Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto XVII., št. 65 Ljubljana, sreda 18. marca 1936 Cena 2 Din (Jpravmštvo: ujuDijana, Knafljeva ulica 5. — relefOB St. 3122, 3123. Jiuseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UL 3. — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 1L — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga čisto 78.180, 3124. 3125, 31266. VVien št. 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Aktualni mednarodni problemi V času, ko se še vedno ni spremenila napetost v Londonu in ko so se prvikrat imenovale besede o možnosti mobilizacije v Franciji, je razumljivo, da se vsa svetovna pozornost obrača tjakaj, k vodilnim državnikom in diplomatom, od katerih spretnosti je zavisno tako mnogo. Nič se še ne razvidi, kako se bo mednarodni položaj razvijal dalje, nič še ni nakazanega, kam bo krenil v bližnjih dneh, pa vendar preveva svet občutek, da ne bo prišlo do skrajnosti. Morda i« v tem izraža bojazen pred trahotami bodočih svetovnih konfliktov, pa se na tej osnovi dela zaključek, da Evropa pač ne more biti taiko barbarska, da bi se znova vrgla v kak krvavi ples. Toda situacije kakor je sedanja, so najprikladnejše, da se evropski človek ob njih zamisli v aktualne mednarodnopoii-tičsne probleme, pa v metode, s katerimi se poskušajo reševati. Zakaj končno tx>mo imeli najzanesljivejšo orientacijo v primerih, ko si bomo na jasnem o jedru problemov in o notranjih težnjah razvoja, ki se skuša uveljaviti kljub drugačnemu prizadevanju diplomatskega dedovanja. Danes sta v ospredju samo Locarno in militarizacija Porenja. Oboje ima svoje težišče v dejstvu, da gre tu za enostransko odpoved pogodbenih določb. Napovedal pa se je že nov, morda še važnejši problem: zahteva po novi delitvi kolonij. Ta stvar za enkrat še ni našla konkretnejših oblik, toda ne more biti dvoma, da nam ne bo treba dolgo čakati tudi v tem pogledu na jasnost. Malo nam je treba pogledati nazaj, pa bomo opazili, kako se je še pred nedavnim Evropa odevala v ideje, da ne rečemo sanje o Panevropi, o velikih prijateljskih paktih, ki naj bi objeli ves naš kontinent, pa preko njega ves svet, v stremljenju, da ustvari na svetu večni rair in organizira vse zoper eventualne rušilce. Ime starega Briamda je zvezano s temi zamislimi, pa ime Američana Keloga se je pridružilo. Jako daleč smo clanes od tega. Občinstvo je skoro že pozabilo, kake nade so se vezale nanje, in tudi v diplomaitskem svetu se le še malokdaj omenja ena ali druga ideja, Idi je zvezana z njimi, kaj šele njih konkretna vsebina. V nasprotju s tem duhom se je Japonska lotila Kitajske ter ji je kljub odporu tako rekoč vsega sveta vzela Mandžurijo, za tem pa še nekatere province. Japonska ofenziva je prav zgovoren znak, da je razvoj krenil iz območja povojnega pacifizma in da se naglo bliža novim stadijem, ki so novi samo s prav majhne perspektive, v resnici pa so silno stari, naravnost prastari. Da pa Japonski primer ni osamljen, marveč znak vseobčega stremljenja, o tem priča primer Abesinije. Ni treba, da bi se spuščali v meritorno stran presoje in da bi analizirali primerjavo in nje upravičenost. V govorih, ki so jih v teku zadnjih mesecev imeli vodilni hitlerjevski državniki in politiki, so se postavile z velikim poudarkom zahteve po vrnitvi kolonij. Dejstvo samo ni niti najmanj presenetljivo, saj poznamo to prizadevanje že dolgo. Toda pozornost vzbuja ideologija, s katero se v Nemčiji utemeljuje zahfeva po koloniiah. Tu srečaivamo zopet stare teze o višji nadarjenosti, večji oeni in vrednosti bele rase nad drugimi, pa o usojenosti, da barvne rase služijo belim. Japonci so ob neki taki priliki ogorčeno protestirali, kar pa ni bilo niti važno, niti se ni dolgo pomnilo. Saj se povsod zavedajo, da ni težišče na te-sah, marveč na dejstvih; ako so se Japonci uvrstili med gospodujoče rase, iasa niso beli, je to lahko predmet živahnih teoretskih diskusij, praktično pa je brez vrednosti vse drugo razen golih dejstev. Ob isti priliki so se tudi znova pogrevale teze o gospodarski čudi nemške ali nordijske rase in o izbranosti nemškega naroda, da si pribori gospostvo. Skratka: na vsej črti se bližamo starim tezam in povojni filantropizem, pacifizem, pa kakor se še imenujejo podobna plemenita stremljenja, vse to postaja, vsaj zdi se tako, za enkrat preteklost. Resnična ostaja samo še ta Evropa, ki imamo dejansko z njo opravka, ta svet, kakor je resnično in nepolepšano tu. Ni brez interesa, da si pogledamo še drugi tir razvoja. Vsaj v poglavitnih stadijih. Še nedavno je bilo geslo, da so reparacije krive silnih gospodarskih težav. In svet je Nemčiji odpustil reparacije, Amerika, ki je kuanovala pri tem preobratu, je sama morala resignirati na odplačilo vojnih dolgov iz Evrope. S tssm se je začel proces, ki je rušil določbe versajskega miru. Prvemu velikemu odkrhku je sledil kmalu drugi. Nemčija je obnovila svojo oboroženo vojno silo v neomejenem obsegu; prizadete države so izvršeno dejstvo priznale po razmeroma kratkem obotavljanju. Te dni smo doživeli nadaljnji korak, razveljav- ; Ijenje Locarna m vojaško zasedbo demi- ( Iitariziranega Porenja. Ta korak je vzbudil večje vznemirjenje in večjo napetost, kakor katerikoli Nemci pridejo v London Na ponovno povabilo sveta Društva narodov je dr. Neurath včeraj odgovoril, da pride nemška delegacija v London v četrtek London, 17. marca. d. Na snočnji javni seji sveta Društva narodov, ki je sledila tajni in ki se je pričela ob 19.25. je predsednik Bruce takoj v začetku podal besedo francoskemu zunanjemu ministru Flandinu, ki je podal naslednjo izjavo: Ze v prejšnji seji sem obrazložil razloge, zakaj sta francoska delegacija in francoska vlada zahtevali od sveta DN, naj izjavi, da je Nemčija prekršila lokarnsko pogodbo in čl. 43 versajske mirovne pogodbe. Zato ne mislim ničesar več pripomniti. V imenu vlad Francije in Belgije, ki me je prav tako pooblastila, da govorim v njenem imenu, predlagam svetu DN naslednjo resolucijo: Svet Društva narodov ugotavlja na podlagi pritožbe, ki sta mu jo 8. t m. predložili Belgija in Francija, da je Nemčija prekršila čl. 43 versajske pogodbe, ko je 17. marca pustila vkorakati vojaške čete v demilitarizirani pas, ki ga omenjata čl. 42 versajske pogodbe ter lokarnska pogodba, ter poziva generalnega tajnika, naj v izvajanju čl. 4 § 2 obvesti o tej ugotovitvi države podpisnice omenjene pogodbe. Predsednik Bruce je nato predlagal, naj bi se ne pričela takoj razprava o tej resoluciji in tudi ne nadaljevala debata, pri- četa preteklo soboto, da se more ta resolucija temeljito proučiti. Predsednik je tudi opozoril, da je po naročilu sveta DN generalni tajnik Avenol poslal včeraj popoldne novo brzojavko nemški vladi, ki sporoča da more Nemčija pri obravnavi vprašan ta, ki sta ga sprožili Francija in Belgija, sodelovati v enakih okoliščinah kakor zastopniki ostalih garancijskih držav, namreč s pravico popolnoma svobodnega razpravljanja, pri čemer se glasovi prizadetih treh držav pri ugotovitvi soglasnosti ne bodo šteli. Kar se tiče druge nemške zahteve, da naj bi se Društvo narodov čim prej bavilo z novimi nemškimi mirovnimi predlogi, ni stvar sveta DN, da bi agodil tej nemški zahtevi. Seja je bila nato ob 19.40 že zaključena ter prihodnja odrejena ra danes ob 15.30. Izmenjava listin o obveznostih garantnih držav Davi ob 11. so se zastopniki lokarnskih držav zopet sestali v zunanjem uradu. Posvetovanja so trajala do 12.30. Na sestanku je Eden predložil v imenu britanske vlade predlog, ki se tiče izmenjave obveznosti garantnih držav, navedenih v lokarnskem pakta, v duhu sedanjih razmer. Chamberlaina. Tudi stališče Edena je baje precej omajano. Chamberlain se bo zvečer udeležil posvetovanj zunanje političnega odbora spodnje zbornice, katere sklep bo velikega pomena za bodoče zunanje-poli-tično delo vlade. Kakor zatrjujejo, bo Chamberlain pri tej priliki branil francosko stališče pri londonskih pogajanjih. Vojaška zveza med Anglijo in Francijo do sklenitve nove pogodbe z Nemčijo Podrobnosti o vsebini britanske spomenice francoski, belgijski. in italijanski delegaciji o ureditvi spora sicer ni mogoče vedeti, iz nekaterih znamenj pa se da sklepati, da je vsebina bržkone tale: Velika Britanija bi želela, da se kar naj-dalje odgodi debata o čisto vojaških vprašanjih, nastalih v zvezi z najnovejšimi dogodki. Anglija želi to v upanju, da bo Nemčija naposled vendarle pokazala novo gesto, primerno za ublažitev sedanje napetosti. Če pa je ne bo, je britanska vlada pripravljena dati Francozom vojaška poroštva in se z njimi dogovoriti za sestanek zastopnikov francoskega in britanskega generalnega štaba. Britanska poroštva vojaškega značaja bi veljala samo do sklenitve morebitne nove pogodbe med Nemčijo in podpisnicami locarnske pogodbe. Dejstvo je, da je angleški zunanji minister Eden dopoldne izročil Flandinu spomenico, v kateri poudarja, da vztraja Velika Britanija pri svoji obveznosti o po. moči. To dokazuje tudi kontinuiteto lo-karnske pogodbe, čeprav jo je Nemčija odpovedala. Francoski zastopniki so prepri- čali Angiijo, da je kršitev pogodbenih obveznosti v Porenju samo stopnja na pota do nadaljnjih zahtev. Nemčije. Ker Nemčija ne spoštuje svojih obveznosti in najsvetejših pogodbenih pravic drugih, morajo miroljubne države zaradi tega ar. ganizir Vi svojo varnost in na ta način preprečiti vojno. Flandin je po seji odšel v svoj hotel, kjer je skupaj z Boncourjem in drugimi sodelavci začel temeljito proučevati omenjene dokumente. V času, ko so zastopniki lokarnskih držav konferirali v zunanjem uradu, so imeli - Neville Chamberlain, lomd Halifax in Ramsay Macdonald konferenco s predsednikom vlade Baldwinom. nakar so se pridružili zastopnikom lokarnskih držav in se z njimi razgovariali. Ob 13.20 Je prispel v hotel, kjer se je nastanil Flandin, angleSki zunanji minister Eden. ki ga Je Flandin sprejel v navzočnosti Boncourja. Eden se je nato &estal tudi z Van Zeelandom. Ob 14.30 je flandina. Van Zeelanda in poljskega zunanjega ministra Beaka sprejel v avdienci kralj Edvard VIII. [ibbentrop — vodja nemške delegacije London, 17. marca. AA. Reuterjev urad poroča iz Berlina, da je Hitler takoj po vrnitvi v Berlin začel posvete s pristojm--mi ministri o odgovoru na povabilo, kii ga je nemška vlada dobila iz Londona. Po došliih poročilih je nemška vlada »poročna britanskemu poslaniku v Berlinu, da je v načelu pripravljena sprejeti povabilo k sodelovanju pri debati o pritožbi Francije in Belgije.preden pa bi končno na to pristala, želi, da se precizira naslednj" odstavek v brzojavki sveta DN: »Ni stvar sveta DN, da da nemški vladi zaželjena zagotovila«. Ta odstavek se tiče pričetka pogajanj, ki jih je predlagala nemška vlada na osnovi Hitlerjevega predloga. l Edenov razgovor z Berlinom Kakor trdijo, je takoj po dopoldanskem posvetovanju lokarnskih držav Eden stopil v direktne stike z nemškim zunanjim ministrom in je imela popoldne sklicana tajna seja sveta DN le namen, da je Eden informiral ostale člane, kaj je zvedel od Berlina. Nemški odgovor Nemški zunanji minister Neurath je poslal glavnemu tajniku DN Avenolu že v teku dneva v London naslednjo brzojavko: »Z zahvalo potrjujem sprejem vaše brzojavke z dne 16. t. m. in mi je čast obvestiti vas, da bo poslanik Ribentrop zastopa! nemško vlado v svetu DN pri proučevanju vprašanj, ki sta jih sporočili belgijska in francoska vlada. Ribbentrop bo od četrtka dopoldne dalje v Londonu na razpolago«. Haag naj se izjavi o ruskem paktu Pariz, 17. marca p. Londonski politični krogi splošno smatrajo, da se je politični položaj že znatno zboijšal, ker je prišlo do čeprav neznatnega zbližanja med francosko in nemško tezo. 0 dopoldanskem sestanku delegatov lokarnskih signatarnih držav ni prejšnji. Kljub temu vse kaže, da se bo tudi to pot posrečilo preprečiti skrajnost. Pač pa vzbujajo pozornost in skrb perspektive, ki se za bodočnost odpirajo Evropi na osnovi razvojnih nujnosti. bil izdan nikak službeni komunike, vendar pa se je zvedelo, da je francoska delegacija predložila spomenico, v kateri predlaga, da naj mednarodno sodišče v Haagu poda mnenje o združljivosti lokarnske pogodbe s irancosko-rusko pogodbo o medsebojni pomoči, da naj Nemčija do odločitve v Haagu ne povečuje efektivngea stanja čet v Porenju in končno, da naj ostali signatarni državi porenske pogodbe Anglija in Italija dasta Belgiji in Franciji nekatera dodatna jamstva. »Lcho de Pariš« poroča, da se sedaj raz vijajo diplomatska pogajanja na naslednjih treh osnovah: Francoski načrt določa, da se Nemčija postavi pred haaško sodišče, ki se muf mora brezpogojno pokoriti in po njegovi razsodbi izprazniti remilitarizirano Porenje. Nadalje naj se zgradi poseben varnostni sistem zapadnih sil z novimi pogodbami med Francijo, Britanijo in Belgijo, šele po vsem tem naj bi se pričela pogajanja z Nemčijo na osnovi Hitlerjevih predlogov. Če Nemčija na vse to ne pristane, se imajo proti njej izvajati sankcije. Belgijski načrt se v glavnem strinja s francoskim, razlikuje se le po tem. da so Belgijci za takojšnja pogajanja z Nemčijo. Angleži pa so se postavili na stališče, da se imajo najprej pričeti pogajanja z Nemčijo in če ne bi uspela, naj Francija in Belgija dobita angleška varnostna jamstva. Za splošen garancijski sistem Rim, 17- marca. o. Listi objavljajo iz Londona vest, da so ruski in drugi vzhodno - evropski diplomati pričeli akcijo, naj bi se Hitlerjevi predlogi razširili tudi na vzhodno Evropo, da bi se ustvaril splošen garancijski sistem. Kakor poroča »Stampac, sta imela o tej zadevi tudi minister Neurath in ruski poslanik v Berlinu važen razgovor. Sklicanje odbora trinajstih London, 17. marca. o. Jutri se sestane odbor trinajstih, ki ima nalogo proučiti odgovor Italije in Ateeinije na poziv aa prekinitev sovražnosti med obema država ma in pričetek mirovnih pogajanj. Šesta- 1 nek odbora se smatra kot nova šahovska poteza angleškega zunanjega ministra, da bi lahko izvajal pritisk na Francijo, ki se zavzema na čim prejšnjo likvidacijo itali-jansko-abesinskega spora, da bi potem Italija lahko priskočila na pomoč Franciji proti Nemčiji. Nasprotno s prejšnjimi '*est-mi 6e odbor trinajstih ne bo bavil z vprašanjem petrolejskih sankcij proti Italiji, ki je še vedno pridržano odboru osemnajstih-rih Položaj Baldwinove vlade omajan ? Pariz, 17. marca. g. Londonski dopisnik »L'Intransigeanta« poroča, da je postal položaj Baldwinove vlade zopet zelo kritičen. te zadnja debata v spodnji zbornici je pokazala, da imajo zunanje-politične smernice vlade precej hude nasprotnike v vladni večini sami. V poučenih krogih pravijo, da je treba kot bodočo odločilno politično osebnost Anglije smatrati sira Austena Japonsko-ruska pogajanja MoSkva, 17. marca. a. Japonski poslanik v Moskvi je posetil včeraj pomočnika komisarja za zunanje zadeve Stcmon jalova in mu v imenu japonske vlade predlagal ustanovitev mešane rusko-mandžurske komisije za razmejitev ozemlja med jezerom Kenke m rcfco Tjumen. Ob erjem je japonski poslanik poudaril, da bo japonsko vlada takoj nri stal a na ruski predlog o ustanovitvi stalne mešane komisije za urejanje ob-mejruifh spotov. čim bo ruska vlada sprejela ta predlog. Stomonj^kov je odgovoril, da bi ruska vlada, preden bo skJpafe o tem japonskem predlogu, rada vedela, aR fe japonska vlada pripravljena storil vse potrebno za ustanovitev podobne komisije, ki naj bi urejata obmejna vpraža notranjo slogo, češ, če sta složna dr Kramer Ln dr Korošec, kakor je to povedal prosvetni minister, naj bi bili potem složni tudi vsi ostali v vseh ostalih vpra. šanjih Dr Kramer je predsedniku vlade zelo obširno odgovoril, nakar je bila razprava o proračunu zunanjega ministrstva končana. Zanimanje za plenarno sejo senata Beograd, 17 marca. p. Jutri dopoldne se zopet sestane plenum senata. Na dnevnem redu so mednarodne konvencije. Odbor, ki jih je proučil, je danes končal svoje delo ter predložili -svoje po-očilo Odbor priporoča spre jc je vseh predloženih konvencij. Zato bo razprava » tej točki invv-nega reda zelo kratka. Mnoga večje zanimanje pa vlada za nte-oe iciisko debato, ki se bo vršila po vse' priliki že na jutrišnji seji. V razpiraAj pride interpelacija senatorja Timotifeviča in 6-1 senatorjev, ki je bila vložena že lani meseca novembra in se nanaša na splošno polit-ko vlade. Pričakuje se, da bo jutri lal predsednik vlade dir. Stojadinovif odgjv-r na to interpelacijo nakar se bo o njem razvila debata, ki jo v vseh političnih krofih, pa tudi / širši jsv nosti pričakujejo z največjim zanimanjem. Nastopna avdienca čilskega poslanika Beograd, 17. marca. p. Nedavno je bil dosedanji odpravnik poslov repubLike Čile Oskar Garces Silva imenovan za poslanika svoje države na našem dvoru. Danes opoldne je po običajnem ceremonialu izročil Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu svoja poverilna pisma v svečani nastopni avdijenci. Knez namestnik je sprejel novega poslanika v tako zvanem »Belem dvorcu« na Dedinju. Nastopni avdijenci je kot zunanji minister prisostvoval tudi ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Popoldne sta sprejela novega čilskega poslanika kraljeva namestnika gg. dr. Ra-denko Stankovi? in d-. Tvo Perovič. Jutri posetii čilski poslanik Onilenac, da se pokloni na grobu kralja Uedinitelija, na povrat-ku pa bo položil venec na grob neznanega junaka na A vali. Danes popoldne je čilski poslanik Silva sprejel novinarje in jim dal dailišo izjavo, v kateri izraža svoje zadovoljstvo, da ima čast zastopati čilsko republiko baš v Jugoslaviji, s katero vežejo Čile mnogi gospodarski interesi. Smatra za svojo prvo nalogo, da gospodarske stike bar najbolj poglobi. To nru bo tem lažje, ker ima dobre pomočnike, jugoslovenske izseljence t Čihi. Jugoslovenski izseljenci so ne samo dobri organizatorji in visoko cenjeni kot delovna moč, marveč tudi odlični pospe-ševateljii gospodarstva in hmjo ne malo zaslug za gospodarski razvoi Čila. Po n risovi zaslugi obstojajo že seda i dobri gospodarski odnošaji med obema državama, prepričan pa je, da se bodo s sistematskim delom še boli poglobili v obojestransko korist. Gospodarska pogajanja z Nemčijo Zagreb, 17. marca. o. Danes se je pričelo drugo zasedanje stalnega Jugoslovensko-nemškega gospodarskega odbori, k; ie bil ustanovljen v smislu trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Nemčijo z nalogo, da stalno proučuje promet blaga med obema državama in stavi predloge za povečanje medsebojne izmenjave ola-ga Prvo zasedanje tega odbora je bilo lani februarja v Monaloovem. Od takrat se je pojavilo mnogo važnih vprašanj, ki jih je treba sedaj proučiti in poiskati najboljšo rešitev V prvo vrsto spada vprašanje klirinških plačil, ker je Nemčija zelo v zaostanku in dolguje Jugoslaviji že nad 48«) milijonov dinarjev. Nemca si zamišljajo izravnavo plačilnega prometa n« ta način, da bi Jugoslavija čim več uvažala iz Nemčije. Da to vprašanje prouči, se je sestal odbor danes v Zagrebu. Nemški delegatje so prispeli sinoči. Dane6 dopoldne sta imeli obe delegaciji najprvo ločena posvetovanja, nato pa je bil prvi skupni sestanek, na katerem so določili način dela in izvolili odseke, ki bo do proučili posamezne skupine vprašanj Zasedanje bo trajalo okrog dva tedna Venlzelos nevarno zbolel Pariš. 