List
34.
Tedaj XXXVI.
>
obrtniške
narodn
Izhajajo vsako sredo po celi p61i. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.;
po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol
2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr.

Ljubljani v sredo 21. avgusta 1878.
Obseg: Razstava goveje živine iz Ljutomerskega okraja 16. septembra v Ljutomeru. — Kako izrejati nizka drevesa ali
pritlikovce. — Gospodarske novice. — Popotne črtice. (Dal.) — Z globočine morja. (Dalje.) — Turki na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Goriškem v drugi polovici 15. stoletja. — Naši dopisi. — Novičar.
Razstava
goveje živine iz Ljutomerskega okraja
dne 16. septembra 1878 v Ljutomeru.
K tej razstavi se pripustijo:
1. Biki, ki še nimajo štirih širokih zobov ; 2. krave; 3. breje telice; 4. teleta (teliči in telice) do 1
leta stara.
Premije pa bodo dobili:
L Biki:
1 najlepši bik 20, 2 bika po 15, 2 bika pa 10 gld.
srebra.
Opomba. Glede zadnjih dveh bikov si pridržuje razstavna komisija pravico, da v tem slučaji, ako ne bi bila omenjena dva bika premije vredna, bode namesto nju podelila premije kravam ali brejim telicam.
2. Krav e:
1 najlepša krava 15, 2 kravi po 10, 3 krave po 8 gold, srebra.
. 3. Breje telice:
4 breje telice po 5, 2 breji telici po 4 gold, sr.
4. Teleta:
3 telici po 5, 2 telici po 5, 5 telic po 3 gold. sr.
Opomba. Ako bodo denarne okoliščine ugodne, zna razstavna komisija razen ovih 27 živinčet še več krav ali brejih telic premirati.
Pogoji premiranja so:
1. Le goveja živina iz Ljutomerskega okraja more dobiti premije. 2. Krave in breje telice morajo biti v hlevu posestnika najmanj že eno leto poprej rejene. 3. Teleta morajo biti v hlevu posestnika vržena in vzrejena. Za dokaz tega služi potrjenje ali certifikat od občinskega predstojnika; s takim potrjenjem se mora vsak udeležitelj razstave izkazati. 4. Vsak posestnik je obvezan tisto živinče, katero je bilo premirano , eno leto za naprej obdržati; ako bi ga prodal, mora premijo nazaj dati. 5. Vsak posestnik, ki se hoče razstave udeležiti, naj to naznani najmanj 14 dni poprej ustmeno ali pismeno načelništvu gospodarske podružnice v Ljutomeru, kjer tudi dobi vsaki legitimačni listek.
Na dan razstave bodo se podelile tudi premije po en sreberni tolar tistim hlapcem in deklam, ki imajo posebno skrb pri postrežbi goveje živine. Gospodarji
naj blagovole takošne hlapce in dekle naČelstvu gospodarske podružnice 14 dni pred razstavo naznaniti.
Pri razstavi bode se govorilo o krmi goveje živine.
V Ljutomeru dne 14. julija 1878.
Za razstavni odsek:
J. Kryl.	J. Kukovec.
Koristno res je imeti tako nizko drevje po vrtih, kjer se skuha (zelenjad) sadi, na voglih lesic (Rabate), po medpotkib (medprostorih, Zwischenrasen) na letvah privezano, ali pa ob zidovih proti solncu obrnjenih. Lepo je videti tako majhno drevjiče polno cvetja ia sadja, ki nič s senco ne zadeva. Vsako sadje se d& tako ravnati; posebno pa breskve in marelice naj -bolje ob zidovji po brajdah rode.
Izrejajo se nizka drevesa (pritlikovci) ali po-8amno ali pa po brajdah, to je, s prislonki in držaji, iz ravno tistih sadežev, z ravno tisto opravo cepljenja, le z drugačnim obrezovanjem. Priredijo se v ta namen iz semena divjaki iv&nčev (Johannieäpfela za jabeika, za hruške pa kutine ali divje čubice, z breskve, marelice, slive, za češnje pa mandeljnovi sa
deži večidel.
Najbolje je koščice ali peške le kmalu tam pcse-jati, kjer se bo pitano (žlahno) nizko ali brajda3to drevje na izrejene sadeže cepilo in kjer bo rasti o , to je, ob kraji lešic na vrtu, pri zidu in po brajdah, zato, ker se v ta namen že dve leti stari sadeži cepijo.
Odrastke iz cepljenih mladic ali popkov moraš kmalu od mladega le zmiraj na kratko držati in tako obrezavati, da drevesica podobo dobe, kakoršne želiš ali z okroglo ali voglato obršo ali pa z vejami pri zidu ia po brajdah narazen razpetimi in privezanimi. Potem, kedar imajo že čez kake tri leta svojo podobo, jih pa obrezuj tako, da ti sad rode, to je, moraš zarčdne mladice (Fruchttriebe) kar najbolj mogoče prihraniti; te so kratke, debele, dobro rejene, z debelim popjem,
iz katerega cvet pride in sad. Razločijo se od listnih in lesnih odrastkov (Blättertrieben) v tem, da so
le-ti veliki in močni brez debelega popja , al z očesi
prevideni in namenjeni, obršo (Krone) delati. Hobotki (Wasserreiser) pa, zlotni odrastki so po starih vejah ali
*) Odgovor gosp. L. K. na vprašanje, pa morebiti tudi Še drugim sadjerejcem v poduk.	Vred.
po deblu pod obršo brez vaega popja; vse le-td zmiraj obrezuj.
Öbrezanje se opravi od meseca kimovca (septembra) do konca svečana. Kar je pa nepotrebnih izrastkov, in kar podobo drevesica kazi, na priliko, če iz brajde kaka veja na pot ven raste, jo tudi poleti odreži.
%	4	mm	m m ■■ W-^M^MBMMi^MMMMMM»
p
p .
>
Gospodarske novice.
* •
► «
. * Privilegij na ročno kosilnico, to je, na mašino, katera se z roko goni, da travo kosi, je dobil za eno
leto Pavel pl. Del-Negro, ^kmetovalec na Kranjskem (V), zdaj vLeobenu na Štajarskem. Ker je privilegij dobil od dveh ministrov, namreč od Dunajskega ministerstva za kupčijstvo iu od Ogerskega ministerstva za kmetijstvo in kupčijstvo, bi se smelo misliti, da je iznajdba dobra.
*	Razstava poljedeljskih pridelkov v Celji, o kateri bo „Novice" že govorile, bo 5., 6. in 7. oktobra. Načrt
te razstave v slovenskem in nemškem jeziku se že
razpošilja.
*	Premiranje konj z državnimi premijami na doljnem Štajarskem bo 12. septembra v P tuj i, 14. septembra v Ljutomeru, in 5. oktobra v Celji. Za Ptujski okraj je odločenih 240 gold., za Ljutomerski 340 gold, in za Celjski 280 gold.
*	Grozdne bolezni (piesnine grozdja) imajo letos v več krajih na Tirolskem, tako, da se bode uničilo veselo upanje na obilo trgatev, ki so ga ondi imeli spomladi. Vzrok te bolezni je neugodno, preveč deževno vreme. Žveplili so večidel prav pridno trte, nekateri vinorejci v svojih nogradih po 6 in 7krat, pa večidel brez vspeha, čeravno je po obilnih skušnjah ne-dvomljivo , da je žveplenje najbolje sredstvo zoper to bolezen, katera se kakor kuga včasih širi po vinogradih.
*	Letošnja rodovitnost bučel. Dunajski gospodarski časnik „Der praktische Landwirth" objavlja poročilo nekega bučelarja iz Melnika na Ceskem , po katerem mu je letos eden panj dal šest mladih rojev. Temu pristavlja imenovani Časnik, da letos ni to nič kaj nenavadnega. Sporočil mu je namreč drug bučelar tudi iz Češkega in sicer iz mesta Most, da je od treh starih panjev od 27. majnika noter do 15. julija dobil 15 mladih rojev. Panj A} lanski roj, je dal 27. maja
prvenca, 8., 11. in 12. junija pa je drugi, tretji in če-
trtikrat rojil. Panj B od leta 1876. je rojil 4., 11., 12.,
14. in 15. junija. Panj C, prvenec od 18. junija 1877.,
je rojil 4., 11., 12., 13., 14. in 15. junija. Vsi trije
stari panji so Kranjskega rodu. Mladi roji so pa tudi močni.	M.
šolske stvari.
% —————
Šolska letina.
