I poštnina plačana v gotovini. rat Stev. 31. V Ljubljani, dne 30. julija 1931. posamezna Stev. Din 1*^1 Leto XIV. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; za lat« zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Di«; Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711. i i ! Več izobrazbe na deželo Ta poziv je danes umesten bolj kakor kdaj prej zaradi hudih gospodarskih težav, ki jih preživljamo z vsem ostalim svetom vred. Ni denarja! Blago se ne da vnovčiti, a še to, kar prodaš, moraš oddati pod ceno. Z vseh strani se čujejo glasovi o težkočah, a največ z dežele. • Res je svetovna gospodarska kriza zagrabila tudi nas, a pri nas je še neki drugi vzrok, da živi naš kmet v tako silnih težavah. Prav lahko bi se kriza pri nas zmanjšala, ako bi se vsi kmetje brigali za večjo strokovno izobrazbo. Vedno in vedno se poudarja potreba izboljšanja kmetijskega gospodarstva, osamosvojitve in podobnega, a za nekatere kraje je vsaka beseda zaman. So pa tudi kraji v naši ožji domovini, kjer je kmetijstvo na visoki stopnji, česar posledica je, da prav malo občutijo sedanjo krizo. Imajo vzorne kmetije, vodovode, elektriko, zadruge, hranilnice in poleg osnovnih še kmetijske gospodinjske nadaljevalne šole. Žal so v večini kraji, kjer ni mcgoče zganiti ljudi iz mrtvila. Tako odklanjajo elektriko, ki bi jo lahko dobili za mal denar. Bore se proti njej prav tako, kakor so se borili nekdaj proti železnici. Na drugi strani ovirajo zopet šolo v njeni prosvetni nalogi, v prosvetnih in telovadnih društvih sploh ne sodelujejo kljub temu, da imajo dovolj prilike. Proč z izobrazbo! je geslo teh nazadnjakov. Prav isti tudi vpijejo, da ni denarja, ko baš sede v gostilni pri litru in si zastrupljajo svoje zdravje. Tako ne boste rešili krize! Tudi številni pretepi in poboji gredo na račun odklanjanja prosvete. Nič ne pomaga vzdihovanje o nizkih cenah poljskih pridelkov in živeža, če se daš opehariti od vsakogar, ker se ne zanimaš za svoje strokovno časopisje. Ne vedno, a vendar si pogostokrat sam kriv, da te kupci tako nesramno zlorabljajo. Čas je posebno sedaj, ko te tolče palica že po glavi, da se iztrezneš in se dvigneš. Prvi korak k izboljšanju je večja izobrazba. Vsak drugi stan se izobražuje, da ne podleže v hudem življenjskem boju, zato tudi kmet ne sme ostati vedno pri starem. Poglejte samo 141etnega fanta ali dekle, ko zapuščata šolo. Zavriskata, da sta se rešila te muke, in vržeta v kot ali na polico knjige, ki jih morda ne bosta nikoli več pogledala. Ne velja to za vse primere, ali vendar je vse pogostokrat tako. Mladi in stari berite strokovno in drugo poučno časopisje! Nabavite si tudi knjige, tako na primer nad vse poučne Vodnikove knjige! Starši, zasledujte pot svojega sina k vojakom! Marsikateri si ne zna pomagati in je le v za-smeh vsem, namesto da bi bil v ponos. Preveč deklet zbeži v mesto, kamor vse sili iskat si srečo, a njihov konec je prečesto na cesti ali v bolnici. Ljubezen mladine do lastne grude vse preveč izginja. Ali ne bi bilo lepše, če bi si dom uredili tako, da bi bil res pravo ognjišče sreče. 1 Prvi korak k izobrazbi je upoštevanje osnovne šole, ki je mnogim še danes odveč. Obenem pa je potrebna odstranitev mržnje proti učitelj-stvu, ki je navadno glavni vzrok sovraštva do šole. Današnja osnovna šola nudi dovolj podlage, Vi jo potrebuje naša mladina za začetek, sai se začenja po novem šolskem zakonu že v njej kmetijski in gospodinjski pouk. S tem zakonom je dan osnovni šoli praktičnejši pomen. Na osnovno šolo je tesno privezana v mnogih kra^ jih že navedena kmetijska nadaljevalna šola za fante in gospodinjska nadaljevalna šola za dekleta. Te šoli lahko postaneta v bližnji bodočnosti pravo ljudsko vseučilišče na deželi. Mnogi kraji imajo s takimi šolami prav lepe uspehe, saj popolnoma nadomeščajo srednje kmetijske šole, kamor ne more poslati vsak kmet svojega otroka. Sedaj, ko se bo pričel šolski pouk, je čas, da poskrbite v svojem kraju, kjer je osnovna šola, da se kmetijska nadaljevalna šola in gospodinj- gajte učiteljstvu, pa tudi v občinskih odborih se zanimajte za te šole! 1 Poleg teh šol, ki so lahko dvoletne ali triletne, pa imamo še banovinske srednje kmetijske in gospodinjske šole, ki skrbe za še višjo strokovno kmetijsko izobrazbo. Iz opisanega lahko vidite, kako skrbi za kmetovo izobrazbo država. Pokažite pa sedaj še sami, da znate ceniti to prizadevanje v svoj pridi V prostem času pa pošiljajte svoje otroke tudi v razna prosvetna društva in v Sokola, kjer vam jih bodo vzgojili v zavedne in izobražene Jugo-slovene, ki se ne bodo strašili težav življenjskega boja. Osamosvojite se, ustanavljajte zadruge in strokovna društva, zanimajte se za strokovni tisk in bodite na vasi pospeševatelj in širitelj ska nadaljevalna šola čimprej ustanovita. Poma-1 prosvete in napredka! —ar. Naši pridelki na jesenskem velesejmu Usodni položaj našega kmetijstva nam veleva, da izboljšujemo svoje pridelke, da bodo konkurence zmožni in da poiščemo vsako priliko za ugodnejše razpečavanje. Žal, da nam manjka na to stran še mnogo organizatoričnega dela in sposobnih voditeljev. Med prilike za kupčijo s kmetijskimi pridelki spada danes brez dvoma tudi ljubljanski velesejem. Ta ustanova se je ustvarila sicer za obrtne in industrijske izdelke, ali liitro se je pokazalo, da smo takega velesejma potrebni tudi za kmetijske pridelke in v resnici se že nekaj let vpri-zarjajo z najboljšim uspehom tudi vzorčni sejmi in razstave za razne kmetijske proizvode. Dosedanji uspehi so napotili upravo, da priredi tudi letošnjo jesen od 31. avgusta do 8. septembra razstavo nekaterih najvažnejših kmetijskih pridelkov, združeno s sejmom. Ta razstava bo obsegala letos sledeče pridelke: vino, sir, jajca, med in zelenjad. Priključena ji bo tudi razstava perutnine in domačih zajcev. V najtežjem položaju se nahajajo naši v i n -s k i kraji, ker ne morejo svojega pridelka spraviti v denar, tudi za slabo ceno ne. Njim je ta razstava v prvi vrsti namenjera. Upati je, da se bodo našli kupci in trgovci, ki bodo pri tej priliki sklenili potrebne kupčije. Vinogradi lepo kažejo in treba je, da se polna posoda izprazni za novo letino, vinogradniku pa pomaga do denarja. Opozarjamo s temi vrsticami naše vinogradnike na to prireditev, prav tako pa tudi naše vinske trgovce in gostilničarje in jih vabimo k obilni udeležbi in k nakupu. Piešujmo vinogradnike v tej krizi, da jim ne upade pogum za to važno gospodarsko panogo! Pri siru se vrste tudi razne krize, ki se pojavljajo v padanju cen in drugih neprilikah. Na razstavi bo naš najboljši sir, ki ga je treba raz-pečavati, da pridejo sirarne do zasluženega plačila. Prav tako se bo nudila prilika za nakup najfinejšega masla in drugih mlečnih izdelkov in pijač. Danes prodira čimdalje bolj prepričanje, da imamo v mlečnih izdelkih najcenejša in najbolj zdrava živila. Z uživanjem takih jedil in pijač podpiramo tudi najbolj uspešno nadaljnji razvoj našega mlekarstva in z njim vred tudi živinorejo. • Lepo priliko bo nudila jesenska razstava tudi za kupčijo z m e d o m. Med je visoko cenjeno živilo, ki se tudi iz zdravstvenih ozirov močno priporoča in ki igra važno vlogo tudi v prehrani za pospeševanje tujskega prometa. Tujci iz drugih dežel zahtevajo pri zajtrku maslo in med in treba ga je dati, če hočemo postreči tujcem. Važno tržno blago so tudi jajca, zato jim je odmerjen posebeii prostor. To kupčijo je treba dvigniti z oddajo odbranih jajc, ki so bolj enotne kakovosti in teže. Važno vlogo v prehrani igra slednjič tudi zelenjad. ki je vse leto potrebna. Danes ji tudi iz zdravstvenih ozirov pripisujejo čimdalje večjo važnost, če jo uživamo v svežem stanju pa tudi v obliki raznih konserv. Poleg teh pridelkov bo razstava obsezala tudi razno perutnino in domače z a j c e, ki bodo za pleme naprodaj, Kmetska slavnost na Krškem polju Slavje, ki bo združeno s konjsko dirko, razstavo konj in goveje živine, se bo vršilo v nedeljo 2. avgusta po naslednjem programu: Ob 8. uri zjutraj otvoritev konjske in živinske razstave, nato ocenjevanje. Ob 9. uri sprejem tujih gostov z godbo na kolodvoru. Od 10. do 12. ure zbiranje narodnih noš, okrašenih voz in konjenikov za sprevod pred farno cerkvijo v Krškem. Ob 1. uri popoldne se bo formiral sprevod in krenil z godbo na čelu skozi Leskovec na Krško polje. ■ • •• | Ob 2. uri zbiranje vseh dirkačev na dirkališču. Ob 3. uri začetek konjskih dirk, ki se bodo delile takole: li I. dirka: za 3- in 4letne konje; daljava 1800 m; vozovi na 4 kolesih 30 m popusta; konji, ki so Hnbili darila, za vsako darilo 40 m doklade. l II. dirka: za konje od 5 let in starejše; daljava 2700 m; vozovi na 4 kolesih 30 m popusta; konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 40 m doklade. III. dirka: enovprežna za ameriške dirkače; "daljava 2700 m; doklade in popust določi razsodišče po rekordu in dirkanju. IV. dirka: dvovprežna dirka; daljava 2700 m; 'doklade in popust kakor pod točko II. V. dirka: jahalna dirka; daljava 2700 m brez zaprek in brez izenačenja teže. Po konjski dirki se prične kolesarska dirka. iZmagovalca določi komisija po času. Vsak priglašeni dirkač se pokori vsakemu izreku vodstva dirke. Dirko bodo vodili gg.: Franc Zupančič, župan z Rakovnika; dr. Josip Čeh, živinozdrav-nik iz Ljubljane; Anton Gliha, posestnik in trgovec iz Krškega; Ivo Sancin, načelnik kmetijskega oddelka v pokoju iz Ljubljane, in Franc Žnidar-šič, posestnik iz Leskovca. Po končanih dirkah se bo vršila velika ljudska veselica z godbo, plesom, petjem in prosto : zabavo. Vstopnina na razstavo, veselični prostor in dirko bo za ves dan 3 Din. Sedeži na dir-kališču 5 Din. Za vsestransko razvedrilo in dobro postrežbo na veselici bo v polni meri preskrbljeno. Vozovi, avtobusi in avtotaksiji bodo vozili ta dan na Krško polje po organiziranih nizkih cenah. Za udeležence od zunaj bo dovoljena na vseh železniških progah polovična vožnja. Izkaznice se bodo dobile v paviljonu na veseličnem prostoru, ki je za to določen. Politični pregledi Nemčijo še vedno rešujejo. Njena gospodarska in finančna kriza je tolika, da se državniki evropskih velesil in Zedinjenih držav že dolgo časa posvetujejo, kako bi se našel izhod iz te zagate. V Berlin sta dospela v sredo angleški ministrski predsednik Maodonald in angleški zunanji minister Henderson, da se razgovorita z nemškimi državniki o sredstvih za gospodarsko in politično ozdravljenje Nemčije in sploh Evrope. Ministra sta posetila predsednika nemške republike Hindenburga, kancelarja Briininga in zunanjega ministra Cur-tiusa. Z zadnjima dvema sta imela daljšo konferenco, katere snov je bila: uresničenje pomoči Nemčiji na podlagi sklepov posvetovanj, ki so $o t e š č a n: Izgubljena sreča Povest iz vaškega življenja. IX. Oj, zdaj gremo, oj, zdaj gremo, nazaj nas več ne bo. Mir! Goste oblake sovraštva je naposled predrlo solnce miru in posvetilo na bojne poljane. tVojaki, naveličani vlažnih strelskih jarkov, so odložili orožje. Vsak se je trudil in hitel, da je bil čimprej v domačem kraju. Kmalu za drugimi jo je primahal tudi Brezar-jev Štefan. Vesel je privriskal čez hribe in pogledal v dolino. Prav na Razorje je sijala polna luna. Ze od daleč je razločil domačo streho, kar mu je podvojilo korake. Kako dolgo že ni videl ljubega doma! Kar pridirjal je pred hišo in hotel odpreti. .Vrata so bila zaklenjena. «Kaj, ali že spijo?