17 marca. AA Bivši predsednik grške vlade Venizelos je nevarno a bolel za pljučnico. Nevarnost je tem Tafija. ker js bolnik star že 73 let i Beležke Se]a ožjega glavnega odbora JNS Predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke Nikola Uzunovič je sklical sejo ožjega glavnega odbora stranke za 23. marec ob 10. dopoldne v Beograd. Za sejo so bila razposlana pismena vabila, ki sta jih podpisala predsednik Nikola Uzunovič in generalni tajnik stranke dr. Albert Kramer. Na seji bodo razpravljali o spremembi statuta stranke in o splošni politični situaciji. JRZ in staroradikall Na nekem shodu v Beogradu se je v nedeljo minister Diiura Jankovič dotaknil tudi razmerja med JRZ in glavnim odborom staroradikalske stranke. Izjavil Je med drugim: Do sedaj nisem hotel govoriti o bolnem vprašanju radikalske stranke ker sem smatral, da je treba imeti obzire napram ljudem. s katerimi sem dolga leta sodeloval. Te obzirnosti pa me je odvezal pamflet, ki ga zadnje dni Sirijo in v katerem je napisano. da so dr Milan Stojadinovič, Dju-ra Jankovič in Dragiša Cvetkovič prenehali biti Plani radikalne stranke in da nimajo več pooblastila govoriti v imenu te stranke. Moram odgovoriti, da smo se mi vsi prostovoljno izključili iz radikalne stranke tisti dan. ko smo podpisali program in statut JRZ. Prvi je podpisal ta program vele-spoštovani Aca Stanojevič. Ko smo prijavili stranko oblasti, je seveda prenehala funk-ciia bivše radikalne stranke kot posebne politične organizacije Tem gospodom moram povedati da nima v politiki nihče tradicionalnih pravic, marveč da lih more vsak imeti samo toliko, kolikor dela in kolikor mu jih priznava narod Sestanek pribičevičevcev V petek zvečer bodo imeli v Zagrebu sestanek zaupniki onega krila bivše Samostojne demokratske stranke, ki se je pridružila politiki dr. Mačka. Sestanek bo v dvorani Društva Sv. Jeronima. ki je na Hrvatskem to. kar pri nas Mohorjeva dražba, udeležili pa se ga bodo delegati iz vse savske banovine. O političnih zadevah bodo govorili Večeslav Vilder. dr Hinko Kriz-man in dr. Srdjan Budisavljevid. Razgovori bodo strogo zaupn' Kriza v hrvatski KatolISkl akciji Kakor nam poročajo iz Zagreba, je vzbudila v hrvatski javnosti veliko pozornost vest. da je nedavno postavljeni predsednik katoliške akcije za zagrebško nad škofijo dr. Ivo Protulipac podal ostav ko na svoj položaj. Svojo odločitev uteme ljuje s tem da ni mogel izvršiti glavne to čke programa ki si ga je oh svoji posta vitvi za predsednika določil skupno z nad škofom koadjutorjem dr Stepincem. Ta točka se nanaša na popolno depolifzacijo katoliške akcije Ustavljen Hst Notranje ministrstvo je ustavilo nadalj nje IVa »Ljudska pravica« ki je izhajal vsakih štirinajst dni v Ljubljan' Ustavitpv Je izvršena na osnovi čl. 14 zakona o t'skn. kpr i® bil list v enem mese on trikrat zaplenjen. Tri važne uredbe Beograd, 17. marca. p. Minister trgovine in industrije je izda1! tri uredbe. k; se nanašajo na ustanovitev kartelneg* sodišča ter na razmejitev delokroga v gradbeni 'n elektrotehnični stroka. Uredba o kartelnem sodišču podrobno določa organizacijo, delokrog in postopek tega sodišča, ki ima svoj sedež v ministrstvu trgovine in industrije. Sodišče ima vse znake sodišča, 'torej zlasti samostojnost v svojem delovanju in neodvisnost v izrekanju sodb. pristojno pa je za presojo kaTtelnih sporov. Sodišče razsoja v senatu neti h članov, ki so predsednik, dva sodnika Državnega sveta in dva strokovnjaka Uredba o razmejitvi del v elektrotehnični stroki določa delokrog pooblaščenih in-ženjerjev, elektrotehnikov in elektrainsta-laterjev, tretja uredba pa razmejuje delokrog oseb, ki so po zakonu upravičene izvrševati gradbena dela. Uredba pozna pooblaščene inženjerie in amhitekte, stavbenike, zidarske, tesarske in kamnoseške mojstre ter graditelje vodnjakov. Ureja se tudi delokrog polirjev. Kontrola In usmerjanje uvoza in izvoza Zagreb, 17. marca. o. Že delj časa so se širile vesti, da se pripravlja kontrola uvoza in izvoza, da bi se na ta način povečal izvoz kmetijskih pridelkov v industrijske države. Izkazalo se je, de so te vesti točne. Narodna banka je sedaj sestavi'a načrt uredbe o usmerjanju in kontrol« uvoza in izvoza ter ga predložila finančnemu mandstru. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo uredba v najkrajšem času izšla ln stopila takoj v veljavo. Angleži za pomilostitev Velčeva Sofija, 17. marca, o Vsi današnji listi poročajo o intervenciji skupine angleških poslancev za pomilostitev Damjana Velčeva in Kirila Stančeva Angleški poslanci so poslali ministrskemu predsedniku Kju_ seivanovu prošnjo, naj se zavzame za Oba obsojenca. Obenem so pozvali tudi Velčeva, naj svojim prijateljem odredi, da pre. nehajo vsako ilegalno akcijo za nasilno iz. premem bo režima. Rusko-turška pogodba podaljšana Moskva, 17. marca. d. Včeraj, ob 15. ob letnici prve rusko-turške pogodbe, sta namestnik komisarja za zunanje zadeve Kre stinski in turški poslanik Cekaj Apajdii izmenjala listine o ratifikaciji lani dne 17 novembra v Ankari popisanega protokola s katerim se podaljšuje veljavnost rusko turške pogodbe o prijateljstvu in nevtralnosti od 17. decembra L 1925 do T. novembra L 1945. Važna seja Suzorja KHtfčHo finančno stanje delavskega zavarovanja — Posojilo ljubljanski mestni občin. Zagreb, 17. marca. o. Danes je bila prva seja novoimenovanega ravnateljstva Suzorja. 8eja js bila precej burna. Predsedoval ji je včeraj izvoljeni predsednik Marko Bauer. Generalni ravnatelj Suzorja dr. Milan Glaser je podal obširno poročilo o finančnem stanju delavskega zavarovanja in govoril o potrebi, da se izvedejo tudi ostale panoge delavskega zavarovanja, kakor jih predvideva zakon o zaščiti delavstva, pred vsem zavarovanja za onemoglost, za starost in za brezposelnost. Finančni položaj Suzorja je izredno kritičen ln se bo dal sanirati le z uvedbo novih zavarovalnih panog, ki bi povečale dotok sredstev. To je po njegovem mnenju tudi glavna naloga novo imenovanega ravnateljstva, ki naj bi se takoj lotila potrebnih priprav, da se vse v zakonu predvidene panoge delavskega zavarovanja oživotvorijo. O finančnem položaju Suzorja je nato obširno govoril tudi inž. Carnelutti. ki je opozarjal na tO. da znašajo samo zaostanki pri bolniškem zavarovanju do konca leta 1934 nad 126 milijonov dinarjev. S to prakso se mora enkrat prenehati, dnbioza pa črtati, da bo položaj čist in jasen. Med te zaostanke spada tudi dolg države v znesku 10 milijonov. Ker v novem proračunu za kritje tega dolga niso predvideni nikaki krediti, spada tudi ta dolg med neizterljive. Nezgodno zavarovanje izkazuje primanjkljaj 50 milijonov, vrhu tega pa še 26 milijonov dubioz. tako da je samo v tej panogi 76 milijonov primanjkljaja. Nato ae je razvila živahna razprava • pooblastilo, ki ga je dobil minister za ao-cialno politiko v novem finančnem zakonu, da lahko najame pri Suzorja posojilo v višini 25 milijonov dinarjev za izpopolnitev bolnic ▼ Nižu, Splita, Sarajeva in Ljubljani. Predsednik Bauer je predlagal, naj se že na današnji seji tema primerno izpreme-ni pravilnik o dajanju posojil, ker po sedanjem pravilniku lahko daje Suzor posojila samo banovinam in občinam, ne pa tudi državi Temu predlogu se je uprl inž. Carnelutti, ki je naglašal, da nima nič proti spremembi pravilnika o posojilih, da pa je to tako važno vprašanje, da ae ne more o njem že sedaj sklepati, marveč ga je treba podrobno proučiti. Pred vsem je treba ugotoviti točno finančno stanje Suzorja in šele potem, ko se bo pokazalo, da je dano kritje za vse izdatke, se bo lahko razpravljajo o posojilih državi. Ravnateljstvo naj do prihodnje seje sestavi natančno poročilo o finančnem stanju in o tem naj se vrši razprava na prihodnji seji. Ker so se s tem predlogom strinjali skoro vsi člani ravnateljstva, je predsednik Baner naposled odstavil predlog o posojilu ministrstva socialne politike z dnevnega reda. V nadaljnji razpravi je ravnateljstvo odobrilo ljubljanski mestni občini posojilo v višini 5 milijonov Din. V razpravi je poročevalec ugotovil, da je ljubljanska mestna občina dala dovoljna jamstva sa to posojilo, ki ga potrebuje za gradnjo oenov-ne šole. Seja je bila nato zaključena. Jotii bodo imeli svoje seje posamezni odseki. Z abesinskih bojišč Abesinci skušajo z vsemi silami zaustavili prodiranje italijanske vojske Adis Abeba, 17. marca. o. Po 10 dnev- Ras Ebada — tiaeMnlfc nem presledku je abesinska vlada spet iz- ms a dala službeno poročilo o položaju na fron- rasa MUlUggtC tah, ki predvsem opozarja, da so italijanske vesti o ogromnih zmagah silno pretirane iz povsem jasnih razlogov, ker se je znova pričela diplomatska akcija. Italijanska vojska je v zadnjih dneh ponovno skušala obkoliti Abesince pri Mali Sefari, Abesinci pa so bili toliko odporni, da se italijanski poskus konča! s popolnim neuspehom. Italijani so imeli precejšnje število izgub- Abesinska vojska je zavzela nove postojanke severovzhodno od Ambe Alagija. V tigrejski deželi napredujejo atesinski oddelki vzdolž reke Takaze. Zlasti so izredno borbeni vojaki iz Godžama in Amhare, ki postopno prodirajo proti Aksumu. V širi prihaja neprestano do hudih spopadov. Komunike bodri ob koncu prebivalstvo, naj se bori do zadnje kaplje krvi in naj ne sprejme nikakih pogojev, dokler zadnji Italijan ne zapusti abesinskih tal. Vlada je pripravljena pogajati se le v smislu -klepov Društva narodov in kot enakopravna članica Društva narodov Italijansko vojno poročilo Rim, 17. marca AA Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št 157: Maršal Badoglio poroča, da ni bilo nitt I na eritrejskem niti na somalskem bojišču notenih izprememb. Diibuti, 17. marca. AA. Abesinski je poveril rasu Ebadi, bivšemu guvernerju v Desiju. nalogo da reorganizira nabito vojsko rasa Mulugete. Razen tega so sestavili novo armado, ki ji bo poveljeval cesar sam. Velika bitka pri Ambi Alagiju Pariz, 17. marca. AA. Agencije Havas poroča iz Adis Abebe: Po poročiKh šz abesinskega vira, ki pa še niso uradno potrjena, se je v odseku pri Ambi Adagiju začela velika bitka pod vrhovnim poveljstvom abesinskega cesarja samega. Na obeh straneh imajo velike izgube. Grazianljeva ofenziva Asmara. 17. tnarca- o. Vojaški krogi zatrjujejo, da bo sedaj pričel general Grazia-ni ofenzivo na iužni fronti. Nova ojačenja na poti v Afriko Neapelj, 17 marca AA. V vzhodno Afriko je odplul parnik »TeveTec z 12 oficirji, 23 podoficirji in 316 voaki. Kmalu za njim je odplul >Cesare Battistu s 1136 delavci. Položaj v Španiji je vedno bolj napet Madrid, 17. marca. o. Velika skupina levičarjev je danes vdrla na privatno posestvo predsednika republike Alcale Zamore m ga hotela opustošiti. Intervenirala je policija. V Madridu in Vill: Nuevi je prišlo danes zopet do hudih spopadov med demonstranti in vojaštvom. V Madridu je bil en demonstrant ubit, pet vojakov pa je ranjenih. V Villi Nuevi sta bila ubita dva demonstranta, trije pa ranjeni. Zaradi demonstracij jt bila danes seja vlade pod predsedstvom predsednika republike Zamora, ki je ostro protestiral proti popustljivosti vlade in naglašal, da demonstracij ne prireja- lo le desničarski elementi. Vlada je sklenila nujno lzpremenriti zakon o agrarni reformi. Pretekli teden je 4971 družin zasedlo zemljo, ki jim gre po agrarni reformi. Tako je v pokrajini Ca-seres dobilo zemljo okoli 3000 družin. Vsaka družina je dobila vrhu tega še po 10.000 peset. Dosedaj se zaradi teh izdatkov niso pojavile nikake finančne težkoče. Na včerajšnji svoji prvi seji je parlament izvolil za začasnega predsednika voditelja republikanske unije Martiineza Barrija s 380 glasovi proti 3. pri čemer ae je 8 poslancev vzdržalo glasovanja. Velik Dunaj, 17. marca d. Včeraj se je pred dunajskim kazenskim sodiščem pričel proces proti 30 socialnim demokratom in ko. munistom med katerimi so tudi štiri ženske, ki so obtoženi veleizdaje češ da so osnovali tajno stranko z imenom Združena socialistična stranka Avstrije. Procesu pripisujejo velik pomen in je prišlo na Dunaj tudi več delegatov socialistične toter. nacionale, med drugimi predsednik socialistične delavske internacionale de Broucquere, žena predsednika belgijske delavske stranke ministra Vandervelda. poslanec angleške delavske stranke Philips Priče in podpredsednik zunanje.poli-t čnega odbora francoske poslanske zbornice Jean Longuet, ki je vnuk Karla Marxa Vodilni člani n. internacionale so poslali zveznemu kancelarju dr. Schusch-niggu, zunanjemu ministru Berger_Walde-neggu in predsedniku deželnega sodišča proces na Dunaja Ossiu protest proti temu procesa Na današnji dopoldanski razpravi je prišlo zaradi incidenta, nastalega na galeriji do viharnih prizorov. Eden izmed obtožencev je namreč na vprašanje, ali imajo avstrijski socialistični emigranti res tajne sestavke v Brnu, priznal, da av. strijaki socialisti še vedno poizkušajo dobiti oblast v Avstriji in da sedanje avstrijske vlade ne smatrajo kot zakonito. N& te obtoženčeve besede je začela neka na galeriji fanatično govoriti v prilog cialistov. Ko so sodni stražniki in redarji odhiteli na galerijo, jih je sprejela z ža_ ljivimi besedami. Ugotovili so, da gre za ženo nekega dunajskega novinarja, ki prisostvuje razpravi kot poročevalec in policija ne izključuje možnosti, da je vprizorila Incident samo zato, da kompromitira svojega moža, ker jo toži m loči tev zakona Jugoslovenski dijak aretiran v Riniti Subotiea. 17. marca- Semkaj je prispela vest, da so italijanske oblasti v Rimu aretirale jugoslovenskega študenta filozofske fakultete v Rimu Antona Kopunoviča, doma iz Subotice. Kopunovič je pred dvema letoma dobil štipendijo italijanske vlade, da bi nadaljeval filozofske študije na rim-ki univerzi Ob početku italijansko-abesin-ske vojne je italijanska vlada Izplačilo štipendije ustavila in je od takrat vzdrževalo Kopunoviča društvo Kazina v SuboticL Zato je vest o njegovi aretaciji izzvala veliko senzacijo. Italijanske oblasti utemeljujejo aretacijo s tem, da je Kopunovič med Slovenci in Hrvati, ki študirajo v Rimu, širil iredentizem in da so pri njem naSli razno propagandno gradivo. Posebno ga obtožujejo, da je pregovoril več slovenskih in hrvatskih študentov, da so odklonili vpis v studentako legijo dobrovoljcev za Abesini-jo. Društvo Kazina ie o zadevi obvestilo pristojne oblasti s prošnjo, da intervenirajo v Rimu in osvobode Kopunoviča. Vremenska napoved Zagrebika vremenska napoved n danes; Pretežno oblačno, nekoliko vetrovno, hladno, prehodne lokalne nevihte verjetne. Dunajska vremenska napoved M sred*? Pretežno jasno, zjutraj mraz. Podnevi ss bo temperatura zelo dvignila. Ljubljana bo danes sprejela v svojo gostoljubno sredo predstavnika francoske republike na našem dvoru g. grofa Roberta du Dampierrea. G. poslanik, ki bo s tem prvič oficielno posetil slovensko prestolnico, je diplomat, ki je zelo zgodaj napravil odlično kariero. Rodil se je leta 1888. Dovršil je šolo političnih znanosti in je bil diplomiran na filozofski fakulteti. Leta 1912 je stopil v diplomatsko službo in je bil poslan v Carigrad, kjer je tedaj bil poslanik g. Bomparre. Dne 4. avgusta 1914 je bil poklican v vojsko in je od rekruta napredoval naglo do oficirske stopnje, dokler ni slednjič postal poročnik v 148. tou-leskem pešpolku. Pridružen 128. pešadijski diviziji se je udeležil silnih borb v gozdu Le Praitreu, pri Verdunu in na gričevju ob Maasi. Bil je dvakrat pohvaljen v bri- Naci 10.000 gledalcev je bi-!© ▼ nedeljo pod veliko skakalnico. Vsi so bili pozorni na ozki bei: pas, visoko zgoraj nad mostom, od koder se je od časa do časa sprožila črna pika in z bliskovito naglico zdrčala ni-zdo! proti mostu. Za trenutek se je skrila, nato pa že v vsej razločnosti kot drzni človek splavala po zraku, krilila z rokami in se po elegantni paraboli dotaknila strmega pobočja. Z vsako desetin-ko je postajal skakač večji in spodaj na izteku pri tribuni so se mogli gledalci prepričati, da je bil res človek brez vsakih pripomočkov le na smučeh, ki je plaval do 100 metrov po zraku. Koliko lepote je v takem snmiškem skoku, koliko poguma in prisotnosti duha Tega so se zavedali tudi vsi gledalci, ki so glasno dajali diu-§ka svojemu veselju nad vsakim lepim skokom. V odmorih, posebno opoldne, pa se je ves svet okrog skakalnice spremenil v pravcat5 sejem. Koliko jih je bilo, ki so bili zadovoljni že s samim krasnim dnevom in veličastno panoramo zasneženih gora. Veseli so bili, da so jih prireditelji zvabili v to planinsko krasoto, ki se je v ne- deljo Se celo vsa odela ▼ očarljivo pre-lest Uradnega poslopja še nisem v-'del tako Tatvine v kolodvorskem skladišču Ljubljana, 17. marca Varnostni organi železniške uprave so že dalj časa prejemali kratke prijave, da je iz skladišča ali pa iz vagonov izginilo kaj manufakturo. kakšno perilo, kava, sladkor. Takih manjših in večjih tatvin eo od leta 19B4. do konca februarja letos zabeležili nič manj ko 20. Naposled so odkrili pravega tatu. Bil je to železniški uslužbenec Tone iz Preske. Pri hišni preiskavi so zaplenili precej blaga. Pretekli teden je bil odveden v zapore okrožnega sodišča v Ljubljani. Železniška uprava, ki jamči za blago trgovcem, je oškodovana za okoli 30.000 Din. Nadaljnja preiskava je poverjena preiskovalnemu sodniku dr. Mirku K res ni ku. DANES PREMIERA ! fle po$ct£i me! Giglijeva partnerica: Magda Schneider Kljub ogromni ceni filma nepovišana vstopnina ! Danes ob 16., 19.15 in 21.15 22-21 KINO UNION 22-21 Kralj pevcev, naslednik Carusa ln najslavnejši tenor sveta prvič v filmu ! BENJAMIN GIGLI Ta film, ki je izzval vsepovsod triumfe navdušenja, bo tudi za nas velika senzacija ! p|pf f Marta, Tannhauser, Mignon, Lohengrin, Afričanka, Faust. vtvJuI pvJC Marta Tannhauser, Mignon, Lohengrn, Afričanka, Faust. Ljubljana ima tedaj edinstveno priliko slišati pevca, za katerega se trgajo velemestni odri, kjer stane najskromnejSa vstopnica stotine dinarjev ! Priporočamo, da si vstopnice ZA DANES IN JUTRI nabavite v predprodaji. Dva otmpanca, ena umorjenka Maribor, 17. marca. Danes dopoldne so našM v Vojašniški ulici 10. mrtvega gostilničarja in pekovskega mojstra Franca Klanjška. Mož je po smrti svoje žene popolnoma obupal in se obesil. Pokojnik je že d-elj časa bolehal ki večkrat je dejal znancem, da bo kroaiu na Pobrežju. Klanjšek ki je zadnja lern izgtr bii vse premoženje, je bil pod kuratelo. D asi izredno pobožen, je segel po vrvi, ki ga je rešila trpljenja. Posestnica Sidonja Stefančeva se je te Rasti, rasti rožmarin... Gospodarski pomen zdravilnih zelišč na Jadranu Split, 15. marca. Sredi marca, ko se ob naraščajočem dnevu vrača pomlad na Jadran, se po bre. govih našega Primorja razcvete duhteči rožmarin Temno modri, drobni cvetov mežikajo v toplo pomladno sonce, da se zdi, kakor da je boginja Pomladi posejala po zelenem grmičevju milijone drobnih, sinjih očesc v pozdrav veselemu življenju, ki bo kmatu znova zaplalo na obali večno nemirnega morja. Odprlo se je cvetje lxreskvinih in mandljevih dreves, murve in amokve so pognale zeleno listje, še malo in zaduhtel bo pomladni znanilec — cvet jorgovana, ki se odpre v južni Irski in na obalah Anglije, v podunavskih državah in ob črnem morju v drugi polovici aprila, v srednji Evropi in južni Rusiji sredi maja, na obalah Baltika v drugi polovici maja, v Skandinaviji šele proti koncu ju. nija . .. Rožmarin, pelin (kadulja) in buhač so tri najpomembnejše zdravilna rastline našega primorja Znanstveno je ugotovljeno, da ni le naše ozemlje na Jadranu, zaradi poletne suše zelo povoljno za kulturo bu-hača, temveč bi Ml tudi naš pridelek lahko najboljši na svete. Jxtea Jugoslavije pri- deluje buhač še Japonska. Svetovna potro. šnja te zdravilne rastline presega nekako 10 do 15krat naš pridelek, s katerim v izdatni meri prekupčuje Italiji kot svojim blagom. Zedinjene države ameriške so n pr. lani uvozile v prvi polovici leta iz Japonske 5.287.000 funtov tuhača, v vrednosti 612.000 dolarjev. Naš uvoz je dosegel 655.200 funtov, v vrednosti 62.500 dolai-jev, Lep zaslužek, ki bi se z umnim po&pe. ševanjem te kulture lahko še znatno dvignil! Pelin se kot zdravilna rastlina že nad 50 let izvaža posebno iz Slanega Prvotno so pošiljali le majhne količine, 2 do 3 vagona slabo predelane rastline preko Trsta v inozemstvo. V tržaških tovarnah so rastlino predelovati, jo pomešali z mnogo slabšim grškim pridelkom in pod imenom Salvia italica z velikim dobičkom pošiljali v inozemstvo. V 1. 