana-toriju Ravne izredno nizki. V posebnem položaju je Bolnica za TBC Topolšica. Nekatere ugotovitve iz poročila je na občnem zboru dopolnil predsednik medobčinskega odbora sindikata družbenih dejavnosti Mozirje — Velenje, Stane Žula. Posebej zanimiva je ugotovitev, ki govori o tem, da je članstvo v zadnjih dveh letih vendarle spoznalo pomen in potrebo po aktivnosti v sindikalnem delu. Na to je nedvomno vplivala gospodarsko-družbena reforma z vsemi procesi, ki jih je pogojila, potreba po večji gospodarnosti, odgovornejši medsebojni odnosi. Stane Zu-la je posebej podčrtal, da se po uvedbi načel gospodarsko-družbene reforme vrste ukrepov, predvsem pa posledic, niso vsi zavedali v zadostni meri. Nekateri ukrepi so bili začasni in prenagli (kot npr. ukinjanje delovnih mest, zmanjševanje potrošnje na področju družbenih služb itd.), drugi pa spet izredno hitri in boleči. Prišlo je tudi do velike prelomnice v gospodarjenju s precejšnjimi sredstvi za močno omejeno potrošnjo, kar je najbolj očitno v zdravstvu, socialnem zavarovanju in pri zavodih za zaposlovanje. In če je bila kdajkoli doslej sindikalna organizacija postavljena pred izredno odgovorne naloge, potem je prav gotovo zdaj, ko stremimo za doslednim izvajanjem reformnih načel, je poudaril Stane Žula. »Samo dobro pripravljeni in samo z uspešnim delom se bomo kot organizacija sindikata družbenih dejavnosti lahko vključevali v prizadevanja za enotno vrednotenje družbenega dela na našem področju. Biti moramo inicia-torji sindikalnega dela, vseh misli in akcij. Ce pa hočemo, da bo naše delo uspešno, ga moramo programirati. Programi dela morajo biti konkretni, taki, da bo vsakdo vedel, kaj bomo delali, kdo bo izvrševal nalogo, do kdaj moda biti delo opravljeno in na kak način.« Razprava na občnem zboru medobčinskega odbora sindikata družbenih dejavnosti Mozirje — Velenje je pravzaprav potrdila navedbe v poročilu in referatu in hkrati potrdila usmeritev bodočega dela tega medobčinskega odbora sindikata družbenih dejavnosti. Opozoriti velja samo na osnovno vodilo nadljnjega dela medobčinskega odbora sindikata družbenih dejavnosti Mozirje — Velenje: »Samo dobro organizirano delo in spoznanje, kaj hočemo, nas mora voditi pri nadaljnjih prizadevanjih, da bomo lahko opravičili zaupanje članstva. To pa bomo dosegli z zavestjo, da smo družb eno-politična organizacija delavcev!« netovi cesti. Vprašanje pa je, ali bo letos še toliko denarja, da bi uredili javno razsvetljavo tudi ob drugih cestah, ali pa bodo ta dela izvajali pozneje. 9 Že večkrat sem na seji občinske skupščine opozarjala, da nekateri lastniki zasebnih stanovanjskih hiš in celo delovne organizacije odlagajo smeti v parku ob otroškem vrtcu na Slandrovi cesti in v gozd severno od Stanetove ceste v Velenju. Odlaganje smeti na tem mestu je nehigiensko in kvari izgled tega dela našega mesta. Zaradi tega želim pojasnilo, zakaj se odlaganje smeti na nedovoljenih mestih kljub opozorilom ni dovolj učinkovito preganjalo in kaj bo storjeno, da bi bilo odlaganje smeti zunaj prostorov, kjer je to dovoljeno, za vselej preprečeno? Izidor Florjan, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, je povedal, da bo Ko- sebno uspešna pa je bila zveza povzročajo stroji, ni mogoče namestitev te naprave na rudniku. V zdravstvenem domu pa za to ne kažejo večje zanimanje, pa čeprav bi bilo potem mogoče opremiti z UKV aparati tudi rešilne avtomobile in bi bila tako vzpostavljena tudi stalna zveza med rešil- s pomočjo UKV radioprejem-nikov. Omogočila nam je, da smo pravočasno spravili v dolino porodnico, prejeli zdravniško pomoč, prehrano za tr- govino (cesta je bila v najhuj- nimi avtomobili in zdravstve-šem odprta samo eno dopol- nim domom. BARVNE FOTOGRAFIJE SEDAJ TUDI ZA AMATERJE F0T0-PAJK - VELENJE t redno razvija vse vrste color filmov ter izdeluje 