t PeSintn« p?»£ana v gofov?nE
Cena 1 Dih
Leto I. (Vlil.), štev. 52
Maribor, sreda, 6. julija 1927
vmmmmsm.
»JVTROP
Izhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri
Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c®*ta M.
Oglati po Urifu
Oglase sprejem« tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernom tffetjl
VukKevič odpotuje danes na Bled
Odločilna se}a ož'ega glavnega odbora radikalne stranke — Vlada se pripravlja na najostrejši boj proti pašičevcem
BEOGRAD, 6. julija. Ministrski predsednik Vukičevič odpotuje danes zvečer na Bjed, da poroča kralju o notranjepolitičnem položaju, nakar se namerava odpeljati takoj na volilno agitacijo v Južno Srbijo.
Zadnje dni je Vukičevič skrajno Te-cerviran in noče podati nobenih izjav o Bvojih načrtih in namenih. Njegovi ožji Pijatelji zatrjujejo, da se pripravlja na nojostrejgi boj proti Pašičevim prista-:em. ki jjh namerava v volilnem boju ožigosati kot korupcijoniste in škodljivce naroda.
S tem večjim zanimanjem se Pričale zato rezultat današnje popoldanske
seje ožjega glavnega odbora radikalne stranke, na katero so povabljeni tudi radikalni člani sedanjega kabineta. Seji se pripisuje namreč odločilen pomen, ker je od njenega izida odvisen nadaljni razvoj notranje-poUtičnih dogodkov. — Voditelja radikalov, Aca Stanojevič in Marko Trifkovič še vedno živahnno nadaljujeta akcijo za pomirjenje med vlado in pašičevci, vendar je malo upanja, da se jim to posreči- Zelo dvomljivo je tudi, da bi se radikalni člani vlade udeležili današnje seje korporativno, temveč pošljejo najbrže samo svojega opazovalca.
Prlključftveno gibanje v Avstriji
In Nemčiji
Veliko razburjenje v Franciji — Francoski poslanik na Duna?u odpotoval v Pariz, da poroča svoji vladi o propagandi
PAl^IZ, 6. julija. Ker zavzema tako J Avstriji kakor tudi v, Nemčiji vpra 'anje priključitve vedno večji obseg, je prispel semkaj francoski poslanik na cbambrun, da poToča svoji :.N,3esovo poročilo je izzvalo v po-Roni^ia	veliko razburjenje in ča-
SeT°> razpravlja o tem vPra-rnSJ* ^•°inaslasa »L’ Oeuvre«, da se S f ?! ^aSanje šele tedaj, ak.o
Si	radostne garancije, kajti
Izključitveno vpraganje močno ogroža mir v Evrom-
Splošno se naglaša, da se mora vprašanje Porenja rešiti sporedno % ureditvijo priključitvenega vprašanja. Politični krogi menijo, da bi se to gibanje še najlažje zatrlo na ta način, ako bi Mala antanta in Italija dovolili ostalim nasledstvenim državam bivše Avstro-Ogrske gotove koncesije, Posebno glede carin. Francija stoji na stališča, da je Avstrija po gospodarski obnovi zmožna za živt-Ijenie in da je zato priključitveno gibanje nedopustno.
Razpust vseh naših društev v Postojni
p pst o j n a, 6. julija. Včeraj, na dan 1100 obletnice rojstva slovanskega apostola Sv. Cirila, so italijanske oblasti razpustile vsa tukajšnja slo-£*a telovadna drušva:	telovadno,
oralno, pevsko, tamburaško in dramatično društvo Društveno premo-2enje je bilo zaplenjeno v prid državic blagajne. Razpust, proti kateremu |e Pritožba nedopustna, se motivira s tem, da so se skrivali za temi društvi Prevratni elementi.
Jovan Plamenac upokojen
nogoS?ADl 6' iulija' Biv5i vwlja.^'
®e®*ratiatov, nekdanji mim-več	Jovan	Plamenac,	ki je
*	•	.0(111 Propagando proti naši dr-
In jo bil za časa van za	koalicije	imeno-
ni uh? s in’ upokojen. Tozadevni ukaz je že izšel v »Službenih Novi-Jian«.
Letalska nezgoda v Hercegovini
Včeraj jo v bližini Čapljino v Horce-Kovini strmoglavilo vojaško letalo, ker je v višini 1000 m zmanjkalo v akumulatorjih toka, ki jo potreben za pogon motorja. Pilota: podporočnik Pavdčič m narednik Milosavljevič sta lažje ra-doeim je letalo popolnoma raz-
Kongres Udruženja Jug. učite j sv v Kranju
K r a n j, 6. julija. Danes dopoldne se je pričel tu pod presedstvom nadzornika Škulja za triadni določeni kongres slovenskih učiteljev, organiziranih v Udruženju jugoslovenskih učiteljev. Navzočih je 140 delegatov, ki zastopajo 32 okrajnih učiteljskih društev, kongresu pa prisostvujejo tudi učitelji iz vseh pokrajin naše države. Na dopoldanski seji se je razpravljalo o raznih stanovskih vprašanjih In o reformi šolskega pouka, ki ne odgovarja več modernim vzgo-levalnim metodam.
Mednarodni kongrest'govskih zbornic v Stockholmu
nJžJ ? c ^ J1 0 1 m’ julija« V navzoč nosti švedskega kralja je bil otvorjen danes četrti mednarodni kongres trgovskih zbornic. Zastopane so vse države Evrope. Delegati Jugoslavije, Cehoslovask, Poljske in Rumunije so imeli včeraj popoldne skupno sejo, na kateri so se posvetovali o skupnem nasiopanju vseh štirih držav.
A n g or a, 6. julija. Vlada je sklenila. da prekrsti Carigrad (turški Stam bul) na čast reformatorju turške države. Mustafi Kemal paši v — Kemali. Strašen orkan v Odesi
V	Odesi in njeni okolici jo divjal v pondeljek silen orkan. Na morju je prevračal ladje, da je utonilo 20 oseb, na suhem je pa ruval drevesa in hišam odnašal streho. Tudi tramvaj se je prevr-stel in se je pri tej priliki 6 ljudi ubilo, 'ukvosr 40 pa ie >'ilo runjouik.
Zračne ladje — bodoče vlada* rice morja
Pomorske plavaioče trdnjave ogrožene — Gradnja velikan« skih zračnih ladij v Ameriki
Velike bojne ladje, Prave plavajoče trdnjave, so imele že v svetovni vojni jako težkega nasprotnika: zavratne male podvodnike, ki so igrali velikansko vlogo in spravili v neenakem boju mar-sikterega oklopljenega morskega velikana vi globine morja.
V	bodoči vojni pa bodo imeli dread-noughti in hiperdreadnoughti še opasnej-šega nasprotnika, namreč — zračne ladje. Boriti se bodo morali torej kar proti trem sovražnikom naenkrat: na vodi, pod vodo in v zraku.
Razorožitvena konferenca v Ženevi je dosegla sicer pravkar lepe uspehe in se bo blazno oboroževanje na morju znatno omejilo, kar pa velevlastim ne dela posebnih skrbi. One se namreč z mrzlično naglico pripravljajo, da si zagotove gospodarstvo nad morji » pomočjo — velikanskih zračnih ladij.