1889 se je na vsem her. cegovskem ozemlju, ki gravitira na Slano z ločenim obiranjem boljšega ln slabšega pridelka donos že dvignil na letnih 20 do 30 vagonov, z obiranjem samega listja pa v L 1900, na 50 vagonov. V Slanem so domači podjetniki postavili moderne stroje m predelovanje, se iznebili tržaških prekupcev in s sortiranjem 10 do 12 vrst dvignili izvoz kadulje naravnost v Ameriko na 100 vagonov letno. Trgatev se prične vsako leto konec julija, traja tudi tri mesece in prinaša revnemu prebivalstvu lep zaslužek Rožmarin kot zdravilno sredstvo je bil znan že starim narodom. Kadili so ž njim po svetiščih, s prijetno dišečim dimom razkuževali prostore, kjer so se zbirale množice, predvsem pa zažigali grmič je povsod, kjer so se pojavljale kužne bolezni Kot razkuževalno in varovalno sredstvo je rožmarinovo olje priljubljen pripo.noček ljudem v Dalmaciji in na otokih. V primeru nalezljive bolezni poškrope stanovanja z razredčenim rožmarinovim oljem ali pa si ž njim, pomešanim v vodi, umije jo telo. Med vojno si srečal Dalmatince na frontah, ki so skrbno čuvali stekleničoo rožmarina V primeru prehlada, pravijo naši otočani, da ni boljšega, kot da košček vate ali robec, pomočen v rožmarinovo olje, vdihavaš Drug način vdihavanja rožmarinovega olja je naslednji: V kuhinjski lonec, v katerem je triodstotna raztopina kuhinjske soli v kipeči vodi, dodajo zmes 20 delov alkohola in 10 delov rožmarinovega "olja. Obenem z vodno soparo se dviga olje po sobi ali ga bolnik vsrkava. Primorci pravi-| jo, da takšen način zdravljenja zelo po- spešuje čiščenje pljuč in preprečuje razvoj tuberkuloze. Znano je namreč, da se nekatera eterič. na olja, ki so po kemični sestavini sorod, na rožmarinovemu, tako evkattptovo, borovo, cipresno, predvsem pa terpentmovo olje, mnogo uporabljajo v zdravilstvu, po. sebno za dihalne organe. Znanstvena medicina, ki se zmerom bolj vrača fitoterapiji, zdravljenju z zdravilnimi zelišči, bo gotovo prav zaradi večini bolnikov prijetnega vonja uporabljala rožmarinovo olje, predvsem za primere smrdljive bron. hite, kjer je potrebno razkuženje. Rožmarin je samonikla rastlina, grmičje doseže 20 cm do 1 m višine. Podolgasto, elipsasto listje je izrazito zelene barve, znotraj povsem belo. Na našem Prtmorju cvete od avgusta pa vse do konca maja. Početek julija, ponekod že prej, požanjejo vršiče in jih posuše na soncu. Posušeno gnmičje se iztepava, dokler ne odpadejo vsi lističi. Lepo žoltobarvno listje destilirajo na enostaven način preko treh kotiov. Vroča sopara, ki je listje skuhala, prehaja v tretjem kotliču z ledenomrzlo vodo skozi majhno pipico na dan kot mastna tekočina. Težja voda pade na dno, na površju sa posname jasno zelenkasto olje, močnega duha in okusa. Središče produkcije rožmarinovega olja v naši državi je v Brusju na Bmn, m liko, da ni bilo treba prav nikjer čakati na postrežbo, in lasrtmsfci so biK menda t»-(6 zadovoljni pravkar vzpenja mimo mosta na vrh ska>-kainice. Kaj ga je vpočilo, da se je kasneje premi^Kl in potegnil » seboj tovariše, bo najbolj znano njem« samemu rn norveški smučarski 2>vezi kf bo po tej nedelji a svojimi odločbami bmzkone odkritejša ln pravičnejša. dni podaila k znancem v bližino Nede?ice na koline. Okrog 22. se je vračala sama domov. Domači so jo pričakovali zaman. Ker je le m bilo, so da-ugo jutro poizvedovali za njo ter jo našli v jarku ob za-tvornaci Rožanjevega mlina mrtvo. Sodna komisija, ki fe odpotovalo tja, je ugotovila, da je bila utopljenka nasilno vržena v potok. Zdaj poizvedujejo za zločincem. Danes med 15. in 16. uro se ie vr?la 45-letina Ana K. v stranski potok M ure v tako zvani Vizjakov kanal t>ri Cmureku, ki je izredno globok in poln ščuk. Ker Da je bila voda zelo mrzla, st je samomorilka skesala. S precejšnjim naporom sc jo rešili iz vode in jo na^o r*a majhnem vozičku odpeljali v domačo oskrbo. I PRVI POISKUSI TELEVIZIJE DANES V KINU SLOGI ! Danes ob 16., 19.15, 21.15 uri. senzacljonalna premiera Svet brez maske Harry Pfel in Olga čehova Ob 14.15 uri matineja po Din 4.50 DIVJI MUSTANG • Prvič v Ljubljani ! V gi vl. KEN MATNARD KINO SLOGA Telet. 27-30 se nadaljuje Kratek izprehod ob strugi — Ob ustju Gradaščice dela še počivajo datod mfaHi, do je Ma a amusajaki k po~ tegamščana. Seseda U deiafi kaSvteo pri*o-dfctefjem, ko bi kaj takega tacfcii S fa % uBkom res o! fcawk) vsem £9(S uuplit pctgmtfliMju B kar ti tekmoranje brez prida ko Ms) muu, ki k cbnes dron^o o uJ3mjm( navzočnosti zadostuje priobčena rfl i, kf kaže Si^iiunda Rooda, ko se s smaSiUl kraju, ki ga opeva pesnik Sibe MSličM (»Moje sek> Brosjec). Malo Brusje, oddaljeno komaj uro hoda od mesta H vara, se lahko pohvali z naprednim prebivalstvom, ki je postavilo najmodernejše naprave za pridobivanje dragocenega olja V vsej Dalmaciji pridelajo letno 7 do 10 ton rož. marinovega olja. Uspešni podjetnosti za. druge v Brusju se je zahvaliti, da so naš« potrebe za medicino, drogerijo in tvornioe esenc v veliki meri krite z nacionalno proizvodnjo. Kajti ni še dolgo tega, ko so tujci za sramotno nizke cene pokupili naše olje in ga potem kot svoje z veUkfcm dobičkom znova uvažali! Duhteča pobočja rožmarina so pomembna atrakcija sa tujce, ki se jim za vselej vcepi v pljuča prijeten vonj pod vedrim dalmatinskim nebom. Skromno grmičje je našlo v naših ardh večno Brest, nevenljiv spomin, ki ga bo vroča narodna pesem in topla beseda zmerom poveiičev afla. Si Ihl kor je v Datatacgl tA hiše, kjer ne bi dafl svojcu, ko odhaja po svetu, stekteničice rožmarinovega. olja ▼ koveag kot blago, slovi Jeni Jek, prav tako js ki bo ostal skromni zeleni nIRkik na riommkfe domov, povezan s nag,y|Jn'»iii ljubljenega dekleta ponos srečnega izvoljenca, sanja-jočemu dekleta pa TMhj — ifc.»Ifrkj Ljubljana, I7. marca. Že trikrat se je letos podjetje Dukič in drug lotilo regulacijskih del v Ljubljanici, a zmerom brez večjega uspeha, ker so delo preprečevale višje sile. Zadnjih 14 dni je bilo sicer brez dežja, vendar je bilo visoko stanje vode v strugi stalna ovira Okrog 20 voznikov je vendarle ves ta čas odvažalo obrežni material pod tvorni. 00 Henrika Franzla na Prulah k niže ležečim brežinam Gradaščice na desni strani nad trnovskim mostom, tako da se na tem prulakem delu ie poznajo prvi bodoči obrisi brežinskega ozemlja. Poleg tega se je za to zemljo oglasilo še nekaj zasebnih Interesentov. Na Rakovnik na primer bodo na ondotno igrišče navozili 1500 kubičnih metrov materiala Te vožnje so za stranke brezplačne, a v režiji gradbenega podjetja. Ker smo že na prulski strani, moramo ■»meniti, da so edino barako, last čevljarja Brajerja, premestili za kakih 100 m proč od opekarskega mosta. Upajmo, da na se-■ lan jem prostoru ne bo ostala, ker kvari. !Hce pravkar reguliranega nabrežja. Prav teko so na tej strani že prestavili več 'brzojavnih drogov, ki bi motili regulacijska dela Od opekarskega mostu prav do Gruberjevega prekopa so te dni položili ikabel. S kopanjem prulskih brežin so dospeli Skoro že do špice. Zatvornice istotam mestoma prepuščajo vodo. Silni pritisk jeadnjega vodovja je močno upognil in nastanil stara vrata, ki so jih bili porabili od stare zatvornice pri gradaškem mostu. Na špici so si malo nad jezom uravna, mli na levom bregu izkladišče za čolne prikrajšan zaradi sonca m razgleda. Lepo je bilo, da je še ponosni orel v grbu nad razdrapanimi vrati pomežikoval. Ko smo prirediteljem dali toKko priznanj in pohvale v pogledu prometa in splošne organizacije, ga jim dajmo še zavoljo prehrane. Toliko so cvrli, kuhali in točili, da ni bil prav nihče lačen, kdor je imel le kovača v žepu. Bifejev je bilo to- in ladje, ki prihajajo po vodi z vrhniške plati Med drugimi dospejo skoro dnevno po dve do tri ladje kamna iz podpeških kamnolomov, ki ga bodo porabili za ploščad ob obeh obrežjih Ljubljaničine struge Te tovore skrbno odlagajo in nalagajo na levi strani struge ob Trnovskem pristanu. Tod čistijo, urejajo in pritrjajo tirnice, po katerih bo prihodnje dni stopila v akcijo Ljubljančanom že od lani znana lokomo-bila, ki bo odvažala po 10 do 14 vagonč-kov obrežnega materiala na Lepi pot za Kolezijo. Ob ustju Gradaščice dela za enkrat še počivajo. Novo je le to, da so zaprli jez na Gradaščici in vodo izpeljali v Zalokarjev kanal, ki bljuva vodo v Ljubljanico. Transformator in hišica dohodarstvene. ga paznika za enkrat še ostaneta na svojih mestih, ker še ni nikake odločitve o njiju nadaljni usodi Barako bodo menda postavili zidano, transformator pa bodo zgradili pod zemljo Še nekaj spominskik podatkov Dobršen kos stare Ljubljane je zapopa-den ob začetku Trnovskega pristana, kjer je dolga desetletja levi breg Ljubljanice služil za odkiadališče in pristan dolgih, težko naloženih čolnov in ladij iz vrhniške okolice. Prostoru med gradaškim mostom tja do švabičeve ulice so pravili že od-nekdaj Jeka (menda po nemški besedi Ecke). Znano je, da je bilo, preden je stekla železnica, glavno pristanišče na Bregu. Ko so carinarnico premestili od. tod na železniško postajo, se je pristanišče pomaknilo v Trnovo — na Jeko. Bre. govi naših rek še niso bili tako strmo na. suti, kakor so dandanes, temveč so se od bližnih hiš do vodne gladine spuflfiaM tako polagoma da je bila voda povsod dostopna Najstarejši ljudje pravijo, da so se tu ustavljali nakladalci in razkladald blaga. Zgodovinar Vrhovnik pripoveduje, da se je vodni promet zaradi otvoritve železnice zelo skrčil in tako so nekdanji čolnarji postali fakini, ki 90 se morali glede svojih poslov ravnati po posebnih pravilih gosposke Luka Breskvar pripo. veduje, da se pred 7O leti noben krakovski ali trnovski deček ni šel učit obrti in so bili skoro vsi obrtni vajenci od drugod. Domači fantje so ostajali doma in hodili na Jeko, zakaj ondi je bilo zmerom mnogo dela in seveda tudi zaslužka Razni čolni naloženi s peskom, drvmi, šoto, kamenjem opeko in drugim blagom so tod pristajali Fran škof pripoveduje, da je v začetku tega stoletja vezal nekak poštni promet Podpeč z Jeko. Čolnar Pikaš je redno vsako sredo in soboto vozil pošto in obenem prevažal ljudi in njihovo prtljago, Ce ni zadostoval en čoln. je priveslal kar z dvema. Ob osmih zjutraj so dospevali v Ljubljano in ob dveh popoldne so se vračali z Jeike. Ta pošta se je nehala nekako pred 30 leti ■■ MATINEJA KINA UNION ■■ S Danes ob 14-15 in jutri ob 10*30 d op. ■ 1 FRANČIŠKA G A AL : I I OPROSTITE, ZMOTILA SEM SE ! I S Enotna cena 4.50 Din_I oblegati ko takrat. Mislim, »hotel CSpev-nik«, ki so ga za silo opremili ca poštno ekspozituro. Pred vrati eo se drenjnli v« dan, kakor da bi točili najbodjši cviček po dinarju, pa »o bili ie goreči filatelisti s šopi pisem in kuvert v rokah. Vsak se j. hote4 zagotoviti kolikor mogoče št znamk s posebnim planiškkn žigom, n spomin in za zfoirateljske pode. Na strehi so »e drenjali kakor na Noetovi barkd ob vesoljnem potopu. Nihče ni botei bitS še nekaj Planice Predstavnik Francije na obisku v Ljubljani Kariera poslanika grofa Roberta du Dampierrea godnem in divizijskem dnevnem povelju. Leta 1917 je bil slednjič odposlan v diplomatsko službo v Tokio, kjer je ostal dve leti. Potem se je vrnil v Pariz in je ostal v zunanjem ministrstvu do leta 1924. v oddelku za Azijo. Nato je bil imenovan za poslaniškega tajnika v Rimu, kjer je dalje napredoval in je bil leta 1933 imenovan za opolnomočenega ministra in vršilca dolžnosti poslaniškega svetnika. Za poslanika v Beogradu je bil imenovan ta-ni v februarju. Grof Robert du Dampierre pripada eni najstarejših francoskih plemenitaških rodbin. Njegov praded, markiz du Dampierre je bil eden izmed najvišjih dostojanstvenikov na dvoru kralja Ludvika XV. Njegov ded je bil predsednik združenja vseh francoskih kmetovalcev. Ugledna rodbina je dala lepo število častnikov in tudi oče sedanjega poslanika je kot častnik napravil kariero. V dobi svojega službovanja ¥ Rimu je grof du Dampierre vzdrževal naj-prisrčnejše odnošaje z našim ondotnim poslaništvom. Zdaj je v dobi enega leta, kar prebiva v naši prestolnici, podrobno spoznal življenje v Jugoslaviji, spoznal pa bo našo lepo državo tudi s potovanji po njenih najlepših krajih. Trdno smo prepričani, da bo gospoda grofa po današnjem oficielnem obisku še ponovno pripeljala pot v naše kraje. V tej želji izrekamo visokemu gostu in njegovi gospe soprog iskreno dobrodošlico. »JUTRO« 9t 65 4 Sreda, 18. IIL 1996 o— Drevi ob četrt na 19. uro bo v Fil-bannooični dvorani javna produkcija drž. konservatorija, pni kateri nastopijo gojenci klavirskega oddelka prof. Janka Ravnika in sicer: Tur sič Lvan, Seifert fjerDa, GaJ-Utia K., Hrašovec Siva in Osterc-Vailjalo Marta. N« sporedu so skladbe ruskih avtorjev, zabo ima produkcija naslov »Ruska glasba.« Spored stane 2 Dm in velja obenem kot vstopnica. u— Spored violinskega koncerta, ki ga bo izvajal vioknist Karlo Rupel v petek ob 20. v Fiil harmonični dvorani: Mozart: Koncert v g-duru. Bach: Addagio in fuga iz g-mol sonate za solo violino, Kogoj: An-dante za violino in klavir, Skerjanc Romantični intermezzo za violino in ldavk, Beethoven: Sonata v a-duru (Kreutoerjeva sonata.) Pri klavirju sodeluje pianistka gdč. Zora Zarnikova. Predprodaja vstopnic v knjigarni G'asbene Matice. u— Novi grobovi. V Jenkovi ulici 5 le umrla gdč. Marija Pardubsky. Pogreb to danes ob pol 17. — V Verovškovi ulici 54 je umrl g. Jernej Jenko, zasebnik, star 84 let. Pokopali ga bodo jutri ob pol 15. — Iz Ulice na Grad so včeraj popoldne spremili g. Leopolda Hamperia, poštnega nad-kontrolorja v pokoju. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Mestna občina razpisuje službe. Pri mestnem poglavarstvu na osnovi § 102 zakona o mestnih občinah razpisane naslednje službe: dve službeni mesti konceptuih pripravnikov, mesto začasnega pragmatičnega desinfektorja in 40 službenih mest pogodbenih dohodaretvenih paznikov. Prošnje se vložijo do 26. marca pri personalnem oddelku mestnega poglavarstva. u— Brata s sekirami. Na kirurškem oddelku so včeraj sprejeli v oskrbo brata Alberta in Janeza Novaka iz Retij pri Krizah na Gorenjskem. Moža sta sicer že v precej zrelih letih — prvemu, ki je po poklicu strojnik, je že 40 let, drugemu, soboslikar-skernu pomočniku, pa 42 — a v nedeljo sla se zaradi nekega malenkostnega nesporazuma tako razvnela, da sta segla po sekirah in navalila drug na drugega. Pri spo-prijemu sta bila tako huda, da bi si bila kmalu vzajemno odsekala levice. f VELIKA POMLADANSKA f MODNA REVIJA se bo vršila v Kazini od 21. do 29. marca, vsak dan ob pol 21. uri, v nedeljo in na praznik tudi ob pol 16. u— JASO. Drevi ob 18. seja odbora na tehniki. Vsi odborniki točno! u— Trgovine v Ljubljani bodo jutri na dan sv. Jožefa ve3 dan zaprte, pač pa bodo na Marijin praznik 25. t.m. dopoldne odprte. Uprava združenja trgovcev. u— Smrtna nesreča na cesti. Komaj smo včeraj pohvalili nova določila policijsko cestnega reda, kar se tiče zvolnih signalov v nočnih urah, ki so jih avtomobilisti motociklisti in pešci sprejeli z razumevanjem in zadovoljstvom, že moramo zabeležiti hudo prometno nesrečo, ki se je pripetila na Zaloški cesti v nedeljo v večernih urah. V smeri iz Most je proti mestu privozil neki motociklist s precejšnjo brzino. Pred Leoniščem se je hotel izogniti nasproti prihajajočemu tramvaju, pa je krenil na levo čez cesto. Tisti hip mu je prihitel na kolesu nasproti redov Josip Stivič, v katerega se je motociklist zaletel tako, da je vo;ak v loku padel na cesto in nezavesten obležal. Ljudje, ki so prihiteli na kraj nesreče, so ponesrečenca takoj pobrali in ga prenesli najprej v LeonišČe, od tam pa v vojaško bolnišnico, kjer je v ponedeljek popoldne poškodbam podlegel. Policija je uvedla preiskavo, da dožene krivca, kar ji najbrž ne bo težko, saj je karambol opazovalo več prič. — Kljub zmerom strožjim policijskim odredbam se večje in manjše nezgode na cestah množe od dneva v dan. Zadnjič je neko kmečko dekle iz Lip stalo z enovprežnim vozom ob- desnem hodniku na Poljanski cesti. Neki voznik iz Stepanje vasi pa je pridirjal mimo s tolikino brzino, da je s truščem zadel ob njen voz in ga občutno poškodoval, dekle samo pa je zaradi sunka padlo z voza in dobilo nekaj nerodnih telesnih poškodb. vesti ni prijatelji rodbine, spet članstvo raznih društev ter dolga vrsta občinstva vseh slojev, ki je prišlo od blizu in daleč. Pred kapelico na pokopališču in ob odprtem grobu so združeni pevci zapeli ganljive žalo-stinke, prapori so se poklonili, nakar je na-ti zemlja sprejela v svoje okrilje blago ženo in mater. • Smrt požrtvovalnega