GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE Leto XXIX - jubilejna številka, november 1989 Ingradovih 30 let Vsem bralcem našega glasila čestitamo za 29. november Uredništvo dobitev informacijske opre- starejših sodelavcev v stro-me in metod dela, zamenja- kovno, razvojno in proizvod- ganizacije prevzele vlogo proizvodno-tržnih enot, katerih rezultati se bodo merili Janko Golob, dipl. oec., Alžiru, DDR in v zadnjem ob- in tudi nagrajevali še bolj ek- glavni direktor GIF Ingrad: dobju tudi v Poljsko ter Zdru- saktno kot doslej. Na stro- Trideset let trdega dela zene arabske emirate, kar kovne službe pa pade mno- številni objekti v domovini pa od nas terja še nadaljnje go večja odgovornost za in tujini leta vzponov in usposabljanje za delo na teh učinkovito in rentabilno po-padcev, to je Ingradovih tri- zahtevnih tržiščih. slovanje podjetja. Strokov- deset let. Korenine nekate- Evforija dogovorne eko- njaki iz strokovnih sektorjev rih pravnih prednikov Ingra- nomiie z vsemi slabostmi ni bodo morali prevzeti aktivno va gradbiščnih barak z mo- no delo, nam vliva optimizem da segajo v obdobje izgrad- obšla ln9rada. Zato je že vlogo pri organizaciji dela in dernimi kontejnerji, uvedba za nadaljnji razvoj podjetja, nje porušene domovine po bred leti dozorela potreba po poslovanja ter učinkovitega modernih velikostenskih kljub težkim gospodarskim drugi svetovni vojni. Letos 'z9radni' učinkovitejšega usmerjanja in koordiniranja opažev, razvoj novih mon- in družbenim razmeram, v bi torej lahko praznovali Poslovnega sistema, kar je kapacitet novih poslovnih lažnih programov za kmetij- katerih se nahajamo. 30-let- tudi 45-letnico ustanovitve terial° 'n še terja predvsem enot. V delo bo potrebno stvo, turizem in stanovanj- niča je zato tudi preokretni- in delovanja delavcev Ing- spremembo miselnosti, še vnašati mnogo več inovativ- sko gradnjo, razvoj novih ca v nov, podjetniški način rada zlasti pa načina dela in orga- nosti, znanja in razvoja novih LINO lesnih nosilcev za dela, ki bo terjal od nas Od ustanovitve dalje je bil niziranosti- S sprejemom metod dela, sistemov in iz- ostrešja in druge namene, predvsem več delovnega in Ingrad nosilec gradbene de- Zakona 0 podjetjih smo do- delkov, ki jih terja trg. organiziranje obrata tehno- ustvarjalnega napora, dejavnosti v regiji Mnogo stro- tudi formalno podlago za Ne bi bilo prav, če ne bi ob loške in sistemske opreme brega sodelovanja ter skup- kovnjakov ki danes deluje- smelešjo organiziranost in takšni priložnosti omenili za potrebe gradbene opera- ne skrbi za nadaljnji razvoj jo, tudi na drugih področjih Prilagoditev zahtevnim tr- naših večjih dosežkov, kot tive, nabava novih strojev in Ingrada, ali pa so že upokojeni, je iz- znim razmeram. V juliju le- so rekonstrukcija in presta- opreme v mehanizaciji in še To je tudi priložnost, da se šlo iz vrst Ingrada Izobraže- fošnjega leta so se delavci vitev kamnoloma v Libojah, bi lahko naštevali. Vse to zahvalimo našim nekdanjim vanju se je vseskozi posve- na referendumu odločili za izgradnja tesarskega obrata smo dosegli v kriznem obdo- sodelavcem, ki so soustvar- čala veliko pozornost lastni! združitev temeljnih organi- na Gomilskem, obnova po- bju in predvsem z lastnim jali Ingrad in sedanjim sode- kadri pa so omogočili tudi zac'i v družbeno podjetje. membnejšega strojnega in znanjem ter lastnimi sred- lavcem za njihov osebni ust- velik tehnološki razvoj ki je v novi organizaciji, kjer voznega parka, izgradnja st vi. varjalni prispevek k razvoju dosegel največji vzpon v se- bom° morali bistveno izpo- obrata cevi v IGM, skladišča Ti dosežki in vse več mla- Ingrada ter čestitamo delav-demdesetih letih ko se In- P0^'*' poslovanje v smeri v Rogaški Slatini, nabava dega lastnega strokovnega cem, ki prejmejo priznanja grad tudi sodobno opremi večje poslovne učinkovitos- sistema in uvedba računal- kadra, ki se učinkovito vklju- delavskega sveta in državna ter razvije lasten montažni ti, bodo sedanje temeljne or- niškega projektiranja, poso- čujejo ob mentorstvu svojih oblikovanja, sistem. To sovpada z velikim gospodarskim razcvetom gospodarstva v Jugoslaviji. V tem obdobju se tudi ustanovijo temeljne organizacije združenega dela, v začetku tri: IGM, GO in Proizvodni obrati. Leta 1975 se obstoječe temeljne organizacije reorganizirajo in nastane šest temeljnih organizacij gradbene operative, ob