DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, iulica S. Ahastasio De - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Rival Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85 Oza inozemstvo L 150). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Leto IV. - Štev. 11
Trst - Gorica 17. marca 1950
Izhaja vsak petek
Odgovor Orlandu
Gorica, 17. marca 1950.
Predpretekli teden je senator Orlando hudo tožil v rimskem senatu, da v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo upravlja Jugoslovanska armada, smotrno in krivično potvarjajo italijanske priimke, katerim »dajajo« ■— zatrjuje sen. Orlando — slovensko obliko. Pri tej priliki je sen. Orlando rekel, da bi prav lahko tudi Italijani spremenili slovenskega Kardelja v italijanskega Cardelli-ja, saj je že Plinij trdil, da se lišček imenuje »Carduelis«, kar bi lahko dalo sklepati, da je Kardeljev priimek latinskega izvora.
Da se v coni B lahko dogajajo krivice v političnem pogledu mi dobro vemo, ker tam vladajo pač komunisti. Toda pritožba sen. Orlanda in »dokazi«, ki jih on prinaša ter argumenti, ki jih izvaja, nas silijo, da spregovorimo k stvari svojo besedo in pojasnimo, da se nam Slovencem v Italiji, in tudi v coni A Svobodnega tržaškega o-zemlja dogajajo prav iste krivice, zaradi katerih se on pritožuje proti jugoslovanski upravi cone B.
Gospod senator Orlando je Sicilijanec, rojen daleč proč od nas, in bi zaradi tega ne bilo zamere, da ne pozna krivic, ki se nam dogajajo. Toda on je star politik močnega kova, zato mu zamerimo, ker meče kamen na druge, ne da bi obsodil tudi politike lastne države. Prav Slovencem v Italiji vsa oblastna smotrno potvarjajo priimke in imena. Prav pri črki K, ki jo italijanska abeceda ne pozna, smo mi Slovenci hudo prizadeti, saj jo še danes uradno pišejo skoro izključno C. Crke J tudi ne poznajo Italijani, zato nam jo potvarjajo v I! Jasno je, da piše vsak Italijan priimek Kardelj le »Cardeli«, kakor se pač dogaja v naših krajih, odkar je leta 1918 prišla sem Italija. Tako nam Italijani potvarjajo veliko število drugih priimkov: Kja-čič pišejo Chiacig, Bombič postaja Bombig, Suc potvarjajo v Suc, ki ga izgovarjajo » s u k « , Cuk pišejo Cuch in izgovarjajo » k u k « . Počasi postanejo ti priimki Chiacci, Bombi, Succo ali Succhi, Cucchi ali tudi C i u c h i , kar v italijanščini pomeni o s l i ! Tako postajajo slovenski »čuki« italijanski »osli«...
Kdo pa je prvi začel, gospod senator Orlando? V Julijsko krajino so prinesli to lepo navado prav Italijani sami, zato ker ne poznajo slovenskega in hrvatskega jezika. Potem še tudi zato, ker so zelo nestrpni proti nam Slovencem. In slednjič pa še z uradnim pritiskom, to je z zakonom od 10.1. 1926, štv. 17, z ministrskim odlokom od 5. 8. 1926 in z zakonom od 7. 4. 1927, štv. 494! Na podlagi teh zakonov in pod pretvezo, da jim vračajo italijansko obliko, so italijanska oblastna poitalijančila tisoče in tisoče slovanskih priimkov. Samo v Trstu kakih devetnajst tisoč!
Sumevcev Italijani tudi nimajo v abecedi, zato nam jih seveda tudi ne pišejo. Na ta način postane Žižmond prav lahko prvo GIGIMON-DO, potem pa tudi kaj manj podobnega... Poglejmo samo, odkod izhaja ime »Gorizia«,- kakor Italijani imenujejo našo Gorico. Gorica dobiva svoje ime od griča, to je od male »gorice«, na kateri stoji danes goriški grad. Prvi pečat Gorice, ki ga Italijani sami ponatisku-jejo, nosi slovensko ime, pisano nekoliko v latinščini »Sigillum Co-munis GORICIAE«. To jasno dokazuje, da so le Italijani spremenili ime »GORICA« v »GORIZIA«.