rodoljuba. V Beogradu je umrl Aleksander Kapetanovič, ki je imel burno preteklost kot nacionalni re-volucionar in požrtvovalni srbski rodoljub. Doma je bil iz Samca, a ko je v Švici dovršil trgovske študije, je leta 1905. zbežal v Orno goro da mu ne bi bik) treba služili v avstrijski vojski. Avstrija je zahtevala njegovo izročitev, črnogorska vlada pa ga ni hotela izročiti. V burnih časih aneksije Bosne in Hercegovine je Kapetanovič pod tujim imenom potoval po Bosni ter bodril narod. V Petrovaradinu pa so ga Avstrijci zajeli in, ko so ugotovili njegovo identiteto, so ga obsodili na smrt Po srečnem naključju je utekel iz zapora ter se preko Trsta in Švice spet vrnil v Črno goro. S srbsko vojsko se je umaknil preko Albanije in pri umiku je rešil tudi razne dragocene zgodovinske dokumente Po osvobojenju je služboval pri finančnem ministrstvu. V črni gori in tudi v Srbiji je imel velike uspehe kot publicist gospodarske stroke ln kot prosvetni delavec. Je tudi tega Uriva JNS? Po pisanju klerikalnih listov je vsega, kar se je dogajalo v naši državi v zadnjih letih, kriva Jugoslovenska nacionalna stranka. Včerajšnji »Slovenecc pa priob-čuje kratko statistiko o nesrečah na naših železnicah v letih 1929, 1932 in 1934. Iz te statistike izhaja, da je bilo leta 1929 129 trčenj in iztirjenj, l. 1932 že samo 52 in l. 1934 le še 37. V enakem razmerju je padlo tudi število smrtno ponesrečenih železničarjev: od 23 na 20 in 8. Številke za poškodovane železničarje so 126, 70 in 64, za smrtno ponesrečene potnike pa 59, 40 in 20 Statistika, ki je posneta po ekspozeju prometnega ministra v proračunski razpravi, je vsekakor razveseljiv dokaz sposobnosti in požrtvovalnosti naših železničarjev. Toda l. 1929 o JNS še ni bilo ne duha ne sluha, dočim je v l. 1932 in 1934 stranka sodelovala v vladi. Ali ne bi bilo dosledno od »Slovencače bi tudi lepi napredek, ki ga kaže ta pregled, pripisal v breme JNS? Sodeluje: L. ORLOV A, znana iz »PASTIR KOSTJA«. Glasbene točke predvaja »Moskovska filharmonia«. Pevske točke izvaja operni zbor. Največja glasbena senzacija sezone. Prodaja vstopnic danes od 11. do pol 13. ure. a— Večer angleške narodne pesmi. Gospa Ethel Lewis, ki ,je bila na svoji turneji po Jugoslaviji povsod deležna velikih uspehov, nastopi v petek 20. t. m. ob 20. vnovič v Mariboru. Koncert, pri katerem bo6ta sodelovala koncertni pevec g. Zivko in g. Neralič ml. s svojim zborom to v Vesni in je namenjen ljubiteljem narodne pesmi. Prodaja vstopnic v naprej pri ge. Briš-nikovi. a— »Siromakovo jagnje«, znana tragiko-medija Štefana Zvveiga. katere premiera bo v kratkem v tukajšnjem gledališču, je literarno visokovredno delo. V središču dejanja so Napoleon Bonaparte, poročnik Fou-res in njegova žena Bellillote, pozneje Napoleonova ljubica. Veliko ulogo igrajo an-samblske scene vojakov v Egiptu ter re-volucijska scena v Parizu. Režira glavni režiser Kovič. nastopijo Rasi ergerjeva, Starčeva. P. Kovič. J. Kovič. Grom Na-krst. Furijan. Gorinšek, Košuta, Blaž. Ver-donik, Standeker in drugI e— Krajevni odbor Jadranske straže je imel v ponedeljek zvečer v Narodnem ao-du VIII. redni občni zbor. Predsednik dr-Goričan je omenil, da so v odboru včlanjeni vsi sloji prebivalstva, vsega 504 člani. Odbor je sodeloval lani tudi pri jadranski razstavi v Ljubljani. Tajnik Gerlanc je poročal, da je v krajevnem odboru organiziran tudi mornarski odsek z 3S in odsek na Ostrožnem s 47 člani. Lani v juniju je priredil krajevni odbor jadranske dneve in veslaško tekmo na Savinji poleg tega tudi razna propagandna predavanja za mladi?io in odrasle, leto? pa jadransko noč. Revnejšim učencem ie omogočil letovanje ob morju- Po poročilu blagajnika Sadarja je prejel odl or na predlog priinarija dr. Rajspa lazrešnico s pohvalo. Novemu odboru spet predseduje dr. Goričan. Ob zaključku je tajnik Gerlanc oortal program dela za novo poslovno leto. e— Družabni večer CPD bo drevi v mali dvorani in vseh gostilniških prostorih Celjskega doma- Na sporedu je petje mešanega in moškega zlora. Igrali bosta dve godbi Dvorana je krasno dekorirana, bufet bogato založen! Točila se bodo izbrana vina! Vstopnine nil Vljudno vabljeni. e— Siarokatoliška cerkvena občina sporoča vsem vernikom in prijateljem, da bo odslej v Celju redna služba bož*:a ob aede-ljah in praznikih ob 10. v Narodnem domu. e— Nesreča ne počiva. Ko je Slletni pro-govni delavec Friderik Paj iz Zagrada v ponedeljek okrog pol 10- čistil gozd nad železniško progo v Tremerju, kjer je bil vihar podrl več dreves, je padlo težko deblo nanj ter mu zlomilo levo nogo ln poškodovalo tudi desno nogo. V ponedeljek okrog 15. je v steklarni na Straži pri Rogatcu stroj zgrabil 36 letnega gostilničarja Ignaca Kiča iz Rusnice in mu razmesaril prsle na desnici. Ponesrečenca se zdravita v 1k>1-nišnici. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 2030 velefilm »Lahka konjenica« in zvočni tednik. • Odvetniški izpit sta pred izpraševalno komisijo apelacijskega sodišča v Ljubljani napravila g. dr. Ante Tavčar, odvetniški pripravnik iz Kočevja, in g. dr- Milan Ši-janec, odvetniški pripravnik Iz Marbora. Čestitamo! » Diplomiran je bil za inženjerja agronomije na kmetijsko - gozdarski fakulteti zagrebške univerze g. Oton Križan iz Maribora. Čestitamo! • Narodno-obrambni sklad »Bran-i-bora«, akcija pirhov. Darovale so narodne šole: Orla vas 25 Pišece 36.25, Adlešiči 24.50, Begunje pri Cerknici 30. Št. Vid pri Ljubljani 187, (P-K.R.) Pameče 25, Solčava 19, Špitalič 24.25, Sv. Katarina 6, Mohorje pri VeL Laščah 50. Prosenjakovci 12, Mozelj 6 Din in neka drž. mešč. šola 47 Din. • Predavanje Narodne knjižnice in čital-niee v Zagrebu, Kraljice Marije ul. 3- V sredo 18. t.m. ob pol 21. bo predaval univ. prof. g- dr. Ivo Pevalek o prirodi severne Afrike (s projekcijami). Vstop prost V kavarno ..Centra!" dospela nova prvovrstna damska kapela. Za Jožefovo odprto do 4. ure zjutraj. * Razstava Mihe Maleša v Kranju. Na Jožefovo bo ob 11. otvoritev razstave Mihe MaJ-eša v dvorani hotela »Stare pošte« v Kranju. Razstavo bo otvoril dr. Rajko Ložar, kustos Nar. muzeja. V soboto ob 20. bo dr. Ložar imel predavanje 6 ski-optičniim slikami v gimnazijski telovadnici: »O umetninah Mihe Maleša«. * Prvi tujci v Dalmaciji. Začetek turistične sezone v Sibeniku je bil v nedeljo. Prispela je tja skupina danskih turistov, večinoma zdravnikov in industrijcev, ki so člani kluba Kofost v Kopenhagnu. Danski izletniki so si ogledali mesto in njegove zanimivosti, potem pa so obiskali vodopade Krke. * Vinski sejem v Dramljah bo od 25. do 29. t.m- Kmetijska podružnica poziva vincr gradnike iz drameljsko - savinjskega okoliša, da prijavijo vina za razstavo do 20. t.m. a vzorce naj dostavijo upravi drameljske občine do 22. t.m- zvečer. Razstaviti se smejo največ tri sorte vin, in to po tri buteljčne (tričetrtlitrske) steklenice od vsake sorte. Steklenice se dobe pri upravi občine v Dramljah. Na željo se bo za razstavljena vina dala ustrezna odškodnina. Otvoritev razstave ob prisotnosti banovinskih referentov za vinarstvo in kletarstvo ln sreskega načelnika bo na praznik 25. t.m. ob 9. v Dramljah. Nato slede predavanja, poskuš-nja vin, sklepanje kupčij. Poskrbljeno je tudi za potreben prigrizek. Železniška postaja za Dramlie je Ponikva, odnosno za vozila Sv- Jurij ob južni železnici. Naproše-no je tudi avtomobilsko podjetje mesta Celja da v dneh razstave vzdržuje potreben promet med Celjem in Dramljaml. Obiščite to prireditev, katere poset vam istočasno nudi priložnost za lep pomladni izlet k Sv. Uršuli v Dramljah. * Obledele obleke barva v različnik barvah in plisira tovarna JOS. REICH ZNIŽANE CENE ? od skodelice Ovomaltine Oglejte si kolesa pri znani TVRDKI IVAN J A X IN SIN Ljubljana — Gosposvetska cesta 2. Cena od 850 Din naprej ako vas čez dan Čaka intenzivno delo. Ovomaltine ni navadna mete-niča redilnih izdelkov, marveč je znanstvena kombinacija naj-žlahtne jštto redilnih sestavin, ki se natiajajo v mleku, svežih jajcih m sladu. Kakao je dodan samo zaradi arome. Ovomaltine j« neprecenljiv vir mod rojček: mali Din 12.—; sred Din 27.—; veliki Din 48.—. » Za ustanovitev nove delavske zbornice. Vsa delavska strokovna društva ter uradi delavskega zavarovanja v vrbaski banovini eo uvedli akcijo, naj bi se v Banjaluki ustanovila samostojna delavska zbornica. Njen delokrog naj bi bil področje vse vrbaske banovine. V Banjaluki posluje sicer podružnica sarajevske delavske zbornice, ki pa ne more zadostiti vsem potrebam. Delavstvo vrbaske banovine je lani plačalo delavski zbornici v Sarajevu okrog pol milijona dinarjev in misli, da bi se s tolikimi prispevki in sredstvi lahko ustanovila samostojna delavska zbornica. « Pogreb gospe Albine Kogojeve. Z Jesenic nam poročajo: V ponedeljek popoldne se je izpred hiše žalosti vršil pogreb ge. Albine dr. Vogojeve, ki se Je spremenil v veliko žalno manifestacijo, kakršnih je bilo doslej le malo na Jesenicah. Mirno in pokojno je ležala na mrtvaškem od-u, sredi ogromnih vencev in spletov krasnega svežega cvetja, ki so ji ga nanosili njeni dragi sorodniki prijatelji in društva. Zbrala se je ogromna množica ljudi, pevci »Save«, »Sloge«, in Sokola so krasno zapeli. Sokolska godba je zaigrala žalostinko in že je krenil ogromni žalni sprevod tja v sivi pomladanski popoldan proti njivi mrtvih. Na čelu sprevoda je korakala šolska mladina z učiteljstvom, podmladek Jadranske straže z zastavo, nosilci številnih vencev, gasilci z zastavo, pevci- Sokoli in Sokolice v eivilu z znakom, občinski odbor, strelska družina KJS ter članstvo mnogobrojnih dobrodelnih. kulturnih narodnih, stanovskih društev in organizacij. Za krsto in bližnjimi sorodniki pa se je vila nepregledna vrsta, ki so jo tvorili stanovski tovariši g.. dr. Kogoja, ki so prišli od blizu in daleč, uradništvo državnih železnic, Kranjske industrijske družbe Bratovske skladnice, oseb- ■ cdicdicdicdicdicdicdicdbcdi ODVETNICA Dr. Mi j a Frlan — Jesnejčič je o tvorila pisarno in jo pridružila očetovi pisarni dr. Frlan Franceta, advokata — Ljubljana — Miklošičeva c. 4/L ■ CD m CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD B CD ■ CD ■ CD ■ ONI, KI MNOGO JEDO IN VELIKO SEDE TER ZARADI TEGA NAJČESČE TRPE NA TRDI STOLICI, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne FRANZ • JOSEFOVE grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preskušena FRANZ - JOSEFOVA grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinko- eu 3 01 **flliX> a— »Ivan lirohar, tragedija slovenskega umetnika«, je naslov predavanju, ki ga bo imel v petek 20. tm. ob 2o. v Ljudski univerzi g. Anton Podbevšek iz Ljubljane. Predavanje obeta biti zanimivo posebno zaradi tega, ker je g. Podbevšek v posesti obširnega gradiva, oevetljujočega tudi najtemnejše strani Groharjevega življenja, ki so v svojih posledicah zakrivile njegov prera-ni konec. S tem predavanjem bo Ljudska univerza počastila spomin 25 letnice Groharjeve smrti. a— Japonka je predavala. V ponedeljek zvečer je predavala v Ljudski univerzi nsu-ša slovenska Japonka ga. Marija Kondo— Skuškova iz Ljubljane o Japonki po poroki Njena izvajanja so ponazorjevale številne skioptične slike. Predvajala je tudi nekaj japonskih plesov. Za predavanje je bilo zlasti med mariborskim ženskim svetom živahno zanimanje. a— Laza Markovič v Mariboru. Danes prispe v Maribor bivši minister dr. Laza Markovič. ki bo ob 20. pri Orlu predaval o jugoslovenski državi e posebnim ozirom na hrvatsko vprašanje. a— Z rotovža. Mestni predsednik dr. Juvan je v raznih intervencijah mariborske mestne občine odpotoval včeraj v Ljubljano. Iz Maribora a— Pevski ibor Slov. trgovskega društva v Mariboru obhaja svojo 10-Ietnico. Ustanovljen je bil z namenom, da zbere v svoj krog trgovske nameščence, da .jim nudi priliko, Sa spoznajo in vzljubijo našo lepo pesem. Gojila se je na ta način družabnost, prirejali so' se izleti, na katerih so mladi pevci pridno prepevali- Ob 10 letnici svojega obstoja si je zbor postavil nalogo, da se s svojim nastopom pokloni spominu umrlih skladateljev ki so živeli v Mariboru. in proslavi še živeče. Na sporedu so pesmi A. M. Slomška, F. Stegnarja, P. Hu-dovernika. H. Vogriča, V. Parme. O Deva-Sledile bodo pesmi Adamiča. Pavčiča, Vii-harja. Profesor Mirk je za to priliko odstopil zboru svojo najnovejšo skladbo »Tožba in sodba« prirejeno po šaljivi narodni pesmi iz Zagorja. Narodnemu občinstvu priporočamo. da se te proslave, ki bo v soboto 21. tm. ob 21. v Narodnem domu. v čim večjem številu udeleži. a— »Drava« v ljubljanskem radiu. Ljubljanski radio bo oddajal jutri v sredo 18. t. m. večerni koncert mariborskega želez-ničarskega moškega zbora »Drava«, ki bo pod vodstvom zborovodje g. A. Horvata izvajal devet skladb jugoslovenskih narodnih in umetnih pesmi med njimi tudi Mirkovo kantato »Blagovestnikom«. Bariton solo poje g. FaganelL Na klavirju oz. harmoniju spremljata gg. prof. V. Mirk in dirigent. Gašparič. Iz Lftshljane u— Predavanje v društvu »Pravniku«. Danes priredi društvo »Pravnik« točno ob 18. v justični palači (dvorana 79) predavanje. Predaval bo g. dekan juridične fakultote dr. iur. et h c Metod Dolenc: »O pravnem položaju neporočenih zakonskih dragov«. Odbor vabi vse člane in prijatelje društva, da se tega zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleže. u— Angleško društvo opozarja na današnje predavanje ob 18. uri v beli dvorani hotela Union, 1. nadstropje. Predavala bo Mrs. Henry Andrews (Miss Rebecca West) o osebnostih v sodobni angleški literaturi. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi odbor. u— Skloptično predavanje o morskih gl«v binah. Krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani priredi 26. t.m. ob- 20. v dvorani restavracije Zvezde svoje prvo letošnje predavanje o temi: Življenje v morskih globinah. Predaval bo univerzitetni asistent dr. Ljudevit Kuščer Predavanje bo združeno s skioptičnimi slikami Vabljeni so vsi člani in prijatelji Jadranske straže. Vstopnine — Pred vsako spremembo vremena Vas pečejo noge in bolijo kurja očesa Nerazpo toženi ste tako rekoč za nobeno delo. Vsak korak je za Vas prava muka. To vse le zato. ker svojim nogam ne posvetite do volj pažnje. ker jib redno ne negujete. Obiščite našo pedikura V posebej za to pripravljeni koPelji Vam ogveiimo noge in omehčamo trdo kožo Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo koto Postriže-mo Vam zarasle nohte Pedikiranje 6 Din. Proti utrujenosti in ra boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaftko ma siranje nog Masaža nog 4 Dia Posetite nas. prepričajte se sami Ljubljana. Selenburgova 7. (BtfkVJ1 Vsem Jožicam in Jože tom ▼ veselje in zabavo bomo predvajali film VELETURIST Smeh u— Ljubljanski Sokol opozarja na nara-ščajski nastop (moški in ženski), ki bo jutri na praznik sv. Jožefa ob 17. v društveni telovadnici v Narodnem domu. Vabljeni vsi prijatelji sokolskega naraščaja. Stm*h oljskega nadzornika Močnika, ki je pod prisego 'zfcljučil možnost teh obdolievanj. Značilna za obdolženčevo osebnost, ki pred sodiščem in tudi po pripovedovanju domačinov napravlja vtis duševno pomanjkljivo razvitega mladeniča, je bila izpoved polic;jskega nadzornika, da je obtoženec kot motiv svojih dejanj navajal prijetnost, ki mu jo je vzbujalo zbiranje gasilcev k požaru, plameni, razburjenje ljudi in tako. Po zaprisegi nadzornika je obtoženec postajal nervozen, sodniki :.n državni tožilec pa so ga nagovarjali, naj vendar prizna, a je odgovoril samo: »Po pravici povem, da nisem!« Sodišče je nato prešlo n* zasliševanje ostalih prič, ki so obenem oškodovanci po požarih. Angela Žuljeva. Ana Smukova, Ana Kup:cova, Edvard Mesesnel obtoženca niso poznali in tudi niso mogli navesti kakega direktnega dokaza proti njemu. Le sestai Zaviršek Frančiška ki Marija ga poznata. Frančiška je potem, ko so v noč: na 30. novembra pogasili ogenj, še nekaj časa stražila, kmalu pa je zaslišala prasketanje v koeofeu Kadtamčeve, proti kateremu se je obtoženec odpeljal Nekaj dni prej pa je zgodaj zjutraj opazila, kako je iz skednja skočil neznan moški in ji posvetil s svetilko v obrmz. kar jo i« onemelo, da ga ni mogla prepoznati. Ka-dunčev pes se je na>ne! na verigi, a ko rrni je neznarvi ponočni rvSfakovalec požvižgal, je prenehal renčati Neznanec je moral biti torei domačin. Se :sto noč je zgorelo v kakih 100 m oddaljenem kozolcu Ivana Dremlja. Obtoženec je zanikal, da bi M on skrivnostni obiskovalec, ušlo pa mu je: »Jaz takrat nisem imel luči«, pa je to izjavo potem popravil in zahteval zaprisego Marije ZavrSkove. Po prečitanju zapisnikov o zasl ševanju je predsednik ob pol 13. uri prekinil razpravo, ki se je nadaljevala ob 16. ari. Na popoldanski razpravi je bik prva zaslišana natakarica Juilka z čemičevega vinotoča v Strelaški ulico, ki pa obtoženca pozna le to.uko, kakor vsakega drugega gosta in si od njega ni zposojala vžigalic, kakor je zatrjeval v preiskavi. Gasilski načelnik Ivan Vrbinc je navedel, da je postal! na Strulklia pozoren, ker je biil vedno med prvima pri požaru in je nekoč trobil alarm, ko nd nikjer g«.»re'o. Fant je molčeč in potuhnisn. Zelo ugodno je za obtoženca pričeval Fran Fujan. krov-sloi mojster, nri katerem se je S^ruke'j izučil obrti': »Bofljšega ne morem dotj«ti m tudi pri strankah ni bilo nikdar pritožb. Če bi k»j drugega, rekel, bi se Enako se je izinazH o obtožencu mojstrov sin. Ob zakMučku dokaznega oostonanja je obtoženec zaključiti: »Nimam ničesar ve? povedati. To, kar sem danes povedal, je res. vse drugo, kar sem pOToda-l v preiskavi, pa ne«. Državni tožilec dr. Fv.laher je vztrajal pri obto>b; za vse noždge. sod-'S5e pa naj «mo od?oči Taiko' oo ob*ožen6evj rreta-ciji w prenehal oožsri in vse oko!išč:ne, bi so no vse m enake. kažeVi na istega zločinca. Dru^h dr-eVtnih dokizov. razen n;e-<«ovega nrirnatija v nreiskavi, oa n' A te izpovedbe so gotovo resnične, ker bm wwJiJe podrobno*', katere more vedeti ie storilec sam. Sodišče n*i jpošteva tudi mnogojlceAne požene ▼ Sloveniji, od kate- gasil, da je med gašenjem kazal neko .