Prednjači v tem oziru Amerika, domovina najmodernejše tehnike. Tvrdka Qoodyear gradi sedaj za ameriško vojno mornarico ogromne vodljivo zračne la-
dje, ki bodo kmalu potisnile težke bojne križarke popolnoma vi ozadje kakor so te ladje spravile svoječasno ob veljavo poprejšnje linijske ladje. Po izjavah strokovnjakov bo mogla Postaviti Amerika za slučaj potrebe vsakih 14 dni po etno zračno ladjo v službo.
Ti zračni velikani bodo nosili s seboj tudi poizvedovalna in bojna letala, tako da bodo proti še tako močni bojni1 ladji vedno v premoči. Letala bodo pripeta na spodnjem delu zračne ladje na; velikanskih kljukah, s katerih bodo mogla .poljubno odleteti in se ravno tako laho zopet nanje pripeti. Imela pa bodo s seboj tudi zadosti bomb, da bodo lahko pognale v zrak tudi največjo bojno ladjo sveta.
SklePi ženevske razorožitvene konference torej nikakor ne bodo omilili ali zmanjšali srditosti bodočih vojn na morju, kajti velevlasti v bodoče pri obrambi ne bodo več navezane (*amo na mornarico, temveč v prvi yrsti na — velikanske zračne ladje.
RAZPUST SRBSKE REPUBLIKANSKE STRANKE.
BEOGRAD, 6. julija. Na glavnem zboru srbske republikanske stranke, ki se je vršil včeraj v Lazarevcu, je bilo sklenjeno, da se stranka razide in pozovejo pristaši, da se priključijo demokratski stranki.
Številne nesreče pri amariški državni pr »slav!
Pri nedeljski proslavi obletnice ameriško državne neodvisnosti so »e letos dogodile mnogoštevilne nesreče pri streljanju in umetnem ognju, običajnem pri tej proslavi. Med poškodovanci je veliko oslepelih. Eno od težjih nesreč je povzročil tleči cigaretni ogorek, ki je po nesrečnem naključju padel med naložene rakete- Nekje d n^je jo zopet raketa zanetila celo tovarno-
Odkritje starega francoskega grobišča v Berlinu.
V	Berlinu so v bližini lehrterskega kolodvora pri gradbenih delih odkrili veliko skupno grobišče. Po orožju, pokopanem skupno z ljudmi, so dognali, da gre za francosko grobišče in 1, 1812. Vsega skupaj je bilo v. tem grobišču 25 skeletov. Posebna komisija išče sedaj v arhivu podatke o tem francoskem grobu in njegovih nemih stanovalcih;
Italijanski dezerter« na avstrijskih tleh.
Avstrijska žandarmerlja je v Griesu ob Brennerju ustavila v zadnjem času že več italijanskih vojaških beguncev. Te dni sta prišla kar dva v uniformi karabinerjev ter kakor ostali izjavila, da je vzrok bega slabo ravnanje z vojaki. Avstrijsko orožništvo se v slučajih izsleditve kakega italijanske ga vojaškega begunca vedno obrne do italijanskega obmejnega poveljstva In so na avstrijsko stran že prišli italijanski vojaški in policijski funkcionarji, da bi begunce nagovorili k povratku. Zadnji dezerterji so vsa prigovarjanja In ■>,ahila odklonili, čeprav se jim je ■/ 'ovilo, a ne bodo kazno vatit. ako se v mejo.
'Verski fanatiki zažgali polno cerkev
V	neki vasi ob Volgi je sredi obreia naenkrat začela goreti cerkev. Med verniki je nastala strašna panika, vse se je skušalo rešiti, v ognju in v gne-či pri izhodu je pa velika večina izgubila življenje. Za požigalce se smatral verske fanatike, organizirane v staro davni ruski sekti »skopcev«, ki so že v dobi Petra Velikega požigali cerkve, ker jim niso ugajale vladarjeve cerkvene reforme. Ko je Peter Veliki to sekto začel preganjati, so se njeni pristaši razkropili po gozdovih sred nje Rusije in od teh časov sem se je dogodilo že mnogo slučajev cerkvenih požigov. Verski fanatiki so drugim kot krivovercem požgali cerkve, včasih so se pa tudi sami zaprli v kako cerkev ter zanetili požar, ki je vse skupaj uničil in pravovernlke odvedel skozi ogenj ln smrt v večni raj,
Raziskovanje severne Sibirije.'
Norveški profesor Sverdrup je naslovil na zemljepisna društva Evrope obširno spomenico s pozivom na znan stveno ekspedicijo v severno Sibirijo. Severna Sibirija je domovino Nomadov, ki pridejo z Rusi skupaj edinole v kupčijskih poslih, ko kožuhovino za menjujejo za tobak, čaj in raznovrstno orodje. Severno-siblrski prebivalci prebivajo v lesenih šotorih, obitih z jelenjo kožo. Prebivalstvo se bavl večinoma z lovom in je v kulturnem oziru daleč za nami. Severni Siblrci znajo šteti samo do 20, govorijo jezik, ki ni nikjer pisan, in nobeden od njih ne zna povedati, koliko Je star.
8 milijonov športnikov v NetnčlJ!.
Nemški državni odbor za telovadbo je izdal statistiko o telovadbi in športu ter je naštel okrog 8 milijonov članov raznih športnih ln telovadnih organizacij. Kot enota za celo Nemčijo so posebno močne delavske telovadne organizacije. Močne so tudi telovadne organizacije, ki jih je vzbudila v življenje stranka katoliškega centrih m a.
Novosti z Murskega polja
Zdraviliška sezona v Radencih — Gasilska tombola v Hrastju-Moti — Dva večja požara v Gor. Radgoni in Gor. Osijeku
Zdravi lij če Slatina-Radenci je posedlo dosedaj 130 gostov, večinoma naših državljanov, posebno iz Hrvatske in Beograda, dalje pa 4 Italijani in Avstrijci Sezona je sedaj v polnem razvoju in se prijavljajo vsak dan novi gostje.
•
Prostovoljno gasilno društvo Hraštje-Mota ie priredilo o priliki 40le*nice svojega,obstoja v nedeljo, 3. t m. Pod vodstvom požrtvovalnega tesarskega mojstra Streharja sijajno uspelo tombolo. Nad 500 dobitkov je bilo, med njimi 27 glavnih, \i skupni vrednosti 50.000 Din. Ljudstvo se pač dobro zaveda prekorist-nega in požrtvovalnega delovanja društva, kar je pokazalo z naravnost ogrom nim posetom- Navzočih je bilo nad 2.000 ljudi in so prihitele tudi deputacije raznih društev iz bližnje in daljne okolic© in celo deputacija gasilcev iz Radgone onstran naše državne meje. Med odmorom je igrala godba priljubljenega godbenega društva y Radencih.
*
V	onči od 29. na 30. junija je začelo goreti gospodarsko poslopje mesarskega pomočnika Alojzija Pučka v Gor. Radgoni. Plamen je uničil poslopje in del hiše. Na pomoč so prihiteli avstrijski gasilci iz Radgone z motorno brizgalno in
ogenj omejili. Pučko ima okoli 8.001 Din škode, ki pa je krita z zavarovalnino-Domneva se, da je zanetil ogeni najbrž kak nepovabljen gost, ki je prišel spat na seno in po neprevidnosti zažgal.