* si je mislil, ker ni bilo luči. «Odprite vendar!* je zaklical in potrkal na okno. Sosed, ki je slišal trkanje, je takoj uganil, kdo je pozni prišlec. Smilil se mu je' ubožec, ki se je na bojišču le umikal nesreči, doma pa ji niso mogli ubežati. Kako ga bo potrla žalostna novica! «Ali si ti, Štefan?* ga je poklical skozi okno. «1, seveda. Kje pa sta oče in mati?* se vršila pretekli teden v Londonu, dalje splošni gospodarski položaj in vprašanje razorožitve. Zanimiva je izjava Macdonalda, da je za evropsko gospodarsko in politično ozdravljenje potreben sporazum med Francijo in Nemčijo. Sovražne napetosti med obema narodoma se morajo nehati in začeti se mora med njima čim tesnejše sodelovanje. Za ta cilj bo zastavila angleška vlada vse svoje sile. V Italiji je bilo zadnje dni več atentatov, ki so še nepojasnjeni. V Napoliju je eksplodirala bomba v galeriji Umberta I. Zaradi eksplozije so popokale vse šipe v okolici. Tri osebe so bile laže ranjene. Pariška protifašistična cLiberta*, ki je glasilo italijanskih ubežnikov, piše, da so našli tudi na milanski železniški postaji v nekem vagonu peklenski stroj, ki so ga takoj odstranili, in da so .pred dnevi eksplodirale tri bombe v Parmi. Fašistični listi trde, da so atentatorji protifašisti, ki bi radi vrgli fašizem s strahoval-nimi akcijami. V Španiji vlada še velik nered, ker so se začeli gibati tudi komunisti. Novoustanovljena ustavotvorna skupščina, katere predsednik je profesor Besteiro, je začela redno delo. GOSPODARSTVO Kmetijski pouk VAŽNI POGOJI ZA ŽIVINOREJSKE ZADRUGE. Živinoreja potrebuje vzajemnega dela, kakršnega nudijo različne živinorejske organizacije. Zaradi tega smo začeli že pred vojno snovati živinorejske zadruge, da pridemo do boljših uspehov. Večina teh zadrug je pa ostala na papirju ali so pa sploh izginile, ker jim je manjkalo pogojev za uspešno delovanje in sploh za obstanek. Zadruga se da ob spodbudnih besedah in dobri volji kmalo ustanoviti, ali težko jo je voditi in delati z njo, če manjka na strani včlanjenih živinorejcev potrebne zavednosti in drugih pogojev. Na ta način so šle številne zadruge že po zlu. Namesto zadrug so začeli za stvar vneti delavci ustanavljati pozneje živinorejske odbore in «Tam zadaj v Mrkačevi koči.* — Ni se mu upal še povedati, kaj se je zgodilo. Vedel je, da mu bo pokvaril veselje. Štefan se je začudil. Takoj se mu je pričelo dozdevati, zato ni hotel poizvedovati. Molče je odšel proti Mrkaču. Mati mu je prihitela odpirat, ko je potrkal na vrata. «Zakaj ste šli od doma?* jo je vprašal, ko ji je stisnil desnico. «Zdaj smo tukaj doma*, mu je začela pripovedovati. «Pa ni res?* se je ozrl na očeta. «Zal, da je resnica,* je pritrdil in vzdihnil, «nič več nimamo svojega doma.* Štefan je milo zajokal. Mati mu je pripravila večerjo, pa se je ni dotaknil. Sedel je k očetu, ki mu je moral povedati vse od konca do kraja. Besede so mu prihajale od srca, vsaka je razodevala bridko žalost. «Pa da me niste počakali!* Štefan se ni mogel utolažiti. Zavest, da je brez doma, mu je trla mlado dušo. Oče se je branil vsake krivde. «Rožanc ]e pritiskal, grozil mi je z javno dražbo. Vse moje prošnje ga niso ganile.* Rožanca si je Štefan pošteno privoščil. «Ob vse ste nas pripravili*, mu je očital. «Na duši vam bo gorelo .. .* Starec pa mu je odgovoril: «Štefan, nate ne bom nikoli pozabil. Mlad si in zdrav ko riba. Glej, da si kaj prislužiš. Kadar mi prineseš toliko, kolikor znaša posojilo, tedaj ti odstopim vso odseke, in sicer po sodnih okrajih in občinah. Te organizacije bi imele bolj proste roke in bi lahko imele po krajih, kjer so živinorejske razmere za delovanje zadrug manj ugode, prav tako lepe uspehe kakor zadruge. Ker pa poznajo na odločilnih mestih samo živinorejske zadruge in so samo te deležne javnih podpor, so seveda tudi živinorejski odbori in odseki ponehali s svojim delom in začele so se nanovo ustanavljati živinorejske zadruge. Brez dvoma so te organizacije najbolj poklicane, pomagati naši živinoreji do večjega napredka, toda uspevale bodo le tam, kjer so podani vsi potrebni pogoji. Kjer jih manjka, bodo ostale tudi sedanje zadruge kljub vsem podporam le bolj na papirju. Te zadruge imajo v svojem načrtu širok delokrog, namreč ne le skrb za rejo potrebnih plemenjakov, temveč tudi za povzdigo plemenske vrednosti in mlečnosti pri kravah in njih zarodu. Za tako delo je pa treba krajev, kjer je reja krav najbolj odločilna in že ustaljena, kjer se potrebna plemenska goved doma prireja in vzgaja tudi za prodajo in kjer je vsa goved enotne pas- -me, kakor vidimo to po naprednih živinorejskih deželah. Po raznih naših krajih pa manjka teh pogojev in zato manjka tudi pogojev za uspe-vanje zadrug s tako širokim delokrogom. Koder je reja volov večjega pomena in je reja krav bolj zapostavljena, tam je težko delati s takimi zadrugami, zlasti še, če naj obsezajo cele okraje. Za pričetek se da to morda zagovarjati, toda ne dolgo, kakor nas uči izkušnja. Danes vidimo, da delujejo živinorejske zadruge res uspešno le po krajih, kjer redijo enotno plemensko živino za pleme in za prodajo in kjer se z domačo prirefjo in skrbno odbiro izboljšuje goved od roda do roda. TEČAJI ZA SORTIRANJE IN RAZPOŠILJANJE SADJA. Kupčija z namiznim sadjem zahteva, da oddajamo sortirano blago in ga da znamo tudi vlagati v zaboje in razpošiljati. Ameriški zaboji, ki tehtajo napolnjeni po 20 do 25 kg, so danes za razpošiljanje že močno uvedeni in jih čim-dalje bolj zahtevamo. Za tako sortiranje in vlaganje sadja je pa treba znanja in vaje, čemur se moramo tudi pri nas priučiti. Kdo pa naj zunaj po deželi jabolka sortira j in vlaga v zaboje? Za to delo je poklicana predvsem naša moška in ženska mladina. Starejši kmetijo. Tako boš zopet gospodar na svoji zemlji.* V potrdilo mu je stisnil roko, s čimer je ponovno oveljavil svojo obljubo. Mladeniča so besede čudovito ogrele. Pisal je stricu v Ameriko, naj mu pripravi delo. Poteklo pa je leto, a na pismo ni bilo odgovora. Šele ob koncu drugega leta je dospelo poročilo, da je stric umrl med vojno. Tako mu dela seveda ni mogel priskrbeti, zapustil pa mu je toliko denarja, da se bo lahko podal čez morje. S potovanjem pa je odlašal; nekaj ga je zadrževalo, kar ni se mogel spraviti od doma. Naposled se je odpravil v mesto, da poišče kakega zastopnika, ki bi ga spravil čez lužo. Naključje ga je privedlo pred njegovo pisarno, kjer se je ustavil in občudoval slikovito izložbo — različne parnike, pristanišča in divne pokrajine. Vse je bilo tako pestro in mamljivo — že pogled na slike ga je vabil v neznano tujino. Na pragu se je pojavil uslužbenec kakor vselej, kadar je zapazil koga pred pisarno. Tako je zahtevala njegova služba. Ze po obrazu je moral poznati vsakogar, ki namerava kam oditi. Posebno pozornost je moral obrniti na tistega, kdor se je ustavil pred izložbo. Štefan se je nemirno prestopal in gledal sliko za sliko. Sluga je pozorno spremljal njegove korake. Naravnost ga ni smel povabiti v pisarno, ker bi kršilo to izseljenske predpise. Nikogar ni bilo dovoljeno nagovarjati k izseljevanju, vsakdo se je moral sam odločiti. ljudje se težko poprimejo takega dela. Manjka jim potrebne volje in večkrat tudi potrebnega zmisla. Če tudi vidijo, da gre tako sadje laže in bolje v denar, se vendar težko lotijo takega dela, ker mu niso vajeni od mladega. Zato je pa treba, da se mu v mladosti priučimo, da ga bomo znali prav ceniti in prav izvajati. Vcepiti ga moramo mladini, da bo prešlo v kri in meso. V ta namen se priporočajo kratki tečaji po vseh tistih krajih, kjer prodajamo sadje. Ti tečaji naj bi se prirejali najprej za učiteljstvo in potem po učiteljstvu za odraslo mladino. Le na ta način se da ta pouk posplošiti. Vsa organizacija za te tečaje bi se dala izvesti po srezih, ki prihajajo za sadno kupčijo v poštev. V vsakem srezu naj bi priredil tak tečaj dotični sreski kmetijski referent, ki je najbolj poklican, da posveti svoje sile tudi temu važnemu vprašanju. Kjer bi to ne šlo, naj se prirejajo tečaji za učitelje na kmetijskih šolah, ki imajo vse potrebne priprave za to. Kot izvrsten učili pripomoček bi rabila v teh tečajih Priolova knjiga o spravljanju, sortiranju, vlaganju in razpošiljanju sadja, ki jo je izdala Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. Ves pouk bi moral biti povsem praktičen, podprt z dejanskim razkazovanjem in s praktičnimi vajami. Poleg sadja in ameriških zabojev bi bilo treba tudi priproste priprave za sortiranje jabolk po debelosti. Vsaka posamezna sorta ima sicer svojo tipično ali značilno debelino, vendar se nahajajo pri vsaki sorti tudi velike razlike, ki zahtevajo točnega odbiranja za vlaganje v ameriške zaboje. V teh tečajih izvežbani učitelji naj prirejajo potrebne tečaje za mladino po osnovnih šolah, in sicer za mladino, ki je v kmetijsko- in gospo-dinjskonadaljevalnih šolah ali pa je tem šolam že odrasla. Dasi je to vprašanje za letos malo pozno načeto, vendar se di pri dobri volji še marsikaj doseči v prilog letošnji trgovini. Važno je namreč tudi to, da imamo za tak pouk potreben sadni material pri roki. Banska uprava bi pa storila lahko veliko dobrega, če bi se oklenila tega storila vprašanja. Tedensld tržni pregled ŽITO. Cene prilično stalne. Turščica se ponuja na ljubljanski blagovni borzi pri mlevski voznini po 150 do 152'50 Din, pri navadni voznim pa po 155 do 157 50 Din. RADION PEKE SAM ! Majdica se lišpa. Majdica se pripravlja z mamico za izprehod. Obleče čisto opravo in v resnici dražestno izgleda. Med potjo vsi znanci občudujejo njeno novo oblekco. „Saj ni nova, samo s Schichtovim Radionom je opra-1 na" odgovarja ona vsa ponosna in vsi se z odobravanjem smejejo mali Majdici 5CHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLOftA JAJCA. Kljub temu, da so dovozi oslabeli, je pri nas cena popustila in se blago nakupuje po 055 do 0'60 Din za jajce. Pred dnevi so se plačevala jajca še po 0'60 do 0'70 Din. V Berlinu so cene našemu blagu neizpremenjene. KRMA. Na mariborskem trgu so cene za seno 50 do 65 Din, za slamo pa 45 do 50 Din za 100 kg. ZELENJAVA IN SADJE. Cene na mariborskem trgu so skoro stalne. Glavnata solata je po 0-25 do 150 Din, zeljnate glave po 2 do 4 Din, kumare po 0 25 do 3 Din, paprika po 0 20 do 0'50 dinarjev za kos, paradižniki so po 6 do 8 Din, stročji fižol po 7 do 8 Din, hruške po 3 do 5 Din, jabolka po 4 do 6 Din, grozdje po 20 Din, melone po 12 do 15 Din za kilogram. Sejmi 2. avgusta: Dravograd, Sv. Lenart pri Mariboru. 