čudno naslado ob pogledih na svetle plamene in — da je neposredni sosed posest-nic, pri katerih je 30. novembra zaplapolal ogenj. Obtožnica pripoveduje tudi, da je Štrukelj v preiskavi »skesano joka je« priznal 16 požigov, pa je to priznanje pozneje spet zožil enkrat na sedem, drugič zopet na 9 požigov. Slednjič pa je vsa priznanja do kraja preklical in rekel, da ni hotel takoj preklicati vsega, misleč, da mu ne bodo verjeli, če bo preklical vse na mah. Njegova prvotna priznanja pa so se popolnoma skladala z izpovedbami zaslišanih prič tako glede načina kakor časa izvršitve dejanj. Alibija pa v preiskavi niti v enem primeru ni dokazal, pa ga tudi poskušal ni dokazati, iz česar bi se dalo sklepati, da sam sebi ni verjel, da bi kaj takega zmogel. Zasliševanje obtoženca je trajalo skoro dve uri, a od ngega ni bilo mogoče izvedeti skoro nič več kakor dosledno zanikanje. Prianavasl je z malimi izjemami, da je v preiskavi v glavnem tako izpovedal, kakor je stalo v zapisniki, zanikal pa je, da bi bile te • izjave resnične. Na vprašanje predsednika s. o. s. Brel ha, zakaj je trdi1, da se jo cdo pred duhovnikom izpovedal »vetjih grehov, je izjavil, da mu je to svetoval neki stražnik, vse drugo pa da je izpovedal v strahu pred udarci policistov. Na predsedn'-kovo prirvombo: »Čim ste bili pod ključem,' »o požari prenehali, prej pa je gorelo vsak teden« — ni dal obtoženec nobenega odgovora. Zarflidfi trditve o vsiljenih rv^Tnamrh policije je sodišče zaslišalo najprej poli- Ljubljana, 17. marca K današnji razpravi, ki se je vršila pred malim kazenskim senatom na št. 79. pod predsedstvom s. o. s. g. Breiiha se je zbralo mnogo radovednega občinstva. Vrš la se je proti Ivanu štruklju, samskemu krovcu in sinu maloposestnika s Knezovega stradona na Barju, ki ga je naša javnost na kratko imenovala »Barjanskega pož galca«. štruklja Ivana je državno tožilstvo obtožilo, da je v latih 1934 in 1935 zagrešil celo vrsto požigov, ki so se v sumljivo sličnih okoliščinah pojavljali na sorazmerno ozkem okolišu: na Knezovem štradonu, Peruzzijevi cesti, Jurčkovi poti, Rudniku in na Dolenjski cesti. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Fellaher, navaja 21 primerov, v katerih je požigalcu uspelo, da je podtaknjen ogenj povzročil ogromno škodo in en primer poskusa, ki pa se požigalcu ni posrečil, ker je bil še pravočasno pregnan. Iz podrobnosti, ki jih obtožnica navaja, je razvidno, da se je morala požigalčeva strast v drugem letu njegovega zločinskega delovanja močno stopnjevati, ker se je v tem letu dvignila na 16 slučajev, medtem ko jih za prvo leto beleži obtožnica le pet. škoda ■posestnikov, ki so bili deležni požigalčeve-ga obiska, se je v teh letih zaokrožila na težko številko 422.143 Din, kolikor Je znašala cenilna vrednost upepeljenih 12 kozolcev, 2 hiš, po 2 hlevov in lop, 1 gospodarskega poslopja, 1 skednja in 1 čebelnjaka. Kako so prišli požigalcu na sled lz utemeljevanja obtožnice je razvidno, da to ni bilo prav iahko. Pogosti požari ne le da nikomur niso donašali ni kake koristi, pač pa le veliko škodo vsem prizadetim. Obtoženi štrukelj pa je bil tudi oseba, kateri je gasilski poklic dajal neko zaščito v toliko, ker bi se v gasilca pač v zadnji vrsti posumilo. Bil je nekaj časa celo trobentač barjanskega gasilskega društva. Toda nekateri znaki (bil je vedno prvi na mestu požara, vneto je gasil) in še sumljive izjave so končno ves sum osredotočile okoli njegove osebe. Bilo je v soboto 30. novembra lani, ko Je okoli polnoči začelo goreti v kozolcu Marije Zavirškove na Knezovem štradonu. Domači pa so še pravočasno ogenj opazili in ga pogasili. Komaj pa so spet legli k počitku, že je začelo goreti tudi v kozolcu R. Kadunčeve, ki je le kake 10 m;nut oddaljen od kozolca Zavirškove. Tega kozolca pa ni bilo več mogoče rešiti. Med gašenjem je podnačelnik gasilske brambe Je-mec še rekel: »škoda te je kozolec, saj stojiš komaj leto dni!« (Kadunčevi ie tedaj požar uničil kozolec ln dala ,1e postavit novega). Na to Jemčevo opazko le rvHtr>8eni štrukelj opomnil: »Boste videli, prihodnjič bo gorelo pri vas!« Prerokovanje, ki ie imelo za posledico aretacijo. Ljudje so se spominjali, da je štrukelj vedno zelo vneto »JUTRO« it 65 8 Sreda, 18. m. 1936 a— V beli odeji je zablestelo Pohorje včeraj ijutraj. Sneženi možanei so ob pri-pekajočem solncu preko dneva izginili Temperatura je bila zjutraj na Pohorju 2 pod ničlo. a— Okoli mariborskega gradu. Te dni sta imeli Zgodovinsko in Muzejsko društvo skupno sejo. na kateri so razpravljali o razdelitvi prostorov v mariborskem gradu. Vlogo s konkretnimi predlogi bosta omenjeni društvi poslali mestnemu predsedniku. a— Bencolska afera. Z ozirom na zadevno notico 11. t. m. nas naproša vodja bolnišnice dr. Hribar za ugotovitev, da se je transfuzija krvi pri Tomanu in Golcu izvršila na tukajšnjem kirurgičnem oddelku, in sicer na prošnjo medicinskega oddelka. a— Kako je 8 Košajnčevo poroko. Po Mariboru in tudi v nekaterih listih bo se razširile vesti o Košajnčevi poroki z Ljudmilo K. iz Maribora. Predvčerajšnjim dopoldne naj bi bil v času. ko je sedel Ko-šajnc na zatožni klopi pred malim kazen Bkim senatom, stopil kot njegov zastopnik neki moški pred oltar k poroki z Ljudmilo K v tukajšnji protestantski cerkvi, ker je Košanjc po veroizpovedi protestant. Ko-šajnčev zagovornik di Novak Jože nam sporoča, da mu ni o tem nič znanega. Tudi Ljudmila K je izjavila po obravnavi, da je bilo vse pripravljene za poroko in da je sodba sedaj vse preprečila. a— Krvave zeodbe. V okolici Peker je neznani mlajši moški napadel 84 letnega delavca Antona Murka iz Limbuša ter ga z nekim železnim drogom udaril s tako silo po glavi, da je Murku počila lobanja. Nesrečneža so prepeljali v mariborsko bolniš- nico. Iz Ptuja j— fereskj cestni odbor v Ptuju je imel v ponedeljek skupščinsko sejo, na kateri je razpravljal o razdelitvi podpore 14-000 za podpiranje siromašnih. Podpora je bila razdeljena s primernimi zneski na 11 občin. Odbor je sklepal o podporah občinam iz rednega proračuna cestnega odbora. Številne prošnje, ki so jih občine vložile, pričajo o veliki siromašnosti. Prošenj je bilo vloženih za znesek 166-000 Din. medtem ko ima cestni odbor razdeliti po proračunu 75.000 Din. Prvenstveno se bodo upoštevale prošnje onih otčin, ki imajo mostove v slabem stanju Ker občine ne morejo vzdrževati same vseh občinskih cest, ie odbor istotako razpravljal o uvrstitvi občinskih cest med subvencionirane ceste. Ta sklep pa še mora odobriti bamska uprava- Cestni odbor se trudi, da bi ustregel željam vseh občin vendar nima zadostnih virov. Z Jesenic s— Ki"« Radio predvaja danes in jutri (na Jožefovo) ob 8 uri zvečer, na praznik tudi ob 3. in 5- popoldne) velefilm »Kralj Montblanca« (Večni sen) Med dodatki tudi krasen kulturni film >Divje koze in kozorogi v gorenjskih planinah*. Sledi •'Casa-novac. m t Planica in Norvežani Planica, 17. marca. AA. Pred odhodom norveškega moštva iz Jugoslavije je imel zastopnik agencije Ava*e priložnost, dalj časa razgovarjati 9e z Birgerjem Ruudom in drugimi norveškimi prvaki. Pri tej priložnosti so Norvežani med drugim izjavili: Po pogodbi, ki jo ie naša zveza sklenila z ju^oslovensko zvezo, smo imeli skakati s srednje skakalnice im ne z velike. Pod tem pogojem smo tudi prišfli v Plamioo. Toda srednjo skakalnico smo dob:'lii v neugodnem stanju. Zato ntomo mocdi brez naknadnega dovoljenja naše zveze sodeHovmti pri tekmovanju. ker bi nas drugače diskvalificma-K K^kor vidite, nismo iz muhavosti ali iz kakšnega drugego vzroka odklonili sodelovanje v Planici. Ali m« rmVi+e. cta rmo potovali tako dafleč zato. dla bomo mogli gfledati, kako drugi skačejo? je vmašal B:rger Ruud poročevalca aigencaje 'Avale. Pismo, ki sem ga pred neka i dnevi posM iz Lh'b'ra.ne naši zveri in v katerem »m prosil dovoljenih za skakanje z velike skakalnice, ker srednja ni bila urejena, vas bo najbolje prepričalo, kako vroča je hila naša želja o sodelovanju pri tem tekmovanju. Birger Ruud je pokazali prepis tega pisma, nato je pa nadaljeval: Vzlic našim opetovanim prošnjam, sta norveška zveza in FIS našo prošnjo odklonila. Želimo srečati razumevanje pri jugoslovanskih športnikih. Zelo bi nas zade'o če bi kdo krivo raztezal naše stališče. V nadailinern poteku razgovora sr> bili norveški smuč-amin polna lepih besed za skf kailnico v Planici in niso vairčevaili s su-peria+ivi ter izkazoval rtriz^anje tei fka-kailni-ci. Posebno so noudnria}\ d« jih m* doVlej še nobena sk*ksflnica tako mikaj* kakor nlairvška Ko se fe poročevsfec Agencije Avale poslovi od norveških kov je Norvežan Ulland. trener rta.'ijonskega moštva, rekel: Ko smo dobili od naše smučarke zveze iz Oslla nalog, da ne smemo sodelovati pri tekmalh na veliki, tako imenovani mamutski skakalnici. je naš znani smučar Hagen, ki je pri treningu stio*" "" m v^t^VojT ka-kor otrok. Primorje: Hermes Kluba sta se sporazumela, da igrata gvcr jo povratno tekmo že na Jožefovo. S termini so letos v podsavezu v stiskah, pa fe treba gledati, da se izkoristi vsaka nedelja, vsak praznik. Tako sta se kluba odločila, da preneseta prvotno za poznejši termin določeno tekmo že na jutrišnji praznik Že prva tekma pred poldrugim tednom je vzbudila nekaj več kot običajno zanimanje, pa ie prišlo na ifirišče zadovoljivo število gledalstva. V danih razmerah sta ostala oba kluba kot najresnejša tekmeca za prvo mesto v ljubljanski skupini m neodločeni rezultat 2:2 je ohranil Hea-mežane, morda j?rotii splošnemu pričakovanju, na pa-vem mestu. Jutrišnja tekma bo pa dala odgovor na vprašanje, kdo bo v ljubljanski skupini dokončno na prvem mestu, kaj-tf brez dvoma je. da niti Celje, niti Korotan ne bosta ogrozila pozicije moštvu. ki se bo jutri plasiralo na p«rvo mesto. Hermežani so si z žilavo vztrajnostjo 'priborili mesto pod solncerm v našem nogometu. Naša javnost vrse premalo upošteva to dejstvo. Po mnogoletnem neod-jenljivem delu so sedaj na tem, da stopijo v prvo vrsto naših nogometnih klubov. Eventuelno drugi uspeh proti čmo-be4im že ne bi nikogar več presenetil. Ti imajo vzroka dovod1 j, da »e za revan-šo malo potrudijo. Dasi ne gre še za nič odločilnega in fe tudi drago mesto še dovolj za kvalifikacijo v finalna tekmovanja, bi vendar bilo za bivše ligaše malo tola-žnMno, če jih prekosijo Siškari.i. Naj bo že 'kakorkoli, jutri se bo b;1a odločilna bHca za prvo mesto, in to }e dovolj jamstva, da Ibo borba res prvenstvena, ostra. Sodil bo po sporazumu g. Macomtti. rih jih je polovica gotovo zločinsko podtaknjenih, velik odstotek pa gre na načun nesreče in malomarnosti pire noč e vale e v po skednjih. Nekaj požigov na je ;z maščevalnosti in takih, ki jih je z i grešiti obtoženec, za katerega se zdi, da fe imel pravo s ast pri pož;gu in si ni mogoče za njegova dejanja zamisliti drag i<1# motiva, kakor da ' mu ie vse to bilo všeč. Kam »vrne naj <čeve ter ce ob^o5« za rloSinstvo po 5 l$7 z uporabo S 62 na eno leto In 6 mesecev strogega zapora, na povračilo stroškov kazenskega postopanja in iz^-rSitev kaz"? Oproščen pa 'e za vse ostale primere, ki naj bi iih b?1 zagreš'' v smislu obtožnice v le*,ih 1934 in 1935 Obtoženec in državni toSVec «rtfl TVPMflV^ifl revizi ln in TVrnrrv. Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne "HRANZ-JOSEFOVE -»renčice Ogl. rag. 8. br 30474/85 Državno prvenstvo v smučanju V soboto in nedeljo se vrši državno prvenstvo v smučanju, tn sicer v vseh disciplinah izvzemši vztrajnega reka. Teki in skoki se vršijo na Pokljuki .dočim smuk in stalom na Rožoi. Da bo omogočena udeiležba čim večjemu številu tekmovalcev se je tehnični odbor saveza odločil, da izvede skakanje na srednji skakalnici na Pokljuki, ki dopušča skoke do 40 m. Prvenstvo v smuku in 6&alomu izvede Gorenjska zimsko-sportmi podsavez, ki »ma tudi naifbdjše tekmovalce na svojem področju,- m to na Rožci, kjer je obilo snega in izvedba zssradi bližine Jesenic prav .pripravna. Vse tekmovalce in klube opozarjamo, da je zadnji rok prijave ▼ petek in da se naj pravočasno in v čimveč jem številu odzovejo letošn jemu tekmovanju v dr-živnem prvenstvu. Tekmovalci v teku morajo biti v soboto dopoldne v Smučarskem domu na Pokl juki, ker je start odrejen na 16. Isto velja za tekmovalce ▼ smuku in slaiomu, ki se morajo jevAti rsa-i do 14. v Skatešbi koči na Rožci. Službeno iz LNP (Iz predsedstva). Na prigovor Celja in Korotana se odloža za praznik 19. t. m. določeni spored prvenstvenih tekem na nedeftjo 23. t m. Po sporazumu med kluboma se do4oči na 19. t. m., igrišče Primorja, ob 15.30 Primorje-Hermes, s predtekmo rezerv ob 14., službujoči Dorčec, oba kluba postavita po pet rediteljev. Službeno Iz LNP. D revi bo po seji poslovnega odbora v podsavezni pisarni ob 20. seja upravnega odbora. Zbor lahkoatletskih sodnikov (Službeno). Za eross-country prvenstvo Ljubljane, bi bo v četrtek 19. t m ob 9.30 na Primorju ostane sestava zbora, kakor je bila že objavljena v soboto 14. t. m. Sodniki se naprošajo, da pridejo na igrišče točno ob 9. Točnost, ki jo sodniški zbor zahteva od tekmovalcev naj velja predvsem za sodnike. Opravičila v dopisni knjigi v kavarni »Evropa«. Smučarski turni tečaji: SPD priredi smučarske turne tečaje v Triglavskem pogorju. Prvi turni tečaj se vrši pod vodstvom g. Janeza Kvedra v času od 22. do 29. marca, drugi smučarski tečaj od 29. marca do 5. aprila pod vodstvom g. Vuč-nika. Odhod iz Mojstrane, odtod nadaljuje pot do Staničeve koče, preko Kredarice in Hribarice k Triglavskim jezerom, dalje na Planino na Kraju, na Vogel ter na Črno Prst s sestopom v Boh. Bistrico. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani. Iz GZSP (Službeno). Za izvedbo državnega prvenstva v alpski kombinaciji, ki je določeno 21. in 22. t. m. na Rožci, je poleg saveznih sodnikov določen še ta-le sodniški zbor: tehnični vodja Drago Korenini, starterja Viktor Novšak in Fretth Matevž, sodniki na cilju Cop Jakob ml., Langus Anton, Odar Fran, Jagodic Stanko in Cop Miha, zapisnikarja Truhlar Jože, Vind^šer Stane, kontrole Berlot Tone, Heim Erika, Trilar Leopold, Smolej Albin, Sket Franc, Ručigoj Tone, Klemene Franc, Cop Karol, štravs Pavel in Juran Ignac. Vsi navedeni morajo biti na Rožci 2 uri pred pričetkom tekmovanja. Pri izvedbi mladinskega prvenstva GZSP, ki se bo vrš'lo v Radovnl 19. t. m. je določen ta-le sodniški zbor (v kolikor ga SK Dovje-Mojatrana ni že sam določil): Zupan Josip, Rabič Minca. Kramar Janko. Rabič Maks, Hudolin, Berlot Tone, dr. Miha Potočnik ln Ravnik Stanko. Apeliramo na vse naSe klube, da na to tekmovanje pošljejo, ves svoj tekmovalni naraščaj. Službeno iz t. o, LNP. Za rad? spremembe sporeda se razveljavi delegiranje za 19. t m., objavljeno dne 13. t m. Delegirajo se k tekmam 19. t m.: Primorje-Hermes Macoratti (sporazum), stranska sodnika Hobacher, Škerlj; predtekma mg. Jesih. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej strogo obvezen trening za juniorje in subjuniorje. Subjuniorji igrajo v četrtek na praznik ob 9.30 z Istro. Postava moštva za predtekmo s Hermesom na deski pod tribuno. S. K. Ilirija (Lahko atletska sekcija). Za country prvenstvo Ljubljane je določeno tode moštvo: Bručan, Starman Lado in Adolf, Jazbec, ilovar, Jamar, Kvas. Ciu-ha, Osterman, Pirš, Tavčar, Kotnik. Za službo na tekmovalni progi se določijo: dr. šifer Banko. Svetek R. in L. Grzinič, Stropnik, Pavinn, Safošnrk. Orel, Koritnik. Imenovani naj »e 19. t m. ob 9. javijo načelniku sekcije na Igrišču Prmorja. SK. Ilirija (lahkoatletska sekcija). Atleti, ki nastopajo na oroes prvenstvu Ljublja- ne se morajo javiti 6efccijekemu vodstvu ie | oblečeni in pripravljeni točno ob 9. na igrišču Primorja. Zamudniki ne bodo sme* f li nastopiti. SK. Slovan. Zaključni venček plesnega odseka, ki se vrši v klubov em lokalu 16. t m. ob 30. vabi svoje člane i-n prijatelje. SK Slavi ja. Drevi ob 20. zelo važen sestanek za prvo, rezervno in juniorsko moštvo v klubovem lokalu pri Marinšku. — Istotam ob 21. odborova seja. STK Moste (nog. sek.) Danes ob 19. seja odbora, ob 20. članski sestanek. SK Istra, Ježica. V četrtek mora biti rezerva najkasneje ob 9. dopoldne na igrišču Primorja zaradi trening tekme. Kisel, Borse, Gabron sigurno! Kolesarski podsavez. Za četrtek ob 10. sestanek v prostorih gostflne Kaoič, TJrše-va cesta, na katero se pozivajo vsi vozači A in B grupe. Poročilo podsaveznega delegata o glavna skupščini m delovanje o tekočem letu. Gospodarstvo Usoda francoskega franka in marke Politična napetost, ki je nastala v Evropi zaradi odpovedi locarnske pogodbe od strani Nemčije, je v zapadno-evropskih finančnih centrih potisnila znova v ospredje vprašanje bodoče usode francoskega franka in nemške marke. Takoj v prvih dneh preteklega tedna so politični dogodki imeli za posledico veliko ponudbo francoskih frankov. Da se ne bi napetost in nervoznost prenesla še na mednarodni devizni trg je stopil v akcijo angleški valutni izravnalni fond. ki je pričel intervenirati v korist franka. Ta fond je moral v kratkem prevzeti znatne zneske francoskih frankov, zato pa Francoski banki ni bilo treba .oddajati zlata. Na drugi strani pa je postal dolar mednarodno čvrst. Kmalu je morala Anglija spoznati, da je prizadet tudi angleški funt. ker prosti in fluktuirajoči kapital ne beži samo iz Francije. temveč sploh iz Evrope v Ameriko, kjer najbrž Cnti varnejše zavetje. Vsi ti dogodki so na londonskem trgu znova potisnili v ospredje vprašanje francoskega franka Po mnenju londonskih, pa tudi nekaterih pariških finančnih krogov, je devalvacija franka po volitvah v Franciji sigurna stvar, 6e pa vlada podaljša življenje sedanjemu parlamentu, bi se devalvacija lahko takoj izvedla. Po dveh uspešno odbitih mednarodnih atakah na francoski frank v preteklem letu se torej znova razpravlja o možnosti devalvacije franka. V Londonu govore celo o obsegu nameravane devalvacije. V Franciji so izračunali, da znaša dispariteta konjunktur-no občuti?ivih cen v Franciji nasproti Inozemstvu 15*/» in da bi zadostovala 15 odstotna devalvacija za izravnavo in zopet- Pristop Jugoslavije k evropskemu karte!u za mehki les Bivši minister in generalni direktor državnega lesnega podjetja »šipada« dr. Milan Ulmansky, ki ae je dalje časa mudil v inozemstvu zaradi izvoza našega leaa, je te dni dal v Sarajevu izjavo o rezultatih svojega potovanja. Na Dunaju je prisostvoval letni skupščini mednarodnega lesnega komiteja (C£B), v katerem je včlanjeno jugoeloven-sko lesno gospodarstvo. Pred meseci pa je ▼ Kobenhavnu prišlo na širši podlagi do sporazuma med evropskimi izvoznimi in uvoznimi državami, ki so mu pristopile tudi nordijske države. Ta sporazum se nanaša na izvoz mehkega rezanega lesa v Evropo. Naša država v zadnjem času ni polagala mnogo važnosti na mednarodno sodelovanje, predvsem zaradi nasprotnih interesov posameznih izvoznih držav. Tako je n. pr. Italija dala p referenčni režim Avstriji. Ko pa smo spoznali, da Ima mednarodni sporazum za mehki les vendar vpliv na cene in so cene za mehki les na angleškem tržišču narasle do 1 funta pri standartu, to je za okrog 50 Din pri m3, tedaj smo se vendar odločili, da sodelujemo v okviru tega sporazuma in da pristopimo k sporazumu. Naše glavno prizadevanje je sedaj, da plasiramo naš les na sredozemskem tržišču. Tu je seveda glavni uvoznik Italija, ki pa je danes v znaku sankcij. Od novembra lanskega leta ne izvažamo več lesa v Italijo. Zaradi tega je od vseh držav najtežje prizadeta Jugoslavija. Poizkus, da najdemo nadomestilo za italijansko tržišče, je le v neznatni meri uspel; zlasti nam je težko konkurirati na angleškem tržišču z drugimi državami. Kako se bo po ukinjenju sankcij razvijal naš izvoz v Italijo je danes še težko reči. Jasno je, da bodo potrebe na italijanskem tržišču nadalje velike. V Italiji pa so že sedaj pričeli ustvarjati centralno uvozno organizacijo, ki bo v bodoče urejevala količinsko razdelitev ali kontingentiranje uvoza na posamezne države. Zatrjuje se celo, da bo uvoz v Italijo monopoli zi ran. To so zelo važna vprašanja, ki posegajo v gospodarsko življenje vseh držav izvoznic. Direktor Ulmansky je pri tej priliki izrazil nado, da se bo kmalu tudi pri nas ustvarila organizacija za izvoz lesa. Ta organizacija bo najbrž razdeljena v dve sekciji, ena za mehki les s sedežem v Beogradu, druga pa za trdi les s sedežem v Zagrebu. 