•
Posestnika Matijo Plohla, p. d. Zup-ka, v Gor. Osijeku pri Sv. Trojici v Sl. goricah je zadelo v noči dne 3 t. m. težka nesreča. Rdeči petelin mn je vpe-pelil živinski hlev, svinjske hleve, 2 kravi, 12 prašičev, vse seno, ves letošnji pridelek ječmena, ročno mlatilnico, vse^ gospodarsko orodje ter polno krasnega sadnega drevja okoli hiše. Vnelo se je tudi že stanovanjsko poslopje, ki so je pa k sreči rešili in je zgorela le streha, okna in vrata. Posestnik Plohl kna približno 120.000 Din škode, zavarovan pa je bil le za neznatno vsoto, tako da je postal čez noč siromak. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen od zločinske roke. v
Antonu Svetcu, posestniku iz Orehovec, je bilo dne 2. t. m. okoli 9. zvečer ukradeno izpred restavracije 1-200 Din vredno kolo. Tat se je oskrbel tudi z dobro večerjo, ker je s kolesom vred odpeljal še 5 kg klobas in papricirane slanine.
Poskušen samomor v Celju
Friderrh Presinger, bivši kancelist v Celju, je hotel v pondeljek dne 4. t. m. Zvečer izvršiti v duševni zmedenosti samomor- 2e dopoldne so opazili domači pri njem čudno obnašanje. Tekal je o-Srog svoje hiše v Liscah, ter nameraval znositi pohištvo na ogenj, ki ga je napravil v bližini hiše. Ker so mu to domači zabranili, jih je hotel pobiti. Končno $i je prerezal z britvijo žile na levi roki. Poklicali so sosede in zdravnika ter ga spravili v Celjsko bolnico.
Izgnana Jz Celja	v
sta bila^>z. odgonskim potom poslana v svoje domovinske občine Feliks Kobal, delavec iz Idrije in Albin Marš, Pastir fe Sladke gore. Potikala sta se po Celju twez vsakih sredstev.
Izprememba v zakonu o taksah in pristojbinah.
Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala v ponatisu izpremembe in dopolnitve in sicer v zakonu o taksah in pristojbinah, ki jih navaja finančni zakon za leto 1927—28 in v taksnem in Pristoj-ibinskem pravilniku izza dne 31. decembra 1923, ko je izšel ta pravilnik v »Uradnem listu«. Vsa tvarina je natisnjena na listih, to je samo na eni strani papirja, tako, da lahko vsakdo posamezne nove odstavke odreže in prilepi v knjigo. Izpremembe in dopolnitve so izšle v dveh snopičih, katerih oba veljata Din 6, s poštnino pa Din 6.50- Naročila sprejema Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 54.
Počitniško beganje Iz Berlina.
Berlinčanom se silno mudi na počitnice in listi že par dni opisujejo prave navale na odhajajoče vlake. V enem dnevu se odpelje od 200 do 300 počitniških vlakov. Menda še nikdar ni šlo toliko Berlinčanov na počitnice kot letos. Večina odhaja na Tirolsko in v Gornje Bavarsko. Odhodov v inozemstvo je pa prav malo. Oni, ki ne zmorejo stroškov za oddaljenejša letovišča, pa hočejo uživati počitnice v širši mestni okolici, kamor jem ljejo vse potrebno s seboj, da bodo stroški čim manjši.
(Težka nesreča vsled eksplozije kotla.
Neka pruska veteranska in bojevniška organizacija je priredila v okolici Ratibora svoj izlet in kuhala skupno kosilo v stari -vojaški vozni kuhinji. — jVsled premočnega parnega Pritiska je eksplodiral kotel in vrela voda je oparita vse naokrog sedeče. 25 oseb je dobilo težke in lažje opekline- Od opeklin težje poškodovane so odpremlli takoj v bolnico in bo več otrok najbrž umrla.
Katastrofalno neurje v Rumuniji
Včeraj je divjalo nad Transilvanijo strašno neurje. V aradskem okrožju je padala nenavadno debela toča, mestoma kakor kokošje jajce in uničila ves pridelek. Več oseb je bilo tudi ranjenih. Neurje je Pustošilo tudi na Erdeljskem, v Gradišču in v okolici Temešvara. Povzročena škoda se ceni na milijone. V San Nikolasu Mare pri Temešfaru je orkan trajal samo osem minut, bil pa je tako močan, da je razkril vse strehe, izruval najmočnejša drevesa in razbil okna- Pšenico, ki je bila že požeta in povezana v snopovje, je vihar odnesel v vodo ter uničil vse telefonske in brzojavne naprave. Središče orkana je bilo v okolici kolodvora, ki je docela razdejan. Natovorjene vagone je vihar Pognal s postaje na odprto progo. Nekega železničarja je vrglo z vlaka 20 m od proge, kjer je obležal težko poškodovan-Neurje je bilo tako strašno, da enakega ne pomnijo niti najstarejši domačini.
Velik vihar na Madžarskem.
Med Banhido in Tatatovarošem je divjal te dni silen vihaT, ki je ruval močno staro drevje in telegrafske droge. Na hišo nekega kmeta je padlo izruvano drevo s tako silo, da se je Podrla. — Vihar je uničil tudi znameniti park grofa Esterhazy-a. Škoda je ogromna.
Velika nevarnost od termitov v Kanzasu
Za poplavami Missisipija obiskuje sedaj druga nesreča Kanzas in Nebrasko. Pojavljajo se cele ceste nevarnih termitov, nazvanih »velike bele mravlje«, ki izpodkopljejo in iz-podglodajo cele stavbe. Nobena sila ne more ustaviti milijard teh škodljivcev, če naenkrat začno vreti iz zemlje. Lesa pred njimi ne obvaruje nobeno sredstvo za impregniranje. Ob začetku sedanje termitske invazije se je porušilo že večje številčiš. Ljudje zapuščajo svoja bivališča m se umikajo v notranjost dežele. Termite, ki se v silno širokih pasovih pomikajo proti človeškim bivališčem, polivajo sicer s hudimi strupi, a to ne more preprečiti neopaženega vrinjenja termitov v hiše.
Težak dvoboj v Budimpešti.
V	Budimpešti sta se radi male žalitve s sabljami dvobojevala sloviti afri ški potnik in levji lovec Koloman Kit-tenberger in kapetan Corjar. Ko je prva dobil težak udarec po glavi, je z zadnjo močjo zamahnil po nasprotniku in ga težko ranil na obeh rokah- Kittenberger bo najbrž umrl, Corjarju pa bodo morali eno roko odrezati, druga mu bo pa ostala hroma.
Mariborski in dnevni drobiž
Srezka organizacija SDS za Maribor mesto
ima v četrtek 7. julija ob 20. uri v posebni soibi restavracije Union svojo širšo odborovo sejo. Na dnevnem redu je razgovor o predpripravah za skup-č inske volitve in eventualni Predlogi za oblastni občni zbor, ki se bo vršil vi nedeljo 10- julija. Vabimo vse člane in odbornike političnih društev, da se te važne seje zanesljivo udeleže. — Odbor.
Neka; statistike o Hudskem giban u v Mariboru
Od 1- januarja do 30. junija se je rodilo v Mariboru 423 otrok (308 moškega in 115 ženskega spola), med njimi 94 nezakonskih in 25 mrtvorojenčkov. Umrlo pa je v isti dobi 410 oseb (202 moškega in 208 ženskega spola).
Porok je bilo v Prvi polovici tekočega leta samo 179.
Kakor razvidno, je število nezakonskih in mrtvorojenih otrok precej veliko, število porok pa razmeroma majhno. Vzrok je iskati nedvomno predvsem v pomanjkanju stanovanj-
Nov častni občan Cirknice.