Vprašamo sedaj g. sen. Orlanda: ali v coni B morda ne popravljajo le krivic, ki jih je Italija prizadela našim priimkom? Ali se upa g. sen. Orlando trditi, da je n. pr. priimek BISIACH italijanski priimek? Da je Baresi bil vedno tak in nikoli BARIČ? Da Verbi ni slovenski VERBIČ ali VRBIC? Spačeni Vallig ni slovenski VALIČ? Devetag pa DEVETAK? Tako potvorjenih priimkov na škodo Slovencev je danes na desetine tiso-čev na Goriškem, na Tržaškem in v videmski pokrajini.
Kdor je brez greha, naj vrže prvi kamen, g. sen. Orlando!
Upamo, da je tudi g. sen. Orlando prejel spomenico, ki smo jo poslali rimski ustavodajni skupščini meseca maja 1947. leta. V tej spomenici smo zahtevali tudi vrnitev slovenske oblike našim poitalijančenim priimkom. Dosegli smo, da oblastva prošnji ugodijo, če jo kdo predloži. Toda pačenje in potvarjanje naših priimkov v gornjem smislu, po gornjem načinu gre dalje.
Na angloameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja so tudi izdali tak ukaz. Prizadeti mo-
Komunistični makjauelizem
in politika zahodnih demokracij u Trstu
Prijatelj našega lista nam piše:
V	svojih zadnjih izjavah o potrebi novega sporazuma v tržaškem vprašanju sta spoštovana »tovariša« Branko Babič in dr. Jože Dekleva — ne da bi se tega zavedala — odkrila igro, ki jo igrata pri nas po navodilih ljubljanskih partijskih krogov.
Ze izdavnaj nam je bilo znano, da je nastala v ljubljanskih, za Babiča merodajnih krogih, takoj po izidu ‘zadnjih občinskih volitev v coni A STO-ja temeljita sprememba 'v stališču do tržaškega vprašanja. Kljub uporabi ogromnih sredstev in kljub mrzlični delavnosti zelo pomnoženih agentov ljubljanske OZNE iso volitve tej druščini prinesle popoln in v tem obsegu nepričakovan poraz. Pokazalo se je, ida za listo Ljudske fronte niso glasovali niti vsi tajni in javni Babičevi nameščenci in člani njihovih družin.
Izid voliterv ni bil samo poražen za tržaške titovce, ampak je bil zelo neprijeten komunistom tudi v Sloveniji. Leto dni so ljubljanski listi skoro vsak dan trdili, da po prelomu s Kominformom vse tako imenovano' tržaško demokratično, posebno pa tržaško slovensko ljudstvo tako rekoč Strnjeno drvi za Ti/tovimi predstavniki v Trstu. Porazne številke izida volitev se z vso komunistično dialektiko niso dale olepšati.	,	*
Zaradi tega se je pri titovčih v Trstu in v Ljubljani dolgo časa u-gibalo, kaj naj se ukrene, da se to nepokorno posebno slovensko tržaško ljudstvo zlomi in zopet spravi pod peto njihovega v narodno o-svobodilni borbi tako imenitno »izgrajenega« »voditelja ljudskih množic« (kot Branko Babič samega se-ibe imenuje).