proizvodnih obratih in IGM pa še Lesni obrati, Mehanizacija in Projektivni biro. V obdobju velikega vzpona se v Ingrad leta 1976 vključi še Gradbeništvo iz Hmezada Žalec, Kamnolom Liboje iz Montane Žalec in Stanovanjska zadruga Dom iz Celja, leta 1977 pa Splošno gradbeno podjetje iz Rogaške Slatine. V letu 1981 je opravljena še integracija dela Megrada iz Ljubljane. V kriznem obdobju zadnjih let se je obseg Ingrada nekoliko skrčil in prilagodil manjšemu obsegu gradbenih del na domačem tržišču. Kriza in tudi potreba po potrditvi naših sposobnosti nas je privedla tudi na Luksuzna poslovna stavba Konus Slovenske Konjice je bila zgrajena v izredno kratkem času. Je eden izmed šte-zunanja tržišča v ZRN, Iraku, vilnih lepih objektov, ki so ga v Slovenskih Konjicah zgradili delavci PE GO Slovenske Konjice. tema, ne pa samo spremembo na papirju. Zavedati se moramo, kaj pomeni tržna usmeritev v nasprotju z dogovorno eko- skupnih interesov itd. nomijo. Mnogo bolj kot do- Ob navedenem pa Uvajamo nove poslovne Postajamo družbeno podjetje programe Delavci TOZD v sestavi ti odgovorne za svoje delo in določitvi organov upravlja- DO GIF »Ingrad« Celje so k poslovanje. nja na nivoju podjetja in po Prehod na podjetniški na- znižanje takoimenovanih re- preoblikovanju delovne or- Ker pa proces prilagajanja poslovnih enotah je bil pred-čin poslovanja zahteva od žijskih stroškov; ukinjanje ganizacije v družbeno pod- tržnim pogojem gospodarje- vsem to, da se na nivoju nas vseh radikalno spre- ali učinkovito preusmerjanje ietie pristopili sorazmerno nja s sprejemom statuta ni podjetja odloča o stvareh, ki membo, tako v delu kot v neuspešnih delov podjetja; zgodaj. Že ob sprejeti noveli končan, je v statutu dana so skupnega pomena za ce- razmišljanju. Preobrazba poudariti razvojno delo in’ Zakona o združenem delu, je velika fleksibilnost spremi- lotno podjetje, medtem ko delovne organizacije v pod- usmeritve, izobraževanje bil začet postopek za preob- njanja notranje organizacije naj se na nivoju poslovne jetje mora pomeniti bistveno kadrov na vseh nivojih, likovanje DO z TOZD v eno- vse s ciljem, da notranja or- enote odloča o tistih stva- spremembo v poslovanju vzgoja in selekcija vodilnega vito DO. Tako jih v januarju ganizacija ni nekaj statične- reh, na katere imajo delavci celotnega poslovnega sis- kadra za uspešno vodenje in sprejet Zakon o podjetjih ni ga, temveč da je edino meri- oz. poslovna enota, kot pro- podjetniško obnašanje; našel nepripravljene. Tak- lo za uspešnost poslovanja fitni center neposredni vpliv, specializacija proizvodnje iri ratne strokovne podlage so samo ustvarjen dobiček. Kot Zaradi tega zavzemamo sta- povezovanje z drugimi po- bile solidna osnova za prav- solidna podlaga za zgoraj lišče, da se naj kljub temu, slovnimi sistemi na osnovi no, poslovno in samouprav- navedeno, je tudi program, da se po zakonodaji ugotav- no prilagoditev zakonu o ki ga je ob imenovanju podal Ijajo rezultati poslovanja na- je podjetjih. Na podlagi novo glavni direktor tov. Janko vzven na nivoju podjetja, slej se je potrebno zavedati, predvsem nujna sprememba izdelanih strokovnih podlag, Golob, dipl. oec., in ki ga je ugotavljajo tudi rezultati poda tržna usmeritev pomeni v naši miselnosti in obnaša- ki so vsebovale več tržne sprejel tudi delavski svet slovanja znotraj na nivoju svobodno oblikovanje cen nju. Prekiniti moramo z raz- orientiranega poslovanja, so podjetja. vsake poslovne enote pose- na tržišču, razvoj posamez- mišljanji; da je podjetje or- se delavci vseh TOZD na re- Preoblikovanje v družbe- bej. O teh ugotovljenih rezul- nih dejavnosti po potrebah ganizirano samo zato, da ferendumu dne 28. 7. 1989 no podjetje pa pomeni tudi tatih pa je odvisen poslovni in pogojih tržišča, brezkom- nam zagotavlja delovno odločali za preoblikovanje spremembo organiziranosti uspeh poslovne enote, in v promisen boj za obstanek mesto in s tem zaslužek, da DO v družbeno podjetje in samoupravnih organov oz. neposredni povezavi s tem uspešnih in propad neus- moramo prilagajati poslova- sprejeli statut podjetja. organov upravljanja. S spre- tudi nagrajevanje delavcev, pešnih podjetij, omejitev nje podjetja željam in potre- Bistvena značilnost not- membo pristojnosti in števi- To pa je hkrati tudi osnovni normativnih in političnih po- bam našega privatnega živ- ranJe organizacije podjetja la organov upravljanja se moto, ki