S sejnim sklepom odbora občine Cir-knica z dne 4. t. m. je bil srezki poglavar in vladni svetnik dr. Marko Ipavic imenovan častnim občanom. Čestitamo!
Vlom v izložbeno okno.
Minulo noč so neznani storilci odprli s ponarejenimi ključi izložbeno okno trgovine Paš v Slovenski ulici št. 4 in ukradli dva omota platna, vredna 1200 Din. O storilcih ni nikakega sledu.
Napaden živinski gonjač.
Sinoči je gnal 57letni Jakob Draško-vič iz Hajdine na sejem v Maribor štiri vole. Pri Št. Janžu sta mu prišla naspro ti dva mladeniča in ga brez povoda napadla- Ko se je prvega otresel in ga vrgel na tla, ga je drugi s trdim predmetom udaril Po glavi, nakaT jima je Dra-škovič pobegnil v. polje in se skril vi pšenico, napadalca pa sta izginila v noč. Ko se je goriiač vrnil na cesto, ni bilo volov nikjer. V stTahu je odšel v mesto in prijavil dogodek policiji, kjer je dobil tudi informacije o izgubljenih volih.
—	Med tem ka je ležal v pšenici, so gonjači iz ptujskega okraja prignali živino in odgnali v Maribor tudi Draškovi-čeve vole, ter jih oddali stražniku na Kralja Petra trgu, nakar so bili oddani v neki tukajšnji hlev, od koder jih je Draškovič odgnal na živinski sejem. — Napad doslej še ni pojasnjen-
Bitka pri »Zlati hruški«.
Sinoči sta Ivan G., strojevodja - na Koroškem kolodvoru in njegov oče popivala pri »Zlati hruški«. Ker sta postala preglasna so ju vrgli na cesto, kjer sta začela razgrajati. Na gostilniških oknih sta s kamenjem razbila vsa stekla in ogrožala celo osebno varnost gostov. Ko je intervenirala policija se nista prav nič pomirila, aretaciji Pa sta še hotela izogniti s tem, da sta se vrgla na tla in bila okrog sebe, dokler ju končno niso s silo naložili na neko kočijo in ju odpeljali na stražnico, kjer sta prenočila v zaporih- Pri zaslišanju sta izjavila, da se ne spominjata ničesar. Po Prestani policijski kazni se bosta zagovarjala tudi pred sodiščem.
Stanje žrtve avtomobilske nesreče v Vetrinjski ulici.
Včeraj se je raznesla po mestu govorica, da je v Vetrinjski ulici ponesrečeni Franc Potočnik, ki ga je povozil avto podlegel poškodbam, kar pa ne odgovarja resnici- Po informacijah, ki smo jih dobili na avtentičnem mestu, je bolnik že izven nevarnosti in se je njegovo zdravstveno stanje žc dokaj izboljšalo. Aretiran goljuf.
V	Krapinskih toplicah je bil pri tamkajšnjem peku zaposlen Jožef Pirkovič. Odkasiranega denarja, ki ga je prejemal za razpečani kruh, si je zadržal 600 Din in izginil- Na prijavo glavarstva v Krapinskih toplicah je bil Pirkovič včeraj v Mariboru aretiran. Seveda je bil že Ibrez denarja. Oddali so ga sodišču, kjer so bo zagovarjal radi poneverbe,
Ponovno železničarsko protestno zborovanje
Sinoči so železničarji zopet napolnili obsežno dvorišče Uniona. Bilo jih je nekaj rnanje od zadnjič, a še vedno okrog poldrugi tisoč. Predsednik in govorniki isti kakor zadnjič. Oba člana deputacije sta poročala o že znanih rezultatih svojega pota, Makuc iz Ljubljane je pa priporočal konferenco zaupnikov železniškega delavstva vseh delavnic, kurilnic in skladišč, da se dokaže, kako soglasno je to delavstvo v protestu radi velikih krivic mezdne redukcije in odvzemanja voznih legitimacij za družinske člane. Konferenca naj bi se vršila v Zagrebu. Povabila z utemeljenjem skupnega nastopa v skupnih težnjah naj dobijo vse železničarske organizacije, med železniškim delavstvom brez razlike na organizacijsko opredelitev pa naj se razvije najživahnejša propaganda o važnosti te konference. Na naslov klerikalcev so zopet padale prav pikre, zlasti se je pa obsojala pisava »Slovenca«, ki svojo stranko predstavlja kot zastopnico in rešiteljico vseh teženj Slovenije in Slovencev, če se pa toliki množici Slovenskega delaArstva kot je železničarska, zgodi krivica, pa dosledno zavrača krivdo na druge.
Umaknitev papirnatega dro* biža iz prometa
Finančna delegacija v Ljubljani opo* zarja občinstvo, da se vzame državni papirnati drobiž Po Din 1.—, 0.50 im 0-25 do 30. septembra 1927 iz prometa. Zamenjavanje za kovan drobiž po Din
0-50, 1 in 2.— ter izjemoma tudi za
bankovce Narodne banke se vrši v Sloveniji pri viseh davčnih uradih. Vsi, kil imajo še kaj papirnatega drobiža, naj ga čimpreje zamenjajo, da ne bodo imeli Škode.
»Domovinski dan« pri Šmarjetl ob Pesnici
je bil že lani krasna manifestacija Slo* venjegoričanov blizu naše severne meje. Letos prirede Šmarječani slično domoljubno slavnost 10. julija ob 3. popoldne na sadonosniku veleposestnika A. Šiker-ja, ki bo znal potolažiti lačne z okusnimi jedili, žejne pa s priznanim »Urbančanom«. Na razpolago bodo tudi kmetski gibanci, okusna prekajena svinjetina itd. Za prevoz gostov tja in nazaj bodo na razpolago auto-omnibusi. Večje skupine gostov naj javijo svojo udeležbo podružnici Jugosl. Matice v Mariboru ali v Šmarjeti. da pripravimo več omnibusov. Mariborčani! Pozabite vsaj eno nedeljo na Limbuš, Hoče itd. in pridite 10. julija v Slov. gorice med nas!
—	Podružnica Jugosl. Matice, Smar-jeta ob Pesnici.
Brzojavno smo opozorjeni na grandiozne viseče letake v Gosposki ulici, na Kralja Petra trgu in Slovenski ulici, ki vabijo Mariborčane dne 10. julija v vojašnico Kralja Petra I- (kadetnica), kjer priredi OlePševano društvo za magdalensko predmestje veliko ljudsko veselico z najraznovrstnejšim vspo-redom.
Prireditev pevskega društva »Luna«
v	Krčevini
na vrtu gostilne Dolničar je v moralnertt pogledu dobro uspela. Društvo razpolaga z dobrimi glasovi, ki jih je pevovodja g. Horvat vrlo izvežbal. Posebno se je odlikoval prvi tenor, ki je vzdržal tudi v najvišjih legah. Za petje na prostem je bilo prednašanje v celoti pravi po voljno. Najbolj so ugajale Pesmi »Ljubezen in pomlad«, »Na trgu«, »Oblaček« in »Vasovalec«. Društvo si je za bodočnost nadelo nalogo, da od časa do časa poleti v mariborsko okolico ter s pesmijo vzbuja in utrjuje nacijonalno zavest. — Prihodnjo nedeljo popoldne Priredij koncert na vir tu gostilne »Pri treh ribnikih«-
Kavarna Park.