45 milijonov za železarno v Zenici V »Službenih Novrnah« je objavljena uredba o nakupu delnic Industrije železa d. d. v Zenici, ki jo je izdal ministrska svet na podlagi § 63. finančnega zakona. Ta uredba pooblašča ministra za šume in rudnike, da odkupi od nove emisije delnic od Industrije železa d. d. v Zenici do 25.000 komadov po 100 Din in 250.000 komadov po 170 Din m da za vse delnice plača največ 45 milijonov Din. Plačilo kupne cene izvrši s preknjženjem terjatev direkcij«? državnih rudarskih podjetij v Sarajev. nasproti Industriji železa v Zenici, ostanek pa se izplača v gotovini ali pa s kompenzacijo za surovine od državnih rudarskih podjetij. Pil Industriji železa d. d. v Zenici Ja no pridobitev konkurenčne sposobnosti. Taka devalvacija bi zadostovala, da bi Francija lahko ukinila sistem kontingentiranja uvoza. Mnogo se tudi komentira nadaljnje nazadovanje francoskega izvoza v letošnjem letu kot dokaz, da so francoske cene previsoke. Prekomerno dozirana devalvacija Franciji ne bi bila potrebna, ker gre le za vzpostavitev konkurenčne sposobnosti brez namere kakega valutnega dumpinga. Primer Belgije je pokazal, da povzroča prekomerno dozirana devalvacija splošen dvig cen kar bi skušala Frnnc:ja preprečiti. Stvar bi potekla podobno, kakor pred dvema letoma v CehoslovaSki. Pa tudi o usodi nemške marke se mnogo govori V Berlinu nočejo utihniti glasovi o devalvaciji marke, ki naj se izvede prav tako, po volitvah (po 29. marcu). »Neue Zflrcber Zeitung« ima celo informacije o obsegu te devalvacije, ki naj bi znašala eno tretjino, to Je za 33.3%. češ da je to že sklenjena stvar. Tako dalekosežen ukrep ki bi bil v nasprotju z dosedanjimi vladnimi zagotovili, more po mnenju navedenega lista nemška vlada riskirati le tedaj, če se lahko opira na številčno sijajen volilni uspeh. Z zasedbo demilitarizirane cone ob Renu hoče nemška vlada predvsem utrditi svoj prestiž in pozornost naroda speljati na velike zunanjepolitične probleme. Zaključne besede Hitlerjevega govora v državni zbornici 7. marca, ko je napovedal volitve in je kot glavni povod tega plebiscita navedel, naj mu narod da moč, da bo lahko skrbel za gospodarsko blagostanje Nemčije, se lahko tolmačijo kot namig v zvezi s potrebnimi dalekosežnimi odločitvami v valutnem vprašanju. imela naša država že sedaj večino delnic. Delniška glavnica je znašala 1,250.000 Din (25.000 delnic po 50 Din), sedaj pa se še poviša za nominalnih 13,750.000 Din, tako da bo znašala nominalnih 15 milijonov. Od nove emisije delnic bo prevzela naša država do 25.000 delnic po emisijskem tečaju 100 Din za 50 Din nominala. Ta cena 100 Din se nanaša samo na one delnice, za katere obstoji pravica opcije starih delničarjev, ki lahko na eno staro delnico vpišejo eno novo z nominalno vrednostjo 50 dinarjev. Kolikor staži delničarji ne M Izkoristili te opcije, bo delnice prevzela naša država po isti ceni. Zato se grlasd pooblastilo v uredbi, da naša država kupi do 25.000 komadov teh delnic po 100 Din, torej do celotne nove emisije na podlagi opcije. Drugi del emisije v višini 250.000 delnic pa prevzame v celoti naša država po tečaju 170 Din za delnico. Razlika nasproti nominalni vrednosti delnic se bo uporabila za okrepitev rezervnih fondov podjetja, M znašalo sedaj 7 ln pol milijona Din. Vpis delnic na podlagi opcije se je za stare delničarje pričel predvčerajšnjim. Za stare delničarje velja emisijski rok do 25. aprila in se vpis vrši pri blagajni družbe v Zenici. Povečanje glavnice industrije železa d. d. v Zenici je v zvezi s postavitvijo nove velike valjarne, ki jo bo postavila nemška tvrdka Krupp za ceno okrog 128 milijonov Din, o čemer smo Se poročali. Gospodarske vesti <= Taksa na tantieme in dividende. V točki 6. § 26 finančnega zakona za 1936-1937 leto je predvidena sprememba pete opombe k tarifni številki 10 taksnega zakona. Po tej spremembi bo treba plačati od kuponov oziroma dividend 1% takse. Od tantjem, ki niso podvržene uslužben-skemu davku po ČL 96 zakona o neposrednih davkih, ker spadajo v smislu tega zakona k osnovi družbenega davka, bo treba plačati iz naslova takse 10%, na druge tantjeme pa 1%. Te takse bodo pobirala in izročala državni blagajni podjetja, ki jih bodo pobirala od celotnega zneska dividend ali tantjem s tem, da tantjemska taksa obremeni prejemnika tantjeme. Finančni zakon predvideva, da se bodo nove določbe uporabljale tudi na dividende in tantjeme, ki so dovoljene aH bodo dovoljene za poslovno leto 1985. S tem ▼ zvezi je davčni oddelek finančnega ministrstva pozval finančne direkcije, naj takoj pozo-vejo podrejene davčne uprave, da na to opozorijo podjetja, da bodo že pri računskih zaključkih upoštevala to zakonsko spremembo. = Pred znižanjem češkoslovaške carine na naše vino. O priliki zadnjega zasedanja gospodarske Male antante v Pragi je bik), kakor sedaj poročajo, tudi sklenjeno, da se zniža češkoslovaška carina na naše vino od 220 na 110 Kč. To znižanje naj bi veljalo v obliki preference, če pride do uresničenja tega načrta, tedaj je pričakovati, da se bo znatno dvignil naš izvoz vina v Češkoslovaško. Lani je češkoslovaška iz Jugoslavije uvozila le 4500 hI vjna za 1.1 mi- j ' iona Kč. = Povišanje glavnice družbe Kopaonik •?!nes. Kakor smo že poročal., je občni zbor družbe Kopaonik Mlnes v februarju sklenil povišati glavnice od 275.000 na 400.000 funtov, to je od 69 na 100 milijonov Din. Sredstva iz povišane glavnice j bodo Angleži uporabili za eksploatacijo rudnika clnkove in svinčene rude Bojagn i na Kopaoniku v Srbiji in za gradnjo žične železnice od rudnika do postaje Lesak ined Raško in Mitrcrvico. V zadnjem času se je razvila na londonski borzi živahna špekulacija s temi delnicami, ki se trgujejo sedaj že po ceni preko 10 šilingov, dočim znaša nominalna vrednost delnic 5 šilingov. V zvezi s tem so se okrepile tudi delnice družbe Trepča-Mines, ki notirajo sedaj 17.5 šilinga za nominalnih 5 šilingov. Med obema družbama obstoja interesna skupnost. = Indeks cen na drobno. Kakor smo pred dnevi poročali, je indeks cen v trgovini na debelo od januarja na februar nazadoval od 71.1 na 700 (lani v februarju ,je znašal 63.9). Sedaj objavlja Narodna banka tudi indeksne številke v trgovini na drotno v Beogradu. Indeks cen na drobno ne kože tako velikih fluktuacij. Od januarja na februar je ostal nespremenjen na višini 71.1 in je pri tem le za 1.3 točke višji nego je bil lani v februarju (dočim znaša razlika pri indeksu cen na debelo v primeru z lanskim februarjem 6.1 točke). = Dobave. Dne 4. aprila bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu ofertna licitacija za nabavo 1.100 m3 desk za potrebe tobačne tovarne v Ljubljani in Banja Luki- Dne 4. aprila bo pri upravi policije v Zagrebu licitacija za nabavo 23 zimskih plaščev za potrebe policijske straže. Dne 4. aprila bo v ekonomskem oddelku komande mornarice v Zemunu ofertna licitacija za nabavo raznega mornarskega sukna, po volnene tkanine. kašmLra in kocev za postelj, 6. aprila glede dobave raznega platna (gradi amerikan-platno; platno za brisače itd.), 8. aprila glede dobave lanenega ln konapne-nega platna, platna za brisače ln namizne prte, 15. aprila glede dobave katranirane vrvi' vrvice za vreče, jadrenca itd., 18- aprila glede dobave vrvic za mornarske kape, 20. aprila glede dobave 10.00) letnah in 3000 zimskih mornarskih maj, 1000 mornarskih šalov in 20-rO0 parov bombažnih nogavic, 22. aprila glede dobave mornarskih čevljev, 24 ajprila glede dobave obleke in pokrival za dež. 25. aprila glede dobave usnjenih podplatov in 27- aprila glede dobave 76.000 kg mila za pranje. Dne 9. aprila bo pri direkcija državnih železnic v Ljubljani ofertna licitacija za oddajo kolodvorske restavracije na postaji Celje v triletni zakup. — Dobave. Uprava, prvega oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu spre-jeda do 2. apr. ponudbe za dobavo 1800 kg bencina, 4000 kg karboleuma, do 3. aprila glede dobave raznih električnih žarnic, do 4. aprila glede dobave raznih gumastih in plafrnanJh cevi, do 7. aprila glede dobave raznega konstruktivnega jekla ln do 8. aprila glede dobave razne železne in medeninaste pločevine. — Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 6. aprila ponudbe za dobavo raznih vrvi, va-zelina. krp ln bombaža za čiščenje in do 8. aprila glede dobave pocinkane jeklene vrvi. Borze 17. marca Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.40 in angleški funti po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.37, v angleških funtih po 250. v grških bonih 30.97 in v španskih pezetah po 6.30. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani 14.05, v Beogradu 14.00 in v Zagrebu po 13.99 odnosno za konec aprila po 13.98. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca o vojni škodi mirna pri tečaju 355—356 brez prometa (v Beogradu je bil promet po 356). Tudi v ostalih vrednotah ni bOo zaključkov. Devize Ljubljana. Amsterdam 2967.43—2982.03, Berlin 1751.33—1765.21, Bruselj 735.26— 740.32, Curih 1424-22—1431.29, London 215.09—217.15, Newyoik 4297.54—4333.85, Pariz 287.92—289.36, Praga 180.76— 181-86. Curih. Beograd 7, Pariz 20.22125, London 15.1375, Newyork 301.25, Bruselj 51.65, Milan 24.25, Madrid 41.90, Amster. dam 208.40, Berlin 123.1250, Dunaj 56.60, Stockholm 78.05, Osto 76-05, Kobenhavn 67.5750, Praga 12.7O, Varšava 57-75, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 855—356, 4% agrarne 45.50 bL. 6% begluške 64-75—65.50, 6*/» dalm. agrarna 61 hI., 7?% Invest 77 den., 7% atabiliz. 77—79, 7% Blair 70.75—71.25, 8% Blair 80—81; delnice: PAB 240 den., Sečerana Osijek 150 bL Beograd. Vojna Skoda 356—356.50 (356) 6% begluške 65—65^5, 7% invest 81— 81.50 (81), 7% stabdliz. 80—81, 7% Blair 71.50.72 (71.50), 7%. Dri. hip. tenka 81— 82, 8% Blair 80.75—81.25 (80.25), Narodna banka 6300—6350 (6300—6350), PAB 240.50—241.50 (241). Blagovna tržišča žito + Chicago, 17- marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 98.025, za julij 89, za sept 87.75; koruza: za maj 60.25, za julij 60.50. -f Winnipeg, 17. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 8436. za julij 87.25, za okt. 85.125. 4- Novoaadska blagovna borza (17. t m-) Tendenc« mirna PSenica: baška in srem-ska 163 — 165: oked. Som bor 161 — 163; ladja Tisa adi Begej 167 — 169: slavonska 167 — 169; banatska 163 — 167. Oves: baški in srernaki tn slavonski 138 — 140 Ječmen- baški in sremski 64 kg 137.50 — 145. Koruza: baška in sremska 111 — 113 banatska 109 — 111. Moka: baška in bana tska »Og« in »Ogg« 252.50 — 267.50; »2« 232.50 — 247JO: »5« 212JO — 227.50: »6« 192.50 207.50: »7« 160 — 170: »8« 105 — 110 Otrobi: baSki sremski in banateki 92 - -f- Budimpeštanska terminflba borza. (I7. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: za maj 16.52—16.53; koruza: za m*-13.37. za julij 18.77—13.70. , 1 > V. H '/ + Liverpool, 18. marca. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marec 598 (prejšnji dan 5.98) za okt 5.50 (5.58). + New Vork, 16. marca Tendenca stalna Zaključni tečaji: za m&re UM za okt 10JK (10.25). »JUTRO« It. (55 e Sreda, T8. TTT. Od česa umiramo Tretjina ljudi podleže boleznim srca, rak pa pobere vsakega sedmega .............................................................. "."•"",'",,',',,,' ......."'",, """""'......zemljana Britski zdravstveni urad je' prvič objavil obsežen pregled smrtnih vzrokov s tozadevnimi številkami. Velike evropske zavaro valnice so mu dale gradivo za ta pregled, zato lahko rečemo, da gre pri tej statistiki za evropske povprečne številke. 30000 proti I je možnost, da umre kakšen Evropec zaradi strela. Samo I človek od 29 umre naravne smrti, to je od starostne oslabelosti. Največji dei sodobnih ljudi umre za srčnimi boleznimi, namreč skoraj tretjina. V tej zvezi ugotavlja poročilo britskega zdravstvenega urada, da umre za srčnimi boleznimi zdravnikov celo 44 odstotkov. Med temi boleznimi je najbolj razširjena angina pectoris. Tej so v ostalem duševni delavci bolj naklonjeni nego ročni delavci. Za tifu-BOm ali paratifusom umre vsak 1627. človek, za črnimi kozami pa le vsak 79.479. Ošpice poberejo enega izmed 127 Zemljanov, so torej bolj nevarna bolezen nego si mislimo. Nasprotno pa zahteva škrlatinka le eno smrt izmed 495 oseb. kar je še precej, a vendar dosti manj nego pri ošpicah- Med obema . nale7';ivima boleznima leži oslovski kašelj, j ki usmrti I človeka izmed 233. Za davico pa umre že vsak 114 Evropec- Med 86 smrtnimi primeri gre 1 na račun influence, spalna bolezen pa pobere le 1 izmed 605' ljudi. Razmerje za omrtvični krč je kakor 1 proti 4219, za steklino pa kakor 1 proti 960.000. pregled je torej v marsikaterem oziru popolnoma drugačen nego bi pričakovati. Strinja pa se s splošnim mnenjem, če ugotavlja. da pobere rak vsakega sedmega človeka. »Do smrti se napijec le vsaka 9170. oseba, seveda pa niso tu upoštevane bolezni, ki izvirajo iz prekomernega uživanja alkohola. Med 85 materami umre 1 za porodnimi boleznimi, kar je zelo dosti, otroške bolezni umorijo vsakega 31. otroka. Kar se tiče umorov, jim postane žrtev vsak 2110. Evropec. Nož usmrti vsakega U-029. človeka, strel točneje vsakega 30.734, strupene živali vsakega 14 900. (kakor rečeno velja ta statistika za Evropo), strupena živila vsakega 29.800, zgori pa 1 izmed 7947 ljudi, utopi "e 1 izmed 749. (To je nepričakovano visoka številka), od gladu ali žeje umre 1 izmed 31.787 ljudi, od sončarice 1 izmed 8614. od Nemčija je pripravljena tudi z orožjem Da je Nemčija v sedanjih trenutkih mednarodne napetosti pripravljena ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji, o tem priča dovolj zgovorno ta-le slika Nadpovprečni čehosiovakl Zanimiv pogled znanstvenikov, umetnikov in drugih odličnikov Znani češkoslovaški statistik dr. J. Auerhan je sestavil žarami'v pregled češkoslovaških znanstvenikov, umetnikov in drugih prominentov iz let 1700. do prilič-no 1900. Upošteval je pri tem navedbe Ottovega konvenzacijskega ilekisAkona. Zadnji zvezek tega leksikona je izšel 1. 1908., zato statistik nč mogel upoštevati današnje mlajše generacije. Vsega skupaj je naštel za navedeni dve stoletji okrog 3700 nadnormalnih osebnosti bratskega čsl. naroda. Od teh je bilo 929 znanstvenikov, 1406 umetnikom in ofcnog 1370 nadpovprečnih ljudi -i drugih področij narodnega življenja. Po spolu je bilo vmes 142 žensk, torej nič več nego 3.83 odstotka Pretežni del nadpovprečnih žensk se je udejstvoval v umetnosti (112) in sicer najbolj v pesništvu in pisateljistvu (46), dočim je bilo le 23 ;gralk, 22 pevik ki 20 slikaric, a v področju znanosti se je odlikovala 1 sama ženska. Med odličnimi znanstveniki je bilo 193 v^sokošoskih im 224 srednješolskih profesorjev, med 213 skladatelji se jiih je 58 ba.vi.lo pretežno s cerkveno g.Lastbo, 53 z dramatsko muziko, 72 s stkladanjem zborov in pesmi. Med 230 slikarji jiih je 169 dovršite umetniško akademijo, 6 šolo za umetnostno obrt, 21 se jih je učilo pri ^kakšnem dtnugem slikarju. Od 64 kiparjev jih je obiskovalo 28 umetniško akademijo, 5 šolo za umetnostno obrt, 12 se jih je učilo pri drugih kiparjih. Zanimivo je, da se je izmed vseh 3707 upoštevanih oseb odlikovalo 3179 v enem samem področju, 467 v dveh, 61 pa celo v treh. Štev;lo nadpovprečnih posameznikov v poedinih področjih se je s časom zelo spreminjalo. Dočim je odpadlo na 1. 1700. do 1750. skoraj 36 odstotkov na glasbo, 14.7 odstotka na duhovniško področje, na slikarstvo 13.2 odstotka, na zgodovino 73 odstotka, se je odstotek nadpovprečnih muzikov po L 1850. znižal na 4.9 odstotka, čeprav se je absolutno število muzikov v tem času oelo dvignilo. Prav tako se je število duhovnih dostojanstvenikov •znižalo 3.1%. Neprestano pa je naraščal odstotek književnikov in aUhitektov. Zanimivo bi bilo zvedeti, kako je v novejši dobi naraščal odstotek nadpovprečnih žensk. Najtežje je premagati ženske, ki se ne branijo Srečka je nekaj, kar zahtevaš z obrestmi in obrestnimi obrestmi vred nazaj. Nepoznani talenta ne poznajo predvsem— sebe. Zvestoba je najlepši izum ljubezni. Lažni marki in pristna markiza Razkrita in kaznovana poročna goljufija v Franciji . / Zgoraj: Sofroyeva — markiza de Božička. Spodaj: »Poznanjski grof«, ki m piše v resnici Louis Grosclaude Pariško sodišče je pred nekaj dnevi obsodilo zaradi raznih sleparij na šestmesečno ječo marki zo Rolo de Rozycko in ne. kega «Pefenanjslkega grofa«. O grofu se je izkazalo, da si je plemenitaSki prti a. stek nadel sam in sicer zategadelj, da je lahko nemoteno izvrševal svoje goljufije. Markiza se je prvotno pisala Rene Sof_ roy. Pa tudi ona ni prinesla plemeni tafitva s seboj na svet, marveč si ga je pridobila s sleparsko pomočjo svojega prijatelja, izmišljenega grofa, ki je iztaknil v neki utoožniei blizu Pariza 75 letnega matore-ga tn hlrajočega poljskega markija Roda de Rozyckega, ki je izjavil, da je proti plačilu 40.000 frankov pripravljen napraviti Sofroyevo za ženo, njena dva neza. konska otroka pa adoptirati. Poroka, s katero si je Sa£royeva prido. bila plemenitaštvo, je bila učinkovito pripravljen komedija. Na graščini Neuvic v Dordognu so priredili poročno gostijo že trinajst dni potem, ko je slepar iztaknil matarega starca. Poznan jski grof je pri. peljal s seboj še eno pričo in je pregovora župana, da je izvršil poročni obred, kateremu so prisostvovali francoski aristo. krati od blizu in daleč. Poljski marki, ki se je daj sipeljati na led, ni seveda niti poduhal, kaj šele prejel obetanih 40.000 frankov, zato pa si je dal > Poznan jski grofe od novopečene markize izplačati ta znesek kot nagrado za uspe. šno posredovanje. Opeharjeni ženin je kmalu po poroki umrl Na terasi nekega pariškega hotel aga je zadela kap. Pokojnikov brat je nato prijavil oblasti slepar, sko komedijo. Sodišče, ki je obravnavalo primer te prepredene goljufije, je seveda proglasilo sklenjeni zakon za neveljaven ter velelo sleparja in sleparko zapreti mraza 1 izmed 29-800, od strele umre vsak 43.346. človek, od električnega toka vsak 7117. Nasprotno p« je število smrtnih nezgod na ulicah in doma zelo visoko: 1 izmed 88.5, tudi samomorov je v Evropi zelo dosti, za njimi gre vsak 86.