3. avgusta: Videm pri Brežicah, Ribnica na Dolenjskem. 4. avgusta: Št. IIj pri Velenju, Sv. Peter pod Svetimi gorami. 5. avgusta: Črna, Krašnja, Polom-Vrbole, Krško, Loka pri Laškem, Trbovlje, Dole pri Litiji, Krka-Videm, Ptuj, Lemberg. 6. avgusta: Velka (le za živino). 8. avgusta: Studenec pri Krškem. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah: i 100 avstrijskih šilingov za 79175 do 794T5 Dinj; 100 italijanskih lir za 294 40 do 295'30 Din; 1 dolar za 5619 do 5636 Din; 100 francoskih frankov za 22061 do 22127 Din}; 100 češkoslovaških kron za 166 89 do 16739 Din. Vojna škoda se je trgovala po 358 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 83 Din. Kratke vesti = Razstava perutnine v Ljubljani. V okviru' razstave za pospeševanje tujskega prometa v dravski banovini, ki bo v času od 29. avgusta do' 9. septembra na jesenski prireditvi velesejma v Ljubljani, bo razstavljena odbrana perutnina, ki se goji pri nas. To razstavo priredita Perutninar-ska registrirana zadruga v Ljubljani in odsek za perutninarstvo Kmetijske družbe s pomočjo ban-' ske uprave. Perutninarska razstava bo glede na omejen prostor razstavila zares le prvovrstno selekcionirano perutnino najboljših rejcev naše banovine in bo pokazala, kako se mora reja perutnine smotreno voditi. K razstavi bodo pri-' puščene namreč samo živali rejcev, ki vodijo na-' * H dijo ceste, železnice, tovarne. Delavci prejemajo prav lepo plačo. «Argentina je dežela neizmernega bogastva*, je vedel predstojnik. cTamkaj so že mnogi obo-J gateli. Neki mornar je prišel pred leti s culico. v Argentino, zdaj ima milijone. Na svojem' ogromnem posestvu redi po deset tisoč ovac; ako j mu jih sto pogine, tedaj tega niti ne zapazi. Razen tega ima svoje ladje in velike palače.* 1 Mladeniču so se zacedile sline. Takega bo-' gastva si ni mogel poželeli. Samo toliko bi rad j prislužil, da bi rešil domačijo. «Zakaj ne morernj zleteti kakor ptica?* si je mislil in vprašal, kdaj] bi lahko odrinil. . cKadar hočete*, mu je odvrnil uradnik. cNašij parniki odhajajo po dvakrat na teden. Vselej je; večja domača družba.* Zastopnik mu je pokazal na zemljevidu naj-^ krajšo pot v Argentino. «Dva dni z železnico in] nekaj čez deset dni po morju. Med vožnjo nai vlaku se ni treba nič presedati. Naša proga je' najkrajša, imamo najboljše parnike; potrežba je' izborna, vsi potniki dobivajo okusno domačo; hrano in vino pri vsakem obedu.* ■rPojdem.* — Štefan je bil kar očaran; srce] mu je bilo polno sladkega zadovoljstva. uradnik je segel po seznamu. cAko želite, da' vas vpišemo, nam morate dati nekaj are, zato da vam pripravimo dober prostor na parniku. Pred odhodom vam bomo aro seveda vračunali: ako zbolite. pa jo bomo brez odloga vrnili.* } Iz pisarne se je čulo nejevoljno mrmranje. Predstojnik se je hudoval nad uslužbencem, češ, da zanemarja svojo službo. Videl je skozi okno, da se Štefan nekam obrača; na drugi strani ulice je bila namreč pisarna neke druge paroplovne družbe. Med obema je vladalo precej napeto nasprotje: tekmovali sta, katera bo odpravila več potnikov. Med njima ni bilo nikdar pravega prijateljstva; tako kot sta igrala predstojnika, pa je moralo plesati tudi osebje, j Sluga se predstojniku ni smel zameriti. Skrbno se je ozrl okrog sebe, ali ga kdo ne vidi, nato pa se je previdno približal Štefanu ter ga vprašal potihoma: «Ali bi radi kam potovali?* Pri tem se mu je moralo lice priliznjeno nasmehniti - služba mu je namreč nalagala vljudnost in prijaznost. i «Tam doli se vam odpira zlata bodočnost*, je hvalil zgovorni uradnik. «Koliko pa jih odide vsak teden! Pa vsi se pohvalijo ter nam pišejo zahvalna pisma.* Štefan je premišljal: «All ni tamkaj huda vročina?* Polmegleno se je spominjal, da so se učili v šoli, kako je daleč doli na jugu divje in vroče. . - «Divjaki vas bodo požrli*, se je predstojnik kljubovalno pošalil. Uradnik je videl, da fant ne razume šale, zato je hitro dostavil: «Podnebje v Argentini je prijetno in zdravo. Samo toliko je razlike, da je tamkaj poletje, kadar je tukaj zima. Ljudje so takšni kot pri nas, divjakov ne boste našli.* Štefan se ni bal ne mraza ne vročine; skrbelo ga je Ie, ali bo mogel dobiti delo. Ako bo delal, tedaj si bo tudi kaj prislužil. <::Dela je v Argentini dovolj*, mu je pravil uradnik. •. Dežela hitro napreduje. Povsod gra- tančno rodovnike in izkaze nosnosti. Zadnji čas priglasitve na razstavo je določen na o. avgusta, in sicer na Kmetijsko družbo v Ljubljani. = Tečaji za kapunjenje petclinčkov. Glede na tečaje za kapunjenje, ki jih priredita Perutni narska zadruga v Ljubljani in perutninarski odsek Kmetijske družbe, opozarjamo vse zanimance na prednosti, ki jih dosežemo s kapunjenjem petelinov. S tem dobimo: 1. večjo in težjo perutnino; 2. meso kapunov je bolj sočno, nežno in bolj okusno; 3. prodajna cena za kapune je mnogo višja; 4. zaradi boljše izrabe krme po kapu-nih je proizvajanje mesa cenejše; 5. kapunjeni petelini so bolj mirni, ne hrešče in ne nadlegujejo kokoši; 6. kapuni se lahko uspešno uporabljajo tudi kot dobre koklje za vzrejo piščet; 7. kapunov se na manjšem prostoru lahko več redi ka-, ki se je vršila 12. t. m., je bila pri obilni udeležbi izvedena nad vse pričakovanje dobro. — Po dolgotrajni suši je prišel zopet dobrodejen dež in malo namočil zemljo. Potrebno pa bi bilo še več mokrote 1 SV.JEDERT NAD LAŠKIM. V nedeljo dne 26. t. m. se je poročil neumorni in požrtvovalni vaditelj našega Sokola br. Slavko Požun s sestro Pavlo Padarjevo. Bilo srečno! ŠČAVNICA. Draga «Domovina», ker smo zvesti tvoji naročniki, te prosimo, da nam daš malo prostora za popis našega lepega praznika, ki smo ga imeli 12. t. m. popoldne. Praznovali smo posvetitev novega evangeličanskega pokopališča na Ščavnici, ki se nahaja na prav lepi solnčni legi, dva metra od velike ceste. Pokopališče je lepo ograjeno in ima lepe stranske poti, na sredi pa veliko pot do križa našega Od-rešenika. Pri sporedu od hiše g. Lončarja do pokopališča je godba zaigrala svete pesmi in državno himno. Na pokopališču sta dve veliki lepi jugoslovanski zastavi pozdravljali slovenske evan-geličane. Naši vrli evangeličanski duhovniki so lepo pridigovali in z lepimi molitvami končali slovesnost. Prisotni so bili med drugimi g. Baron iz Maribora, g. Kovač iz Murske Sobote, g. Lu-thar, duhovnik iz Puconcev, £. Šiftar, duhovnik iz Bodoncev, vodja godbe, šolski upravitelj gosp. Bako iz Strukovcev in drugi. Vsem najlepša hvala, da so nas posetili pri blagoslovitvi novega evangeličanskega pokopališča. Lep dan je bil in iz vseh krajev so nas prišli obiskat še domačini, dasi je domača duhovščina zabranila katoličanom gledanje drugih verskih obredov. Ni to ni-kak greh, nego bi bil greh, če bi se delalo sovraštvo med verniki dveh veroizpovedi. ŠKOCIJAN PRI TURJAKU. V nedeljo 2. avgusta popoldne priredi gasilno društvo v Škoci-janu pri Turjaku vrtno veselico s plesom na vrtu župana g. Ohca. Na ta dan si lahko ogledate lepoto turjaškega gradu in okolice: Vabljeni! ŠT. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. V četrtek zjutraj je nenadno preminila za posledicartii kapi soproga g. inž. Frana Kropivška, profesorja na tukajšnji kmetijski šoli. Pokojna gospa Terezija zapušča poleg užaloščenega soproga troje otro-čičev v nežni starosti. Blaga pokojnica je bila iz spoštovane Terstenjakove rodbine pri Ormožu. Prijetno za Vas in zdravo za Vaše lase ... je redno umivanje glave z Elida Shampoonom... zlasti poleti. Lasje Vam postanejo lepi in negovani — Vi sami pa se ču* tite čudovito poživljenil Vsak teden po enkrat si umijte glavo 1 ELIDA SHAMPOO Ves čas svojega bivanja v St. Juriju je bila delavna članica naših narodnih društev. Osobito marljivo se je udejstvovala pri prireditvah našega Sokola. Iskreno sočuvstvujemo s hudo prizadeto rodbino, ki ji je kruta usoda vzela vzorno ženko in dobro mamico. ZAGORJE OB SAVI. (Smrtna k o a a.) V ljubljanski bolnici je umrla 441etna ga. Frančiška Zabovnikova, soproga rudniškega delovodje gospoda Jakoba Zabovnika iz Zagorja. Pokojnica je pred 14 dnevi zbolela; zato se je podala v Zagreb, kjer pa zaradi visoke vročice niso izvršili na njej operacije. Nato so jo odpravili z avtom v ljubljansko bolnico, vendar je tudi v Ljubljani zaradi njene oslabelosti niso mogli operirati. Te dni si je želela domov. Ko so jo sestre in njeni svojci oblačili, jim je v rokah nenadoma umrla. Prepeljali so jo domov in jo pokopali na domačem pokopališču. Pokojnici, ki je bila priljubljena in dobra žena, bodi ohranjen blag spomin! ZREČE PRI KONJICAH. Sokolsko društvo priredi v nedeljo 2. avgusta ob pol 16. uri prvi javni telovadni nastop na letnem telovadišču pri br. Davorinu Kračunu. Igrala bo železničarska godba z Zidanega mosta. Na sporedu bodo tudi koncert domačih tamburašev Sokolov, prosta zabava, šaljiva pošta in ples. Vabijo se zlasti vsa sosedna bratska društva, da obilno posetijo prireditev. Na svidenje v nedeljo v Zrečah! ' ŽIROVNICA-BREZNICA. Naš Sokol bo imel svojo prvo prireditev v nedeljo 16. avgusta na vrtu br. Antona Legata na Selu nasproti restavracije br. Rudolfa Ozvalda. Pri veselici bo sodelovala godba bratskega društva z Jesenic. Na prireditev opozarjamo zaradi razporeda že zdaj vsa okoliška društva. * Desetletnica kraljevanja kralja Aleksandra, Zagrebška mestna občina se pripravlja, da priredi svečano proslavo desetletnice, ko je kralj Aleksander I. zasedel prestol. * Kip kralja Petra za Sokola kraljevine Jugoslavije. Izvršilni odbor Sokola kraljevine Jugoslavije je svoj čas naročil pri akademskem kiparju Miloradu Jovanoviču kip blagopokojnega kralja Petra Osvoboditelja. Jovanovič je kip dovršil. Izvršilni odbor ga je sprejel in odredil, naj vsa društva Sokola kraljevine Jugoslavije v naši državi dobe po en kip po izdelavi kiparja Jo-vanoviča. * Na mejo v Apače! Iz Maribora nam pišejo: Narodna odbrana v Apačah priredi v nedeljo 