smo ga hoteli dose- segov v gospodarjenje itd. Ijenja v pogledu delovnega ie predvsem v ustanovitvi želi predvsem doseči racio- či z preoblikovanjem v DO Zavedajoč se situacije, ki časa, prihoda na delo in pri- poslovnih enot, ki bodo de- nalizacijo samoupravljanja GIP »Ingrad« v družbeno že dosedaj za gradbeništvo vatnih obveznosti, da imamo lovale kot profilni centri oz. in ločitev poslovodenja in podjetje, ni bila rožnata in s ciljem, da vedno pripravljene izgovore proizvodno tržne enote, kot usposabljanja, čeprav je to v bodoče poslujemo uspeš- za neizvršitev delovne nalo- samostojne proizvodno ob- do neke mere v medsebojni no, je nujno, da pri nadalj- ge, da nam ni potrebno per- računske enote, ki so v celo- povezavi. Osnovni razlog pri njem delu upoštevamo na- manentno dopolnilno izob-slednje pogoje: popolno ob- raževanje, ker nas zato nih-vladovanje stroškov in ka- če posebej ne nagrajuje, da pacitet; zastaviti učinkovito je vsako nalogo opraviti organiziranost poslovanja tako, da imamo čim manj do-sistema; zagotoviti odloča- kazov za to, da se nam do-nje na podlagi popolne pred- kaže slaba odločitev ali delo hodne presoje racionalnosti itd. Štefan Gruškovnjak Pridobivanje del je naša pomembna naloga Misli nam neprestano za Cinkarno Celje, viadukt del na objektu Terme Zreče, uhajajo v naslednjo pomlad. »Baba« pod Trojanami, iz- dokončanje del na objektu posameznih poslovnih odlo- Dileme in izzivi, ki so po- *aj bomo delali? Ali b° dela gradrf poalo^° n s*ano" ^azvojni, iašbtut objakt A v čitev; vzpostaviti učinkovito stavljeni pred nas, so veliki, Sanfe se namohtonru vanjskega objekta Dubrava Slovenskih Konjicah, pre- nonroidl/onio 1/ ennncni Aoen -»<-» rvrllnnninnin nn »isnostiVod'realiSSobse; malo. Kol žeSatTcasu vse pogosteje zastavlja. stanovanjskem objektu B- Žalec. SSSSSSSSZf? <*»* ***”*■ dan? nekafpodatkov o zase- K^SS-TSiSSS ffiTS dasmosesposobmspopn- denOSti za naSl0dnje ,e,o in de, n, slanovanjskem oi p,ve tiesece naslednjega - Zagreb, dokončanje del na kritje hale Ložnica za Juteks nistrativni del poslovanja in Marjan Kotnik Svečana seja delavskega sveta GIP INGRAD 24. novembra 1989 ob 12. uri v poslovni stavbi Ingrad sicer: nadaljevanje gradnje jektu Rakovnik v Ljubljani, leta še kar ugodni, vendar je pri modernizaciji bolnice v dokončanje del na poslovno število faktorjev, ki vplivajo Celju, dokončanje objekta stanovanjskem objektu B2- na pridobivanje del tako ve-SDK v Celju, dokončanje C v Radečah. Pričetek grad- liko, da se bomo morali še stanovanjskega bloka B-1 nje stanovanjskega objekta dodatno potruditi, da bomo na Dolgem polju v Celju, do- B-4 na Dolgem polju v Celju uspeli zagotoviti polno za-končanje del na zemeljski in stanovanjskega objekta sedenost skoraj tri tisoč pregradi za Cinkarno v Ce- B-41 v Žalcu, dokončanje članskega kolektiva, iju, dokončanje moderniza- del. na objektu krajevne cije transfuzijskega oddelka skupnosti v Radečah, do-pri bolnici v Celju, dokonča- končanje del na objektu nje večnamenskega objekta Muflon Radeče, dokončanje Karel Vidali PROGRAM PROSLAVE: Zdravljica Komorni moški zbor Celje Otvoritev in pozdrav Bogdan Kočevar, predsednik delavskega sveta podjetja Slavnostni govor Janko Golob, glavni direktor GIP Ingrad Podelitev državnih odlikovanj Podelitev priznanj in nagrad GIP Ingrad Kratek koncert Komorni moški zbor Celje I. j iHranlMlIl m limfi Delavcem strokovnih služb je na družabnem srečanju ob praznovanju 30-letnice GIP Ingrad spregovoril glavni direktor Janko Golob. Kadri so gibalo razvoja Ko ob jubileju podjetja z mislimi brskamo po naši 30-letni zgodovini, se nam misli rade ustavljajo ob uspehih. Če si priznamo ali ne, bilo jih je veliko in bili so in ostajajo lepši in naši. Zakaj v njih je vtkano mnogo usod malega človeka te družbe- gradbinca, ki vselej skromno, a ponosno gleda na številne zgradbe, mostove in druge objekte, kjer je pustil del sebe. V dirki s časom, ki je gradbince vedno neusmiljeno preganjal kot strah, je ostajalo malo časa misliti nase. Čeprav sami s seboj ponavadi nismo zadovoljni, kar je tudi razumljivo in prav, pa moramo danes ugotoviti, da smo vendarle poleg skrbi za doseganje rokov in kvalitetno gradnjo mislili tudi na človeka. Številni mladini širom Jugoslavije je Ingrad že s petnajstimi leti postal drugi dom, saj je bilo potrebno poskrbeti ob vstopu v uk za vse - od obleke do hrane, postelje in