Od danes srede naprej svira dobro znani pianist g. Petz od 16.30—19. in od 20-30 do 24. ure. V nedeljo pomnoženo.
464
Velika kavarna.
Danes, sreda in v Petek elitni koncert in kabaretni večer.
ivllenje na nekdanjih velikih francoskih bojiščih
Plodna žitna polja na nekdanji Hindenburgovi bojni črti — Skupna pokopališča na bojiščih ob Sommi
Devet let je sicer že preteklo, odkar je končalo strašno svetovno klanje, vendar je zlasti v Franciji še vse polno vojnih sledov, kar je vsekakor znak velikih gospodarskih težav, pod katerimi ječe sicer vse države v Evropi.
Campiegneske vasi se popravljajo po premoženjskem stanju posameznih vaščanov. V splošnem so nove hiše prostornejše in svetlejše ter modernejše in trdnejše zgrajene. Mnogo vaščanov pa še prebiva v slabo popravljenih hišah in celo v nekdanjih vojaških barakah. Tudi mnogo popolnih ruševin še čaka na odstranitev. Od večjih krajev prednjači zlasti Chauny pri temeljiti obnovi. Nekdanjo Hindenburgovo bojno črto so popolnoma zakrila plodna žitna polja in številne granatne kotline so zasuli in zravnali ob zgradbi lepih širokih cest.
Posebno poglavje tvorijo cerkve. Mala mesta in vasi so si s prvimi hišami zdradile tudi nove cerkve po starem vzoru, v večjih mestih, kjer so bile cerkve zgodnje-gotiškega sloga, se pa niso mogli odločiti za slog novih cerkvenih zgradb in so ostali večinoma pri popravljanju in tudi pri ruševinah.
Sommsko, pred 11. leti brezprimer-no krvavo bojišče je danes mirno skupno pokopališče. V sredini je ve-
lika kapela z gosto popisanimi spominskimi ploščami padlih žrtev, daleč na okrog pa celo jezero različno urejenih grobov. Najbolj skrbno je urejeno angleško pokopališče: solidno obzidano in s kamenitimi ploščami mesto lesenih križev, nemško pokopališče ima enotne črne. križe, francosko je pa raznotero, ker so rodbine mnogih francoskih borcev po svoje urejevale grobove svojih dragih.
V	Champagni je ostalo še precej vojnih znakov in spominov v vsej grozoti. Ob Berry-au-Bac, kjer se je na višini 108 bila tako strašna bitka, so ostale od granat izdolbene globeli in strelski jarki, kakor so jih vojaki leta 1918. zapustili. Še danes pobirajo delavske kolone mnogovrstne železne in municijske ostanke. Ta materijal se nalaga na velike kupe in številni napisi svarijo prebivalstvo pred brskanjem med naloženo vojno šaro radi nevarnosti in čestih nesreč. S travo in grmičevjem prerastla bodeča žica se navija na hlode in zlaga v velike skladnice. To vse vzbuja vtis, da so topničarji in pijonirji šele pred kratkim zapustili te kraje in navdaja celo s strahom in temno slutnjo, da morda kmalu zopet pridejo.
Odpravljanje in brisanje vojnih sledov bo dalo seveda še mnogo dela.
Ameriški dovtipi o Kitajcih
Zanimivo satiro je objavil pred kratkim neki kitajski študent v Ameriki. Združil je nazore Amerikancev o Kitajski v sledečih stavkih, ki bodo gotovo tudi pri nas vzbudili mnogo smeha. Amerikanci menijo:
1. Da so najbolj priljubljene slaščice Kitajcev podgane in črvi. 2. Da jedo Kitajci juho s palicami. 3. Kitajci sicer narod peric, imajo pa kljub temu visoko civilizacijo. 4. Vsi Kitajci Pr?meteni ljudje. 5. Njihova čed-Po§tenost in absolutna zane-taici nlu 6' Novo rojene deklice Ki-L**????- 7. Amerikanci mislijo, da
navzeor 8Cinvoie kn>iKe od sp0<^3 q nftiv so vsi Kitajci enaki.
Kitajci nimajo duše, ker niso krscanske vere. 10. Da se vsi Kitajci
j m Se ,n'kdar ne kopljejo. 11. Kadar pa se slučajno kopljejo, se poslužujejo pri brisanju mokre cunje, čeprav imajo na razpolago suhe. 12. Končno menijo Amerikanci, da so Kitajci veliki čudaki in da bo sedaj, ko je neka ameriška vojna ladja izkrcala 200 vojakov, popadalo vseh 450 milijonov Kitajcev pred njimi na kolena.
Težave mednarodnega delovnega urada
Povodom olimpijade delavskih telovadnih enot v Pragi je vodja mednarodnega delovnega urada Albert Thomas podal nekaj precej pesimistič nih izjav o svetovni gospodarski kon ferenci in o delovanju mednarodnega delovnega urada. Konvencije tega. S?,-°d mnogih držav še niso sprejele iz raznjh razi0gov, večinoma pa vsled Povojne gospodarske krize
v Evropi. Svetovno-gospodarska kon
ferenca mnogo dela, njeni uspehi pa niso v pravem skladu s tolikim delom. I ri delovanju delovnega urada pa dela glavne težave vprašanje duševnih delavcev vsled velikega odpora delodajalcev, be celo pojm »duševno delo« in »duševni delavec« ni popolnoma izčiščen. Obtežilno je tudi to, da imajo duševni delavci raznih držav tako različne organizacije in da ni pravega upanja na njih enoten po-kret. Glede razmerja med sovjetsko Rusijo in mednarodnim delovnim uradom je Thomas izjavil, da sovjeti niso Člani organizacije in da vsled tega razmerje ni najboljše. Imel je že sam namen potovati v Rusijo, a sc mu je to dosedaj še vedno odsvetovalo.
Lov na žirafe v Sudanu
Prav ima pisatelj Delmont, ko trdi, da dobivamo z opazovanjem ujetih živali čisto napačne predstave in pojme o naravi in o živalih na svobodi. Žirafe
v cirkusih in menažerijah niso niti senca žiraf vzhodnega Sudana in Abesinije, ki prebivajo v gosto zaraslih stepah in vzbu jajo veliko lovsko strast domačinov in tujcev. Žival doseže višino 5 in pol metra in ima na gosti svetli dlaki okrogle in trikotne ruiave lise- V Centralni Afriki je pa posebna vrsta s temnimi, skoraj črnimi lisami. Žirafa je silno oprezna, ima najopolnejše Tazvit voh in sluh in tako je lov na njo zelo težaven. Domači lovoi zasledujejo žirafe z največjo opreznostjo, kar je silno težavno, ko morajo voditi s seboj konje ali dromedarje, da se lahko hitro dvignejo v sedla in preganjajo zaloteno gručo žiraf tako dolgo, dokler ne omaga ali dokler ni pognana
vi kako sotesko, kjer se ji lahko zapre pot. Lovci so oboroženi z dolgimi ostrimi meči, da bežečim žirafam z njimi presekajo kite v kolenih ter jih tako napravijo za tek nesposobne. Mlade živali lovijo tudi z zanjkami, katere jim spretno mečejo okrog vratu na način lasov, s katerimi vi južnoameriških Prerijah lovijo in krotijo konje- Obkoljene žirafe se postavljajo v bran in brcajo s tako silo konje v prša, da jih ubijejo. Zato Araibci na lovu jezdijo rajši kamele, ki so po svoji višini varne pred takimi nevarnimi sunki.