2. avgusta v Apačah svojo drugo večjo prireditev s sodelovanjem sosednjih društev. S tem nam bo nudila ugodno priložnost, spoznavati naše obmejne kraje in stopiti v stik z obmejnim previval-stvom, ki pričakuje od nas moralne podpore, da ga bolj navdušimo za jugoslovenstvo in da pokažemo sodržavljanom Nemcem svojo prijaznost. Naše vrlo pevsko društvo «Jadran» ponese tudi letos tja našo pesem, ki je lani Apačane in okoličane izdredno zadivila. Tudi letos bo ob zadostnih prijavah vozil v nedeljo 2. avgusta iz Maribora v Apače preko Slovenskih goric in Gornje Radgone osebni avto tja in nazaj za 50 Din na osebo, odprti s krovom pa po 35 Din. Prijave sprejema pisarna Narodne odbrane v Mariboru v Grajski ulici št. 5, II. nadstropju, vsak dan od 18. do 20. ure. Odhod iz Maribora v nedeljo 2. avgusta ob pol 13. uri s Trga svobode, povratek iz Ivan Albreht: Jeza usode Bratova bolečina Herberta preseneti in celo nekoliko zmede; kajti nikdar si ni mislil, da sploh lahko v Lotarju tako globoko korenini kakršnokoli čuvstvo. Smatral ga je — Nič, saj sploh ni razmišljal o njem, ker je bil vedno vajen, da se je Lotar pokoril slehernemu njegovemu ukazu. Razmišljati je pričel o Lotarju šele zdaj, ko ga je zagledal tako pobitega pred seboj. Ne, zdaj ni Herbertu nič več do smeha. S prirodnim nagonom zdravega bitja začenja slutiti, da se je zamrežil v čudno goščo nasprotujočih si spletk in preveja-nega kovarstva, ki ga utegne povezati in zmagati, ako ne bo dovolj močan! «Da, moč, to je vse! Sile je treba, ki ne pozna Dzirov, sile, ki ji enako prija hladna jutranja rosa kakor tudi puhteča človeška kri'» premišljuje grof Herbert in de bratu, kakor bi govoril samemu sebi: «Moči, Lotar, moči! Življenje je tako, da nas Vsak korak preskuša. Vitez ni, kdor se vdaja, vitez je rojen za boj in zmago. Zmaga ali smrt — srednje poti ni. Ce se ne biješ, podležeš. Še črv se bije s teboj, najsi je razmerje moči še tako gorostasno kričeče.^ IggLotar dvigne glavo. Obraz je izmučen, oči iz-bulisne iu vročično svetle. «Pustiva, Herbert, kar je minilo! Nikoli nisem mislil, da se kdaj pokažem tako golega pred teboj —> «Nič zato! Jasnost je vedno podlaga medsebojnega umevanja*, tolaži Herbert, vesel svoje zmage. «Morda sva si zdaj bližja, kakor sva si bila kdajkoli —>» «Bolečina res družb, sanja Lotar in si na-tihoma očita, da je doslej popolnoma krivo sodil brata. Medtem ko je videl v njem doslej samo v svojo korist zagledanega orjaka, je zdaj uverjen, da se pod bratovo trdo skorjo skriva toplo srce. Tako popolnoma je rahločutnega Lotarja prevzelo bratovo nenadno priznanje, da zdaj sam sebe dela odgovornega za vse prestano trpljenje in za vse ono, kar ga neizbežno še čaka. Zakaj se ni bil bratu razodel, zakaj mu ni povedal, kaj čuti za Olgo in kaj mu pomeni? In če že ne njemu, bi naj bil povedal vsaj Olgi sami! S pošastno naglico so bežali mimo njega spomini na vse one neštete trenutke, ko je bila prilika kakor ustvarjena za to in so ga bile okoliščine tako rekoč silile, da bi se bil razodel Olgi in potrkal na vrata njenega srca, pa je v svoji ničvredni plahosti in neodločnosti molčal in se celo ogibal nje, ki so je bile polne njegove sanje. «Mislim, da nama ne bo treba nikoli več govoriti o tem», se nazadnje zave Lotar in Herbert skomizgne z rameni. Nekaj temnega pobrleva v njegovih očeh in Lotar, ves zatopljen v svojo revo, se prestraši:. «Mislim, da mi ne prisojaš podlosti —> Herbert odločno odkima, a Lotar: cčesarkoli bi bil morda zmožen, nikoli pa si ne bi drznil skruniti tega, kar vem, da je tvoje in ti je sveto!» i; «Bi se tudi brez uspeha trudil*, se je zanič-; Ijivo rogalo v Herbertu, a dejal je na moč prijazno: ^Hvaležen sem ti, da si mi tako temeljito pregnal slednji dvom. Prav za prav sem ti vedno verjel in —» Malo je obmolknil, kakor da mu je težko reči, potlej pa: «Saj veš: kri ni voda in Olga je lepa.> Zatem spet brž: «Sicer pa res pustiva to! Važnejše je ono drugo, kar nam vsem nastavlja nož na grlo. Saj razumeš —> Lotar brezbrižno prikima, Herbert pa: «Da je cigan Janoš v moji oblasti, veš. Saj si ga slišal rjoveti. Kačje seme me menda preklinja in nori od jeze. Bartol Rottenkorner mi je pravil —> Zdaj se Lotar pozorno dvigne: «Kaj je dejal ?> «Morda ni niti vredno govoriti —> «Ne bom ti tajil, da me zanima», je skoraj odločno priznal Lotar, starejši brat pa se zago-. netno nasmehne. «Prav za prav je težko in menda tudi res ni vredno ponavljati. Saj veš: pri nas ni bilo nikdar navade, da bi se med seboj vlačili do zobeh, zat<* Kako postanem dober godbenik. To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HEROLD v Mariboru št. 114 vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežba-nemu godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj z nate vadno dopisnico! ['Apač pa ob pol 22. uri, oziroma na zahtevo prej. S prijavami naj se ne odlaga na zadnji dan. Takrat ne bo več možno dobiti avtov. Narod iz bližnjih občin in župnij se naj te prireditve, ki se Jzačne ob 15. uri, udeleži mnogobrojno, da pokažemo svojim sodržavljanom, da je tudi pri nas narodna in državljanska zavednost doma. Privoščimo si prijetni izlet po svoji domovini na mejo! \ * Znižanje rudarskih mezd v revirjih Trboveljske premogokopne družbe. Pogajanja med zastopniki delavstva in vodstvom Trboveljske premogokopne družbe, ki so jih s takim strahom zasledovali naši rudarji, so bila zaključena. Po gajanja niso uspela in je TPD sama diktirala jnezde. Ker je delavska delegacija vztrajala na 'stališču, da v teh kritičnih časih, ko se dela ko-!'maj po IG dni v mesecu, ni mogoče pristati na "znižanje dnevnih mezd, je generalni ravnatelj ijTPD predložil protokol razprave, v katerem je družba brez pristanka delavstva regulirala plače, j tako da bo dobivala odslej prva kategorija po f38 Din, druga kategorija po 33 25 Din, tretja kategorija po 2850 Din, četrta kategorija a) po ^23-75 Din in četrta kategorija b) po 19 Din. To 'še pravi, da se znižajo mezde za pet odstotkov. iTega zapisnika zastopniki delavstva niso pod-[pisali. Pač pa se je dosegel sporazum v drugih •točkah kolektivne pogodbe manjše važnosti. TPD 'je zvišala tudi stanarino za oženjene rudarje za ■20 Din na mesec, tako da bo znašala stanarina 'namesto dosedanjih 40 Din odslej 60 Din. P * Ustanovitev odseka za urejanje hudournikov I v Ljubljani. Ban dravske banovine g. dr. Marušič je podpisal odlok, po katerem se mora s 1. avgustom t. 1. ustanoviti pri upravi dravske banovine poseben odsek za službo pri hudournikih z nazivom: šumarskotehnični odsek za urejanje hudournikov. V področje tega odseka spadajo: 1. posli po zakonu o urejanju hudournikov, kolikor niso .pristojna za to podrejena oblastva, in reševanje pritožb zoper njih odločbe; 2. izdelovanje načrtov in predhodnih računov za urejanje hudournikov jin za izboljšanje gozdnega zemljišča iu 3. pre- gledovanje in odobravanje načrtov kakor tudi ko-lavdacija izvršenih del, kolikor ne presezajo 500.000 Din. Odsek je neposredno podrejen banu. * Predavanje o pogozdovanju. Pretekla leta je sama država skrbela za pogozdovanje. Da se dvigne zasebna pobuda, je ministrstvo za gozdove in rudnike sklenilo, da bo začelo veliko propagando za pogozdovanje. Jeseni priredi vrsto predavanj na naših šolah. Dalje se bo vršil dan pogozdovanja. V mestih in v vaseh se pri-rede ljudska predavanja. * Na zlato poroko iz Amerike. Iz Severne Amerike so se podali na pot v staro domovino rojaki, glavni blagajnik Jugoslovenske podporne zveze «Sloge* v Mihvaukeeju g. Anton Jeraj in njegova žena, njegov svak g. Tominšek in njegova žena. V Rečici v Savinjski dolini bodo starši g. Jeraja proslavili zlato poroko, kar je povod, da sta se omenjeni ameriški družini podali na pot k redki rodbinski slavnosti. * Novi župniki. Instalirana sta bila gg. Janko Sušnik za župnika v Mengešu in Franc Učakar za župnika v Kolovratu. Za župnika v Slovenski Bistrici je imenovan tamkajšnji provizor g. Ivan Soline. * Za pomoč pogorelcem v vasi Nadlesku se je osnoval v Starem trgu naslednji odbor: predsednik namestnik župana Jakob Škerbec, tajnik župnik Jernej Hafner, blagajnik Miloš Benčina; odborniki: nad upravitelj graščine Snežnika Leon Schauta in pogorelca Janez Škerbec in Franc Gregorič. Te dni so šli župan in trije člani odbora prosit h g. banu pomoči. Poskrbljeno je najnujnejše za življenje in zdravje ljudi in živine. Okoliško prebivalstvo bo pomagalo z blagom in delom, za živež, krmo in orodje se bodo naprosile bližnje občine, za denarno pomoč pa oblastva in vsi, ki bi mogli kaj darovati nesrečnim pogorelcem. Darove za pogorelce sprejema občinski urad v Starem trgu pri Rakeku, delil jih bo pa pomožni odbor. Pogore'cem samim je prepovedano nabirati darove, da ne bo zlorab. Po-gorelci bodo imeli s čiščenjem svojih ruševin in postavljanjem svojih domov toliko dela, da bi bilo prav nečloveško, ako bi se jim potisnila be-raška palica v roko. * Sodišča v Ljubljani in na deželi imajo po odredbi ministrskega predsednika do preklica uradne ure od pol 8. do pol 12. in od 16. do 18., ob sobotah pa le od pol 8. do 13., ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. Vložišče je odprto ob delavnikih od pol 8. do pol 12. in. od 16. do 17., ob sobotah od pol 8. do pol 13. ure, ob nedeljah iq praznikih od 9. do 11. v . . ; * Popravi tiskovno pomoto! Zadnjič smo pisali, da je stopila v veljavo naša trgovinska pogodba z Nemčijo, kar ni točno, nego je uveljavr ljena pogodba z Avstrijo. »H * škofjeloška zgodovinska razstava. V mesecu avgustu se priredi v škofji Loki razstava, ki nam1 pokaže škofjeloške zgodovinske in druge zanimivosti. V ta namen se bodo zbrale razne slike, knjige in pisani dokumenti, orožje, narodne vezenine, druge starine, orodje vseh vrst, cehovske skrinjice, paramenti in drugo. Razstava bo najbrž otvorjena sredi avgusta jv * Jubilej starega cerkovnika. Samski Franc Notar, cerkovnik ljubkega svetišča na Hribu pri Škofji Loki, ima izreden jubilej. Letos mineva 50. leto, kar opravlja France cerkovniško službo pri cerkvici sv. Križa. Prijazni mož je v Škofji Loki obče znan, ker nosi običajno na glavi rdeč fes. Kljub 73 letom starosti je dobrovoljni možak še vedno trdna korenina. Še mnogo let! * Eskadra angleške mornarice v Jugoslaviji. Komandant eskadre angleške vojne mornarice, mudeče se v naših vodah, admiral Sheffield, je v pogovoru s kapetanom bojnegj brada Valuš-nikom izjavil, aa je radostno presenečen nad pozornostjo, ki jo jugoslovenska oblastva in prebivalstvo izkazujejo njemu in njegovim mornarjem. Admiral se jf*^ o pohvalno izrazil o organizaciji in disciplini jugoslovenske mornarice. Angleški oficirji so pretekli četrtek posetili Tro-gir in Divulje, kjer so jim naši mornariški oficirji priredili banket. Manjša skupina angleških oficirjev poseti Plitvička jezera in naš Bled. i i * Kolesarska dirka na Krškem polju za srez krški in brežiški se bo vršila na dan kmetskega praznika v nedeljo 2. avgusta po končani konjski dirki. Nagrada za prvega zmagovalca bo lepo moško kolo, za drugega žepna ura z verižico in tako naprej. Prijave je poslati na gosp. Antona Gliho, Krško. Prijavnina za vsakega tekmeca je 10 Din. _ } 4 * Propadanje živinoreje zaradi prenizkih cen. Iz Novega mesta pišejo: Na živinskem trgu pri Dr. m*d. Henrik Sollag, zdravnik, je svojo prakso pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah v hiši gospe dr. Tipličeve. Ordinira od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, tudi za zobe. 280 tudi jaz nisem nikdar govoril o pokojnem očetu S teboj.