knjige in nenazadnje tudi vzgoje. Poleg mladine so mnogi pri nas našli zaposlitev, ker so jim zaradi omenjenih možnosti za nadalnje šolanje drugod bila vrata zaprta. Za delo v gradbeništvu smo jih morali sami usposobiti in danes imajo mnogi poklic, s katerim si prislužijo drugod znatno boljši kos kruha kot ga lahko tačas režemo v gradbeništvu. Tudi to je davek gradbinca, zgodovine te družbe, v kateri živi. Danes nas tržne usmeritve prisiljujejo, da se hitro prilagajamo vsakodnevnim zahtevam trga. Vloge ne igra le čas, temveč tudi kvaliteta. Ta zahteva stalno tehnološko in organizacijsko pripravljenost, za obvladovanje tega pa so potrebni sposobni strokovni kadri na vseh nivojih - od KV delavca do inženirja. Za razliko od časov konjukture v gradbeništvu, ko smo potrebovali zaradi slabše tehnoopremljenosti veliko rok, danes potrebujemo veliko znanja. Kadrovska selekcija je torej nujna. Pričela se je že z nastopom krize v gradbeništvu. Tako smo v Ingradu že z letom 1982 pričeli z zmanjševanjem števila zaposlenih. Žal pa zmanjšanje ni hkrati pomenilo dviga kvalitete. Iz gradbeništva so »bežali strokovnjaki vseh stopenj, zlasti pa KV in VK. Mladina se ni več odločala za gradbeni poklic in odtlej bijemo vsakoletno bitko za slehernega štipendista - od KV do inženirja. Iz naštetih razlogov se je število zaposlenih zmanjša- lo od 3426 v letu 1982 na 2685 ob koncu septembra 1989 ali za 22 %. Sočasno s slabšanjem strokovnosti se iz leta v leto zvišuje tudi poprečna starost kolektiva (od 34 na 37 let). Viša se tudi procent invalidov v številu zaposlenih, ker imajo ti omenjene možnosti za prezaposlitev drugam (preko 7 %). V gradbenih TOZD je ta odstotek dosežen tudi do ene tretjine vseh zaposlenih. Negativna selekcija bi bila še večja, če se ne bi pravočasno zavedli posledic in pred tremi leti bistveno povečali število štipendistov, zlasti za nadaljevanje študija na višjih in visokih šolah. Hkrati smo pričeli z načrtnim usmerjanjem zaposlenih mlajših kadrov v pridobivanje višje stopnje izobrazbe. Kadrovanje štipendistov za gradbene poklice (zidar, tesar, železokrivec) smo povsem omejili le na kraje iz bližine poslovnih enot. Ugotavljamo, da se še vedno za gradbene poklice odločajo otroci s slabšim učnim uspehom in iz materialno slabše situiranih družin. Vzroke moramo iskati tudi v preslabo vrednotenem delu gradbenega delavca. V tem in delno tudi v krizi je vzrok, da nismo vabljivi za kader »čez cesto« kot je npr. vabljiva trgovina, banke ... Kader si moramo zato usposobiti sami in če za to ne bi bili, tako v proizvodnji, kot v strokovnih službah, organizirani in usposobljeni, bi danes ostali praznih rok. Z rednim in izrednim izobraževanjem v srednjih šolah in fakultetah ter stalnim funkcionalnim usposabljanjem zaposlenih na vseh nivojih (tečaji za kvalifikacije, seminarji in predavanja, tečaji tujih jezikov, strokovni seminarji izven DO, obiski sejmov, razstav ...) si stalno ustvarjamo soliden nivo znanja zaposlenih. Zadovoljni nismo, vendar je pot prava. Še vedno preveč zanemarjamo vse možne oblike motivacije zaposlenih misleč, da je dvigovanje osebnih dohodkov dovolj, vendar smo v zmoti. Vsak ta ukrep je kratkoročen in motivacija zopet pade. Ob koncu si kljub mnogim skepsam zaradi nejasne prihodnosti v gradbeništvu in Ingradu moramo priznati, da smo v teh tridesetih letih imeli vendarle zdravo kadrovsko politiko, ki je temeljila na izobraževanju lastnega kadra. Trditev bolj velja za tisti njen del, ki se nanaša na vsestransko usposobitev človeka za produktivno delo (znanje, de- lovne izkušnje, družbeni in osebni standard, rekreacija, šport...), v drugem delu, v katerem naj bi človek dajal rezultate pa odpovemo in zato beležimo fluktuacijo mladih strokovnjakov. Ker nismo dovolj načrtno sledili njihovim potrebam, moramo nujno vzpostaviti sistem organiziranega profesionalnega razvoja kadrov. Le tako bodo cilji in možnosti napredovanja bolj jasni, bolj V znanju je moč Ob jubilejih gledamo skozi preteklost v bodočnost. Za svojo rast je Ingrad potreba-val kader, ki ga je bilo treba pridobiti in vzgojiti. Od prvih let so se mladi gradbinci vzgajali v Ingradu, postavil se je celo lasten mladinski dom, usposabljali in izobraževali pa so se tudi že zaposleni delavci. Izobraževalna dejavnost je rasla, prihajale so nove naloge. Ni slučaj, da so že pred leti dobili republiško Kavčičevo nagrado trije Ingradovi »izobraževalci« in v letošnjem letu naš oddelek za izobraževanje, Kavčičevo priznanje Republiške izobraževalne skupnosti. Z izobraževanjem v naši delovni organizaciji pa še vedno nismo zadovoljni. Znanje, ki ga dobimo v šoli, za delo ne zadošča. Ne pomaga kriviti izobraževalni sistem, ampak moramo znanje izpopolnjevati. Ali je dopolnjevanje in izpopolnjevanje znanja dolžnost ali je le pravica? Te kategorije si zelo različno razlagamo. Funkcionalnemu izobraževanju bomo morali dati še večji poudarek. Da se bodo ljudje lahko udeležili predavanj, ki jih organiziramo v delovni organizaciji in da jih ne bomo motili pri delu, bomo morali predavanja organizirati v popoldanskem času. Jutri bo treba delati drugače. Se bomo prilagodili delu ali bodo za delo morali prijeti »drugi«? Drugim ne bo dovolj. Za nekatera dela bomo šli v dokvalifikacijo, v prekvalifikacijo. To nam je jasno do četrte stopnje, kaj pa od pete navzgor? Ne bi se smeli bati novih področij dela. Delo se ne bo prilagajalo nam, mi se moremo delu. Skrbeti moramo za sa-moizobraževanje. Če bi redno vsak dan, četudi med delovnim časom, posvetili pol ure strokovnemu gradivu, bi videli, koliko novega znanja bi pridobili. Vodje bi morali skrbeti, da bi se znanje prenašalo dalje in izmenjavalo. V glasilu bi se moralo opozarjati na novosti, objavljati povzetke, kaj in kje si naj kaj preberemo. Študij ob delu podpiramo, vendar se zanj delavci slabo odločajo, rezultati pa niso najboljši in do njih se prihaja zelo, zelo počasi. Ob delu študira le 1 % zaposlenih delavcev v Ingradu. Za študij ob delu se odločajo mladi, ki se po srednji šoli raje zaposlijo, namesto da bi nadaljevali z rednim študijem. Predstavljajo si, da bodo tako laže prišli do cilja. Štipendiranje je pomemben vir pridobivanja strokovnega kadra. V zadnjih letih smo štipendiranje zelo razmahnili, vendar ni dalo želje-nih učinkov. Letošnjo podelitev štipendij smo omejili le na proizvodne poklice iz bližine posameznih enot in na deficitarne poklice sedme stopnje. Morali bomo spoznati, čemu so kadrovske štipendije, druge probleme pa bomo morali reševati drugače. V času šolanja, ko prihajajo mladi na prakso in v času pripravništva, jih mo- jasna bo tudi prihodnost mladega strokovnjaka in v takšnih pogojih bo vsakdo izmed nas motiviran za dogajanje boljših rezultatov. Marija Gazvoda ramo čimveč naučiti in usposobiti za delo, jim privzgojiti odnos do dela in delovne organizacije. Nič ne pomaga stokati, da dajo šole premalo znanja, ko pa so na praksi, jih pustimo brez pravega dela in jim celo kažemo lasten malomaren odnos do dela in podjetja. Vabimo vas, da se oglasite v Oddelku za izobraževanje in sporočite, katera predavanja naj organiziramo, katere predavatelje povabimo, katere praktične prikaze izvedemo, katero strokovno literaturo naročimo, prekopiramo ali objavimo povzetek v glasilu, katere probleme v Ingradu lahko obdelajo študentje ob delu v seminarskih nalogah ali štipendisti v diplomskih nalogah. Edita Čebela Trideset let Gradbene tehniške šole v Celju Na tej šoli se je šolala večina naših gradbenih tehnikov in inženirjev. Prvi so hodili v Kidričevo ulico, 1976 pa so se preselili v novo šolo ob Ljubljanski cesti, ki je bila zgrajena tudi s prispevkom naše delovne organizacije. Z usmerjenim izobraževanjem so se začeli na tej šoli izobraževati tudi gradbinci druge in četrte stopnje. V teh letih je šolo zaključilo 330 gradbincev, čez 1500 gradbenih tehnikov in ob delu preko 100 delovodij. Z gradbeno šolo veliko sodelujemo, saj imamo v njej precej štipendistov, veli- ko učencev te šole pa opravlja pri nas tudi proizvodno delo. Oddelek za izobraževanje »Glasilo« izdaja GIF »Ingrad« Celje v nakladi 3000 izvodov, časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik Janja Romih, tehnični urednik Janja Romih. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). Naše poslovne enote se predstavljajo s svojimi uspehi Gradbena operativa Ljubljana - Prisotni in uspešni na ljubljanskem trgu: PE GO Ljubljana je skupaj z delavci Izpostave Ljubljana v zadnjem obdobju zgradila in v uporabo uspešno predala kar nekaj pomembnih objektov v Ljubljani in sicer: Oskrbovalni center Nama na Slovenčevi c., Proizvodno poslovni objekt Salus, SPC-Lesnina - v sodelovanju s PE Šentjur, CRSG-Ljubljana - adaptacija in novogradnja 7 objektov v skupni površini 4876 m2, Petrol - črpalka na Celovški cesti - adaptirana in izročena namenu 17. 