Lov na žirafe začenja z deževno dobo. Na večer se lovci tiho priplazijo w bližino krdela žiraf, ostanejo tam do ranega jutra in počakajo v čim večji bližini živali do viška vročine. Vročina j© za lovi potrebna, da žirafe prej omagajo pred zasledovalci.
Pomlajevarve kaznjencev
V	Avstraliji se mnogo razpravlja o predlogu, ali naj bi se stare kaznjence uporabilo za poskuse pomlajevanja po Voronovi in drugih metodah. Znanstveniki predlagajo, naj se vpliva na kaznjence, da sc bodo prostovoljno podvrgli pomlajevalni operaciji in naj se jim del kazni potem oprosti. ker so s svojim prostovolnjim sklepom dokazali, da imajo precej čuta in smisla za človeško skupnost in njen napredek. _ Najdejo se pa tudi predlagatelji, ki Pravijo, naj se pomlajevalni poslhisi s težkimi kaznjenci prisilno uvedejo, da bodo stari kaznjenci, obsojeni na dolgo vrsto let, pridobili telesno zmožnost za zadoščenje pravici.
V petek zvečer
bo prodaja srečk I. raz. zakljutena. Kdor nima srečke za prve razrede, tudt ne more igrati v V. razredu na številne visoke dobitke. Treba je, da igra v vseh razredih. Kdor se hoče udeležiti igranja v 14. kolu, naj hitro seže po srečkah, dokler jih je še kaj na razpolago
v upravi „Ve£ernika“, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Še o strelski tekmi sekcije Slov. lovskega društva v Mariboru
Da je lovsko špoTtna prireditev dne 28. in 29. junija uspela nepričakovano sijajno, je v veliki meri razun požrtvovalnosti strelskega odseka pripisovati požrtvovalnosti članstva, ki je v velikodušni meri prispevalo s prekrasnimi častnimi darili, kakor tudi z denarnimi prispevki za kritje res velikih izdatkov, ki jih je društvo imelo z nabavo tare in strojev, opremo strelišča in vzdrževanjem celega aparata.
Med Pokkmi telji daril je treba omeniti sledeče gg. ozir. tvrdke: Josip Strnad, dr- F. grof Attems, Slov. lovsko društvo v Ljubljani, dr. Ivan Lovrenčič, dr. Robič, lovska družba »Šljuka« iz Čakovca, dr. Gorog iz Osijeka, pl. Pon-gratz, major v p. L. Sparowitz, grof Bombelles, Cutič, Felber, lovska družba »Hubertus«, Jančič, Pirch, pl. Rosmanit, Kiefer iz Št. Lovrenca, Bizjak, Bemhard Adolf, Korman, Černetič, Greinitz, Ko-ražija, Kravos, ravn. Fischer (za tvrdko Doctor in drug), Laufer, Majdič Josip.
V denarnih darovih so poklonili gg-ozir. tvrdke: dr. Černič, Felber, ravn. B. Pogačnik (zbirka pri denarnih zavodih), mag- Knoig, mag. Vidmar, dr. Dernovšek, G. Bemhard, F. Tscheligi, dr. F. Glan-čnik, J. Reich, Gustav Scherbaum, Union d. d. vsi iz Maribora ter S. L- D. Ljubljana, gozdna uprava grofa Thurna — Guštanj, podružnica S- L. D. Celje, dr. F. grof Attems, Slov. Bistrica, Mauro Sessler — Sladki vrh, A. Mazlu in B. Šohar — Čakovec, P. Glančnik — Pragersko, P. Majdič — Celje.
Posebna hvala gre tudi mariborski umetnici g. Vlašičevi, soprogi g. fotografa V- Vlašiča, ki je poklonila društvu krasno na olje slikano spominsko tarčo, prvovrstno delo, ki bo društvu v trajen in lep spomin na III. tekmovalno streljanje. Vojaške oblasti so nudile društvu kar naiizdatnejšo pomoč in. s tem sploh omogočile prireditev.
Popolnjujoč poročilo z dne 1. Julija je treba vsekakor pribiti, da so uspehi pri streljanju na golobe le navidezno srednji; lončeni golobi so namreč vsled precej močnega vetra leteli na nenavadno razdaljo in se je konstatiralo do 80% zadetkov na daljino 70 do 80 korakov, a so posamezni golobi bili zadeti v razdalji 120 korakov in še dalje-
V ostalem se morajo omeniti še na-daljni prvovrstni uspehi v raznih panogah, ki se niso mogli nagraditi radi pomanjkanja zadostnega števila častnih daril:
Tarča pojočega malega petelina (dosegljivih 25 točk): Dominikuš 25, grof Attems 25, Gorup 25, pl. Rosmanit 21, Smole (Kranj) 20, Malenšek (Ljubljana 20;
20krožna tarča: (dosegljivih 100 točk): nadinžp. Koprivnik 84, pl. Rosmanit 81, Vlasiq 79, Dolinšek 78, dr. Kovačec 76, dr. Černič 75;
tarča stoječega srnjaka (dosegljivih 60 točk): Cizel 59, nadinšp. Koprivnik 57, pl. Rosmanit 56, Caf 53, Svetina 53;
tarča izginjajočega srnjaka in lisice (dosegljivih 50 točk): Dominkuš 44, Je-zovšok 44, dr. Černič 42, nadsv. Urbas 39, ravn- Malenšek 39.
Streljanje na 10 golobov; razun nagrajenih so izkazali najboljše uspehe: grof Bombelles, grof Attems, pl. Rosmanit, dr. Černič, P. Kodolitsch, Lininger; pri streljanju na 100 golobov pa: grof Bombelles, pl. Rosmanit, Pachler, Jezovšek in grof Attems; pri streljanju na 20 bežečih zajčevi: Vukmanič 18, Kranjc, 17, ravnotoliko ravn. Klobučar, dr. Kova-čec, Starašina, Turner in Dominkuš.
Na hraikadi so se odlikovali s po 4 točkami (5 dosegljivih): dr. Robič, Do-minkuš, Kranjc, Caf, grof Bombelles, Lininger, dr. Kovačec, Godec Sl. in ruski polkovnik Lavaov*
Šport
ISSK Maribor — nogometna sekcifeb
V	petek 8. t. m- ob 20. pri »Zamorcu« sestanek vseh nogometnih moštev, Udeležba dolžnost. — Načelstvo-
Nova' afera gospe Nelly Grosavescu
Nelly Grosavescu, ki je ustrelila svojega moža, znanega tenorista dunajske državne opere Trajana Grosavescu, a je bila pred dunajskim •sodiščem oproščena, je prav kmalu pozabila, da je še pred dobrim tednom sedela na zatoženi klopi. Dne 1. t. m. je prispel na Dunaj njen oče, da plača stanovanje umorjenega Grosavescua, a ga je odkupil in preuredil, ter prepustil materi in sestri pokojnika- Prvi soprog Nelle pa je obvestil mater in sestro Grosavescua, ida zahteva Nelly odškodnino za stanovanje in pohištvo, razen tega pa še povračilo nekega dolga v znesku 30.000 šilingov^ Njene zahteve so vzbudile precejšnjo po** zornost, kajti znano je, da se je pred razpravo odrekla vsem terjatvam in celo dedščini za soprogom tudi v slučaju oprostilne razsodbe. Radi Nellynih neupravičenih zahtev je pokojnikova mati vložila sedaj tožbo in zaprosila za policijsko zaščito.