Letnih c. k. vise realke Ljubljanske za 1878. (Jahresbericht der Staats Oberrealschule in Laibach) se začenja z jako temeljito razpravo slovenskega jezika, v katerem je Primož Truber, najstareji slovenski pisatelj, spisal svojega „Matevža", ne da bi slovstvu slovenskemu dal knjigo, ampak zato, ker ga je potreboval za svoj namen — za propagando Lutrove vere na Slovenskem. Za predmet razprave svoje si je prof. Leveč izbral posebnosti narečja Truberjevega in to temo nemški obširno obdelal v letošnjem realkinem letniku, kateremu je ravnatelj dr. Mrhal dodal navadna šolska poročila. Profesorjev in namestnik učiteljev
je bilo 18, učencev pa 340, med katerimi po mater-
nem jeziku 168 Slovencev, 137 Nemcev (?), 28 Italijanov, 5 Srbo-hrvatov, 1 Ceh in 1 Francoz, — po veri vsi katoličani razen 6 druzih vernikov. Med obligatnimi jezici nahajamo nemški, slovenski, italijanski
(od 3. razreda počenši) in francoski jezik (od 5. razreda naprej). Da pa je slovenski jezik obligaten jezik, to je, predpisan jezik vsacemu realkinemu učencu kakor je nemški, italijanski in francoski jezik, to je zgolj fikcija in res čuditi se moramo ravnateljstvu, da si ga upa staviti na mizo ob liga t ni h naukov, ker je po dodatku njegovem z ukazom ministrovim
od 23. oktobra 1875. leta posajen na „katzentbchel"
realke s temi-ie besedami: ,,Zur Theilnahme am slo-venischen Sprachunterrichte sind nur jene Schüler verpflichtet, deren Eitern oder Elternstellvertreter die3 ausdrücklich verlangen" (to je, slovenščino učiti se morajo le taki učenci, katerih stariši ali njihovi namestniki to izrečno zahtevajo). Po takem je italijanski jezik ministerstvu bolj pri srcu kakor slovenski na domačih tleh, — mar zato, da propaganda za „Italio irredente" čedalje krepkeja prihaja in se jej tla gladijo do Postojne in še daije , ko vidi, da smo tudi v Ljubljani bolj Italijani kakor Slovenci?! — Z realko v zvezi je obrtni j ska napredovalna šola, v katero je preteklo leto hodilo 156 učencev (13 do 32 let starih) za poduk v risanji ornamentov in modeliranji, v mehaniki in stavbah.
Letnik državne gimnazije v Mariboru (Programm des Staats-Gimnasiums in Marburg) ima v nemškem jeziku na Čelu sestavek prof. M. ValenČaka z naslovom: „Primož Trubar,*) der Begründer der neuslovenischen Literatur", ki popisuje življenje Trubarjevo in njegovo 361etno delovanje na slovstvenem polji od leta 1550 do
1586., po katerem je na svitlo prišlo 18 bolj ali manj
obširnih spisov njegovih. — Tako je letošnja šolska letina prinesla dva članka o Trubarji: enega v Ljubljani, druzega v Mariboru; uni se giblje na čisto jezikoslovnem, ta pa sega po druzih razmerah. — Profesorjev in druzih učiteljev je Mariborska gimnazija
imela 17, učencev pa je štela 259, med katerimi 128 Nemcev (?), Slovencev 127, 2 Hrvata in 1 Magjar, po veri, razen 2, bili so vsi katoličani. — Slovenski jezik se po vseh razredih nahaja kot obligaten nauk; učencem nemške narodnosti se je pa kot prostovoljen predmet predaval za dijake doljne gimnazije v 4, za dijake više gimnazije pa v 2 razdelkih.
Ozir po domovini.
Popotne črtice.
(Dalje.)
Po tem skoku v stran idimo na Radovico. Da!
po pravici res se „radovica" imenuje ta kraj, kajti lepšega si skoro ne moreš izbrati. Tu ti je vinograd za vinogradom, grozdja na trtah toliko, da ljudje ne bodo vedeli kam ž njim, če vse srečno dozori. Že sem blizo vasi, katere cerkev sem prej že videl, ko doidem dečka kakih 12 leti. Ker me pozdravi, ga ogovorim in pozneje poprašam: nHodiš li v šolo?" — ,,Sem hodil" — je odgovor 8 čistim izrekom. — „Toraj znaš brati ic pisati?" — poprašujem dalje. — „Znam" — je enako
čvrst odgovor. — „Si iz Radovice domd?" — „Sem" —■
glasi se enako.
Meni je deček v priprosti platneni obleki všeč,
prašam ga še marsikaj, a vsak odgovor je: „Bil, je, sem" itd.., tako, da vedno časovnik ponavlja. Kako lepa je taka govorica nasproti pri nas na Gorenjskem
______ _______i	_■ -	m_L _	- i J i M—"**"
*) Tukaj Trubar, tam Truber; enkrat Prešeren drugikrat Preširn!
in drugje po Slovenskem navadni z nemškega vzeti besedi: „ja" (da) in „ne"! V tem kraji bi se od pastirja lahko učil slovenskega jezika marsikak „visok" gospod.
Prisopihavši na višavo — koga zagledam? Našega
Kramariča. Vsak bralec ga poznd iz obravnav deželnega zbora Kranjskega, kjer je marsikako zasoljeno dal vladi in nemškutarjem pod nos. Brž me pelje v svojo klet pod hišo in ohladi mi vroče in suho grio s kupico dobrega vinca. V hiši sem videl na njegovi mizi časnikov morebiti več, kakor v kaki čitalnici, Naj bi ga posnemali drugi, ki se štejejo za narodnjake, pa niso naročeni na noben Časnik slovenski, ampak jih le po kavarnah berö, če jih sploh berč.
Iz Kramaričeve hiše se podäm k gospodu župniku. Z njegovega farovža je krasen razgled po Beli Kranji, posebno pa po Viahih do Vivodine. Škoda, da nisem imel časa sprehajati se po gorovji, kar se ga od tod vidi! Gospod župnik mi je pokazal svoj vinograd, ki je veliko obetal, potem pa svoj vodnjak, napeljan s kapov; vodo sem našel jako mrzlo in okusno.
,,Nimate li nikoli uši ali drugih mrčesov v vodnjaku?" — ga vprašam.
„Nikdar!" — mi odgovori. — »Toraj imate dobre cedilnike (Fiitrirkästen) V" — >?Ni<S tacega", mi je odgovor. — „Pa vendar potrebujete dosti soli za svoj vodnjak?" — „Ne enega funta je še nisem porabil." -„Pa kako vendar se vbranite vodne golazni?" — „Prav lahko. Vodo imam napeljano z opečnih streh , ta pa sme v vodnjaku s cementom zidanem seči le do odmerjene visokosti, kjer je napravljena luknja, skoz katero se potem voda odteka, kar je je preveč. Odteka se pa zmiraj ie stara voda, ker jo na novo pritekajoča spod-riva, in tako se voda v vodnjaku nikdar ne vsmradi niti se ne zarede živali v nji".
Naj pri tej priliki še opomnim, da ima tudi gosp. župnik Suhorski tak vodnjak, a s cedilnikom. Voda je napeljana tudi le z opečnih streh , a vedno čista je in okusna.
Vse to sem navedel le zato, ker se je zadnji čas sprožilo vprašanje, kako bilo bi kap nie varovati povodne golazni. Morda je to nekaj za poskušnjo.
Po kratkem spregledu sedemo za mizo in ga izpi-jemo kozarec. V tem pride zopet oče Kramarič z velikim ključem, steklenico in kozarci ter nas vabi v svojo drugo klet. Koliko jih ima, ne vem, a šli smo za njim in natočil nam je kapljice kot zlato svitle, katere se je enkrat Dežman, ko je po Koki botaniziral, tako navlekel, da je proti Metliki gredč svojo glavo v vsak grm vteknil. Še zdaj je znana tam neka pesmica o „cerkvici in mrkvici"; no, vendar bo g. Dežman enkrat imel vsaj v enem kraji spomin.
Ker si pa jaz nisem hotel napraviti tu takega spomina, sem le pokušal sicer izvrstno vino, potem pa napotil se z znancem, ki sem ga tu dobil, proti Suhoru nazaj. Kramaričevo vino je bilo močno; dobro! da ga nisva več pila, sicer bi bil jaz tudi svojo glavo vtikal po grmih, kakor moj prednik Dežman, a nikakor ne spal na Suhoru, kamor sem prišel nazaj o polnoči.
Zjutraj se zbudim, ko že solnce skoz okna gleda. Bil je ravno sv. Rešnjega Telesa dan. Gospod župnik mi naznani, dabo procesija. Zopet kaj novega za me, ki še nisem videl nobene procesije v teh krajih. Predno pa do te pridem, naj omenim, da sem videl tudi poroko. Se ve, da se ta navadno vrši z velikim ropotom. Godci spremijo ženina in nevesto do cerkve, vse je praznično oblečeno, nevesta ima na glavi nekako krono, ženin pa sila velik „pušelc". A ta pot tega ni bilo, ker je bil ženin vdovec; nevesta je imela na glavi le majhen venec, ženin pa se je prezentiral v beli obleki in trdih visokih čevljih, dve priči še in vsega je bilo konec.