- Evropec na oni svet-Končno so še izračunali, da se preseli v boljše življenje po smrtni obsodbi vsak 30.355. evropski mož in vsaka 233.96». evropska ženska- _ Barvasta jezera Neki ameriški milijonar, ki je bil dalj časa na Sundskih otokih, je tam odkril nekaj nenavadnega. Na enem teh otokov je videl jezera, ki imajo različne barve. Eno je n. pr. krvavo rdeče, drugo svetilo zeleno, tretje temno modro. Vsa ta jezera so bila v žrelu( natega ugaslega ognjeni, ka. Ko je dal vodo teh jezer kemično preiskati, so ugotovili, da vsebuje rdeče jezero železo, druga pa spet druge rudnine Samomor zaradi desetinke sekunde Japonski tekač na kratke proge Vahito Namakura je izvršil samomor. Namakura je spadal med športnike, Id so jih na Japonskem najbolj slavili. Ponovno si je pridobil prva darila ln je bdi določen tudi za zastopnika Japonske na olimpiadi. Bil je pa silno častihlepen. Pred kratkim se je na neki športni prireditvi bahal, da poseka vsakega konkurenta, ne da bi se mu bilo treba posebno potruditi. Doživel je pa v teku na sto metrov razočaranje, da so ga s časom "0.7 sekunde proglasili za drugega, dočim je njegov tekmec dosegel za desetinko sekunde bol Si čas 10.6 sek. Ta poraz je Namakuro tako potrl, da se je ustrelil v glavo. Oporoka romunskega Kreza Te dni je umrl eden najbogatejših mož na Rumunskem, J. C Mihail. Izviral je iz bojarske družine v Mali Moldavski. Njegovo imetje cenijo na več sto milijonov lejev. Vse to imetje je ostavil državi, v prvi vrsti poljedelskemu ministrstvu. Njegovo veleposestvo bodo po njegovi zadnji želji parcelirali in prodali malim kmetom po ceni. ki jo ho določila država. Nadalje bodo na zemljišču tega veleposestva osnovali poljedelske šole. 10 milijonov lejev je Mihajl ostavil za zgraditev poljedelske akademije. črni cesar je odslovil Evropce Slediti hoče zgledu nekaterih svojih prednikov ia i ti junaške smrti na čelu abesinske vojske Kakor poročajo pariški listi, so se izvršile na dvoru abesinskega cesarja v zadnjih dneh velike spremembe. Haile Selassie je odpustil minuli teden vse evropske člane svojega dvora, med drugimi tudi svojega izkušenega telesnega zdravnika dr. Hammerja, ki je bil obenem švedski konzul v Addis Abebi. Kakor dr. Hammer, je bil odpuščen iz dvorne službe tudi francoski grof Roquet, ki je doslej vodil cesarjevo letalo. Cesar je vse te ljudi povabil k sebi in jim sporočil svojo odločitev, se jim lepo zahvalil za vse usluge, ki so mu jih napravili, za slovo pa jih je bogato nagradil. Za osebe, ki so mu bile posebno blizu, kakor dr. Hammer in grof Roquet, je pripravil cesar posebne spominke, s katerimi jih je odpustil iz službe. Odpuščena sta tudi oba francoska šoferja, ki sta cesarja prevažala z avtomobilom. Ukrepi so seveda povzročili razumljivo začudenje in mnogo komentarjev. Poznavalci razmer na abesinskem dvoru pravijo, da se je cesar odločil za ta korak zaradi tega, ker se hoče posihmal osebno udejstvo-vati kot vojskovodja svojih čet ter po možnosti doživeti usodo svojih prednikov, n. pr. cesarja Teodorja, ki je pri zlomu svoje vladavine iskal in tudi našel smrt v boju. Vsi odpuščeni cesarjevi nameščenci so na izrecno željo Haileja Selassieja odpotovali . domov, kamor bodo v kratkem prispeli. I Haile Sel asi e na konj* Sijajna kupčija z dedščino Sreča in pamet flradimpeštanskega trgovčiča > Pesti Naplo« poroča, da je budim pe. štanski trgovčič Emerik Griinspan pode. doval po svojem sorodniku Josefu Kannu štiri milijone dolarjev. Kann se je pred štiridesetimi leti izselil v Ameriko. V svoji oporoki je zapustil vse svoje premoženje najožjim sorodnikom. Med njimi sta bila tudi Griinspanov oče in brat. Emerfk je vedno pritiskal na to, naj se skupno potegujejo za dediščino, toda oče tn brat nista imela vere v stvar in sta prodala še lani svoja deleža stnu, odnosno bratu. Griinspan si zdaj seveda veselo mane roke, zakaj prešinja ga zavesrt. da je napravil več nego sijajno tajp-čijo. Najlažja trda snov V ameriškem Frank lino vem zavodu je dr. Rumbaugh izdelal snov, ki je ta čas najlažja med trdimii snovmi. Lahka je tako, da se v tem pogledu približuje že plinom Ta snov je čisti litij, pa ne litij, kakršnega smo poznali doslej, temveč njegova > izotopa«, ki ima atomsko težo 6. železo ima, kakor znano, atomsko težo 55, aluminij 27. Novi litij je tedaj .d Petrinom krasen spomenik pesnika »Maja«. bo poskrbela že sama narava za najlepšo . le najbolj »machovsko« dekoracijo: razcvelo drevje, duhteče cvetlice, ptiči na vejah in zalijiubljene dvofice na klopeh obnavljaiO večno romantiko majniškega nastrojenja. Macha je bil sodobnik m osebni znanec našega Prešerna. Ne bo tedaj nezanimivo, če v zvezi t letošnjim jubilejem bežno orišemo nekatere stične točke med obema velikima pesnikoma. O stikih med Macho in Prešernom je že pred vojno poročati v »Ljubili. Zvonu« m »Slovanu« pokojni dr. V. Zupan, naslanjajoč se na raziskavanja češkega rfovstve-nega zgodovinarje dr. Jana Thona (Listy Blogsicke 1910). Isti češki avtor je v letošnjem letniku praške »CehoslovačJoo — jugoslovanske revije« (št. 6-7, str. 145) v članku »Machovo potovanje na jug in njegov stik s Prešernom« (v češčini) ponovno obdelal ta zanimivi moment v Ma-cbovem življenjepisu. Posebno tehtna je ugotovitev dr. Thona, da se je Macha izmed slovanskih literatur najboli zanimal za poljsko in slovensko. Po njegovi domnevi ga je vzpodbudi? k temu obsežni referat Fr. L. Četkkovskega o prvih treh letnikih »Kranjske Cbelice«. Kakor znano, je Celakovsk^ to prvi opozoril na veliki literarno umetniški pomen Prešernovih pesmi in poskušal z nekaterimi prevodi pokazati njihove pesniške vrline. »Ta živi, aktualizirani značaj referata Ce-lakovskega« piše dr. Thon, »je bil gotovo prikupno sprejet med mladimi češkimi li-terati fci je nedvomno vzbudili pri nas živo zamimanje za slovensko slovstvo, prav kakor je i™«1 živahen odmev med samimi Slovenci, o čemer pričuje Prešernova korespondenca s Čelakovskrm.« Machove zapiske iz Ljubljane v avgustu 1834 posnemam iz lepe izdaje njegovega »Dennika na ceste do Italie«, ki mi jo je bil pred leti poklonil vneti raziskovalec im izdajatelj Mache g. Jansky iz Prage. Dnevnik je spisan v obliki gesel; ■ena sama beseda, ki jo je bil Macha «a-beJežil, je lalhko vzbudila v njegovem ispomdnu drugačno vsebino, kakor jo moremo uganiti dandanes. Tudi glede ljubljanskih zapiskov je dr. Thon rekonsbrud-ired vse, kar se je daJo; ta ali ona opazka ostane še dali je nejasna. Naj za primer navedem začetek ljubljanskega zapiska z 29. avgusta: Navsezgodaj šli. Krasna po~ Jorajina. Najlepše n« poti v okolici Ljub- H. CVETIN: Zadnia stran »Markol--Saj ne more biti res!--Tvod klobuk?--Kako bi ibtl mogel priti tja?« »Gotovo po isti poti kakor samotares! — Ko me je komisar vprašal zastran tega, sem se dobro spomnil, da klobuka nisem vzel s seboj iz garderobe, ko sem zapustil gledališče. — In v stričevi knjižnici som ga našel--« Marko je zdajci začutil dekletove roke na ramenu. Počasi se je obrnil ptroti njej. Resen, vprašujoč izraz je bil v njenih očeh. »Kaj ne, Marko — nekdo tretji, kni ga še ne poznava --? »Da,--saj ne more biti drugače--« je odvrnfl brez glasu. »ZagrebSka ttfica 17, tretje nadstropje, pri Mo-tovilčevi — « je bral komisar Remec z listka, ki ga je držal v rokli«. Tako — tukaj je hiša. — Nu, I>o tem takem bo treba gospodični odločno pretipati obisti. Morda zvem od nje kaj natančnejšega o Marku Justinu — čeprav — konec koncev je njegova zaročenka m ga bo izkušaia zaslanjati, dokler bo količkaj mogoče! — Torej, dragi doktor, zdaj se vrnete na predsedstvo, kakor sva zmenjena — in potem imam za vas še majhno naročilce.« »»Poslušam«, je smehljaje se odvrnil dr. Potnik. »Vešče — ob istem pismu, kf nama ga Je pofea- Ijane. Drugi Dunajčan. Mleko prvo. Ljubljanski grad. Srečali smo Neumanna. Mo-ravci so se oglasili. Gaj pred mestom. Sli na policijo. Sami Cehi Kupovali knjige. Gospod profesor. Šli h g. dokt. Prešernu. g. dokt. Grobath. Povabilo. Dobili smo knjiige. Kupili. Iskali sobo.....« Itd. Knjige, ki jiih omenja Macha, so biile po sodbi dr. Thona slovenske. V nadaljnjem pripoveduje Macha (vedno v slogu prej navedenih večidel dvobesednih stavkov), da so se zvečer sestali v neki gostilni z dr. Prešernom in dr. Tomanom. JedM so med drugim ogromne rake, govorili o KoTlarju, o Vaj. Vodniku, o čr-kar&ki pravdi (Macha beleži po nemško ABC Krieg), o Koroški, o Slaviji, pri čemer »o »pustili Slovane živeti« (vera v bodočnost slovanstva?). »Gospod Prešeren je skakali: Kje jih imate Nemci----« V družbi je bik) zeb veselo, in konec tega sestanka med dvorna največjima pesnikoma Cehov in Slovencev je ponoči izzvenel v idlilični prizor, ko fe Machov to-vairiš Stnobach »ležafl na čelu«, a Macho je vodil domov »pan dr. Grobatfh.« »Motal jsem se« (Opotekal sem se) beleži odkritosrčno Macha v svoj dnevnik. Za prihodnji dan so si dogovorili sestanek na nekem »skrivnem mestu«, vendar sta Macha in Strobach po zajtrku zapustila prenočišče v hotelu pri Črnem orlu in se šla poslovit. Tu je omenjen Kastelic. »Niso nas hoteli pustiti...« Potem so Seski popotniki vendarle zapustili Ljubljano. »Soln-čni zahod. Modre gore. Prevoje. (Kraj pri Domžalah. Op. poroč.). Konec sveta. Prenočišče. Dobra juh«; mleko.« Odtod i*h je vodila pot preko Celja in Konjic dalje po zeleni Štajerska preko Zgornje 'Avstrije v domovino. Nikjer ni sledov, da bi bila Macha in Prešeren v pismenih stikih, toda Prešeren se je spomnil Mdche malo pred njegovo smrtjo, ko je v pismu z 22. avgusta 1836 prosil Celakovskega. da izroči tudi Machi izvod »Krsta pri Savici.« Ta dva sodobnika, izmed katerih je deset let starejši Prešeren za trinajst let preživel Macho, sta si bila bliže po nekaterih dirugih, izven njune osebne zavesti ležečih stikih in sorodstvih. Bibliografsko zanimivo je dejstvo, da sta Machov« poglavitna pesnitev »Maj« in Prešernov »Krst pri Savici« izšla ob istem času (v aprilu 1836) v knjižni izdaji. Li-terarno-zgodovimsko je pomembno, da ni ne to ne ono delo našlo pri sodobnikih zadostnega razumevanja. Oba pesnika je znova odkrilo mlado književno pokolenje: Macho 1. 1858, torej 22 let po njegovi smrti skupina, ki je izdala almanah »Maj« in Prešerna 17 let po pesnikovi amrti Stritar in Jurčič, ki sta objavila v »Klasju« njegove pesmii. S tem se začenja vpliv obeh poetov na pesniško in sploh književno kulturo svojega naroda. Literarno-zgodovinskega značaja so tudi nekateri sorodni vplivi, predvsem romantične filozofije in By«ma, čeprav je bil vpliv na Prešerna mnogo manjši kakor na Macho, ki je v primeri s Prešernom vprav »divji romantik« in »Krst pri Savici« se zdi poleg »Maja« pesnitev klasičnega sloga. Zanimivo je, da je Prešeren bfl in ostal pesnik, medtem ko se je M&cha poizkušal tudi v drugih slovstvenih panogah in je zlasti v pripovedni prozi zapustil nekoliko spisov, ki ne zaostajajo daleč za njegovo poezijo in so bili podnetni za celo generacijo pripovednikov. Najočitnejša skupna poteza obeh pesnikov je njuno nesporno pesniško prvenstvo v tedanji literaturi obeh narodov, ki. ni imela vsaj pred njima nobenega tako resničnega in globokega pesnika. Oba sta se pojavila v literaturi, čiji jezik je preporod komaj obudil v novo življenje, nenadno, brez domačih pesniških predhodnikov, kot genialen enkraten pojav, ki 6i sam prilagodi jezik in položi vanj vrednote, o katerih vemo, da očitno ali podtalno napajajo cele rodove poznejših pesnikov. Prešeren in MsLche pripadata tipu magičnih pesnikov, pri kaiterih tudi ob najpo-drobnejši razčlembi njihovih poezij ostaja neki element, ki ga ne more noben slovstveni doktrinar razbiti v kakršnekoli umljive formule: je to večni blesk njihove poezije, neminljivi odraz enkratne osebnosti stvarjajočih poetov. Deset let mlajši Macha se je v mnogo večji meri kakor Prešeren podredil v pli" vu romantikov, medtem ko je bil zrelejšo m izkušenejši Prešeren bolj podoben samemu Byronu. ki se je osebno vidno nagibaj h klasični poeziji, čeprav je s svojim delom, vsem razkvašenim od njegove nemirne osebnosti, močno inspirimajl romantično pesništvo širne Evrope. Prešeren ni živel dolgo, vendar pa predolgo in predvsem pregloboko, da hi bil ostal iznazit pesnik mladosti in ljubezni; to avreolo je usoda ovila okoM glave K. H. Mdche, ki je vzlic vsej primesi leopardijevskega pesimizma živo pesniško poosebi j enje mladosti in njene neskončne žeje po življenju. Obe pesnitvi, »Maj« m »Krst pri Savici* imata kot vnanjo skupno potezo jezero in med osnromi-nesmškimi čuvstvi tiho resngnacijo. Le-ta izzveneva peni Prešernu v onostranstvo, pri Machi pa v tipično zgodnjeromantično premišljevanje nad lobanjami in v mistično občutje večnih skrivnosti prirode in človeškega življenja. Danes, ko so se nam poglobili pogledi v tajne človeške nadarjenosti in k» zlasti ne zakrivamo oči pred tankimi nitmi, ki se pleto med erotiko in duhom — skrivnost, katere opojno brezno je dogle-dal že Platon — ro?m je Machova bujna romantika v nemalfi meri odraz njegovega še svežega in močnega erotičnega doživljanja. Zato je resiignacija, ka nekam plaho zadrhiti ob fooncu »Maja«, še tako zelo zemeljska. Machov© spoznanje iMČevnosti nI združeno z onostranstvom, zato tudi ni dokončno in obvezno. Prešeren pa je med tem izgubil iluzije prve in zadnje velike ljubezni. Čopova smrt mu je zadala udarec, ki ga ni več mogel preboleti. Temna zarjo mladosti je ».tonila. Tembolj 6e je teda>| zavedel svoje nemoči in osamljenosti sredi naroda, ki je bil sam slaboten in čigar usoda je bila takratnemu svetu povsem brezpomembna. Prešernova resignacija je bila življenjsko občutje zrelega, a v vsem razočaranega moža. Ne le v., idejfi in vodilnem občutju, marveč tudi v vsej pravilni in resnobni pesniški zgradbi »Krsta pri Savici« čutimo iztreznjeno zrelost moža. Teko kot čutimo v »Maju« napetost neizživetega in čuvstve-no »zbolelega mladeniča. Mladostno vrenje in možati mir sta si tu kaikor jutro in pol dam in oba pesnika si v knjižicah 1. 1836. stojita nasproti kakor Dioniz in Apolon. Obema pesnikoma je zopet »kupno to, v koliki meri sta ob« postala neminljiv in česbo neviden kvas vse slovstvene kulture ' pri svojem narodu; kako se je njuno delo j po smrti razraslo in razkošatilo. F. X. Šal- ! da je to nedavno (Listy pro umeni e kritiku, Praha, 1936 št. 1), lepo označi z evan-geljsko primero o gorčičnem semenu in pristavil: »Svojega življenja nimamo zgolj zase, kakor ga nimamo iz sebe; nrtf pesniško življenje ne pripada njegovemu nositelju, marveč ga neizmerno prerašča. Tudi naš duh je v nekem odnosu in po nekem smislu samo lupina, ki čuva živo seme — je zgolj nekaka žitna pleva, iz katere pade zrno: pleve odpadejo, toda zrno se prime v prsti novih in novih dob in se rawase v bogastvo podob, ki se ti o njiih ni niti sanjalo.« —o. še o koncertu Mlad. zbora in orkestra iz Kranja Iz kroga nadih glasbenikov smo prejeli: V soboto 14. t. m. je šentpeterska podružnica Ciril-Metodove družbe obhajala svojo petdesetletnico. Ob tej priliki je nastopil na Taboru mladinski pevski zbor in orkester iz Kranja pod vodstvom ravnatelja Kranjske glasbene šole A. Fakina • sodelovanjem gospe Fakinove. Spored tega nastopa je bil pester in izbran. Poleg priredb narodnih pesmi in nekaterih izvirnih mladinskih pesmi smo slišali tudi orkester, ki je izvajal E. Adamičevo skladbo »Iz otroške suite« ln M. Bravničarjeve Štiri »Plesne slike« za godalni orkester in klavir; ta skladba je bila prvič izvajana. Nastop mladinskega pevskega zbora nas je zopet prepričal, da se izven Ljubljane smiselnejše in z večjim naporom dela na tem polju, kakor v prestolnici Slovenije. Trboveljski slavčki so neizpodbiten dokaz za to in sedaj se jim priključujejo še slavčki iz Kranja. FaMn je vrsten pedagog-, dober organizator in ne» utrudljiv delavec, ker dosega s temi mter dimi grM disciplinirano enoto, ki Je med najboljšimi, kar smo jih slišali. Vse pesmi so bile podane odlično tudi glede umetniške interpretacije. Koliko truda, vztrajnosti in ljubezni je treba, preden se doseže umetniška višina, ki jo je pokazal mimtinrirl pevski zbor iz Kranja na svojem ljubljanskem nastopu- Prijetno in nad vse pričakovanje je presenetil godalni orkester, ki šteje okrog 30 članov in v katerem sodelujejo poleg- učencev glasbene šole tudi nekateri požrtvovalni glasboljubeči gospodje iz Kranja. Izvajane skladbe so v tehničnem oziru precej trd oreh, cfirigmt Fakin pa jih je naštudiral in izvedel tako odlično, da zasluži vse priznanje. Z velikim razumevanjem, živim temperamentom in pot* nokrvnim muzikantstvom podane skladbe so našle močan odmev pri občinstvu, ki je nagradilo s toplim odobravanjem po vsaki točki dirigenta Fakina, otroški Zbor tn orkester. Sodeč po uspehu in kvaStetl koncerta na Tabora, stoji glasbena šola v Kranja med prvimi izven Ljubljane, to pa po flb-slugi agilnega Fakina, ki se ne straSI nobenega napora, da vzgoji fthn več naraščaja in jih uvede v skrivnosti glasbena umetnosti. Trboveljski slavčki, Kranjski slavčki in Kranjski orkester razblinjajo r nič stari predsodek, da provinca ne luni nuditi isto ali celo več, kakor osrednja mesto. Uspeh vsakega dela zavisi od snovnosti tistega, ki se dela loti. To je dokazal tudi nastop glasbene šote fes Kranja. Pomladni smuk na planini Voglu Mnogi srečni smučarji se odpravljajo sa svoj smučarssi dopust v planinah Le neodločeni so še tečinama kam naj se obrnejo. Pa prosijo za nasvet tega in onega znanca In ta*o lahka bi jim bila odlo. č-tev, ko bi slišali pripoved-jvanje mno-g!b, ki so svoje počitnice že preživeli v Svkalaškem Domu na Voglu. Usta so jim polna hvala, tako so bili val zadovoljni Ogromno snega leži na planini ln prekrasni so izleti v vso okolico. Krasen je smuk s Sije na Spodnji Vogel in v vseh drugih smereh, ki jih je nešteto. V žarkih pomladnega solnca se dan za dnem koplje vsa okolica "Na obrazih vseh, ki se vračajo, se to pač najbolj pozna. In ti razgledi! Prekrasni! že izza peči v jedilnici Skalaškega doma imaš razgled na vse Triglavsko pogorje, kakršnega skoro ne poznamo v naših planinah. Le oglej al ga na stiki! In če se |>utrud» do okna, vidiš t gMM, Odopo 1000 m pod seboj, pokojno temno modro Bohinjsko jezero. Za vso udobnost pa je v Skalaškem Domu tako poskrbljeno s prvovrstno hra. no pzi "-ivflrih cenah, da ja vsakomur ko poteče jo kratfco odmerjeni (toevi pnv stosti Na povratfcu m planine pa tndi Ot potrebno nositi smučk v dolino, kakor marsikje drugje. Čaka nas še za skm> lep smuk po novoiEsekani trasi čea Kratke plaze in Malo suho skoro do Sv. Janeza. Iz Hrastnika h— Občni sber kz*je*ne protHuberkato^ ne lige bo v vedo (prasnile) tm. ob B. v Sobolskem domu. 15 zad dr. Šolar, sem se vendarle zamislil. Podoha ie, da ta ameriška dedriščina zanima še oekog tretjega, ki ga doslej ne poznamo. Ni dvoma, da je pisec pisma tujec — strahotna slovenščina to dokazuje. To me pa si>et spominja čuvajevega opisa o neznancu, kš je o polnoči zapustil profesorjevo vilo. Čuvaj Kopriva trdi, jdite, da mora biti tisti človek tujec — Anglež ali Američan. Prstni odtis na platnicah umoirjenčevega dnevnika imamo. Nihče naj ne reče, da smo zanemarili te najmanjšo sled. Brzojavite torej londonskemu Scottemd Yardu natančni posnetek prstnega odtisa in vprašajte, aJi je oseha s tem prstom tamkaj znana. Isto brzojavko pošljite newyorškemu policijskemu ravnateljstvu. Morda zvem« po tej poti kaj natančnejšega o profesorjevem skrivnostnem polnočnem gostu — če ni bil' vendarle Marko Justin!