1 original AGFACOLOR povečave vseh velikosti. Color « povečave izdelujemo tudi od color dia filmov. Foto- i amaterji dobijo BREZPLAČNO STROKOVNO NAVO- ♦ DILO za fotoamaterje z barvnimi filmi. Barvni filmi ♦ so amaterjem na razpolago v vseh velikostih. Brez- ♦ obvezno se lahko prepričate o visoki kvaliteti in nizki | ceni! Program razvoja In sredstva Velenjska občinska skupščina je uvrstila na dnevni red zadnje seje tudi razpravo o kmetijstvu. Odborniki so o tej problematiki živahno razpravljali in sprejeli vrsto zanimivih predlogov in sklepov. V poročilu, ki ga je pripravil za sejo občinske skupščine svet za gospodarstvo, je dokaj podrobno predočena problematika kmetijstva. Predvsem poročilo poudarja, da tudi v velenjski občini že nekaj časa ugotavljajo probleme oziroma težave, vendar pa istočasno ni konkretnih predlogov za rešitev težavnega položaja. Ustreznih programov ni, niti nihče ne ve, katere panoge kaže v prihodnje pospeševati. Ugotovljeno je, da bi bila potrebna znatna investicijska vlaganja v obnovo sadovnjakov, potrebna bi bila ureditev zemljišč, menjati pa bi kazalo tudi strukturo živine. Za vse to pa je, kar je razumljivo, potreben denar. Na seji velenjske občinske skupščine je bilo predlagano, da naj bi ustanovili poseben sklad za pospeševanje kmetijstva, v katerega naj bi vplačevale denar tudi delovne organizacije. Občinska skupščina pa naj bi namenila namensko za kreditiranje programov za napredek kmetijstva denar, ki ga zbere na račun kmečkih davkov. Seveda pa bi bil istočasno potreben dokaj konkreten program razvoja, da bi denar tudi kar najbolj načrtno uporabili. Nosilec akcije za izdelavo programa razvoja kmetijstva pa naj bi bil svet za gospodarstvo velenjske občinske skupščine. Vendar pa tudi samo programi in razpoložljiva investicijska sredstva ne bodo omogočili napredka kmetijstva. Kmete, zlasti pa še mladino, je treba usposobiti za delo. Zato je predlagano, da naj bi pouk kmetijstva spet uvedli v osnovne šole, organizirati pa bi kazalo tudi razne druge oblike izobraževanja in usposabljanja kmetov. Seveda pa bo morala nuditi kmetom večjo strokovno pomoč tudi šo-štanjska kmetijska zadruga. S temi in še z nekaterimi drugimi ukrepi bi morda zagotovili, da bi mladi v večjem številu ostajali doma na kmetijah. V razpravi o kmetijski problematiki smo na zadnji seji velenjske občinske skupščine slišali tudi dva zanimiva predloga, ki bi jih nedvomno morali podrobneje preučiti pristojni republiški organi. Govorimo namreč o potrebi po ekonomizaciji proizvodnje, vendar istočasno obseg proizvodnje v kmetijstvu omejujemo z zemljiškim maksimumom. Poseben problem pa so obremenitve mladih kmetov, ko prevzamejo posestvo. Izplačila dediščin in druge obveznosti največkrat onemogočijo mlade kmete za vrsto let vnaprej. Zaradi pomanjkanja denarja namreč ne morejo kupiti strojev in dru- ge mehanizacije, ne morejo urejati zemljišča, obnavljati sadovnjake, menjati strukturo živine itd. Tako so mladi kmetje, čeprav so pripravljeni umneje gospodariti, prisiljeni večkrat životariti, vendar ne po lastni krivdi. (ek) POSVETOVANJE Predstavniki republiške konference SZDL Slovenije so se prejšnji teden pogovarjali v Velenju s predstavniki tam-kajšnjh občinskih vodstev družb eno-političnih organizacij o predlogu kandidatne liste za sestav slovenske delegacije z.a zbor narodov Zvezne skupščine ter ocenili delo občinske kandidacijske konference ter medobčinskih konferenc v Velenju in Celju, kjer so izbrali kandidate za poslance republiške in zvezne skupščine. Beseda je tejcla tudi o pripravah na drugo sejo občinske kandidacijske konference. Ta bo v Velenju, kot računajo, 8. aprila, na njej pa bodo obravnavali teze o »Socialistični zvezi delovnih ljudi Slovenije danes«, zraven tega pa verificirali mandate članom slovenske delegacije za zbor nar