Slišal pa sem , da svatbe tu po več doi trpč in požr6 včasih vsaj polovico premoženja ženinovega.
Zvonovi nas vabijo v cerkev, možnarji pokajo; sila veliko ljudi stoji pred cerkvijo , čakaje maše in procesije; med njimi je tudi več Vlahinj (Vlahov nisem
videl). Procesija je bila dolga, daljša kakor v kaki veči fari na Gorenjskem. Spredaj so šli možje, vsi beli, za njimi ženske tudi belo oblečene z rudečkasto pisanimi prti (rutami) na glavi in večidel z rudečimi nogo-vicami. Lepo je bilo videti dolgo progo, ki se je po-tezala okoli hriba, le nekaj sem pogrešal tu in po Dolenjskem sploh: visokih majev, kakoršne stavijo po Gorenjskem o tej priliki. Razen tega mi še nekaj druzega ni bilo všeč. Na Gorenjskem (tudi še pod Ljubljano) se skušajo fantje in dekleta v tem, da ta dan napravijo na lastne stroške veličasten; vse dela zastonj, vlači zelenjavo z gozda in jo postavlja ob poti, okna, koder gre procesija, so razsvetljena, celo po Ljubljani (čeravno je sedanji „liberalni" župan prepovedal postavljati maje). Vsega tega tam ni nič, ljudje hočejo plačani biti za vse, kar store, k vsemu se jih mora priganjati. Zato tu taka procesija ni nič tako veličastna, kakor na Gorenjskem.
Po kosilu sem hotel jaz odriniti proti N o v o m e-stu, a po8tiljon me je pustil na cedilu. Zato sem moral ostati še čez noč tu zlasti, ker je bilo vreme zelö kislo. Žal mi ni bilo, kajti gospod župnik je jako prijeten za pogovor, ne trenutek se nisva dolgočasila. Isto tako drugo jutro ne, ker sva po žgancih in kislem želji z vozom odrinila „na Lužo". Tam namreč se srečate pošti iz Novome8ta in Metlike. Meni je bilo bivanje na Suhoru jako prijetno, tam bi se človek naselil; zato sem prav težko vzel slovö od preprijaznega mi prijatelja gospoda župnika in peljal se proti Novomestu. Odhajaje priporočil sem gostilničarici v baron Apfal-trernovi hiši, naj bo gostom, če tudi so Slovenci, bolj vljudna, kakor je. Gospod župnik Suhorski naj pa tu javno sprejme od mene zahvalo za preprijazen sprejem malenkosti moje in zagotovilo, da so bili dnevi pri njem mi taki, da jih ne zabim nikdar.
(Dalje prihodnjič.)
Zabavno berilo.
Iz sodnijskega življenja.
Po spominu starega skušenega pravnika.
Spisuje Jakob Al^šovec.
Iz globočine morja.
(Dalje.) -
Da ne bom predolgo vlekel povesti, naj bo tu ob kratkem povedano, kako sem dosegel svoj namen. Deklica je imela za ljubega čvrstega, pa revnega mornarja , ki je večkrat na dnu morja že bil in pri tem rabil neko kapo, katero je z zrakom napolnil in tako mogel po več minut prestati pod vodo. Do tega sem se obrnil in mu ponudil 300 gold., ako mi spravi na
dan v ladiji zaprtega vtopljenca, mojega žlahtnika, katerega bi jaz rad na suhem pokopal. Malo premišlje-vaje mi to obljubi, če dam ie dvema mornarjema , ki ga bosta s čolna v morje spuščala in kviško vlačila,
kako plačo. Jaz obljubim skoro zadnji denar svoj in si izgovorim le, da se, čeravno še jako slab, peljem z njimi na morje. To mi dovoli in tako se peljemo po noči v čolnu tje, kjer se je bila ladija potopila. Kraj so morja navajeni ljudje naglo našli, in ko se pogumni mladeneč prvikrat spusti v dno — imel je tudi za to
266
in ko ga čez
da
jako umetno narejeno svetilnico seboj par minut zlečeta pomagača zopet na dan, pove, prišel do vrha ladije, katera postrani leži. Drugikrat
prebil okno čumnate, katero
je
z
naznanilom, da
pride
sem mu jaz popisal, od strani, in zagledal v prostoru
glavo ob strop butajoče zelo napih-
po
konci
stoječe, z
njeno truplo. Tretjikrat
naznani, da je to truplo z že-
lezno krevljo k oknu privlekel ter mu dal zanj ko krog vratu. Predno se četrtikrat potopi, dä meni v roko vrv, rekoč, da naj jo trdno držim, na to zgine zopet pod morje in mornarja pazita na
aoiia lic» VrV kil DJ6g& ui £jk y j cb u pa
Še predno pride pogumni mladeneč
na svojo
In
res!
drži
jaz pa
kviško, že buti blizo čolna nekaj ven
)
ki
se jame po
morji zibati; videti je kakor kaka napihnjena pošast.
Brž za tem prikaže se vrli pomorski junak
)
u
oddahnivši se odloži kapo in odveže svinec od nog. Vsi skup spravimo napihnjeno truplo v čoln in se odpeljemo proti suhi zemlji.
„Občutke moje, ko sem spoznal truplo Spitler-jevo, je težko popisati. Veselja, ki mi je navdajalo
sreč, nisem smel kazati, ker bi bil
utegnil
z njim svoje
tovarše napeljati do misli, da ima to mrtvo napihnjeno
truplo za me še kako materijalno vrednost, ga prinesč na dom v mojo
ozko stanico, ko
Še sem
)
ko
)
izpla-
kar sem obljubil, in ko sem sam pri njem, razpnem
pas z denar-
čal
mu obleko in
skoro
bil zavriskal
jem je ovit okoli života. Naglo ga odvežem, se prepričam, da voda ni prišla va-nj, ga opašem sam pod obleko, potem zapnem mrliču obleko nad napetim truplom in pokličem zopet mornarje v stanico. ,Koliko časa
utegne to truplo vstrajati brez smradu, brez gnjilobe?
i
jih vprašam
>
senor
>
dolgo
>
dolgo, ker
se je
soli
na-
vzelo'
peljati v Evropo
je enoglasni odgovor. ,Bi ga ne mogel pri-
>
ker
ga rad domä pokopal?
t
,Da, senor! Le vodo bomo spustili iz njega, potem ga bo naš zdravnik z neko reČjo pokadil in nabasal
^MHHH^MH^H^hhhhhhhhhi^H
On je to že večkrat storil'.
m vzame
truplo
v
delo.
tem, če bo truplo
, pa
Zdravnik res pride
po-
Jaz mu obljubim plačo
zunaj nepremenjeno ostalo, da ga bo vsak poznal, komur je bil ranjki znan. Kako je oni zdravnik svoje delo opravil, vidite tu, Če ste poznali
Spitlerja.
(4
Pri teh besedah vstane
>
gre
zaboju
t
ga odbije
in
pred mano leži v zaboju z mahom in nekaterimi
zelišami obdan Spitler skoro nespremenjen
i
truplo
ima
žen

bolj črnikasto barvo in obraz je nekoliko skrem-
so se smrti zelo vstrašili. prične vnovič, ko je bil zaboj
kakor pri mrličih, ki
Konec
povesti
se
zopet zaprl — „je kratek. Rad bi bil odpeljal se v
Evropo, ker je do konca druzega leta manjkalo kake tri mesece; al zavoljo nemirnega vremena ni prišla nobena ladija v Evropo gredoč memo, pa tudi nobena
Zgodovinske stvari«
Turki na Kranjskem, Stajarskem, Koroškem
in Goriškem
v drugi polovici 15. stoletja.
Po spisu Hammerjevem.
Leta 1469. ao prodrli tretjikrat na Štajarsko do Ptuja
(prvikrat so biii ondi leta 1396.
pa 1418.).
i
drugikrat
Leta 1470. so prodrli drugikrat na Kranjsko (leta 1408
prvikrat do Metlike).
ki težko Leta 1472. 7. junija so privreli do Ljubljane.
Leta 1473. so bili zopet na Kranjskem, na Stajarskem,
in prvikrat na Koroškem. Binkoštni pondeljek so stali pred Ljubljano. Leta 1475. na Stajarskem (petikrat) in drugi pot na
Koroškem; pri Brežicah so hudo razsajali. Leta 1476. na Kranjskem (četrtikrat).