* •j «Mislim, da vem dovolj in celo preveč*, je pŠlo Lotarju. Herbertovo čelo se je skrčilo v gubah: cPotlej lahko misliš, kaj čeljusta cigan —» cZaradi Olge?* je Lotar kakor otrok sledil bratovim besedam. i, «Da, o njej*, je počasi prikimal Herbert, na-|o pa se brž razvnel: j.'. «Vprav zbog tega je vse polovičarsko, dokler je samo cigan v mojih rokah —* Lotarju se je meglilo pred očmi: «Kaj nameravaš?* Herbert, kakor da ni slišal: «Razumeš, Lotar, ves vzduh je poln nečesa groznega. Koder hodim, se mi zdi zadnji čas, da vdihavam strup. Grad, vrt, gozd, vse je polno ! nevidnih pošasti, ki iztezajo zlokobne roke po meni, po tebi, po najinih ženah in po vsem, kar je kakorkoli združeno z našim rodom. Tak občutek imam in mene slutnje nikoli ne varajo. Tudi na Olgi vidim isto. Nevidna groza jo preganja, a jaz vem, da ne bo miru, dokler ne zasačim nje, ki —* cMargit?* je Lotar izbuljil oči. Herbert je besno zaškripal z zobmi: «Da, Lotar, njo moram dobiti, moram, razumeš? Kar je zamudil oče, mora popraviti sin!* |t Odločno je napravil nekaj korakov po sobi in jpet obstal pred bratom, ^ «Dolgo smo vsi verjeli, da so jo že zdavnaj razkljuvale ujede, ali po očetovi smrti jo je zaslutil prvi Bartol Rottenkorner. On je kakor pes, ne, hujši, celo hujši od volka. Ze nekajkrat me je opozarjal in le škoda, da sem njegovim besedam premalo verjel, a zdaj mi je pred kratkim čisto točno povedal, da je Margit spet tukaj, kje se skriva in kdo je z njo. Povedal mi je, da je govoril z njo in vse, kaj mu je dejala in "kaj ji je bil obljubil. Za tako točne vesti seveda nisem mogel ostati gluh. Odredil sem pravcati lov na to zalego. Malone vso minulo noč so moji gonili to coprniško divjačino. Povabil bi bil tudi tebe, a si sinoči prej odšel, preden mi je Bartol Rottenkorner točno javil svoje izsledke. Uspeh ni izostal, vendar nisem dosegel poglavitnega: Margit je ubežala s svojo spremljevalko, neko mlado coprnico, ki je po Rottenkornerjevem zatrdilu na las podobna tisti nekdanji Margit, ki nama je nekdaj premamila in zapeljala očeta.* Herbert je obmolknil in kakor ris pazil na Lotarja, ki se je skručil in podrhteval. «Ali te trese mrzlica?* je dvoumno vprašal brat. . ■i «Ne vem,* se je premagoval Lotar, a zobje so mu šklepetali kakor sredi najhujše zime, cbilo mi je že davi tako čudno, ko sem jezdil semkaj. Zdi se mi, da sem bolan —> cMorda bi legel?* ponudi Herbert, toda Lotar se branji✓ «Moral bom domov, že zaradi obeh gospe —■ In sploh, saj veš, kako mene samega premaga in potare razburjenje —* «Torej ne veš nič, kje bi utegnila biti Margit?* «Ne», je bil Lotar zdajci ves rdeč in se je sramoval laži kakor otrok. Očital si je nemožatost in hinavščino, a poguma za odkrit nastop vzlic temu ni mogel zbrati. Pred bratovim pogledom je bolj in bolj trepetal in da bi se vsaj nekoliko rešil, je dejal s pritajenim glasom: .i «Vsekakor ti želim skorajšnjega uspeha. Kot vidiš, ti pomagati nimam s čim, zato odidem, da ti vsaj ne bom v oviro —* Lotarjeva beseda se je zdela Herbertu tako topla, da ni dvomil o njeni istinitosti. Da jel je celo misliti, da se je to pot zmotil Bartol, ki je ponoči zločesto trdil, da so Margitin beg omogočili Lotarjevi služabniki. Tako sta se brata poslovila in je odjezdil Lotar kakor obsojenec proti domu, medtem ko je Herbert šel naravnost nad trmoglavega cigana, ki ga je hotel na vsak način prisiliti, da bi mu povedal, karkoli ve o zločesti čarovnici Margit. (Dalje prihodnjič.) Postani in ostani član Vodnikove družbe! % »V - ■ Zaradi opustitve manufakturne trgovine na debelo se razprodaja na drobno vsakovrstno manufakturno blago izpod cene dokler bo kaj • ^ zaloge.*"— Kdor želi pri nakupu prihraniti, naj ne zamudi izredne prilike,^! JOS. RAVNIKAR TS2SHE Ijubljanal j- Miklošičeva cesta št. 7.1. nadstropje (blizu hotela «Uniona»). '^h^M ■"Hi,. • »S nas se prodajajo prasci in goveja živina po ka tastrofalno nizkih cenah. Kupec dobi govedo že po 4 do 5 Din za kilogram. Prasci za rejo so se na zadnjem sejmu prodajali celo po 100 Din za par. Naša živinoreja bo pri takih cenah, ki komaj dobro povrnejo stroške za pot, ako je prodajalec od daleč, začela propadati. Ce pojde tako naprej, se bo dobršen del živine iztrebil, saj mnogi lastniki prasce, namenjene za rejo, rajši kar za-koljejo, kakor pa da bi se mučili s prevažanjem na trg in tam pobirali miloščino za živali. * Nova lekarna v Št. Vidu nad Ljubljano. Kakor se uradno razglaša, je banska uprava odločila, da se ustanovi nova javna lekarna v Št. Vidu nad Ljubljano. * Polovična vožnja po železnici na Krško polje dovoljena. Za veliko kmetsko slavnost na Krškem polju, ki bo v nedeljo 2. avgusta, je dovolil g. minister za promet za vse udeležence polovično vožnjo po vseh progah železnice. Vsak udeleženec naj kupi na vstopni železniški postaji do Krškega celo vozno karto, katero v Krškem na postaji ne odda, temveč jo dobro shrani, ker mu bo služila z izkaznico, ki se bo dobila v za to določenem paviljonu na veselič-nem prostoru, za vožnjo nazaj. * Tragična smrt delavca. V skladišču premoga in drv g. Pogačnika v Bohoričevi ulici v Ljubljani se je pripetila po golem naključju nesreča, katere žrtev je postal tam zaposleni kaznjenec Jurij Rezar, oženjeni posestnik in delavec iz Gozda, občina Križe pri Tržiču. Tvrdka Pogačnik zaposluje več delavcev, med temi tudi štiri kaznjence pod nadzorstvom jetniškega paznika. Ze več mesecev je redno hodil ponesrečeni Jurij Rezar tja na delo in je bil vedno zaposlen kot Žagar pri cirkularni žagi. Tudi usodnega jutra 27. t. m. je začel rezati bukova drva. Kot' pomagača sta mu bila prideljena dva kaznjenca. Cirkularka je bila v pogonu, ko se je Rezar sklonil do tal in si hotel nekaj popraviti. V tem trenutku mu je postalo slabo in omotičen je omahnil prav na sredo cirkularne mize pred drdra-joeo žago, ki ga je prijela sredi vratu in mu vrat do 15 cm globoko prerezala. Prisotni delavci so začeli klicati na pomoč. Hitro so Rezarja potegnili od žage, toda bilo je prepozno. Jurij Rezar zapušča mlado vdovo z enim otrokom. Bil je obsojen na ječo zaradi tepeža in se je že veselil svobode, kajti 11. septembra letos bi bil kazen prestal. Kot delavec pri tvrdki Pogačnik je bil pokojnik prav marljiv in spreten. Tvrdka je ponesrečenca zavarovala zoper nezgode. Po novem zakonu o izvrševanju kazni pa je priznana primerna odškodnina sorodnikom, ki jo plača država v primeru smrtne nezgode kaznjenca pri delu. * Smrtni padec po stopnicah. V Vosku pri Sv. Marjeti ob Pesnici je padel s podstrešja nad hlevom po stopnicah 801etni bivši oskrbnik Jožef Kranjc. Pri padcu je dobil tako hude notranje in zunanje poškodbe, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. Kljub prizadevanju zdravnikov je starček popoldne umrl. * Najden utopljenec. V rokavu Drave pod Slo-venjo vasjo pri Ptuju so našli 24. junija truplo v Mariboru utopljenega Ervina Motzerja, ki je postal žrtev preizkušanja novega platnenega čolna. Truplo je ležalo skoro mesec dni v vodi in je že močno razpadlo. Pokopali so ga v Hajdini. * S skednja je padla. V splošno bolnico v Ljubljano so spravili 401etno posestnikovo ženo Mano Moharjavo iz Smlednika. Mana se je nekaj sprla s svojim možem in odšla spat na sosedov skedenj. V temi pa ni opazila velike luknje v skednju, skozi katero je padla. Poleg zunanjih ^kodb je dobila Moharieva tudi cotranje. ^ * Huda nesreča z dinamitno patrono. Te dni je nastala v hiši na Glavnem trgu 4 v Mariboru močna eksplozija. Ljudje se niso upali takoj blizu, ker so mislili, da se bo eksplozija še ponovila. Alarmirali so reševalno postajo. Ko so prihiteli z avtomobilom in vdrli v stanovanje stranke v prvem nadstropju, se jim je nudil strašen prizor. V mlaki krvi se je valjal 171etni brivski vajenec Franc Homec, poleg njega pa sta ležala vsa okrvavljena šestletni brat in petletna sestra Jožica. Homec je staknil nekje dinamitno patrono. Hotel jo je razstaviti in je s kladivom nabijal po njej. Pri tem poslu sta ga radovedno gledala brat in sestrica. Nenadno je patrona eksplodirala in odtrgala Franu Homcu vse prste leve roke, dočim je dobil šestletni Marjan precej resne poškodbe od drobcev patrone. Petletna Jožica je dobila samo lažje rane, toda zato pretrpela mnogo strahu. Vse tri ranjence so prepeljali v bolnico, kjer pa so pridržali samo Franca Homca, dočim so ostala dva obvezali in zaradi pomanjkanja prostora v bolnici oddali v domačo nego. * Velik požar pri Ptuju. Pred dnevi je nastal v Jurovcih pri Ptuju požar v gospodarskem poslopju posestnika Franca Murska, ki je v nekaj trenutkih zajel tudi stanovanjsko hišo.. Od hiše se je razširil na hlev posestnika Frana Burga. Na pomoč so prišli gasilci iz Jurovcev in Št. Vida, toda gašenje je zelo oteževalo pomanjkanje vode. Šele, ko so prišli na pomoč ptujski gasilci, ki so napeljali 800 m dolge cevi do potoka Poljskave, so mogli uspešno gasiti. Vzrok požara ni znan. * Zaradi poškodb je umrl 701etni Gregor Kampuš iz Krčevine, ki ga je v Mariboru na križišču Aleksandrove in Cafove ulice podrl celjski avtobus. Pred smrtjo je še izjavil, da spričo svoje naglušnosti ni slišal avtobusa in da zaradi tega ne zadene šoferja nikaka krivda. * Smrtna nesreča delavca. V neki jami v Zrkovcih je kopal pesek 171etni ključavničarski pomočnik Avgust Pogratinšek tako neprevidno, da se je vsui nanj težak plaz peska, ki ga je popolnoma zasul. Nesrečo je opazil šele čez čas njegov brat, ki ga je prišel klicat h kosilu. Pričel je takoj odkopavati pesek, pa je bilo že prepozno, ker se je bil med tem Avgust že zadušil. " Na Stenarfu se je smrtno ponesrečil 14letni Ernest Dovžan iz. Mojstrane. Deček je