Rekord dosežen — rekorder mrtev
Povodom Chamberlinovega prekflk oceanskega poleta so razni zdravniki za Pet načeli vprašanje, koliko časa more vzdrževati človek brez spanja. Plesalec Fernando vi Berlinu je plesal skupno! 145 ur in se pri tem odpočil vsaki dve uri samo Po 10 minut. Zato je pil samo črne kave. Sedaj je nastalo vprašanje, kako dolgo more vzdržati človek, ne da bi zavžil kako okrepčevalno sredstva Vseučiliška profesorja Gilberth in Pa-teck sta pridobila za ta poizkus nekega' delavca, ki je vzdržal 84 ur, ne da bi kaj zavžil, nato pa začel naglo slabiti- —a Znanstvenika sta z uro v roki opazovala svoj eksperiment in obljubljala delavcu še tisoč dolarjev več, ako vztraja še eno uto. Misleč na bogato nagrado in nai svoje 4 otroke, je delavec vzdržal tudi to uro. Poizkus se je posrečil, toda pol ure po doseženem rekordu je bil delavec mrtev.
Tiralica za sinom bivšega ‘ avstrijskega generala
Dunajska policija išče sina znanega, nekdanjega generala barona Rohna. Zasledovani je ogoljufal bogato poljsko grofico Ostrovsko za lepo število dolarjev in za veliko svoto v avstrijski valuti. Grofic^ se je srečala z baronom v Varšavi in mu je pripovedovala, da mora nujno na Dunaj in da ne ve kam s tolikim denarjem. Baron je obljubil, da prevzame denar in ji ga izroči na Dunaju- Grofica mu je denar zaupala celo brez poizvedovanja, ali ji ga bo na Dunaju sam izročil ali pa Potom kake banke nakazal- Na Dunaju pa ni bilo o baronu in denarju leto dni ne duha ne sluha. Nazadnje sta se grofica in baron zopet slučajno srečala in baron je razodel, da je denar naložil in uporabil v svojem ekspertnem poslovanju in da ga bo kina-, lo vrnil. Grofica je nekaj časa čakala, potem pa izgubila zaupanj© v baronovo tvrdko ter napravila ovadbo. Baron, ki ima na vesti še več drugih sleparij, je izginil.
miXiDlXOXOuC □ cm 1B rmmna
ITO-paita za zolie le nailioijSa!
rr imn 11 m rm a rTTrrnnamCED
Mariborski VEČERNIH Julr*
V MarHom^e-5. Vil. 1927.
E, Q. Brat:
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena.
In povedala je, kako sta se pogodila z Doddom, ki pa vendarle vedno znova izkuša Jacka prijeti in zapreti.
»Če je tako,« je dejal svetnik, »moraš ostati z Doddom; paziti treba nanj ter ga, če le možno speljati na krivo sled, če bi slučajno našel pravega. Toda prikrivaj resnične misli, pretvarjaj se, otrok, bodi zvita, kajti gospod Dodd je prebrisan mož!«
»Zenska je navadno prebrisanejša od moža, tako sem čitala nekje,« je odgovorila Polly. »Potrudim se gotovo tudi jaz.«
In nato ji je svetnik povedal vse, kar mu je pravil nečak prav v tej sobi: kako srečnega se čuti v zavesti, da ima zvesto ženko, kako navdušeno mu jo je slikal in opisoval zakon ter svoje bančno delovanje. Radostna ga je poslušala Polly ter sl otrinjala solze. Tako sta kramljala, ko je za* pel telefonski zvonček.
»Halo, tukaj Bobby Dodd!« se je oglasil aparat. »Prosim, pokličite mi k telefonu mrs. Bell!«
Polly je stopila k telefonu: »Halo, tukaj Polly Bell!«
»Na cesti ml je bila pravkar Izročena brzojavka Iz Newyorka: Jack Bell iz Chicaga danes tukaj prijet!«
Polly je izpustila slušalo: »O Bog! — Striček, Jacka so v Newyorku že prijeli!«
In omahnila je na prvi stol. Svetnik pa .je stopil na njeno mesto:
»Halo, tukaj svetnik Bellitsch! Čestitam! Torej ga imate! Kaj pa ukrenete zdaj. gospod Dodd?«
»Zdi se mi, da so v Newyorku prijeli — napačnega!« je odgovoril Dodd.
»Bržkone!« je pritrdil svetnik sarkastično. »Ampak, mogoče je vse!«
»Prosim, sporočite mrs. Bellovi, da pričakujem na svojo brzojavko iz Newyorka novega odgovora. Če bo ugoden, se odpeljem v Newyork. Mi-lostiva naj bi ostala nekaj tednov tukaj. Ali se vrnem sam po njo, ali pa pride kdo drug.«
»Prav . . . prav«, je odgovoril svetnik. »Mnogo sreče!« In obesil je slušali ter odzvonil.
Polly je bila obupana: »Jack je že v ječi! O Bog! Kaj bo zdaj ž njim — s stricem — z banko?«
Svetnik jo je tolažil: »Celo Dodd dvomi, da bi bil pravi! Verjemi, Jack jih je zopet potegnil!«
52	»O preveč je predrzen!« je javkala. »Mogoče,
da se mu je to pot vendarle ponesrečilo.«
»Mogoče, a ni verjetno«, je vztrajal svetnik. »Dejal mi je, da jo potegne na Rusko; kako bi mogel biti torej že v tem kratkem času zopet v New-yorku! Sicer pa: zdaj ostaneš pri meni — vse drugo se bržčas izkaže kot nova prevara.«
Dodd je povedal svetniku le polovico policijske brzojavke. Drugi del se je namreč glasil: Aretiranec je imel pri sebi amerikansko državljansko pismo na ime Ivana Beliča, rojenega 1. 1878. v Omišlju na otoku Krku. Denarja le še 60 mark. Sliki na tiralnici malo podoben.«
»Odkod ima aretiranec Bellovo legitimacijo?« je razmišljal Dodd. »To je prav tisti papir iz Bellove listnice, ki sem ga imel že v rokah. Ali mu ga je Bell podaril, ali pa mu ga je neznanec ukradel?
V	štirih tednih je prav mogoče dospeti iz Stre-novega preko Hamburga v Newyork. Če je aretiranec morda vendarle pravi? Hm . . .«
Dodd je čakal še dvanajst ur. Medtem je bil pri Vossu. Učitelj se je skliceval na uradni zapisnik pri policiji in ni povedal ničesar. Rad pa je dovolil, da je Dodd pretaknil vso šolo. Končno je druga ne\vyorška brzojavka došla:
»Aretiranec zatrjuje, da je resnično Jack Bell. Priznava tatvino. Pričakujemo vas.«
Dodd se je prišel k Polly in svetniku še poslovit. Bil je zelo kratkih besedi.
»Če je pravi, ga izročim mr. Heganu,« je dejal, naj ukrene potem sam, kar hoče, Če pa ni pravi, se vrnem.«
Poljubil je Polly roko, se poklonil svetniku ter odšel.
Pot na kolodvor ga je vodila mimo jetnišnice, v kateri je sedel namesto Emila Poppra že od 2. novembra Jack Bell.