Leta 1477. Iskendar paša
prodrl do Soče na Gori
škem (drugi pot), na Koroško pa so prišli tretji pot.
Leta 1480. so bili petikrat na Kranjskem, šestikrat na
Stajarskem, četrtikrat na Koroškem. Leta 1484. šestikrat na Kranjskem, petikrat na Koroškem.
Leta 1490. sedmikrat na Kranjskem , od kodar so jih
iz Hrušice zapodili. Leta 1492. osemkrat na Kranjskem, šestikrat na Koroškem, sedmikrat na Stajarskem.
Leta 1494. osmikrat na Stajarskem, od kodar jih je
cesar Maksimilijan zapodil.
Leta 1499. tretjikrat na Goriškem, devetikrat na Kranjskem in sedmikrat na Koroškem. Lahko se iz tega sodi, koliko so naši predniki prestali od teh roparjev, morilcev in požigalcev, ki so vsaki bip privreli v slovenske kraje. Kakošen strah še le pa
je Turek bil v prejšnjih časih, ko se je z velikimi ar madami vsul na Ogersko in Avstrijo, dvakrat do Dunaja prodrl in ga oblegal, pa še dalje do Moravskega
zakaj bile
Res
7
da ni razumeti
in gornje Avstrije segel, da se niso nikoli vse vlade združile v to glavo strle tej divji zveri!
;
da
J
Naši dopisi.
Rusije 12. avg
n
77
Finis coronat opus
(C
pravi dobra latinska prislovica. Celi mesec je že pre
šel, kar se
se ni odpeljala
Se
je končal Berolinski kongres, ki se je sešel zato, da bi vstvaril trdni mir na Balkanskem polotoku,
čez dva meseca sem našel pri- da bi osrečil vse narode jugo-vshodne Evrope, upokojil
liko odpeljati se s tem za me toliko vrednim zabojem
V80
Evropo, da
bi vničil vsak povod k nezadovoljnosti
do Marseilla, od koder sem nemudoma odpotoval sem. vseh skupaj in vsacega posebej. Al namesti miru in iz-
/	IT	t # w	»	t	1	• T\	1 •	1 • I	lil ^
To je zgodovina mojega lova, čegar konec je srečen
a zd-me zdaj več ne."
Ves spehan se nasloni ob mizo, glava mu pade na dlan in globok zdihljej mu buhue iz polnih napetih prs. Kaj sem čutil jaz, to si vsak lahko misli. Prosim ga,
veličanja narodov, kar je Berolinski kongres obetal Ev ropi, kaj smo doživeli? Nezadovoljnost Bolgarskega naroda, prepir Grškega kraljestva s Turčijo, Avstrijsko vojsko z mohamedanskimi Bošnjaki, nezadovoljnost povsod.
To je plod „poštene Berolinske mešetanje
u
Iz
naj se vmiri in privošči zdelanim udom počitka; to bo tudi duhd zopet ojačilo. Britek smehljaj, porok njegovega razdjanega srca, mi je odgovor, potem mi podd roko in reče:
vsega, kar izteka naravnost iz vozlatih sklepov Berolin-skega kongresa, je za zdaj najbolj važna Avstrijsko-Bosnjaška vojska. Ta vojska je jako važna, a pri
tem čudno nezapopadljiva. Najbolj čudno je to
7
zakaj
7
da greste
,Zahvalujem se vam za sočutje vaše ter prosim, je Avstrijska vlada izprva prepovedala časopisju poro-
Kiparju ter mu izročite denar.
Z a b o j
s
truplom hudodelnika utegnete vzeti, kedar vam drago
saj sem ga le za sodnijsko rabo seboj pripeljal. Za me bo res najbolje, Če si malo počijem."
(Dalje prihodnjič.)
čati o tem, kar se v Bosni godi? Avstrija v svoji Bos njaški svatbi je podobna kmečki nevesti. Ona je že davno želela prejeti Bosno, pa Berolinski snubač jo je moral primorati k zaželeni svatbi z ženinom, ki za njo
zato svet ni smel vedeti, kaj se na svatbi
ne mara
j
26?
god i. Znano in resnično je
le to, da
kri se preliva. To serjozoe sankcije niso bile v stanu izbuditi nikakoršneg
je čudna stran tega dela. Zanimivo stran tega dela nam zaupanja pri narodih , katerih potrpežljivost se
pa opisujejo Dunajski dopisniki Ruskih časopisov; tako
dolg
i tako
preskušavala. To je bil težak položaj, iz katerega
3 bilo
3, ka-
vse Ev-
sem te dni čital v časopisih: „V Slavoniji agitujejo za je Dilo treba na vsak način najti izhod. Treba j združitev Bosne in Hercegovine s Hrvaško in za zdru- skleniti, v delu upokojenja iti za korak spetdaljš žitev teb treh provincij s Slavonijo. Pod tem pogojem kor so šli Evropejski kabineti. Samo velj 60 Slavonci gotovi sprejeli srbo-brvaško narečje kot ii-teraturni in oficijalni jezik „jugo slovanskega kraljestva Ruski dopisniki, kakor je iz tega razvidno
rope bi bila mogla dati garancijo zboljšavam ter zbuditi zaupanje kristijanskib narodov, da zboljšave se bodo
e imel Berolinski memo-
Slovence „Slavonce", drugače
imenujejo resnično vpeljale. Tak cilj ni razumeti to sporočilo, randum sostavljen v aprilu 1876. leta. Sostavljen v so-
s knezom Bismarkom in z grofom Andrassyem je
Ako imate Slovenci res take želje in delate kaj, da se jugo-slovansko kraljestvo v Avstrijski monarhiji pod bil priobčen tudi drugim velikim državam geslom in na največi prid Habsburške dinastije vstvari, skupaj presodile. Njegov princip
>
da
bi
bilo
ga
želim vam veliko srečo, dasiravno sem pred 4 meseci vanje vse Evrope na to , da bi se reforme
Evropejski kabineti predložili, garantirale
Slovencem priporočal Ruski jezik kot literaturni, kateri
kupno delo-, ki so jih
Po mislih
edini med slovanskimi ima pogoje postati svetovni jezik, naše vlade delovanje bi bilo moralo obstati v tem, da Ako se Slovencem in Hrvatom posreči taka združitev, bi bile velike države poslale svoje eskadre pred Cari bote Avstriji oteli Gorico, Trst in Istro , sicer bo Slovensko Primorje čez nekoliko časa Italijanska provincija
grad
in
v
luke
bregovom Evropejske in Azijaške Turčij
in
mir ni bii dovoljno varen. Cilj te demon
Kakšnih misli je naša vlada o sklepih Berolinskega stracije bi bii sledeči: prvič primorati Turčij
pol
ki
kongresa, smo predvčerajšnjem čitali oficijalno izjavo v njenju Evropejskih tirjatev, drugič upokojiti kristijanske ?,Praviteljstvennem Vestniku". *) Ta vladna izjava se narode in varovati jih krivice. Ta nasvet
od besede do besede po slovenski glasi tako-le:
Berolinski traktat je podpisan. Prišel je čas pre-
80 ga
druge vlade sprejele, je ovrgla Angleška vlada, češ, da tako posilno sredstvo se ne strinja s traktatom, ka
^Ligiiuiuoai li v* Fa v»C5 I/ JV^ p^UpiOMU«	L IUV1 J V^ VWÜ J^i V	V l* k* \ß Mvgiiuu DI V/UOU* U OU UU OIL IU ja O %il CkLVLAtVJ JLLi j
eojati ta Evropejski akt, ki je kronal vojsko, katero je teri garantira Turčiji samostojnost gledč notranjih uprav
Rusija začela ne iz
lakomstva, ne
iz materijalne koristi,
ne po Častižeijnih političnih ^««.«uau, «m^an.	-- -—-----j- -
ki zadušuje vsak tuji spodbadek, iz čustva kristijan- 56 stopinj, da bos
nakanah, ampak
iz čustva
Kalabrije 26. julij
*
(Dalje prihodnjič.)