nabiral planinke in neznano kako padel s stene, visoke 15 m. Našli so ga na dnu prepada z razbito glavo, zlomljeno desno nogo in zlomljeno hrbtenico. * Kozolec le zgorel. V nedeljo ponoči je iz neznanega vzroka nastal ogenj v kozolcu dvojniku, lasti gozdne uprave na Bledu. Kozolec je bil poln žita in detelje, zato je škoda občutna. * Žrtve požara. V nedeljo zjutraj je iz neznanega vzroka nastal ogenj v podstrešju stanovanjskega poslopja posestnice Amalije Zulfičeve pri Sv. Miklavžu v okolici Sv. Jurija ob Taboru. Ko so domači, 491etna mati Amalija in sinova, 23letni Remidij in 161etni Konrad, hoteli v že rušeče se poslopje po shranjeni denar, se je zrušilo nanje goreče ogrodje. Vsi trije so dobili hude opekline in so jih morali prepeljati v celjsko javno bolnico. * Iz obupa je hotela v smrt. Iz Novega mesta nam pišejo: V vasi Kaščah pri Semiču ima svoje bivališče 321etna zasebnica Ana Barletova, ki je imela neko svojo prijateljico, ki je nosila na njeno stanovanje razno blago sumljivega izvora, ne da bi Barletova vedela za to. Pred dnevi pa so stopili v njeno stanovanje orožniki, ki so ji ukradeno blago odvzeli, Barletovo pa osumili na so krivdi. To je Barletovo zelo potrlo. Pribavila si je zdravilo zoper svinjsko rdečico, ki ga je v precejšnji količini izpila,, X nevarnem stanju je bila obupanka pripeljana z vlakom v spremstvu nek prijateljice v žensko javno bolnico na zdr*v ijenje. * Požar v Tepanju pri Konjicah. V torek 2f t. m. je začelo goreti pri trgovcu Lamutu v T panju. Zgorel je njegov hlev, v katerem se jv. nahajala tudi kolarska delavnica g. Franceta Kerna, ki ima zlasti občutno škodo, ker mu j požar uničil ves posušen les in orodje. Požar j nastal najbrž zaradi neprevidnosti ciganov, ki s prejšnji večer prosili za streho pod hlevom. .J ognju je poginil tudi en ciganski konj. Cigani š takoj po nastalem požaru pobegnili. ' ^jgj * Smrtna nesreča berača bogatina. V četrte 23. t. m. je prenočeval v nekem kozolcu pri Zale 811etni občinski revež Anton Verdev iz Velik« Pirešice, ki je običajno hodil po Savinjski dolinj in s pomočjo stare lajne prosil za darove. Ponofi je v spanju padel s kozolca precej globoko ns zemljo, si pri padcu zlomil hrbtenico in se otr enem občutno poškodoval na glavi. Bil je pre peljan v celjsko javno bolnico, kjer pa mu nisi mogli rešiti življenja. Orožniki so takoj po ne* sreči našli pri ponesrečencu zavitek, v katerei je bilo za več tisoč dinarjev denarja, a v bolnic so dobili pri Verdevu pod srajco še nekaj tis čakov. ^ Smrt ponesrečenca. Nedavno se je porie srečil 341etni Jakob Pristov, delavec pri Kran" ski industrijski družbi na Jesenicah. Pristov j stanoval na Bledu, kamor se je usodno noč p Ijal, da izroči ženi svoj zaslužek. Ko se je vozil kolesom pravilno na desni strani ceste mim Potokov, se mu je na mostu snelo zadnje kol tako' da je izgubil ravnotežje in padel čez ol mostni zid v jarek, kjer je obležal nezavesten i z zlomljeno hrbtenico. Domneva, da se je na Pristovom izvršil zločin, je brez podlage. Pristo je po tridnevnem trpljenju preminil v ljubljansk bolnici, kamor je bil takoj po nesreči prepeljan Naj mu bo ohranjen blag spomin, hudo prizadet, obitelji pa naše iskreno sožalje! * Poizkušen samomor. Nad mestnim parko v Celju so našli 191etno brezposelno delavko Ma rijo V. zvijajočo se v hudih krčih. Reševalna po staja je odpeljala mlado obupanko v javno bol nico, kjer ji je zdravnik takoj izpral želodec Dekle je izpilo precejšnjo količino oetove kis line. Sedaj so nahaja že izven smrtne nevarnost Vzrok je bila baje nesrečna ljubezen. * Požar je uničil domačijo. Prijazno vasico Suho, oddaljeno dobrih 14 minut od Škofje Loke; je zadela v zgodnjih jutranjih urah sobote huds nesreča. Iz nepoznanih vzrokov je pričela goreti stanovanjska hiša ge. Marice Miklavčičeve, poi ročene Erjavčeve, živeče v Stični. Zaradi silnis vročine in pa zaradi vetra, ki je na vso nesreče pritisnil, je zajel ogenj kmalu nato še gospe^ darski poslopji Miklavčičeve in Planinovih. Hitrj na pomoč prispeli ljudje so komaj mogli na var no spraviti živhio. Vaščani so potem brž hiteli \ sosednje stanovanjske stavbe in z vso naglic^ spravljali opravo in druge predmete na piano ker je zaradi, vetra obstojala resna nevarnost, di se razširi ogenj tudi na vsa druga bližnja pd; slopja. K sreči so kmalu prihiteli gasilci z vsel strani. Škofjeločani, Staroločani in Svetodušan so pričeli brizgati goste vodne curki na ogen; Gasilcem je uspelo ogenj omejiti in odstraniti nevarnost za sosednja poslopja. Stanovanjski hiša, hlev in pod so pogoreli do tal. Nekateri m slijo, da je zanetila ogenj zlobna roka. * Žaloigra mladostne nezakonske matere. K maj 19 let stara M. D. iz Predvora pri Kranju? edina hčerka lastnice malega posestva, je rodila 4. t. m. popoldne žensko dete. Oče je neki hlapec iz Predvora. ki je doma v Poljanski dolini. Ml a- —r" --------------stran 8 == T denka, ki je bila uslužbena na žagi pri indu-strijcu g. Dolencu, je nosečnost na vse načine prikrivala. Na dan poroda je bila sama doma. Mlada mati je nesla po porodu otroka, ki gn je zavila V papir, kakih 40 m daleč v gozd, izkopala jamo Jn položila vanjo trupelce. Vaščani so kmalu opazili izpremembo in začelo se je splošno šušljanje. Orožnikom, ki so zadevo doznali, se je naposled posrečilo razkriti vso tajnost. Mladenka je prignala, da je v gozdu zakopala otroka, ki se je rodil po njeni izjavi mrtev. Preteklo soboto so aretiranko privedli v sodni zapor v Kranju. Istega dne je komisija ugotovila, da je bilo dete rojeno živo. Možno je, da je izkrvavelo, medtem ko je padla mlada mati v nezavest. Mladenka je izjavila, da je bil otrok, ko se je zavedla, že mrtev |n da ga je zakopala, ker je hotela vso reč prikriti pred ljudmi, ki bi ji njeno nesrečo gotovo šteli v zlo in. sramoto. Dete nima sicer nikakih znamenj, ki bi kazala sledove nasilnega umora. M. D. so že v soboto popoldne izpustili iz zapora, yendar se bo morala še zagovarjati, ker je skrivaj zakopala otroka. * Fantovski pretep y Racali. Nedavno se je yršila v Baumanovi gostilni v Račah prosta zabava, katere so se udeležili tudi fantje iz bližnjih yasi. Fanti iz Rač in Podove, med katerimi vlada že starejše sovraštvo, so se začeli psovati. Sledil je takoj splošen prelep. Josip Bauman iz Po-iove in Karel Peitler iz Rač sta bila pri tem huje ranjena in sta morala iskati zdravniško pomoč, i-eč fantov pa je odneslo lažje poškodbe. Orožniki naposled pretepače razgnali, glavna razgrajoča Franceta in Josipa Pogorevca pa so aretirali * Aretacija pretepačev. Te dni sta se pričela pa Glavnem trgu v Mariboru prepirati zaradi nekih čevljev v močno vinjenem stanju 191etni po-hajač Edmund Garneš in 191etni klepar Rudolf Koban iz Rošpoha. Pri tem je Garneš izvlekel Žepni nož in z njim zamahnil proti Kobanu, ki je je v zadnjem hipu umaknil. Ko je prišel stražnik, sta jo obadva ucvrla vsak na svojo stran, ffaposled se je posrečilo stražniku ujeti Kobana v Dravski ulici. Mladenič pa se je z vso sik) uprl aretaciji, tako da ga je ukrotilo komaj četvero stražnikov. Nekaj minut pozneje je bil aretiran udi Garneš na Glavnem trgu. * Ponoven vlom v isto hišo. Iz Ljutomera pišejo: Vlomilci so pri nas vedno na poslu. Tako jo te dni vdrli že drugič v vinogradniško hišo g. dr. Schwarza v Gresovščaku. Tokrat so si izbrali pot skozi okno predsobe, zlezli tudi v podstrešno sobo in prebrskali vse. Odnesli so razno posteljnino, namizno opravo in drugo, kar si je posestnik nabavil po prvem vlomu. Izpili so tudi pekaj vina. Za storilci manjka vsaka sled. | * Požig v okolici Braslovč. Dne 23. t. m. dopoldne je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Nateka, po domače Rizmala, v DPodvrhu pri Braslovčah. Domači so bili dopoldne frsi zunaj na polju. Ker je polje oddaljeno samo pobrih 300 korakov od hiše, so zdajci zaslišali lajanje velikega domačega psa. Tedaj pa so zapazili neznanega popotnika, ki je baš šel mimo Jiomačije, Neznanec se je oziral okrog, kakor da je bila v Fikšincih, ki je nemška občina, zelo prijazno sprejeta. Bilo je mnogo občinstva, ki se je o igranju narodnih pesmi zelo pohvalno izrazilo. — Dramski odsek Sokola je vprizoril 12. t. m. tridejansko burko «Izgubljeni in zopet najdeni mož» pod veščo režijo brata Beloglavca. Osobito sta nam ugajala br. Felicijan in Višner in tudi vsi ostali igralci so zelo zadovoljivo rešili svoje vloge. Vse priznanje gre posebno bratom in sestram, ki imajo sedaj obilo poljskega dela, ker se žrtvujejo še za prosvetno delo. Ne smemo pozabiti finančnih organov, ki poleg svoje naporne mejne službe žrtvujejo vsak prosti trenutek za prosvetni razmah naše okolice, za kar jim naj bo izrečena naj-prisrčnejša hvala. — Gostilno g. Deutscha v Ser-dici je kupil g. Nemec. f Razne nesreče in druge vesti. Iz Murske Sobote nam pišejo: V Strehovcili sta se ponesrečila Gregorec Mihael in njegov trinajstletni siu- tukaj rudarji že štiri ali pet let, pa prav toliko zaslužijo kakor rni. Da so nekateri prišli sem kot kopači, so sami krivi, ker niso v Zagrebu predložili svojih papirjev. Seveda bi bilo bolje za nas, ako bi vss dni delali. Naj še povemo, da nas ni zvabil sem neki možak, ker smo mi sami pisali v Francijo na razne znance, da so nara poslali garancije. Plačali smo radi zanje po 10 frankov. Za preskrbo potrebnih listin, da smo mogli dobiti žene za seboj, pa nismo plačevali 100 do 200 frankov, nego po 35 do 45 frankov* Ako je kateri dal kaj več, je dal iz svoje volje* Iz Rabaste a Sacy (Francija) nam pišejo: Kriza je, vendar mi še dobro zaslužimo. Tukaj nas je mnogo prekmurskih Slovencev, ki pošiljamo prav lepe pozdrave svojcem, prijateljem in vsem čitateljem «Domovine»: Cipot Janez in Casar Avgust (Bogojina), Grabar Alojz, Balajc Aleksander in Kalman, Kutos Kalman, Molnar, Štefan in Ambrus Kalman (Selo). Slovenec v Zedinjenih državah sprejet v vojaško akademijo. V slovito vojaško akademijo v Annapolisu, kjer se šolajo oficirji za armado Zedinjenih držav, je bil sprejet Slovenec Viljeni Petrovič, po rodu iz Clevelanda. To je prvi Slovenec, ki je bil sprejet v to akademijo. Ameriške novice. V naselbini Farellu so si naši rojaki ustanovili slovensko pevsko društvo, ki ga vodi mladi Slovenec Fran Bečaj. Dne 19. ju-< lija je društvo prvič nastopilo s prav lepim uspehom. — Po enomesečnem obisku v Chicagu sta' se vrnili v staro domovino ga. Jelka Medvedova, in hčerka Mira iz znane ljubljanske družine. Vi Chicagu sta obiskala rojaka g. dr. Furlana, zna-« nega slovenskega zobnega zdravnika. — V naselbini Travniku v državi Michiganu je umrl Jože Lavrič, doma v