Njihovo gledanje
Položaj je iza to domačo druščino in njihove gospodarje v Llju-bljani izgledal takole:
»Cono B držimo s pomočjo OZNE čvrsto v svojih rokah. Znano nam je isicer, kaj misli o nas vse ljudstvo, pa naj gre za slovensko, hr-vatiako ali pa .italijansko ljudstvo, in kakšno mišljenje ima o naši tako imenovani ljudški oblasti. Skoro vsak dan se dogajajo primeri, da se nam ljudstvo upira, enkrat tukaj, drugič tam, ker še ni izgubilo upanja, da bo končno le imenovan guverner. To upanje moramo uničiti, drugače se ljudstvo ne bo hotelo nikdar popolnoma ukloniti naši partijski diktaturi. Ne samo to. Ce dopustimo, da se guverner končno le imenuje, vemo dobro, kaj nas čaka. Izprazniti bomo morali vse one krasne vile, katere smo zasedli in odreči se bomo morali vsemu onemu sladkemu udobju, ki .smo si ga tukaj ustvarili. Zavedamo se, da bo ogorčeno ljudstvo takoj napravilo konec našemu gospodarjenju, čim bo enkrat zapihal prvi vetrič svobode.«
To je pravi smisel besedi občinskega svetovalca dr. Jože Dekleve v tržaškem mestnem svetu, ko je dejal:	»Utemeljeno lahko danes
rajo, torej, vložiti posebno prošnjo, da jim vrnejo slovanski priimek. Zakaj? Zakaj lako ravnanje? Zakaj ne bi uradno vračali pravilne oblike potvorjenim priimkom, kakor se baje to dogaja v coni B? Zato, ker italijanska oblastva dobro vedo, da visi strah nad našimi ljudmi že zaradi kruha in zoperstavljanja pri odkazovanju dela, pri namestitvah itd. Oblastva dobro vedo, da je strah globoko v srcu našega trpečega ljudstva, zato u-pajo, da bodo vendarle mnogi Slovenci ostali s poitalijančenim priimkom.
G. senator Orlando je gotovo dobil tudi našo zahtevo, ki smo jo naslovili na poslansko zbornico in na senat, da bi nam dala zakon, ki naj zaščiti vse naše jezikovne pravice po čl. 6 ustave, za katerega je tudi sen. Orlando glasoval.
V	tej zahtevi smo navedli vse oblju-. be, s katerimi nas Italijanska vlada pase že od leta 1866. sem. Zato bomo g. senatorju Orlandu zelo hvaležni, če v senatu povzame potrebne korake in podpre našo zahtevo, ki je ravno tako upravičena kakor njegova zahteva, da Titova komunistična oblastva v coni B spoštujejo pravice Italijanov, če res potvarjajo njihove pristne in izvirne priimke.
smatramo, da bi združitev obeh con pomenilo v sedanjem političnem trenutku ogrožanje pridobitev osvobodilne borbe in ogrožanje ljudske oblasti«.
‘Glede cone A izgledajo ugibanja te druščine približno takole:
»V Trstu so naši izgledi obupni. Vsi poskusi, da dobimo zopet kontrolo nad italijanskim delavstvom, so propadli. Tudi ni nobenih izgle-dov, da v kakšnem znatnejšem b-segu izboljšamo naš položaj pri ‘Slovencih. Obroč pritiska in strahu, ki smo ga po naših agentih spletli okoli njih, ne deluje več.«
»Pri takem stanju stvari bi imelo imenovanje guvernerja za naše načrte dalekosežne in nevarne posledice. Mi hočemo brezpogojno obvladati vse Slovence, v mejah Jugoslavije in izven teh mej. Ne smemo dovoliti, da Slovenci kjer koli živijo svobodno. Ta vejica Slovencev v Svobodnem tržaškem ozemlju bi pa po imenovanju guvernerja, enakopravna z Italijani in zaščitena od najvišjega svetovnega foruma, od Združenih narodov, u-živala v polni meri vse politične, prosvetne, gospodarske in socialne svoboščine. Ze danes — modrujejo ti tiči — je smatran Trst v Sloveniji kot neka vrsta zemeljskega raja, četudi neprestano pišemo v naših listih, da morajo tukajšnji Slovenci živeti v neki vrsti kolonijal-nega suženjstva zahondnih imperialistov. Po imenovanju guvernerja nam bo zmanjkal tudi ta argument o imeperialističnem suženjstvu. To sicer ne bi bila še največja nesreča! V iznajdbi novih gesel smo mojstri. Zelo nevarno za nas in za našo oblast v Sloveniji bi pa posta-