Tukaj je huda vročina
HIM	■■
skega, iz čustva človekoljubja, iz tega čustva, katero se
rela, kakor
pri Vas o božiči, avgusta in septembra pa
moreš na zemlji stati; tla so
zgo
pola3tuje vsakega človeka pri vidu v nebo vpijočega bo še huje. Naj Ti tukaj opišem nekoliko tukaj
zla. Ruski narod in hrabre Ruske armade, ki so poka zali toliko zatajevanja samega sebe, imajo zdaj polni povod dati sebi račun o rezultatih prinešenih žrtev. Vendar da bi verno ocenili rezultate, da bi ocenili jih
kmetovanje. Meseca avgusta začno Strniše po žgati
kakor da bi pol metra
Vendar da bi verno ocenili rezultate, da bi ocenili jih P°l metra visoko, da se le snop more vkup zvezati. brez pristrastja, brez presodka, brez sumnje, je treba Kedar začnejo orati, orjejo neprenehoma naprej, naj je
polji
ogenj krog in krog, gorele. Strnišče pustijo, kedar žanjejo,
predno orjejo, tako, da se vidi
da
snop more vkup zvezati
delavnik, nedelja ali praznik. Drevo ima dva lemeža
>
pregledati vso zgodovino poslednjega časa v njenem početku in razvitji do konca s pričinami in povodi. Prve Pa oba lesena, samo od spredaj je nekoliko železa.
puuei&u iu razvuu uo üuucü » jjnuiuami tu puvuui. ii vc	y	jv,	^oioa
dni zmotnjav na vshodu je Ruska vlada najprej videla, Kedar grejo orat, jih gre po 25 skupaj v enem kraj
da vse te zmotnjave so le prvi začetek zel6 serjoznih v drevo vpregajo vole, ki so vpreženi za kambe
j
političnih zapletkov. Hercegovinski ustanek, malovažen
kemu volu denejo v nosnico
?
vsa-
sam po sebi, je bil tista kaplja, ki je čašo do kraja na- navezan, za katerega vola držijo, kakor pri
rinko, v katero je konopec
nas za uzdo
polnila. Naša vlada, želeča v okom priti vsacemu
spo-
konj
Za brano imajo trnove
padku v vshodnih deželah in v Evropi, je vzela na-se trud pogajanja z Dunajskim kabinetom, kot z najbolj
njivi. Hrušek, smokev, češenj, breskev
butare, katere vlačij
maranč in limon je tukaj
3 po
,	mandeljnov, po-
sila veliko, samo jabelk nisem
. se
zainteresanim v tem delu in mu je obljubila polno go- še videl. Kedar pride čas pomaranč in limon
J	J	I	O	«««ti*	ä	TV •	•	1 A	i i	1 • .
e po lb soldov liter
tovost, podpirati vsako kombinacijo, kakoršna
bi se dala jih <*obi P<> 4 za sold
iznajti v soglasji z drugimi državami
>
da
se upoko-
drug
je drago
Kilo
Vino
mesa
Vse
po 80 sold. Vina pij6
tukaj veliko zato, ker je voda zelo nezdrava, po kateri
jile zmotnjave in odvrnila kriza. Nasledki tega so bile poskušnje konzulske komisije, pomiriti ustajnike, in pa kakor tudi zarad druzih vzrokov ljudje silno bolehaj
}
nota grofa Andrassy a od 30. decembra 1875. leta, ka-
za
mrzl
Jaz
in pa moj
brat J
še nisva nob
tero so sprejele vse vlade. Nota grofa Andrassya je ob- bolezni imela dosihmal; kako bo za naprej segala celo vrsto preobrazovanj iu zboljšanj, katere so
sam
kabineti, ki so podpisali traktate 1856. in 1871. leta
}
priporočili Turčiji s tem, da se upokojijo nemirne
pro-
vamo
. . Bog
zaupamo pa v njega, da nam zdravje dodeli še ta
Celih 15 mesecev, kar bi-
nisrno slišali še sv. maše. Čudno navado
mali čas, kar bomo tukaj
tukaj
)
vincije in da Turčija izpolne svojo dolžnost gledč kri
imajo v Kalabriji, kedar kdo
so mu
stijanskih podložnikov sultanovih.
Al vse te dobre na- v trug° k™ha
>
mesa
mere niso pripeljale k nikakoršnemu rezultatu zato, ker
azodevaj
to
žalost s tem, da ne vnetij
djali
zdaj pa ne; če kdo umre,
umre; poprej
ni bilo nikakoršnih garancij, da se bodo izpolnile. Ustaši dni v biši; oni grejo med tem časom
niso hoteli položiti orožja iz rok ne vrniti se domu, ker niso imeli nikakoršnih zagotovil svoje varnosti, a
ogaj
celih
jest
cez
dni
pa
da
i
Tur-
dokler ustaši ne položč
čija je med tem trdila, orožja iz rok, ona ne more dovršiti reform, katerih potrebo je v principu pripoznala. Turška vlada z oblju-
nota grofa Andrassya,
bolj široke in
ki mrliča nesejo zakopat kakor pri nas o pustu
Gorici 18. avg
svojim sosedom pet ogenj domä zanetijo. Pogrebci
na obraz larve
>
>
si
denej
>
svoj živi dan nisem
del
toliko k
kakor sinoči. Kakor
znano, obda
daljše, kakor
bami je šla celo še_________ _____ 0______________d
ter je razglasila program, obsegajoč še bolj široke in *) To je tisto pismo, katero je dobil naš dopisnik iz dolj-
liberalne naprave. Al vse te reforme na papirju brez	nega Zemona od nekega svojih rojakov in katero smo obljubili
--v našem listu ponatisniti zato, ker obsega nam marsikaj za-
,,Praviteljstvenni Vestniki{ je po slovenski „vladni spo-	nimivega iz te najjužnejše Laške dežele, ki je poleti zakur
rocevalec", je vladni časopis v Petrogradu, kakor na priliko, jeni peči podobna, zarad mnozih mlak in močvirjev pa tudi
Wiener Zeitung<( na Dunaji.

zelo nezdrava. Al Kranjca povsod dobiš!
Vred
268
3aJ°
gore rab
Gorico od vseh strani — razen od južno-zabodne
>
ki so 1
4
začnem z letino! Vse nam je letos prav dobro obetalo; žito in krompir, trta in sadno drevje, vse je kazalo, da bomo imeli izvrstno dobro letino. Žalibog, da kratu, mnogi zaporedoma, ko so bili prvi že pogoreli, se nam nada ni izpolnila, vsaj popolnoma ne. Začelo Pa tudi vsaka vas v ravnini je napravila svoj kres. je deževati in stanovitno slabo vreme je storilo, da se
)
ure daleč od nje. Po vseh teh go na vsakem vrhu , so goreli veliki kresi, mnogi
Med tem se je razlegalo od vseh strani slovesno zvo- nam je bilo žito poleglo in nam sedaj daje le srednji
nenje in so pokali možnarji
zvonikov so visele za- pridelek. Krompirju se je nat (pirje) posušila in sem
stave.
mestu je igrala sinoči meščanska banda (vo- ter tje se nahaja že dokaj gnjilega. Sadja, posebno češ
jaške zdaj nimamo) po ulicah in na Travniku. Danes
Pelj
7
bo
se precej ,
trta
7
je bila v prvostolni cerkvi navadna služba božja; nena- obetala nam je najbo!jši pridelek
trta nas je zel6 goljufala
7
vadno pa je bilo to, da je vihrala s
vuu bc«iM unui j \j ua| uujoi pi luwiua y J3 \j Vj v <
deževalo in grozdje je mokrota uničila, tako
11 stega z vo-
o cvetji je silno
da
C3-
n i k a
bitke
i
o jo WIIW	, ua J V, vmic.it* o u i o g c*	^v/^w t m..v	&1 ^" ^ J ^ J^	^vc ^u.vutt,	v j-
na katerem so bili izpostavili 26. julija (spomin trtina od tega, kar je kazalo, ga je ostalo. Bog nam
pri
Versi
1866) italijansko trikoloro,
črno- ohrani vsaj le-t6.
Tudi nesreče nam letos ne priza-
rumena avstrijska zastava.
u
Italia irre- našajo. Strela je v strašno hudi noči udarila na Pivki
denta" je cesarjev rojstni god tudi obhajala! Našli smo vDrskovčah ter v trenutku so pogorele tri hiše z davi raztrošenih po ulicah vse polno iztisov nekega vsem senom in pohišjem. Tudi v Bistrici je nekaj
manifesta rovarskega italijanskega odbora.