Hudo mu je bilo dolgčas, odkar so ga pustili na miru. Prve dni so ga fotografirali, ga na dolžino In širino premerili, mu vzeli odtiske prstov, ga okopali, ostrigli, obrili in znova preoblekli. Poslali so ga k zdravniku, ki ga je natančno preiskal. Nato so spisali ž njim še troje zapisnikov. In potem se niso več zmenili zanj.
Nikamor ni videl iz ječe. Ničesar mu niso do-
volili čitati. Edino po! ure trajajoči izprehod z jetniki vsak dan po ogromnem dvorišču vedno naokrog v kolobarju — desetkrat tja, desetkrat nazaj,
—	ah, bilo je obupno, duhornorno.
»Če pojde to tako dalje,« si je mislil včasih, »še resnično zbolim! Kaj če bi jim zaigral malo sceno iz »Kralja Leara?« Morda me odpravijo potem v blaznico? Tam bi bilo več zabave«.
Kadar je prišel stražnik v celico, ga je našel navadno spečega ali pa ko je telovadil. Najrajši proste vaje: počep — ležiia opora z rokami, nato odročiti — predročiti — zaročiti in vzročiti; potem: trup krožiti v levo —, v desno in končno: zanožiti, odnožiti in prednožiti. Vsak dan vsaj pol ure. Zelo zdravo, a s časoma silno dolgočasno.
Preiskal je vso celico, da bi našel vsaj pajka ali muho. Bavil bi se z mrčesom, ga opazoval, študiral in ubijal čas. A našel ni ničesar.
»Ali so ti Nemci dolgočasni patroni!« se je to-gotil. »Človek mora zgniti v taki luknji. Če mi ne dajo takoj dela, jim še — pobegnem! Ampak le kako?«
In razmišljal je vse dni in noči XX.
GOETHEJEVI VERZI.
Pisar Emil Popper je sedel zaprt v newyorškl policijski celici ter je imel hude skrbi, da ga pošljejo zopet nazaj na Nemško.
Brez zaprek se je bil pripeljal do Trsta. Večino proge se je prevozil v praznih tovornih vagonih, potrošil za prehrano kolikor možno malo denarja ter se je vkrcal v Trstu na parnik, ne da bi imel težkoče. Spotoma je slišal med sopotniki govoriti o amerikanskem defraudontu Jacku Bellu zanimive bajke, izrodke bajne domišljije, ki je kupičila vedno nove historije, vse na rovaš ubeglega blagajnika iz Chicaga.
Končno je dobil na parniku celo nekaj časopisov. ki so prinesli napol resničen, napol izmišljen popis Bellovega čina in njegovega romantičnega bega. Tudi o slavnem Bobbu Doddu je čital marsikaj istinitega, a še več zlaganega. Tako je bil o dogodku, ki so ga potniki iz dolgega časa temeljito premlevali, popolnoma poučen, ko je dospel v New-york.
(Dalje prihodnjič.)
Mali oglati, ki alulij** posr*-4»*al*« in Meijtln« namen« občinstva: vsaka basada 30 p, aajmanjSi sntaek Din 5-—
Mali oglasi
2anitva, doplaovanje in ogla-si trgovskega ali reklamnega značaja: vaaka beteda 50 p, najmanjši ineaek D.n 10 —
Gramofonske plošče na prodaj. Metelka Cankarjeva ulica 13, od lir—15. ure.	460
Gaterlst k polnojarmenlku,
zmožen lažjih popravil Istega, zanesljiv in popolnoma vešč svoje stroke, se apreime pri: Mariborski lesni industriji, Maribor, Koroška e. 45-	451
Soba i posebnim vhodom • eelo brano se takoj odda. Ruška cesta 45—6.	463
Meblirana »oba, kraana, z vsem komfortom, v vili, se takoj oidda gospodu. Čopova ul- 10. 461
Učenca
inteligentnega, kateri ima veselje do brivske obrti, sprejme takoj Fran Novak, Aleksandrova cesta.	457
Mirna stranka 3 oseb l§6e stanovanje 3, 2 ali 1 sobe s kuhinjo v teku tega meseca. Ponudbe prosim pod št. »467« v upravi lista-	467
VafeUne za sladoled, vseh vrst kekse, biškote in drugo najfinejše pecivo priporoča delikatesna trgovina Franc Kurin&č, Aleksandrova c. 31, poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovite domače tvornice keksov V. Bizjak in drug, Rog. Slatina,	369
Delikatesna
trsovimi
ali trgovina mešane stroke se proti takojšnjemu plačilu pri prevzemu kupi.
Ponudbe pod značko »Delikatesa- na upravo „Večemika“.	466
Najfinelle Cajno maslo
Iz sladke pastetlzlrane smetane od Prve prekmurske mlekarne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič, Aleksandrova cesta 31.	;i7(,
A*
kupuje
> Pfi
I. Trpln-u
161
Marlbo. Glavni trs St. 17
obleke, perilo, svilo i. t. d. ker ima res dobro in poceni
Disoonent
481
za večjo ža.?o (mehak les) se išče. Biti mora toliko snreten, da lahko v vsakem pogledu zastopa upravnika. Oni, ki reflektirajo na to mesto morejo dokazati dolgoletno prakso v komercijelni in tehnični upravi žage in popolno zmožnost v prodaji. Biti morajo naši državljani z znanjem srbohrvatskega in nemškega jezika v pismu in govoru. Reflektanti naj vpošljejo svoje obširne ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja, reference in zahtevo pla e na .Jugoslovensko Rudolf Mosse d. d.* Zagreh, Zrinjevac 22 pod Šifro .Disponent'.
			
	Sreča /e na prodaj pri upravi „Večcrnikau samo Šc	1	Učenec bol|4ih slan Sev z dobrimi ftolskimi »pričevali «e »prejme pri tvrdki J. PREAC, manufaktur«, Maribor, Glavni trg št. 13. Istotam se »prejme i*v«žban*
	do 7. julija	1	proaajaiKa * doprimi spričevali. 465
			
^■Obvestilo!
Jakob Perhavec
tov. ta Izdelovanl* likerjev, dczertnlh vin In (trupov
Maribor, Meljska cesta 3
obveščam p. t. občinstvo, da sem pravzal s 1. julijem t.l. trgovino z alkoholnimi tekočinami (razprodaja na diobno) od Albrecht A Strohbach
Gosposka ulica 19
ter *e priporočam za obilen obisk. —- V zalogi bom imel vedno pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, mm, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa In kisa za kumaree.
Postrežbe točna.	423	Cent	solidne.
Jakob Perhavec, Gosooska ut.19
O
>
<u
■+-*
43
cfl
N
CTS
P
JSti
• H
C
<L>
u
Eteform-steklenice
xa vkuhavani* sad a in povitnin ter ta sadu* sok« »o ▼6 =110 še najboliSe In najcenejše. Glavna zaloga s* Ju/oilarijo Lovro l»atavar, Ivanjkovci. Vsorel 'udi v zalogi pii t»rdki Plnter In Lenart, Maribor,
kier se tudi naročil* sprejemajo. 3*3
O
n
g.
7?
a.
p
N
O)
cr
»“♦k
n
<
o
V založništvu Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54, nasproti glavne pošte, je izšla knjiga:
Zadnla pot
kapitana Scotta
Po Scottovem dnevniku In drugih virih priredil Pavel Kunaver
Broš. stans 36 Din, vezana 44
4t
Izdaja
Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni
Stanko Detela v Mariboru