Retjah pri Loškem potoku, po: domače Pangre. Postal je žrtev vročinskega vala,, ki je v letošnjem poletju zahteval mnogo življenj* Zapušča ženo in šest nedoraslih otrok. — Vi. kraju West Aliquippi je nagle smrti umrl rojak Janez Fatur, doma nekje na Notranjskem, star 49 let. Zadela ga je kap. Zapušča ženo, ki je bolna in že tri leta nesposobna za delo, in štiri otroke v starosti od 6 do 28 let. — V Milwaukeeju je preminil Janez Sklander po dolgi in mučni bolezni v starosti 41 let. Pokojnik je bil doma iz Šmarjete na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1907. — Prav tam je izdihnil tudi rojak Janea Šinkovec, samec, star 43 let, doma v Vinici pri Šmarjeti. V Ameriki je bil 17 let. — V Pitts< burgu je preminil v starosti 63 let rojak Vinceno Volk. Bolehal je nad dve leti. Zapušča ženo in šest otrok. — V Elyju pa je preminil Ivan Hutar, star 50 let, doma v Semiču na Dolenjskem. Vj, Elyju je bival nad 30 let. Zapustil je več odraslih otrok. ŽENSKI VESTNIK Vrt poleti Iz Sallauminesa (Francija) nam pišejo: Tudi mi naj se oglasimo v «Domovini» in naj malo pojasnimo nedavni dopis iz Sallauminesa. Resnica je, da tudi Francijo muči kriza, vendar pa prav pri nas za delavce niso tako skrajno neugodne razmere. Ko smo prišli lansko leto iz Jugoslavije, nas je bilo največ takih, ki še nismo nikdar delali v jami. Uvrstili so nas po večini v kategorijo vozačev. Vedeli smo dobro, da smo kontrakt podpisali za 25 do 28 frankov. V Zagrebu je bil kontrakt prečitan in je tudi vsak svoj kontrakt dobil v roke, da ga je lahko pre-čital. Zato se ne more trditi, da nismo vedeli, koliko bomo zaslužili. Da bi bile normalne plače mnogo večje, pa tudi ni resnica, ker se nahajajo Zdaj cveto dalije, ki jih moramo privezati h ^oličkom, da jih ne podere in polomi veter. Cveto tudi nageljni, zvončnice, vrbene, petunije in druge poletne cvetlice, ki jih je treba ob suši pridno zalivati. Najlepše glave solate zaznamuj s količkom ia pusti, da naredijo seme. Endivijo presadi, da boš imela jeseni zadosti solate. f Jagodam, ki so imele lepe debele plodove, porežemo vse niti, le dve močni z enim novim poganjkom pustimo vsaki rastlini, ostale pa po-ščipljemo. Slabejšim grmičkom pa odstranimo vse niti in jih ne razmnožujmo. Razne dišavnice, ki zdaj cveto, poberemo z gred in posušimo, enako tudi razna zdravilna zei ' lišča. Za kuhinjo Jabolčni rezanci. Umesi testo kakor za na-.^ vadne rezance, zvaljaj in posušeno zreži, nakary rezance skuhaj v slanem kropu. Kuhane rezance odcedi, jih polij z mrzlo vodo in odcejene stresi nazaj v kozo. Primešaj kos sirovega masla, šest olupljenih in na rezance zribanih jabolk in kakih 0 dek sladkorja. Vse skupaj premešaj in po kozi mravnaj, deni povrh nekoliko sirovega masla in postavi v pečico, da se lepo rumeno zapeče. Tatarska omaka. V skledi mešaj šest rumenjakov z malo soli, med mešanjem prilivaj po kapljicah četrt litra finega namiznega olja, da se zgosti. Nato primešaj drobno sesekljane čebule, peteršilja, kaprov, dve sardeli, popra, eno žlico gorčice in po okusu kisa. Če je omaka pregosta, prilij malo mrzle juhe. Po okusu še malo posoli, nakar jo postavi ,pa hladno. To omako daš ali k ribam ali k mrzli pečenki ali pa k divjačini. Čokoladni kruh. 12 dek čokolade deni na krožnik in postavi v toplo pečico, da se zmehča. V skledi mešaj 12 dek sirovega masla, da se speni, nato primešaj 12 dek sladkorja, štiri rumenjake, sok pol limone, 12 dek moke, zmehčano čokolado in sneg štirih beljakov. Model dobro namaži, ga potresi z moko in stresi noter pripravljeno testo, na to pa ga deni v pečico. Peci približno pol do tri četrt ure. Pečeno in hladno ireži na poljubne kose. Ta slaščica je zelo dobra k čaju, pa tudi h kavi. Ohrovt ohraniš svež do pomladi. Če zdaj po-eeješ ohrovtno seme, naredi do jeseni že majhne glavice. Jeseni poberi ohrovt z grede, še preden prične padati slana, ga zakoplji v kleti do srčnih listov v vlažen pesek, potem ko si poprej porezala ostale liste. Pozimi pesek toliko škropi, da ostane vlažen. Do spomladi zraste nov ohrovt toliko, da je dober za kuho. Ocvrte češplje. Skuhaj pol kile suhih češpelj. Ko so kuhane, jih odcedi, hladnim poberi pečke in namesto pečk deni v vsako češpljo en olupljen mandelj. V lončku pripravi tole testo: Četrt litra belega vina, tri jajca, sedem dek sladkorja, malo soli, limonove lupine, tri žlice raztopljenega sirovega masla in toliko moke, da je, ko zmešaš testo, gosto kakor za palačinke. Natakni pa vilice češplje, drugo za drugo jih pomakaj v pripravljeno testo in ocvri v vroči masti kakor krofe. Ko so se lepo zlatorumeno ocvrle, jih poberi iz masti in povaljaj vsako posebej v naribani čokoladi. Oče se je zelo razjezil, ko je sodnik razsodil, da dobi samo polovico kupne cene za hčerko. Čez nekaj dni je pa prodal hčerko drugemu fantu za polno ceno. Pri divjih narodih je preračunljivost dokaj redka, pri prebivalcih otokov v Južnem morju pa naletimo nanjo pogosto. Očetje namreč radi zahtevajo od fantov za svoje hčerke mnogo več, kakor pričakujejo. Ženini so pa tudi premeteni in ponujajo manj. Začne se barantanje, ki traja včasi ves dan ali vso noč, dokler se oče in ženin ne pogodita za ceno, s katero sta oba zadovoljna. Očetje cenijo svoje hčerke različno. Zanimivo je, da se matere sploh ne smejo vmešavati v te kupčije. Povprečna cena za nevesto znaša 50 dolarjev. Vrednost deklet pa neprestano narašča, ker so ženske na otokih v Južnem morju v manjšini. Na drugi strani pa podjetniki delavskih mezd nočejo zvišati in zato morajo zaljubljen fantje prebroditi mnogo težav. Zadnje čase so se začela celo najtrdovratnejša plemena približevati krščanski veri. Vzrok tiči v tem, da pri kristjanih ni treba kupovati žen. Bele žene imajo več zaslug za prosvetljenost kakor moški. One namreč vzbujajo pri divjakih na čudovit način spoštovanje in divjaki radi ubogajo. Nadvlada bele žene nad divjaki je enako močna tudi v primerih uporov. Na Salomonovih otokih prebiva mlada žena angleškega trgovca, ki je že večkrat preprečila prelivanje krvi s tem, da se je nepričakovano pojavila med uporniki. Če bi bil storil to njen mož, bi ga bili na mestu ubili. Podoben primer so imeli na Novi Gvineji, kjer prebiva misijonarjeva žena, priletna, sivolasa dama. Tudi nji se je posrečilo preprečiti upor, ki so ga divjaki dolgo pripravljali in ki ga ni mogel preprečiti njen mož kljub vsemu prizadevanju. Kupovanje žen pri divjakih Angleški raziskovalec Laren pripoveduje o zanimivih običajih na otokih Južnega morja, kjer sklepajo zakonske zveze prav tako kakor kupčije. Prosvetljenost, ki poseza vedno bolj tudi na te otoke, dela ženinom hude preglavice. V. starih časih je zahteval oče za hčerko samo predmete, ki so jih domačini sami izdelovali, zdaj pa zahteva že izdelke belih rok: cigarete, glasbene instrumente, ogledala in druge take prijazne reči. Mladenič, ki se hoče oženiti, mora nabirati bisere, da si zasluži toliko denarja, da more kupiti potrebne predmete. To je vzrok nezadovoljstva, zakaj domačini so po naravi silno leni. Mož, ki je imel dve ženi, je pravil angleškemu raziskovalcu, da bi rad dobil še tretjo. Tretje si pa ni mogel privoščiti, ker bi bil moral dve leti trdo delati, da bi bil zaslužil toliko denarja, da bi kupil predmet, ki jih je zahteval njen oče. Če bi bil pa dve leti od doma, bi se bili smatrali njegovi ženi za zapuščeni in posledica bi bila, da bi ju očeta prodala komu drugemu. Tako bi izgubil mož še to, kar je dal za prvi dve ženi. Ker morajo domačini za delom pogosto daleč od doma, se mnogi boje, kaj bo ta čas z izvoljen-kami. Dekleta so pa po večini zvesta in počakajo, da se fantje vrnejo z dela. Včasi se pripeti, da se fantova ljubezen ohladi ali pa da se fant zaljubi v drugo v kraju, kjer Bluži za denar za prvo. V takem primeru skuša seveda iznebiti se prve izvoljenke. Neki oče je tožil fanta v sosedni naselbini pred sodiščem, češ, da je prelomil svojo obljubo glede ženitve. X V spanju je vrgla dete skozi okno. V vasi Schorgendorfu na Solnograškem je vrgla žena železniškega uradnika Katarina Steimetzova ponoči skozi okno na dvorišče svojega petmesečnega otročička, ki je spal pri nji na postelji. Dete je padlo na tlak in si razbilo glavico, da je umrlo, še preden je prispel zdravnik. Mati se je pa vrnila mirno v posteljo in spala do jutra. Ko so ji zjutraj povedali, kaj je storila, si je hotela v obupu prerezati z nožem vrat. Sirota se v spanju ni zavedala, kaj je storila. Ponoči se ji je sanjalo, da leže v njeni postelji štirje težki kameni, ki jih mora vreči skozi okno. Ker je mislila, da ima v rokah kamen, je pograbila svojega otročička in ga vrgla skozi okno. Oblastva so odredila, naj preiščejo Steimetzovo psihijatri. Proti nji je bilo takoj uvedeno kazensko postopanje, zakaj zakon ne razlikuje v spanju storjenih zločinov od navadnih. Kazensko postopanje bo menda ustavljeno ali pa bo nesrečna mati oproščena, ker je gotovo vrgla otročička skozi okno v hipni duševni zmedenosti. X Drobna ženica je tepla moža rokoborca. Športnik Georg Traston v Chicagu, znan kot dober rokoborec, se je te dni sodno ločil od svoje žene. To bi ne bilo nič, posebnega, saj so v Ameriki ločitve zakona na dnevnem redu, toda Traston je navedel v tožbi prav neverjeten povod za ločitev. Njegova žena tehta komaj 50 kg in vendar je mož v tožbi navedel, da ga pretepa. Kdor je videl pred sodiščem orjaka in njegovo slabotno ženico, ni mogel verjeti taki trditvi. Preiskava pa je dognala, da je govoril mož resnico. Žena je bila namreč v zakonu močnejša polovica in če ji ni bilo kaj prav, je moža pošteno naklestila. Orjaki so navadno dobrodušni in tako tudi Traston ni bil sposoben za vračanje udarcev. Morda se je tudi zavedal, da bi bile posledice prehude, če bi kresnil ženo. Več let je mož potrpežljivo prenašal ženino samosilnost. Ko ga je pa nedavno kres-nila s sifonsko steklenico po glavi in ga one-sveščenega še pošteno obrcala, je prikipela čaša njegove potrpežljivosti do vrhunca. Sodišče je vpoštevalo moževe dokaze in zakon je bil ločen. X Strašen nestvor, ki ni riba in ne kača. Blizu rta di Leuca, kjer se mešajo jadranske in jonske vode in je-morje vedno nemirno, se je ujela v mreže italijanskih ribičev čudna morska pošast: riba je bila dolga tri metre in nad en metrski stot težka, a glavo je imela podobno delno morskemu konju, delno kači. Žival se je silovito branila z dolgim repom, vendar se je ribičem posrečilo, spraviti jo na suho. X V New Yorku je vsako leto okrog 25.000 pogrešancev. Šef oddelka za pogrešance pri new-yorški policiji, Ayres, je nedavno objavil, da