Zdaj
se ne
dni potem trešiio v poslopje kmeta Ko v al j a ter mu
imenuje več ,,Comitato Goriziano"
f
ampak
77
delle Al p i Giulie". Prismode! Čigave
Comitato hišo vpepelilc Revež ni bil zavarovan. Lepo pomoč
so
Alpi
je dobil po zbirki, katero je napravil tukajšnji spošto-
to pokazali so Vam sinoči kresi slovenski, vani okrajni sodnik g. Strucelj. Dobil je pogorelec
Giulie
med katerimi je bil najpomenljivši tisti, ki je gorel brž drugi dan menda 105 gold, tako, da je zamogel prav na tistem mestu na Podgorskem hribu, kjer je pričeti popravljanje pogorišča. Pri ognji se je poka-
da je naše gasilno orodje zelo pomanjkljivo
vihrala
junija t. 1. italijanska trikolora.
zalo
Pretekli torek 13. dne t. m., je bila seja dež ein. Potrebnih lojter, krampov itd. še nimamo. Brez tega
šolsk. svetovalstva, kateri je predsedoval gosp. soseska biti ne more. Skrbite možje! Tudi silno po-
name8tnik baron Pino sam. Duhovnih udov ni bilo v
vodenj
smo
imeli.
noči med
m
t. m. je
tako
tej seji; tudi deželna zastopnika sta prišla še le pozno, deževalo, kakor da bi se hotel vesoljni potop ponoviti
pravile
Pol leta bo tega, kar so ,,Novice
k
te* uu i/cga, xv c« i ou	(po ^lov/uav	* u*v« »^g« ou uaov »uac uai asiic, i u uic^y» oiupiiCj »oo
da nameravajo napraviti v Gorici — državno polje zalile. Cele vozove sena, na tisuče snopov žita je
Isonzo"-u) Vsled tega so naše vode narastle, iz bregov stopile
vse
7
nemško deško ljudsko šolo in odpraviti v srednjih šolah odneslo seboj in uničilo.
dosedanjo uredbo deželnih jezikov slovenskega. Oboje se je zdaj

e so
skoraj
zgodilo.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■H	ves
italijanskega in žitni pridelek požet na polju sušili in tako jim je ena
Celih 30 let je noč silno veliko škode prizadjala. Bog vč, ali se bo
preteklo, odkar skozi in skozi eksperimentirajo na naši kaj pri davkih na to nesrečo ozir jemalo ali ne?
staroslavni „normalki", katera se je nekaj let ime-	Na hribu med Bistrico in Trnovem (na gradišču)
novala „v a d niča"; — in zdaj smo srečno dospeli do	so razvaline in ostanki iz Rimskih časov. Mo-
tega, da bode šola spet taka, kakor je bila pred 1.1848!!	ralo je tukaj kaj velikanskega biti, najbrže kak utrjen
Recite, da to ni „napredek'
t
,r	f	..	----j ~ ----j — -j - w*.^^^.««	-.v., —	"	j ^^
e lepši napredek je pa grad, ali tabor, morebiti cel6 kako mesto. Deleč okrog
ta
7
pred
da tudi na gimnaziji smo spet tam, kjer smo bili po gorah se najdejo ostanki zidov, cest in trdnjav.
15
20 leti: materinščina ni več obli- Našlo se je že cel kotel starih rujavih sulic, lončenih
g a t n a! Vsakučenec, kedar stopi v srednjo šolo, mora
posod, in pred par tedni je nekdo našel brončen denar
ali prav za prav njegovi starši morajo naznaniti, ali se z napisom: „Constantinus Augustus". Tudi dobro ohra-hoČe njihov sin učiti svoj materni jezik , ali drugi de- njen starinsk vodnjak je na gradišču. Vse to kaže, da želni jezik, ali pa nobenega. Ce reče, da se bo učil je za starinoslovce gora nad Trnovem ze!6 zani-
vedeli, ali pride letos gosp. prof. Müller,
tega ali pa tega, potem je dotični jezik za-nj za po-
miva.
Radi
ve dan predmet
----;	----—• J—'"	J ~ ~ r ~ -----*—*
za tisto leto; če ne, ne. Imel bom kakor je obetal, v naše kraje ali ne.
bržkone
v
se
večkrat priložnost
o
tem govoriti
>
za
Vrhnika 18. avg. (Javna zahvala.) Minuli četrtek
danes naj dam zastopnikom slovenstva na Goriškem 15. dne t. m. je c. kr. deželni predsednik gosp. vitez
to-le nalogo. Sta li ministerska razpisa, ki uravnujeta Kälina-Urbanov in ž njim c. k. okrajni glavar uk materinščine v državni deški ljudski šoli in v obeh pl. Würz bach prišel na Vrhniko, po strašnem ognji
plačilo za slovensko 12. dne t. m. silno nesrečno, da se osebno prepriča o
7
srednjih šolah v Gorici
zvestobo in lojalnost, ali pa kazen za to, uganjajo nekateri italijanski rogovileži?
kar *
nasledkih požara in kolikor mogoče pomaga. PreČastiti
gospod se je
dolgo
Na čast ministerstvu pa naj povem, da initiativ a na drobno pozvedoval. Pri odhodu
mudil na pogorišču in vse razmere
glede omenjenih naredeb ni njegova, ampak druzih
e on
7
kakor tudi
mož
}
gosp. okrajni glavar, zdatno denarco pomoč daroval
zoper katerih namere ni nič premogla večina v deželn. obljubil še kaj več ubogim pogorelcem pomagati.
šolskem svetu.
Pristaviti nimam druzega, ko
Notranjsko-Bistriškega okraja 13. avg. xyi
piko.
**
Iz vseh krajev naše ljube domovine nam prinašate, drage daroval pogorelcem 2000 gold. Beseda je preslaba „Novice", dopise in poročila; zato ne dvomim, da bote
m
In
zares! spoloitev te obljube nam je že danes očitna,
kajti na njegovo poročilo je presvitli cesar milostljivo
da
nesrečni siromaki za veliki in hitri dar
se
tudi moje vrstice rade v svoje predale sprejele.
Naj
mogli
*
Res žalostno, če tisti možje, ki zatirujejo Božjo in naravno pravo SJo vencev, še ne vidijo, da delajo v roke
,,Trst in Istra, Gorica
bi
Njegovemu veličanstvu tako zahvaliti , kakor to čutijo njih ginjena srca. Iskrena hvala pa tudi visokospošto-vanemu c. kr. deželnemu predsedniku, čegar priprošnji
se imamo
za
onim, ki na svoji zastavi nosijo napis: in vse primorje je laško!41
Hvala lepa! Ime je drugo,
dar
**
mož
Vred. pa je isti kakor
Ljubljane.
milega našega vladarja zahvaliti
Županstvo Vrhniško. Rojstni dan presvitlega cesarja
7
kar
Že
izprva in vsa sledeča leta. Vsaj Vam je znano pismo pravi: ,,kdor se v nevarnost podaja, pogine v njej
sv.
u
yt
že
To velja zdaj bilo treba skrivati.
več
let,
nekdaj ni bilo tako; imena ni
našega se je v nedeljo obhajal z navadno cerkveno sve čanostjo v stolni cerkvi vpričo zastopnikov civilnih, državnih, deželnih in mestnih oblastev, pod milim nebom
*
Ali ni bil prof. Hofstetter tam?
Vred.
269
v zvezdnem drevoredu pa vpričo vojaščine in družbe obije; naj se tudi vrata dobro zapirajo, potem podgane veteranov. Sicer navadne gostarije pri c. kr. deželne ne bodo mogle po plehu v klavnico priplezati. Videant
mu predsedstvu letos ni bilo; vsaj je zarad dosedanjih consules! žalostnih poročil iz Bosne in Hercegovine vse nekako
Naš
potrto; namesti gostovanja je predsednik vitez Kalina je bila te
dopisnik iz Z e m komisija tam, ki j
nam naznanja, da
daroval 200 gold, ubogim družinam, ki imajo svoje
očete na bojišči v Bosni, 100 gold, pa siromakom Ljub-
ljanskim.
toč
ndašnjemu polju prizadj
škodo, po hudi

dele pridelkov pokončala
spoz
je
t
da
je
(Kot
udje družbe kmetijske Kranjske) so bili
spomin rojstnega dne cesarjevega je baron pretekli mesec sprejeti gospodje: Auer Jurij, pivarnar, Karol Wurzbach, predsednik družbe kmetijske dr. Ambrožič Franjo, Bürger Lavoslav, trgovec, vitez
Kranjske, daroval 500 gold, v podporo ranjenim našim Gariboldi Lavoslav vojakom in sicer tako, da se od tega darila vsak mesec
> c.
profe
teljske pripravnice, Kaprec I
7
Hrovat Blaž
i
c.
deželne sodnije, Köstel
Gustav, župnik
po 100 gold, porabi za navedeni namen. Zraven te denarne pomoči je blagi gospod baron svoj grad poleg Laschan Anton, mestni župan, dr. Moše
Šmartna pri Litiji na razpolaganje odstopil za začasno
dr. Mrhai Ivan
vodja višji svetnik pri sv. Jakobu, Alf., odvetnik,
j
odj
c.
višje realke, Petričič Vaso
bolnišnico prebolnikom vojaškim. Slava!
trgovec, dr. Pfefferer Anton, odvetnik, Polak Adolf, tr
7
Kakor v druga mesta: Zagreb
7
Sisek
7
Celovec, govec, dr. Rudež Teodor
7
C.