11. 1989, Dom Malči Belič - novogradnja, Kompas - Novalja -adaptacija hotela »Loža Luburnija« - adaptacija depandans in novogradnja casina. Izvedli smo nekaj pomembnih sanacij fasad, med katerimi je nedvomno največja sanacija fasad »Tehnične srednje šole« ob Aškerčevi cesti. Vsi navedeni objekti so bili izvršeni v pogodbenih rokih, kakor tudi v ustrezni kvaliteti, tako da smo delavci Ingrada v Ljubljani dvignili renome našega podjetja. Na področju gradnje za trg gradimo 51 stanovanjski objekt na Rakovniku, ob katerem pripravljamo gradnjo garažne hiše, ob Jurčkovi poti pa gradimo 12 atrijskih hiš. V Domžalah nadaljujemo izgradnjo SPB Domžale, kjer smo zaključili lamelo E in pripravljamo gradnjo lamele F. Vse to je dokaz, da želimo biti uspešni in prisotni na zelo zahtevnem ljubljanskem trgu, za kar imajo zaslugo vsi delavci Ingrada v Ljubljani, kakor tudi PE, ki so sodelovale pri realizaciji posameznih objektov. Valentin Dežman Gradbena operativa Slovenske Konjice: PE GO Slovenske Konjice je prispevala svoj velik delež tudi k videzu Športno rekreacijskega centra Rogla. Zato ni slučaj, da jim je investitor Unior Zreče zaupal tudi gradnjo naselja Zreče, kjer so zgradili stanovanjsko naselje, hotel, avtobusno postajo, trgovsko hišo in številne manjše lokale. V mesecu maju pa so pričeli z izgradnjo Term, ki naj bi vsebovale odprt in zaprt bazen ter vse spremljajoče objekte, vključno z zdravstvenim domom. Terme Zreče bodo spadale v kompleks objektov Športno rekreacijskega centra Rogla in njegovo ponudbo še bistveno razširile. Skladiščno poslovni center Ljubljana, ki ga je PE Ljubljana gradila v sodelovanju s PE GO Šentjur. Gradbena operativa Žalec - Dograditev kompleksa TT Juteks Žalec: Med naša najpomembnejša dokončana dela v tem letu spada nedvomno izgradnja skladiščnih prostorov za gotove izdelke v Ložnici, namenjeni uporabi investitorja Tekstilne tovarne Juteks Žalec. Prva hala z montažno konstrukcijo, klasično obzidavo in finalnim tlakom v izmeri 3340 m2 je bila dograjena v štirih mesecih od januarja do maja. Druga hala v izmeri 3950 m2 je bila zgrajena v treh mesecih od avgusta do oktobra. V tej hali je tudi prostor za akomulatorsko postajo, skladiščno pisarno in sanitarije. V istem času graditve druge hale smo naknadno prevzeli tudi zunanjo ureditev, vključno z asfaltiranjem. Poleg navedenih del smo istočasno izvajali tudi dela na bazenu hladne vode, anekse v hali I. in II. (sanitarne in pisarniške prostore), bazene za deponije mehčal, halo za pripravo paste in montažno konstrukcijo s prekritjem med obema halama, v izmeri 1330 m2 ter razna vzdrževalna dela. Kompleks tovarniških objektov smo v končni fazi uredili tudi s humuziranjem in urejanjem zelenic. Vse navedene objekte smo investitorju predali v dogovorjenem roku ob priliki praznovanja 50-letnice tovarne Juteks. Minka Kosem Skladiščni prostori za gotove izdelke TT Juteks Žalec. Gradbena operativa Celje - Mehanizacija - Most čez Dravo Trbonje-Gortina: Odprla novo proizvodno dejavnost: V začetku letošnjega leta je investitor Skupnost za ceste Slovenije, z GIF Gradisom in GIF Ingradom, kot enakopravnima izvajalcema, sklenila pogodbo za izvedbo mostu čez Dravo Trbonje - Gortina, s cestnimi priključki na most. GIF Ingrad Celje izvaja kompletno prekladno konstrukcijo z ležišči, robnimi venci in opremo mostu, GIF Gradis pa izvaja spodnjo konstrukcijo s kompletnimi cestnimi priključki. Z deli smo pričeli v začetku marca 1989. Delavci FE GO Celje, ki so izvajalci naših so z gradnjo pričeli že v začetku marca. Most je dolg ca. 220 m in širok 8,40 m. Ima dva krajna opornika in šest vmesnih stebrov. Statična višina stebrov je od 16 do 28 m. Globina vode je ca. od 5-10 m. Temeljenje mostu je na armiranobetonskih pilotih 0 150, 5 m sidranih v čvrsto skalo. Stebri so okroglega prereza 0 134 cm, pri vrhu povezani s prečno naglavno gredo. Prekladna konstrukcija je prednapeta kontinuirana, škatlastega preseka, narejena po sistemu »postopnega potiskanja.