vsako leto izgine v New Yorku najmanj 25.000 oseb, med njimi 3500 dečkov in 2250 deklic. V poročilu navaja Ayres, da žene mladino želja za pustolovščinami po svetu. Za fante, pravi, ni treba imeti strahu; skoro še nikoli ni čul, da bi se kateremu pripetilo kaj zlega. Po večini so to krepki in odločni dečki, ki se potem s pridobljenimi izkušnjami krepko bore vse življenje. Drugače pa je z dekleti. Dekleta, ki pobegnejo z doma, postanejo često žrtve izsiljevalcev in zločincev. Zato je za mlado deklo vedno nevarno, če pobegne od doma. Ayres misli, da so v 99 od 100 primerov običajno roditelji krivi, če mladina pobegne od doma. Mož svari roditelje, naj mladine ne pretepajo in zmerjajo, temveč'naj jo skušajo doumeti. Otroci naj vidijo v roditeljih svoje prijatelje. Če bi se starši zanimali za to, kar zanima njihove otroke, in če bi z njimi ravnali kakor s prijatelji, potem bi mladina ne utekala z doma. X Veliko jezero se suši. Urmijsko jezero v ruski pokrajini Aserbejdžanu se suši. Voda je padla že tako nizko, da je postala plovba ladij nemogoča. Ta pojav je očitno v zvezi s podzemskimi potresi, ki so jih zadnje čase čutili v Aserbejdžanu. X Potres je izpremenil dno Severnega morja. V teku zadnjih mesecev je bilo v Severnem morju več potresov, ki so povzročili veliko valovanje morskih veda in poplave na obalah. Nedavno je plul norveški parnik Harbis v megli iz Baltskega v Severno morje in meril globino, pri čemer so ugotovili, da se je globina bolj kakor za polovico zmanjšala. Spričo tega dejstva se je nevarnost za parnike, da nasedejo, po zadnjih talnih izpre-membah znatno povečala. birmansko darilo kupite poceni in dobro pri H.Suttner Ljubljana 5 Prešernova ulica št. 4. Tvrdka razpošilja blago na, vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor. Št. 120. Kovinasta ura (anker) 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 Din. Št. 121. Ista z Radiumom 58 Din, s sekundnim kazalcem 94 Din. Št. 125. Budilna ura, 16 cm visoka, 49 Din, z Radiumom 76 Din. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANI 5 Neprijeten duh ust je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite že pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Ze pri kratki vporabi dobijo zobje krasen sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tubo po Din 8.— Velika tuba Din 13.— Dobite jo povsod. X Londonska poslopja, ki bi segala visoko nad meglo. London je znan po gosti megli, ki često zakrije mesto in ovira promet. Megla je tudi kriva, da Londončani tako pogosto zaman hrepene po solnčnih žarkih. Zato ni čudno, da si prebivalstvo angleške prestolnice iskreno želi odstraniti meglo in privabiti nad mesto zlate solnčne žarke. Ta želja se bo menda zdaj Lon-dončanom izpolnila, kajti ameriški milijonar Er-nest Jackson jih je presenetil s predlogom, da jim na svoje stroške preskrbi dovolj solnčnih žarkov. Londonska občina je že dobila Jacksonov načrt. Mož hoče zgraditi v Londonu na svoje stroške več nebotičnikov po 80 nadstropij, ki bi segali visoko nad zloglasno londonsko meglo, tako da bi ljudje v njih ne pogrešali solnca. Ze v 25. nadstropju bi ljudi ne morila megla. Vse, kar bi bilo nad 25. nadstropjem, bi imelo nad ■seboj samo čisto sinje nebo, kajti v tej višini bi tudi oblakov ne bilo več. V nebotičnikih bi bila stanovanja, hoteli, pisarne in drugo% Podjetni Američan, ki mora imeti toliko denarja, da sam ne ve, kam bi z njim, zatrjuje, da je napačno graditi veliko mesto v širino, kajti moderno velemesto se mora širiti samo v višino. Londonu bi bilo pa s tem še posebno ustreženo, ker bi dobil šolnine žarke, ki jih sedaj tako pogreša. X Nezvesto ženo je ustrelil. V sodnem zaporu v italijanskem mestu Belluni se je odigrala te dni pretresljiva žaloigra, ki je zahtevala življenje nezveste žene. Jetniški paznik Amadeo Chiona je v ječi ustrelil svojo nezvesto ženo Heleno. Umor je izvršil iz ljubosumnosti, ker mu žena ni hotela priznati, da ima ljubavno razmerje z drugim. Helena, stara šele 27 let, je bila takoj mrtva. Zakonca sta živela v začetku srečno in že tri leta sta stanovala v sobici v sami kaznilnici, kjer je bila ona paznica na ženskem oddelku, tako da sta bila dokaj dobro preskrbljena. Naposled se je pa začela žena ozirati po drugih moških in posledica so bili vedno pogostejši domači prepiri. Nedavno je prišel v kaznilnico drugi paznik Vincenco Viele, s katerim Chionova po zatrjevanju jetniških uslužbencev takoj prve dni grešila. Usodnega dne se je zaklenil Chiona zvečer z ženo v svojo sobo in ji očital nezvestobo. Grozil ji je, da jo ubije, če svojega greha ne prizna, toda žena se tudi groženj ni ustrašila. Naposled je potegnil razjarjeni mož revolver in ji pognal štiri krogle v glavo. X Sirovo mučenje mačk. Na seji Društva za zaščito živali v Hamburgu je te dni poročal predsednik, da obstoji v mestu Klub lovcev s psi, ki se peča s svojevrstnim športom. Pse namreč navajajo za lov, da jih pode za mačkami ... «Nečloveško je početje teh ljudi», je poročal predsednik. «V zaprtih vrečah je ležalo na stotine ujetih domačih mačk, ki so jih več dni pustili stradati. Potem so drugo za drugo potegnili iz vreče, jo zapodili, nanjo pa naščuvali psa, ki jo je moral ujeti in naposled zadaviti. Lovci so ves ta prizor opazovali in merili čas. Pes, ki je mačka najhitreje zadavil, je prejel nagrado. Če maček ni bil takoj mrtev, so psa še enkrat naščuvali nanj. O zadevi je bila obveščena tudi policija, ki je odličnim lovcem preprečila nadaljevanje tega športa. Policija je ugotovila, da so na ta način mučili in ubili lovci na leto približno 2000 mačk. Sredstvo proti pleši. «Ne moreni drugače, kakor da se zahvalim za vaše izvrstno sredstvo proti pleši. Prej sem imel na giavi dve goli mesti, sedaj imam samo eno...» Hitro je teden pri kraju. Oče: «Zaroko z Janezom si le izbij iz glave, saj zasluži fant samo pet sto dinarjev na teden.* Hčerka: «Vem, oče. Toda teden poteče tako hitro...» Na parnik'1. Na vožnji iz Južne Ameiike v Evropo je no« kdo vprašal mlado damo, ali je Argentiuka. «Ne>> je odvrnila dama. cRojeni ste bili vendar v Argentini...» ; «Da!» «Torej ste Argentinka?* Mlada gospodična se je ponosno vzravnala in odgovorila zaničljivo: «Ce bi bila rojena v hlevu, ali bi bila potem krava?? Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitnl oglasi, dopisovanja in trgovski oglasi vsaka besed« 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek »DOMOVINE«, Ljubljana, Prešernova ulica št 4. Telefon št. 3492. Šoferska šola Gojko Pipenbacher, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 12. Zahtevajte informacije! 236 150 do 300 dinarjev na dan zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva. Za odgovor znamko! Kosmos, Ljubljana, poštni predal štev. 307. ' 229 Proda se malo posestvo, ki meri en oral ter je oddaljeno poldrugo uro od Laškega in deset minut od ceste v hrib. Hiša je zidana, hlev pa krit z opeko. Na posestvu je tudi nekoliko sadnega drevja. Cena 9000 Din. Več pove jožef Puncer v Laškem. 286 Naprodaj sta gostilna in pekarija v trgu Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Vsa poslopja so zidana, z opeko krita in v najboljšem stanju. Zraven spada tudi precej velika njiva in zelenjadni vrt. Kupci izvedo pogoje pri Glavni hranilnici pri Sv. Lenartu. 278 Izgubila se je siva psička ovčarske pasme, stara pol leta, ki sliši na ime Diana. Kdor mi jo pripelje nazaj, dobi 100 Din nagrade. Vinko Jamar, Poljane nad škofjo Loko. 284 Naprodaj je posestvo ob prometni cesti in v prijaznem kraju. Na poh sestvu se redi lahko ena krava in k njemu spa* data dve lepi njivi in. lep sadni vrt. Cena po dogovoru. Kje? pove uprava «Domovine». 282 Čamernikova šoferska šola, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36 (Jugo-Auto)- prva oblastno koncesionirana. Telefon št. 2236. Prospekt 15 zastonj — pišite ponj! 281 Učenca iz boljše hiše sprejmem v trgovino z mešanim blagom proti vsej oskrbi v hiši. Vešči nemškemu jeziku imajo prednost. Zlata Primožič, trgovka z mešanim blagom in gostilni-* čarka pri Sv. Barbari v Halozah. 279 Za nemudoma izplačano podporo po smrti moje matere, gospe MARIJE STRAHOVE, izrekam s tem »Ljudski samopomoči" v Mariboru najlepšo zalivalo in priporočam vsakomur, naj pristopi takoj k temu prekoristnemu društvu. V Kostrivnici-Podplatu, dne 24. julija 1931. Eiza Serak. Listnica uredništva Rimske Toplice. Stalnih dopisnikov ni. Do-tični dopis se je nanašal na prireditev. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Modri ja i, Janez: «Sele zdaj greš domov? Ali veš, da bo čez pet minut že polnoč?* Miha: «Nič ne de! Ce bi ostal danes doma, bi kazala ura sedaj prav toliko .. .* Glasbila za vse! Violine . . . . od pin 89-— Oitare.....od Din 199-— Trompete . od Din 480-— Harmonike ... od Din 85-— Kromatične in klavirske harmonike, jazz-instrumenti. Zahtevajte veliki brezplačni CENIK največje In najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije MEINEL &l HEROLD tovarne glasbil in harmonik prod. podr. MARIBOR št. 104. Brezpla en pouk v sviranju. A Navodila v ceniku. Mri in krepi živce, «Kalefluid», ekstrakt iz žlez mladih živali. Sočasno jaei «Kalefluid>> organizem in mu pomaga, ko se bori z boleznijo. Že po prvi steklenici «Kalelluida» opaža bolnik, kako se mu pojavlja nova moč. Čez 15 do 20 dni opaža bolnik znatno izboljšanje, a po 1 do 2 mesecih je bolezen premagana, moč povrnjena in nadaljnje zdravljenje nepotrebno. «Kalefluid» da je izvrsten tek, regulira obtok krvi in živčni sistem ter vrača organizmu mladeniško moč in zdravje. «Kalei'luid» zdravi slabokrvnost, revUatizem, arterijosklerozo, nevra-steni jo. ■ zgodnjo ostarelost in druge bolezni. Razstavljen na razstavah v Parizu, Londonu, Brislu-Fijorenci in Rimu. Bil je nagrajen z najvišjimi odlikovanji. Prodaja se v lekarnah. Naprodaj so tudi steklenice po 60 Din. Brezplačno literaturo «Lečenje bolesti* zahtevajte pod naslovom: Beograd, Kralja Milana 15, Biro «Kurier» Markovič. Najnovejše dvokolo z motorčkom 1 '/< K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje. Ceniki franko. „TR!BUNA" F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, KarlovSka cesta št. 4. Zlatnino in srebrnino prodaja poceni in dobro svetovnoznana tvrdka H. SUTTNER LJUBLJANA 5 Prešernova ulica št. 4. Zadnje novosti prstanov, verižic, zapestnic, naprsnih igel (brož) itd. Predelavanje zlatih stvari; izdelovanje tudi po želji. Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANI 5 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf R i b n i k a r. "a Narodno tiskarno Fran J e z e r š 9 ki