notar, Samassa Albert
Gradec itd. pripeljali so že tudi v Ljubljano dvakrat vojakov, ranjenih na bojišči v Bosni. Vsakrat ie na ti- Schrey Robert
c. kr. dvorni zvonar, Schmitt Melhior,
dr
7
)
soce vrelo mestjanov na kolodvor, vidit nasledke dozdaj še nesrečne zasede Turških dežel. Pripeljejo jih v primarij
t
trgovec ,
odvetnik, Solar Ivan, c. k. dež. šolski
nadzornik, Strzelba Josip
7
trg
7
dr. Vošnjak Josip
7
jako zložnih, izvrstno vredjenih in ličnih vozovih
7
kijih
Fran j
v bolnišnici deželne posilne delavnice, Ziegl
7
c. kr. inženir
7
vsi v
Ljublj
Dalj
iz
je na svoje stroške dal napraviti vitežki red sv. Ivana dežele gospodje: Bavdek Martin, posestnik v Udmatu
(malteški red). Ker se v Ljubljani ni še kakor v Gradcu Ažman ustanovil poseben pomočni odbor, ki brž o dohodu postreže pripeljane ranjene s hladilnimi in krepčalmmi pijačami, je tukajšnja tako imenovana „ljudska ku hinja
Ivan, župnik
na Dobravi, Dremelj Andrej
v Dovjem, Babnik Jernej
pnik
jskem, Debeljak
7
an, župnik
župnik v Ratečah na Go
v Preddvoru, Golobič
Iv., župnik v Cerkljah, Krašovic Jur., župnik v Šmart
7
začasno prevzela to ijudomilo strežbo. Ker vsak, kdor ima kakega svojih ljudi v vojski hrepeni zvedeti, kako mu grč, ali še živi ali ne itd. zato naznanjamo, da se je v Mostaru (v Hercegovini) ustanovila telegrafna postaja, katera sprejema in
nem pri
Kr
nJ
7
Mrak
a
7
9
golin Mihael, župnik v Ajdo
kob, župnik
odpošilja tudi privatna pisma
(Iz seje
v Železnikih, Bo-
Böhm Ignacij, župnik v Crmošnicah, Dovič Ivan, župnik v Doleh, Gorenjec Lavoslav, župnik v Adlešičah, Grčar Josip, župnik pri sv. Trojici, Krese Josip, župnik v Strugah, Mabkot Ivan, c. kr. okrajni glavar v Urnomlji, Petek Andrej, odbora 19. avgusta.) Povabilo župnik v Poljšniku, Režek Peter, župnik v Starem trgu
dotičnega odbora k slovesnemu odkritju spominka ne-
pn
Poljanah, Rus
Jakob, dekan v Šmartnem pri Litij
pozabljivemu nadvojvodi Ivanu, ki se bode v Gradcu Sorc Jurij, župnik na Krki, Teran Peter
7
7
vršilo 8. dne septembra, je deželni odbor vzel na znanje Stari cerkvi v Kočevji, Vesel Ivan, župnik pri
ter bode po dogovoru s kmetijsko družbo sklenil, kako
vdeležiti se važne svečanosti.
Radostno tudi sta se
na znanje vzela deželnemu odboru došla dopisa Dunaj skega deželnega odbora in vodstva deželne norišnice na Damij
Dunaji,
Zorman Anton, župnik v Kolovratu, Budnar Ivan
pnik v Budanjah
nik na Premu, Dejak Henrik, ži Gušič Edvard, c. kr. okrajni glavar v Planini,
pnik pri
\ Duhu
žup-
, bar
7
7
župnik
v
Zago
7
katera živo zahvalo izrekata za to
da
se je
v
Preserjih, dr
Podobnik Ignacij
}
Pavlič
upnik
Sterbenec Jurij, župnik v Hrenovicah
izkaz milodarov dežel. odboru poslanih za za-je Dunajska deželna norišnica julija meseca napravila puŠČenerodovine v vojaščino poklicanih rezervistov.) Znesek
Kranjska deželna norišnica vdeležila razstave, katero
v spomin 251etnega obstanka. Kranjska norišnica je v milodarov
po
izkazu 2514 gold. 64 kr
c. kr
kr
to razstavo poslala po inženirju Prisel-u lično izdelani glavarstvo v Radoljici nabiro med tamošnjimi uradniki načrt nove Kranjske norišnice v Studencu in zadevno 42 gold.,
gosp
J. Klemenčič. c. kr
sod
služabnik v
poročilo primarija dr. Kar. Bleiweisa, potem nekatere Logatcu 60 kr., županstvo v Krškem je poslalo v Krpo blaznih izvršene slikarske in druge izdelke iz lesa. škem, v Leskovcu in na Srajbarskem turnu nabranih Te reči odlikovale so se tako, da jih je presvitli cesar 168 gold., nabira županstva v Gornjem Logatcu, po-
okrajnem glavarstvu Logaškem 12 gold, hiša L. C. Lukman v Ljubljani
sam prav natanko ogledal in posebno pohvalo izraziti slana po c blagovolil prizadevanju in delovanju Kranjske norišnice.
14
Deželni odbor je privolil, da vinorejska šola v
kr., trgovska
gosp
Slapu sme letos kakor lani vinski razstavi o priliki Joaipina Terp
vitez Jos. Pagl
iz
Ljublj
7
dež. oficijal
gola
50 gld.,
, gospd
velike tombole, ki jo bode napravila kmetijska podruž- in Aib. Zeschko iz Ljublj
niča Vipavska , dodati tudi šolska vina itd.
Deželni močnega draštva v Ljubljani 50 gold
25 gold., gospoda Val
25 gold. i blag
odbor je pritrdil, da se učitelj Franc Golmajer ime- bensteiner v Ljubljani 10 gold
7
nuje za nadučitelja v Moravčah.
gosp
i]nica po-
Her. Hal-Lorenc Zdešar
gosp
Neka
izpraznjena
iz
sirotinska ustanova podelila se je siroti Janezu Benediku iz Zagorice okraja Radoljškega.
L j u b 1 j
gold
gold
7
gosp. Janez Lesjak
gospä Uršula Klopčič iz Ljublj
f
pnik
v
(Nekaj za si. mestni magistrat.)
gold
mestni klav- nabira
nabira c.
upan3tva v Urnem
kr. glavarstva v
Kostanj mlji
o
vrhu
gold. 44 kr
niči blizo posilne delavnice je, kakor smo iz gotovega 20 gold., gosp. Gust. Kosti, župnik v Ljublj
posestnik v Ljublj
7
vira zvedeli, tako strašansko veliko podgan, da vse meso
gosp. Obilčnik Sim
gold
M
gld gold
oblezejo, najboljšp kosce objedč in sploh veliko škode nabira županstva v Starem trgu pri Ložu 15 gld. 30 kr
delajo.
Ali
7
7
7
ne bilo dobro te nečedne in škodljive nabira pri c. kr. uradnikih v Krškem 30 gold. 54 kr
in
b
živali energično pokončati in zato skrbeti, da bi ne mogle iz bregovja Ljubljanice v klavnico priti? Prav lahko! Naj se zazidajo vse luknje na bregovji s cemen- pristanu
pri c.
70 kr., gosp. Janez Zup
uradnikih v Kostanj
gold
>
posestnik v Trnovskem
tom naj se most
kolikor mogoče
7
posebno tla , in tudi leseno poslopje
gold
i
10 Ljubljanskih gospodov kanonikov
visoko z močnim gladkim
plehom
po 5 gold., skupaj 50 gold., nabira županstva v 13 gold. 70 kr., c. k. okr. glavarstvo v Kočevji
po
slalo nabranih 77 gold, 66 kr., nabira c. k. uradnikov v Crnomlji 12 gold., meščanska družba za stanižča vo-
9M
jakov v Ljublj
ani 25 gold.,
50 gld
t
gosp
dr
družba evangeličank v Ljub
kakor on. Zdaj je prepozno, da grof Andrassy v svo jem časniku „Pester Lloyd" skuša popravljati , kar
leti
greš*.
Rudež dobodek glasbene zavzeti Bosno
)
in da z daj še le trdi, da Avstrij
je
mora
Ce grof Andrassy prebere tämni 25
zabave v Ribniškem gradu 54 gld. 60 kr., gosp. Anton članek Berolinskega traktata o Bosni in Herceg.
bar. Codeili 50 gold., skupni znesek 3359 gold. 33 kr. ga je on narekoval, mora pač reči: „mea culp Od županstva v Cerknici je došlo 62 gold. 40 kr	—— —' —" i-—----»--1---- r» ..
9
ki
tere so zložili g g. J Obreza, posestnik 3 gold Milavec
Oblak
Franj
dekan 5 gold Serko 3 gold.