« Dr. Potnik ga je pazljivo poslušal. Zdaj je hitro pokianal. »To sem vam hotej že sam predložiti, gospod: bomisar! Zamešate se, da bom vaše naročilo vestno izvršil!-« Remec se je dobrohotno nasmehnil. »Vem, dragi doktor! — In zdaj d<> svidenja. Treba je, da se nekoliko podrobneje popečam z gospodično Mar-jo Laibodovo — tretjo zaveznico v boju za dediščino.« Moža sta s»i hitro segla v rofce in odšla vsak svojo pot. Gez nekaj minut fe komisar pozvonil pri gospe Motovitčevi Nato je stopil v Mairjino sobo. 2e med vrati je presenečen obstal, ko mu je padlo oko na Marica Justina, ki je vidno razburjen stal sredi s°be. \ Za trenutek se je začrtala komisarju okoli trst rahla guba. To srečanje mu je bilo nepričakovano in se nikakor ni ujemalo z njegovimi prvotnimi nameni. Nato je pa premagal nejevoljo, pozdravil mladega igralca in ga poprosil, naj ga predstavi Mar ji. *Kax dobro je, da vas tukaj srečam, gospod Justini« je nazadnje izpregovoriL »Pozneje bi bil tako in tako stopil do vas — a zdaj mi je trud prihranjen. — Kakor gotovo sami mislite, je m<>j obisk v neposredni zvezi z naglo smrtjo vašega strica. Prositi vas moram za razjasnitev nekaterih važnih vpnaišanj — in navzočnost gospodične Labodov e utegne biti pri tem celo koristna.« Marko je udržano pokimal. »2e pni najinem prvem srečanju sem vam rekel, gospod komisar, da sem vam na voljo t vsakim podatkom, M utegne pripomoči k raz&sratvi umora.« »To je vse hvale vredno, gospod Justin! Po tem takem lahko začneva.--Sicer pa. gospodična, saj dovoKte, da kadim? — Da? — Najlepša hvala. Brez smotke sem samo na pol človek! — in zdaj k stvanl — Gospod Justsm, vso noč ste imeli časa, da ste premišljevali o rečeh, ki zadevajo smrt vašega strica. — Ali mi nemara zdaj lahko pojasnite, kako je prišel vaš klobuk na kraj deianja? Preden odgovorite, bi vas rad opomnil, da se nčikair ne bojte resnice. — Ce site bili iz kakršnega si bodi razloga že pred v stričevi vili in ste pri tej pri&d pozab® klobuk, znd mirno povejte.« Markov smeh je bil živčen in nemiren. »Spet vas moram razočara ti. gospod komisar, dasi mfr ponujate s svojimi besedami verjetno pr^mrifo Na žaflost morem samo ponoviti, da vem za to čudno dejstvo saimo eno razlago: neznan človek mi je izmaknil klobuk iz garderobe in ga nato pustil v stričevi knjižnici--bržkone z namenom, da bi obrnil sum name. Dokazati tega oe m°rem, ah--- « »Seveda ne morete dokazati!« je resno pritrdil komisar. »Komu bi pa utegnilo biti do tegst da vas osumi umora vašega kastnega strica! Kaj ne?, A še enkrat, gospod Justin, dobro premislite svojo izpovedbo — — « »Ne razumem vosi Človeku se adU kakor dm bi Marka dodžii tega dejat&aJ« se je nazburjetm oglasila Marja. Odi so ji sovražno bUsntie r komisarja. »Nobenega nazloga nimate, da bi dvomili o njegovih besedah!« Remčev nejeverni smehljaj nJ UvwAc4 njene nejevolje, fe tndi A&artoo se 1» cdal žen obrnit h komisarju: *Res je, Marja ima pravi — Ce ene sumu--« Komisar mu je s pomkifrvhn gel besedo. Remec je puhal is oblake dima, ki so mu __________ ogrinjali gfcevo. šele čez dokaj časa je spet fe-pregovoril, ki glas mu je čudno, tate za zvenel: »Mbče vas ne more imet! na smnu, ko tako izvrsten in neoporečen afibt! — Kaj o poinoS. torej ob fesu umora, ste M ▼ na Wiisonovi cesti?« »To sem vam že ml Marko. " V *In psi GENE MALIM OGLASOM Bm 50 par za besedo, Din S.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, td iščejo ■tožb. NajmanjU mesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi bi ieottve ae zaračunajo po Din Z.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjil znesek ca enkratno objavo oglasa Din 20« Val ostali oglati ae zaračnnajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanJSI znesek za enkratne objavo oglasa Din 17.—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Din b' v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, |e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Sli+žbo dobi itaaoda 1 Ola. lifrt J Din. n Hho aH dajanj« oaalova I Ola. Najmanj« tneaeli n w«. Damska frizerka hi vajenka dobri* mesto. Vpmžati Sakm »MiU<, Tyi-If^a St. 7. 6*0-1 Trgovski pomočnik agflen prodajalec, za mod »o in galanterijsko detajlno trgovino, z znanjem nem-i£ne, dobi takoj mesto. — Ponadbe n« ogl. odd. Jn-tjm pod »Prvovrstna mod«. 6411-a Vaaka beseda 50 par; davek Din, sa dajanje naslova * Din, najmanjši B Ota. Natakarica • kavcijo, »ali dobro službo aH vinotož na račun. Naeiov t veeii poslovalnicah Jntra. Šivilja m fino in navadno delo, B6e dala po hišah. Naslov T vaeh poslovalnicah Jntra. 0403-2 Šivilja l vočletoo prakeo, gre ši-wt na dom. Naslon v vseh potovalni cah Jutra. (H06-2 Gospodična Me sicfbo natakarice ali sobarice t okolici Maribora. Nastopi takoj. Ponudbe no, podružnico Jntra Maribor ped j^Pridna*. »41»S (Vajenci (Ge) Rcseda I Din. davek 3 Din. aa iifro ali dajanje oaslova 5 Oln. Najmanj}) znesek 17 Din- Učenca i »adosfcno Šolsko izobrazbo, stanojočega 30 km od Kamnika, sprejme mannfak-tarna trgovina M. Kramar v Kamniku. Potniki B««eds I Din. davek S Din, aa Iifro ali dajanje naslova 8 Dia Najmanjil tsesek 17 Ota. Potnika motnega garancije (ali žl-ranta) sprejmemo proti fi-teamu in proviziji. Ponudbe z zahtevo minimalnih prejemkov na podružnico Jntra v Celju pod »Agftein-poAten«. Prodam B«sada l Ola lavek ' Din n iifro ali dajanje naslovu 5 Dia Najmanj« roeaet 17 Ota Kance »umu«, modroce. spalne diran«, zložljive poeielje, posteljne mreže, fotelje, vse tapetniško poihižtvo nn-di najceneje tapetnik EGON ZAKRAJSEK Miklošičeva ee«la 84 lavreujem zavese, rolete ta v®a v to stroko spada-jo>Sa popravila hitro, solidno in najceneje 40-« Rabljene tračnice vagone ln lokomotive najceneje nudi ing. Aleksander Netiman, Za greb Vrhovčeva 21 telefon 21.48. 6127.8 Nizke vrtnice vedikocvetne v krasnih barvah, 10 gnnl&Vov 60 Din. visoke 1 komad 15 Din, plezalke ln poly_ ante 1 komitd 6 Din, razpošilja z povzetjem vrtnarstvo Ivan Jemec — Maribor 6044.6 Vrtne jagode običajne orjaški sadovi 100 sa. aik Uln 3« razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec — Maribor 6043-iJ Vrtne jagode mesečarke 100 sadik Din 60 razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec — Maribor 6042.6 Semena vrtnih jagod mesečark katere rodijo neprene. homa do novembra. 300 zrn Din 10. Predplačl. Io v znamkah razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec — Maribor 6041.6 Glasbila tie>cd. I Oin. iavek DW. u> Iifro ali dafanje -.aslnve Din Najmanj« mesek 17 Wn Kratek klavir Srn, zelo dobro ohranjen, veKko stelaro, steklen nastavek, ttmi prodam. — Zima, Woifooec 17 Dta Klematis lila in rožne barve, kupim. Ponudbe pod šifro »Klematis« n« ogl. odd. Jutra. 6096-7 (i. rh. Rotman: Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko 95 Dim je bH čedalje bolj dušeč, vročina čedalje neznosnejša! Slišal je, kako so drli mornarji v čolne ki so jih nato spustil; v morje... Ali je W1 on pozabljen? Na srečo ne! Zvesta K«nJ-gunda je na pol nezavestna prikolo-viratfla po (Emu ki s kljočl, ki jih Je bi tihotapski kapitan pozabil na ladji, s poslednjimi močmi ocfttenfta težka vrata... beseda t Oin. Javek i C ta flfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj« tnesek n -In. Parne stroje kompresorje, motorje, eiek-troinstalacije itd. montira, ureja io popravlja VarS^k. elektro in »trojno podjetje. Domžale. Stob. — Zaloga el ektropotrebš£in. 78-30 V najem Beseda 1 Din. davek 3 Din. aa iifro ali daianje lastrva S Ota Najmanj« tsesek ti Dta Pekarno dobroidočo, vzameim v najem. Plačam odškodnino. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Dobra pekarna«. M1&47 Beseda 1 Din lavek S Din. Iifro ali dajanje taslova i Dta Najmanj« coesefe 17 Ota. Hišo na prometnem kraju v Ljubljani kupim do Din 3CO.OOO.—. Plačam v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina« 6292.20 Razglas Občina Teharje proda stavbene parcele ob bano-vinski cesti, 30 minut od Celja. Dražba se vrši 32. mairca 1036 ob 2. uri popoldne. Prodajni pogoji na vpogled v občinski pisarni vsak dan. 0379-30 Stanovanje ieseda I Din. davek i Din ta iifro nli dajanje naslovi. Ha Najmanj« ine-el «7 Ola. Komfortno stanovanje 4 sobno, v H. nadetropju, oddam za avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 0405-21 Malo stanovanje soba, kabinet s kuhinjo, :akoj oddam v škrabfevi ulici 9. 6418-31 tanotanja ieseda I Din. iavek S r • t? Iifro ali dajanje naslova - Oin Najmanj« njfset 17 Dim Trisobno stanovanje s kopailaico, mirno in sonč-io, v prvem nadstropju, v ■iiSi i vrtom aH dvoriščem, i čem. Ponudbe na ogl. >dd. Jutra pod »Profesor«. 6362-31a Enosob. stanovanje iščem. Ponudbe pod »Mirna trankac na ogi. odd. Jutra. 6385-21a Enosob. stanovanje :>ritHclme, išče starejša gospa, za maj. iPoondbe na ogl. odd. Jutra pod »Sama 6407-21» M* ' tint ie«erta 1 Dia. davek ^ Dir. ia IHto ali daianje oaslrvs t Dta. Najmanj« «a~-ek 17 Dta Snažno osebo sprejmem v dobro oskrbo za 350 Din mesečno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Opremljeno sobico v can truma, oddam. Naslov v vseh posl oval nicaii Jntra. Sobico s posebnim vbodom, v Ds-HEvveat bloku, oddam samo stalni osebi, z aH brez oskrbe. Naslov v vaeh po-slovaloieah Jntra. 6404-20 INSERIRAJ V HJUTHU" RADIO Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, noi malnih in dolgih valovih najdete v ilastri rani tedenski reviji za radio, gledališče, film »Naš val« Mesečna naročnina Oin 12 Zahtevajte brezplačno in hrezohvezno na ogled en izvod Uprava: Ljubljana. Knaf-Ijeva ulica 5. Izvleček iz programov Sreda. 18. marca Ljubljana 12: Skladb'e A Ketelbe7a na ploščah — 12 46: Vreme poročila — 13: Čas, spored obvestila. — 13.15: Jugoslov operni pevci in pevke (plošče) — 14: Vrline borza — 18: Mladinska ura: Obisk v Zavrinikovj elektrarni (proi N KureU — 18.40: Pogovor s poslušalci — 19: čas, vreme. poročila spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Naša zemlja — nahajališče pra človeka (dT Boris Zarnik) 20: Prenos koncerta iz Maribora Sodeluje moški zbor glasb, društva »Drava« solist g A Pasja neli. — 22: Čas. vreme poročila spored,— 22-15: Operetna glasta — radio orkester Četrtek 19. marca Ljubljana 9.30: Čas, poročila, spored.— 9.40 •• Versko predavanje (p. Valerian Učak). 10: Prenos cerkvene glasbe iz maritorske stolnice.— 11.30: Otroška ura: Gašperček pride na svet (Lutkovna igra).— 12: Čas, spored, obvestila.— 12.15: Stanovske pesmi poje Akademski pevski kvintet.— 13: Plošče po željah — 16: Kmetijska ura: O vrstah krompirja v Sloveniji (inž. Mikuš).— 16.20: Slovanska glasba (Radio orkester)— 17: 0 medu in medenem pecivu (ga. Milena Šerko).— 17.15: Za dobro voljo in kratek čas (Radio orkester, vmes poje g. Banovec s spremljevanjem Kmečkega trla in recitira g. pr. Lipah.)— 19: Čas. poročila, spored— 19.30: Nac. ura: Sokolska organizacija, njeni predpisa.— 20: Koncert pevskega društva »Cankar«.— 20.45: Italijanske opere (Radio orkester)__22: Čas. vreme, poročila.— 22.15: Prenos iz kavarne Nebotičnik«. Beograd 17: Narodne pesmi— 19.50: Plošče.— 20: Večer Handlove glasbe.— 21.30: Narodne pesmi— 22.20: Orkester.— Zagreb 12.10: Plošče— 17.15: Orkester— 20: Iz Beograda,— 22.15: Ples.— Praga 19.30: Pesmi.— 19.50: Karneval lirikov— 22.15: Jazz. Varšava 20: Orkestralen in pevski koncert. 21.40: Poljske pesmi.— 22.10: Glasbeni mozaik.— Dunaj 12; Koncert orkestra— 16.05: Dunajska glasba. — 16-30: Lotiške pesmi.— 17.35: Klavirski koncert.— 19.40: Komorna glasba— 20: Goethe: >Egmont«.— 22.20: Skladbe Joh. in Jos. Straussa,— 23.55: Plesna muzika,— Berlin 18: Plošče.— 20.10: Berlinske plesne kapele— Miinchen 18: Koncert orkestra in solistov.— 19: Plošče. 20.10: Nemški glasbeni mojstri.— 21: Iz opere »Valkira«— 22.40: Iz Berlina,— Stnit-gart 18: Orkestralni koncert.— 19: Spevoigre— 20.10: Mozart kot virtuoz— 22.30: Lahka glasba.— 24: Nočni koncert.— Rim 17.15: Mešani glasbeni program.— 20.35: Prenos Wagnerjeve opere »Lohengrin« Naše gledališče drama Sreda, 18. marca: Tuje dete. A. Opozarjamo na predstavo »Tuje dete«, ki bo direvi za red A. Ker bo to poslednja medtedenska večerna predstava, še prav posebno vabimo občinstvo k tej predstavi. Na Jožefovo zvečer bo vprizorila drama eno najuspelejših iger letošnjega repertoarja. »Pesem s ceste«, po izredno znižanih cenah od 10 Din navzdol, tako da je poset te predstave omogočen prav vsakomur. OPERA Sreda, 18. marca: Faust Red Sreda. Četrtek, 19. marca: A propos, kaj dela An-dula? Izven. Cene od 30 Din navzdol. Petek, 20. marca: Zaprto (generalka). Sobota. 21. marca: Kavalir z rožo. Premiera. Izven. Gounodov »Faust« v zasedbi: Gjungjenac, Gostič, Primožič, Janko, se poje v sredo 18. t-m. zvečer za stalni red Sreda. Opozarjamo na izvedbo francoske opere, ki spada med najboljša repertoarna dela svetovne operne literature. Rihard Strau9s: Kavalir z ročo. Po Šaloma in Elektri je napisal slavni nemški skladatelj Rihard Strauss svojo tretjo veliko opero Kavalir z rožo, ki je najbolj uspelo oporno delo tega stoletja in jg bilo do danes samo na dunajski državni operi vprizorje-no preko 800 krat. Mariborsko gledališč« Sreda, 18. marca. Zaprto. četrtek, 19. marca ob 15. uri »Ples v Savoyu«. — Ob 20. uri >Trafika«. Zadnjikrat Globoko znižane cene Kupufte domače blago! ctmeda I Oin. t> 17 iifro ali dajanje naslova i Dta Najmanj« toesek 17 Oln. Izgubila sem Din 100 od trgovine Schnei-der Verovšek do trgovine Kosec. Najditelj se naproša, da odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. «00-03 Zobovje ae je izgobifo. Najditelj dobi nagrado. Naelov v vseh poelovaJnicah J« tra. 8306-38 77 L I Otai lavek i Tin. r» Htn r dajaaj* aaatovs S Ola. islmanili »ne»ek V ^lo Nedelja - Lese Blondinka zaprošena za •videnje. Poročalo pod »Ja-gerski pes« na ogl. odd. Jntra. 6306-34 Državna razredna loterija Ker je bil loterijski načrt za preteklo 31. kolo s svojimi spremembami sprejet z velikim odobravanjem pri kupcih srečk, ker so bile vse srečke pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih razproda ne do poslednje, je Državna razredna loterija uveljavila ta načrt tudi za nastopajoče 32. kolo srečk. Srečke I. razreda 32. kola so gotove in dane v prodajo 4. marca t. 1. in to 100.000 celih srečk z žrebanjem, in sicer: L razred 7. In 8. srprlla 1936. 13, mala 1936. 0. funija 1936. 8. ulija 1936. od 7* do 31. augusta 1936. Cena srečk za vsak razred je sledeča! cela srečka Din 200 poloolCna Din 100'-; Četrt nka Din 50'- Skupna vrednost dobitkov znaša: Din 64,320*000*— II. 9» IZ. tt III. •t 9. M IV. •• 7. •9 u. 2 po 250.00D'— 2 po 2DO.OOO'- V tem kolu je 9 premij in sicer: Din 29ooo.ooo — soo.eoo'— „ 1,0 0 000— 400.000'— 300*000"— Poleg teh premij je tudi veliko število dobitkov po Dlfl 200.000 — 80 000*— 50.000*- 30,000,— „ 100 OOO - 60.000'- 40,000*— 20,000'— 10.090'— itd. V najsrečnejšem slučaju morete dobiti skupno s premijo in dobitkom v V. razredu na eni srečki Pili 3,yoo.ooo*— Za izplačilo jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke se dobe pri pooblaščenih prodajalcih srečk in njfhovih preprodajalcih, ki so v vseh večjih krajih. Natančnejša navodila o loterijskem načrtu in splošnfh pravilih se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Z nakupom srečk Državne razredne loterije lahko vsak poedinec poleg osebne koristi, ki je mogoča, obenem pomaga narodnemu gospodarstvu, obrtništvu, industriji ter invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeli med navedene panoge. Rdzno Seseda I Din iavek 3 l u tr iifro ali dajanje «aslc va « r)tn NajmanKl mesek H Oln TREiiumn ter v s« si IL A CIL JI v ogromni izberi, odlično izde lan« si nabavite aajugodnejo pri PRESREHJli Sv. Petra c. U Telefon 38-83 Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Telefon 2 9 31 PREMOG DRVA in KARBO PAKET! rv. SCHUMJ Dolenjska cesta nnnot juljl hjjuuuu .'lftITK SK DANES i Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn ore2 aapaK, prisuio-oarvni, »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo ln rjuhe. »Paket serija B« izključno zimski topli flaneii in Daril en ti najboljše Kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original tCosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m aa kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj oa »K O S M O S« razpošiljal nico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvofa-kova cesta l. □□□□□□uuuuulod ZAHVALA Za vse prisrčne in številne izraze sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob smrti našega dragega očeta JANA MARTINKA naša najtoplejša zahvala. LJUBLJANA, 16. marca 1936. DRU2INA MARTINKOVA. Kupujem surove kože po najvišjih dnevnih cenah. Telečje kože plačam po Din 18.— za kg. Ponudbe poslati na Tovarno usnja ALEKS PODVINEC, Karlovac Mestni pogrebni zavod JKL Obfina LJnbljana js Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni soprog, oče. stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod JERNEJ JENKO ZASEBNIK, dne 17. t. m., po kratki bolezni v 84. letu starosti previden s tolažili sv. vere. Na zadnji pot ga spremimo v četrtek, dne 19. marca 1936., ob pol 3. uri popoldne, iz hiše žalosti Verovškova nI. 54 (Ljubljana VII), na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 17. marca 1936. Žalujoče rodbine: JENKO, VELKAVBH, BABNTK, in ostalo sorodstvo. f Po dolgem trpljenju, potolažena s svetotajstvi, nas je dne 16. L m. ob y2S. uri zvečer zapustila naša arčnoljubljena hčerka, sestra, teta, sestrična in svakinja, gospodična jflarija Pardnb§ky Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 18. marca 1936., ob i/25. uri popoldne iz hiše žalosti, Jenkova ulica 5. V LJUBLJANI, dne 17. marca 1936. MARIJA, mamft, JOSIP, HENRIK tat RAJKO, bratje, ter mnogobrojni sorodniki (Jroj^e — tete* m šAott RAmfluu, — Za Naradao C 4. tast - bb