« Za izvedbo prekladne konstrukcije je bila izdelana betonska delavnica. V tej delavnici se tedensko izdeluje ca. 17 m mostu. Gotov segment mostu s posebnima hidravličnima prešama potisnemo iz betonske delavnice tako, da v prazni delavnici monolitno dobetoni-ramo naslednji segment. Postopek ponavljamo do popolne izgotovitve prekladne konstrukcije. Trbonjski most ima trinajst segmentov. Pri potiskanju segmentov preko podpor si za zmanšanje negativnih momentov pomagamo z jeklenim vodilom - kljunom. Na stebrih pa izvedemo specialna drsna ležišča, tako da je trenje čim manjše. Pri izvedbi mostu po tej tehnologiji je izjemno pomembna geometrijska natančnost ter preciznost izvedbe opažev na betonski delavnici, kakor tudi precizna izvedba vseh začasnih drsnih ležišč na stebrih. Kontinuirani potek prekladne konstrukcije dosežemo z vzdolžnim centričnim in ekscentričnim prednapenjanjem. Centrično prednapenjanje prevzame lastno obtežbo v času potiskanja mostu, medtem ko ekscentrično prenapenjanje prevzema koristno obtežbo mostu. Za izdelavo segmenta v sedmih dneh je potrebno kontinuirano delo tudi v popoldanskem času, ob sobotah in nedeljah, mnogokrat pa tudi ponoči. Objekt bo s strani Ingrada zaključen do 29. 11.1989, v kolikor bodo vremenske razmere to dovoljevale. Temperatura mora namreč biti višja od -5° C. Za realizacijo teh del je bilo na gradbišču v povprečju zaposlenih 14 delavcev. Most bo v celoti dokončan in da bo v uporabo predvidoma 18. januarja 1990. FE v zadnjih letih beleži velik razvoj. Število težkih strojev, vozil in lahke mehanizacije se je vidno povečalo, hkrati s tem pa se je povečal tudi obseg vzdrževalnih kapacitet, ki ne služijo več zgolj lastnim potrebam, ampak omogočajo nudenje vzdrževalnih in proizvodnih storitev tudi zunanjim uporabnikom. FE je za potrebe trga odprla tudi novo proizvodno dejavnost, ki privatnemu in industrijskemu sektorju nudi številne naprave, stroje in stavbno opremo, kot npr.: čistilne naprave, naprave za servisiranje hidravličnih sistemov, hidravlične cevi, alu-segmentne stopnice itd. Ervin Drgajner IGM Medlog - Proizvodnja novih betonskih cevi: V mesecu juliju je stekla proizvodnja novih betonskih cevi z oglavkom v novozgrajeni hali za proizvodnjo betonskih cevi v IGM Medlog. Vse glasnejši pozivi za ohranitev čistega okolja so narekovali tudi izdelavo betonskih cevi, ki v celoti odgovarjajo ostrejšim ekološkim zahtevam. Betonske cevi z oglavkom izdelujemo od profila 15-50 cm in dolžine 125 cm in so namenjene za odvod fekalnih, tehnoloških in odpadnih voda. Uporabljamo jih predvsem tam, kjer je potrebno varovati okolje in kvaliteto vode v okolju. Glavne značilnosti novih cevi z oglavkom so enostavno projektiranje, vodotesnost cevi in spoja cevi, cenejša izvedba kanalizacijskih sistemov, enostavna in kvalitetna izvedba. Z novo proizvodnjo bi naj pokrivali potrebe celotne celjske regije in tudi širše. Darko Krušič Proizvodni obrati - Sistem toplotnega ogrevanja: Toplotno ogrevanje je sistem ogrevanja, pri katerem prevzema vlogo ogrevala tal v prostoru. Nosilec toplote je voda, ki kroži po ceveh, ki so položene v krožni zanki in zalite z betonom. Topota se prenaša na podno konstrukcijo, ta pa ogreva zrak v prostoru. FE je pridobila vsa potrebna soglasja, izšolala lastni kader in pričela uspešno izvajati toplotno ogrevanje na številnih objektih privatne gradnje, predvsem pa pri gradnji zdravilišč. Marjan Vengust Izgled mostu po končanem potiskanju. Saniranje kritine objekta Zveznih rezerv v Zagorju: Sistem dvojne kritine je zelo uporaben, predvsem pri sanaciji azbestno-cementnih kritin s tem, da se preko obstoječe kritine izvede nov sloj, vmesni prostor pa uporabi za eventualno manjkajočo toplotno izolacijo za parazaporni prezračevalni sloj. Ta način saniranja kritin ima tudi to prednost, da ni potrebno odstranjevati obstoječe kritine, v prostorih pa se lahko nemoteno odvija proizvodni ali drugi proces. Jože Pinter Projektivni biro - Računalniško projektiranje: Računalniško projektiranje uporabljamo predvsem pri gradnji industrijskih objektov z našo montažno konstrukcijo. Tovrstno projektiranje je izredno priročno, saj omogoča hitro izdelavo načrtov in variant. Računalniško so bili projektirani že številni objekti, med katerimi so bili največji objekti naslednjih investitorjev. Cinkarna Celje, Juteks Žalec, Unior Zreče, Komet Zreče, Aero Celje in Muflon Radeče. Fleksibilna stanovanja: Z željo, da bi bila stanovanja, ki jih gradimo čimbolj racionalna, smo razvili fleksibilne tlorise stanovanj, ki jih je trg dokaj dobro sprejel. V Celju je zgrajenih že veliko tovrstnih stanovanjskih naselij (Dolgo polje, Levstikova, Nova vas). Trenutno projektiramo stanovanjsko sosesko v občini Laško, želimo pa se plasirati tudi na