9
i
gold
kaplan 2 gold., Jožef Milavec, posestnik
Aloj Franj
Pogačnik
Gerbic
gold
ka
Adolf
Andrej
maxima culp
i
kaj
kar so diplomati v Beroli
9
9
9
gold
9
gold.
Janez Milavec, posestnik
, operni pevec
Jožef Romč
gold
Miha Koželj
gold , kapla
grešili, ne moreta hipoma predrugačiti Filip vanovič z junaško armado našo.
in
mea
prejo-
9
9
Koroško bodo vršile
Volitve poslancev v deželni zbor se
9
Franj
Za
9
g°rJ
gold trgovec
poštar
gold
9
Martin Pavlovčič, posestnik
in 10. dne septembra. Kakor slišimo, bodo Slovenci združeni s konservativnimi Nemci stopili
v volilni boj zoper liberalce
9
Janez Prudič, posestnik
gold
9
Leonard Verl
i
gold
9
Vincenci de Ton
9
trgovec
gold
9
Stajarsko
9

a-
bodo 12.. 14. in 17
Naše volitve poslane
deželn
zbor
9
ptembr
tevž Završnik, posestnik 1 gold., Ignacij Majdič
gold
9
seatnik
Trebar, posestnik a	uuhj uiauuai, aiuaiai -L giu., ----— ——^.vm-vm.i,«.«* oanium, ua oc UlCgUGji
gospä Karolina Hren, krčmarica 1 gold., Karol Klavder, udeležiti volitev v deželni zbor. Ustavaška stranka hoče
Janez Potokar
gold

tUX\ai y peki 1 gold. J ÜÜ1 UUJ	JL^t« UUU Ir • jjj • oi
Jurij Klančar, krčmar 1 gld., veliki posestniki plemenitaži ter sklenili
po
Jernej
volilni odbor ni še stopil v resno akcij
Cesko. Iz Prage. — 14. dne t. m
Dozdaj
centralni
da
tukaj zbrali
utegnej
krčmar
dacar
gold

Ant. Milavec, krčmar 1 gold., J. Novak
9 9
t
gold
9
Jožef Skuk, štacunar
darmerijska postaj
70 kr
9
Matij
gold
Roža
9
C.
žan
50 kr., Anton Milavec, krčmar 50 kr., Andrej Kos krčmar 50 kr., Janez Milavec, posestnik 50 kr., Dra
goti
50
i
Drmelj, učitelj 50 kr., Ana Detoni, krčmarica
Jan
Žitnik
9
posestnik 50 kr., Jernej Kušl
posestnik 40 kr., Anton Krašovic, posestnik Franj
gold
Vidrih, posestnik 2 gold., Jurij Meden 1 gold
* »ur . .v.....,
Janko Zirovnik, učitelj
9 9
9
JU <J V liiJV, UVŽllClj ± gold«, £1UIUU uia/iuu, wguvc
Franjo Otoničar, posestnik 1 gold., Jožef Škerlj
Anton Blažon
trgo
1 gold
9
9
posestnik
gold
9
Anton Bonač, trgovec
gold
9
Jožef gold
Meden, krčmar 1 gold., Mat. Turšič, posestnik Jakob Gašpari, trgovec 1 gld., Miha Debevec, posestnik
50 kr.
Ivana
Matevž Debevec, posestnik 50
kr
Švigelj
gold
gospodič
Jožef Bonač, posestnik 30 kr
Anton Obreza, posestnik 50 kr., Janez Obreza, posest. 50 kr., Janez Hren 50 kr., Andrej Debevec, posestnik
50 kr
9
Franj
Malavašič, dimnikar 50 kr
kakor beremo v njenih časnikov, zarad tega kar zdivjati
in kliče „Mord und Zetter
Se ve da čutijo ustavoverci
krčmar da se jim bliža zadnja ura in zato takošno kričanj
r
HrvaŠko
Zdaj je gotovo, da ostane več
de
Je
nega zbora taka, kakor je bila dosedanja; opoziciji spodletela borba.
Ogersko.
Vladni stranki je tudi po novih volitvah
večina zagotovljena; propalo pa je mnogo znanih imen.
breztaktnost ali perfidija se mora imeno-
Ogromna
vati to, kar je Avstrijsko-ogerski poročnik v Carigradu grof Zichy 3toril pretekii četrtek: na čast Turškim ministrom je napravil pojedino, pri kateri je tekel šampanjec kakor voda! No! v Carigradu šampanjec na Avstrijske stroške, v Bo3ni in Hercegovini pa kri stotin naših junakov!
Nemčija. Iz B
Hödel
ki
jlu u u i u i i u a.--liuuci , a
Viljema hotel umoriti , je bil 16. dne t. m
je cesarj
ob
gl
Umrl je, kakor je živel; v poslednjem trenutku je rekel: „komunist ostanem, kakor sem bil".
Zeit.
od
C(
Novicar iz domačih
Dunaja.
tujih
dežel.
Vradna časnika „Wien." in ,,Prag. sta te dni prinesla lastnoročno cesafrjevo pismo avgusta t. 1., v katerem se za preprijazno in
slo-
Iz Bosne
Naša armada je že v srcu Bosne
HPHHHIII ■ ^^JKKtjpmi
v glavnem mestu Sarajevu; dne 19. t. m. je zasedla
to mesto po srditem boji z ustajniki, ki so vsako hišo
divje b že 18. t.
Po vojnem načrtu bi bila imela
priti
vesno sprejemanje jjesarjeviČa Rudolfa na njegovem po- poročilo pre tovanji po deželi Oeeki in o njegovem dohodu v Prago
m., t. j.
el za
rojstni dan cesarj
>
da bi bil cesar
stile teg
god
9
Zasedli ste S
a prevelike težave niso dopu
divizij
generala F
prebivalcem Češkega kraljestva toplo zahvaluje,	r-----—
da v vsem tem vidi cesar njih prisrčno vdanost in lju- dni prej združili
rekši
poviča in vojvode Würtemberga, ki ste se bili nekaj
j
toraj
je tudi Kranjsk
bežen do njega in cesarjeviča naslednika.
99
N. Fr. baraj
Avstrijska zastava že vihra z
grada
polk
Da
že v
v
se" je
Pre
Češ, da ne besede veljajo
pa brzo dlake iskala v tem cesarjevem pismu,
smejo Cehi misliti, da cesarjeve milostne
njim
ne pa tudi Nemcem na Ceskem in da na cesarjevem pismu ni podpisan noben mini-
srditem boji padlo veliko naših, to se dd misliti. Sara jevo toraj že imamo, a še čaka našo armado veliko te žav .
še bo tekla drag
kri
predno bo Bosna vsa v
naši^ rokah. Mohamedancev je še veliko v Bosni ia ster ter da po takem je ono pi'smo samo le zgolj osebni Albaniji in vsi so razjarjeni in nahujskani proti Av-
izraz cesarjev. „Vaterland" dobro dostavlja tem ,,Pres-
strijski armadi
Med
vsemi se
menda najhuj

besedam besedico: „tem bolje!4* to
Je
hi
sinim" besedam besedico: „tem bolje!" to je, Cehi dilo oddelku generala bz so s tem cesarjevim pismom gotovo tem bolj zadovoljni, regimentov sestavljenemu
dilo oddelku generala Szaparya, po večem iz Ogerskih
Ta oddelek so bili Turški
če ga ni narekoval noben minister in je le izraz srca ustajniki hudo
bili in potisnili ga nazaj do Doboj
cesarjevega
Po dogodbah, ki se vrše zdaj v B
in
Her
imel 16. t
m
hud
pad, katereg
pa odbil
t f
cegovmi
9
se
kakor
pise
„Deutsche Zeitg."
čeravno z veliko zgubo; padla sta namreč celo dva ma-
paden, pa se je srečno
jon
Tudi 19. t. m
Je
bil
dras8yev stol zel6 maje. ,,Strele, ki so pale v Bosni
ubranil. Zdaj bo tudi ta oddelek dobil več duška
pravi mestih
našle so tu na Dunaji znaten odmev in to na
1 • • • • divizij
generala
Jovanoviča, ki je zasedla
Mostar
t
9
se o visoki politiki ne govori samo
9
am
ni novih poročil
pak o njej dela. Dogodbe v Bosni morajo nasledke imeti vzlasti o tem, da na mesto Andrassya stopi drug
mož
ki bolj
ve varovati interese Avstrijsko-Ogerske
Neljuba pomota se je pripetila v zadnjem listu „Novic
. t-: 1 V1.il.	no+Sor
9
tem, da je bil elanek „iz
sodniškega življenj
drugie natisnen
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer
Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov v Ljublj