ljubljanski trg. Vse seveda v obsegu, ki nam ga ob zastoju stanovanjske gradnje trg še dopušča. Nosilna konstrukcija in stolpnice so v različnih izvedbah in barvah Nove betonske cevi. Računalniško projektiranje. Gradbeništvo Rogaška Slatina - Atomska vas, bazenski kompleks: V Podčetrtku gradi TOZD »Gradbeništvo« iz Rogaške Slatine bazenski kompleks, ki je nadaljevanje izgradnje Atomske vasi. Objekt je lociran med naseljem in obstoječim hotelom. Namenjen je v glavnem gostom Atomske vasi, ker je kapaciteta obstoječega pokritega bazena v hotelu premajhna. Program bazenskega kompleksa zajema: dvoetažni objekt z vhodno avlo in upravnimi prostori »Zdravilišča« Atomske toplice, garderobnim delom, prostori za počivanje, savno z pripadajočimi prostori (solarij, bife, mrzli bazen) ter restavracijo; bazenski del z notranjimi pokritimi in zunanjim bazenom je nepravilnih ločnih oblik. Celotna bazenska školjka je dilatirana od dvoetažnega objekta in nosilne strešne konstrukcije. Notranji in zunanji bazeni so obdani še z kompenzacijskimi bazeni, nad katerimi so izvedene pohodne plošče, ki so preko drsnih ležišč povezane z stenami glavnega bazena. V sami notranji bazenski školjki so vgrajeni WHIRLPOOL-i, otroški bazeni, otoki, klopi z rimskimi masažami, slap in brzice. Kapaciteta bazenskega kompleksa je 500 oseb, kar naj bi zadoščalo potrebam v zimskem času. Velikost bazenskega dela je ca. 1400 m2, ostalega servisnega in pisarniškega dela pa še ca. 2000 m2. Za večje število ljudi v poletnem času, pa je predvidena izgradnja novega zunanjega bazena. Z deli smo pričeli v mesecu maju 1989. Rok dokončanja je 28.4.1990. Dela potekajo po terminskem planu, tako da pravkar objekt pokrivamo. Bazenski del je pripravljen za poskusno polnjenje z vodo. V servisnem delu se končujejo groba instalacijska dela in ometi. Pričeli smo z montažo talnega ogrevanja, tako da bo možno do konca leta objekt pripraviti za finalne obdelave. Rafko Tojnko Leto 1989 je jubilejno leto in naj ne bo samo praznično, naj bo tudi leto preobrazbe, sprememb, nove miselnosti, naj bo leto, ki ga bo vredno zapisati v zgodovino Ingrada z velikimi črkami. Janko Stermecki Market Laško. Gradbena operativa Šentjur - Uspešno sodelovanje s Petrolom: Letos smo zgradili nadstrešnico za deponijo sodov. Konstrukcija je v celoti jeklena, oblečena s trapezno pločevino. Ta dela je izvajala Krivaja iz Zavidovičev. Investitor je bil z objektom izredno zadovoljen. Naša PE že nekaj let izvaja vzdrževalna gradbena dela na vseh črpalkah celjske regije. Imamo organizacijsko skupino, ki je za ta dela specializirna, kar nam omogoča, da z investitorjem uspešno sodelujemo. Z dobrim in kvalitetnim delom si bomo prizadevali ohraniti pridobljeno zaupanje. Zdenka Skakič Bazenski kompleks Atomske vasi v izgradnji. Gradbena operativa Laško - Razmišljanje o ustreznejši organiziranosti: Kljub črnim napovedim na začetku lahko ugotovimo, da leto, ki se izteka, zaključujemo dokaj uspešno. Tudi občina in področje, ki jo pokriva naša PE, se nista mogli izogniti problemom, ki pestijo naše gospodarstvo, zato smo pomanjkanje investicijskega dinarja krepko čutili tudi na lastni koži. V Papirnici Radeče, ki je naš največji investitor, smo na začetku leta zaključili večje investicije, ki smo jih pričeli v preteklem letu, nato smo skozi vse leto izvajali le manjša vzdrževalna dela. Tako smo v letošnjem letu pričeli graditi le dva večja objekta in sicer objekt K.S. Radeče in Poslovno stanovanjski objekt KS Radeče. Poleg tega smo prevzeli v izvedbo nekaj manjših objektov in nenazadnje imamo stalno ekipo, ki se nahaja na področju, ki ga je letošnje leto prizadelo neurje. Na splošno se pojavlja vse več manjših del, ki jih bo potrebno prevzeti, zaradi tega pa bo nujno razmisliti o ustreznejši organiziranosti za njihovo izvedbo. Kljub slabšim pogojem pa nam vliva optimizem dejstvo, da se prvi učinki nove poslovne organiziranosti podjetja že kažejo. Tako smo delovno silo, ki ni bila polno zasedena, prerazporedili v druge PE in s tem odpravili ozka grla pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. Lesni obrati Gomilsko - Izdelava »LINO« nosilcev: Na Lesnih obratih bomo pričeli te dni montirati linijo za dolžinsko spajanje lesa. S tem bo omogočena nemotena proizvodnja »LINO« nosilcev, oziroma izdelava ostrešij po sistemu »LINO«. Pomembno vlo - : ?HW ? '■'W P 'Si Most čez Dravo Trbonje-Gortina.