lo	dejstvo, da tukaj bb naši meji živi veja slovenskega naroda •v svobodi. Ta luč svobode iz Trsta bi nam stalno kvarila račune. Žarki svobode se ne dajo niti zaustavljati niti zapirati v koncentracijska taborišča. Vsi naši obmejni bloki in vse goste oznovske obmejne zasede tu nič ne pomagajo. Preko vseh zaprek bi ti žarki svobode prodirali do naših sužnjev v Sloveniji in upanje v njihovih srcih ne bi ugasnilo.«
»To luč svobode v Trstu je treba uničiti. Brezpogojno in za vsako
ceno. Ker je ne moremo uničiti mi, naj jo ugasne De Gasperijeva Italija, ki je že v Gorici dokazala, da hoče Slovence v svojih mejah postopoma iztrebiti.«
»ZATO DAJMO TRST ITALIJI,
V	SKRAJNEM PRIMERU CELO CONO A!«
»Glede česar ne bodo poskrbela oblastva in karabinerji, ibodo o-pravili dobro znani in vedno ena-ly tržaški italijanski šovinisti. Dobro vemo, kako so tržaški Slovenci po 25. letih fašističnega uničevanja izgubili skoro vso svojo gospodarsko podlago. Združenemu državnemu, političnemu in gospodarskemu italijanskemu pritisku se ne bodo mogli dolgo upirati. Kar se ne bo poitalijančilo in kar ne bo prisiljeno, da gre v daljni svet s trebuhom za kruhom, bo moralo zopet pred nas, da nas na kolenih prosi za milost in zaščito.«
To pomenijo — da veste vsi — Babičeve besede pred tako imenovanimi »aktivisti« OF, ko je dejal: »Toda, ko bo slovenski človek moral nujno spoznati, da je edina naša pot pravilna, se nam bo zopet pridružil«.
Kdo jim naseda?
In. tej zločinski igri nasedajo še nekateri naši Slovenci! Ne zavedajo se, da uporabljajo njihova imena v raznih odiborih Babičevih organizacij izdajalci tržaških Slovencev, da bodo z njimi opravičili pred narodi v Jugoslaviji prodajo tržaških Slovencev De Gasperijevi Italiji. Zato vedite vsi, ki se puščate voliti v razne Babičeve odbore in nastopate kot delegati na raznih kongresih, da postanete s tem sokrivi naše nesreče, če bi enkrat ta -peklenska igra uspela.
Naravnost neverjetno je pa, da is svojim zadržanjem pomagajo že dolgo časa, korak za korakom, hote ali nehote k ustvarjanju pogojev iza uresničenje teh načrtov tudi predstavniki onih velikih narodov na zahodu, ki imajo na svojih zastavah zapisana borbena gesla: SPOŠTOVANJE ČLOVEŠKEGA DOSTOJANSTVA IN SVOBODE.
Govorimo o zastopnikih ZDA in Velike Britanije, ki kot upravniki in opazovalci nosijo svoj del odgo-
vornosti za usodo tega našega Svobodnega ozemlja. Na vsej *rti nasedajo tudi oni na škodo tržaških Slovencev slepi italijanski šovinistični nenasitljivosti. Ne samo to. S svojim nerazumljivim načinom uprave samo prispevajo k temu, da Trst polagoma leze v Italijo, s čimer dajejo argumente komunistični propagandi.
Ne zavedajo se, da postane Trst lahko žarišče svobode in pravičnosti, ki bo žarelo daleč naokoli. Danes, ko se širom celega sveta bije odločilna bitka med svobodo in nasiljem, i ne sme odločevati zgolj vprašanje, ali naj ta ali pa ona vas, to ali ono mesto ostane v teh ali pa onih mejah. Edino važno je, da baklja svobode nikjer ne ugasne, kjer še gori!
Na kraju naj še pripomnimo, ta izadnje Kardeljeve izjave o stališču Jugoslavije do STO-ja niso prinesle nobene točne razjasnitve. Izjava, da je »Jugoslavija zaradi splošnega miru morala pristati na mirovno pogodbo, ki je odtrgala sedanje Svobodno ozemlje od Jugoslavije, da pa Jugoslavija danes ne more dovoliti, da bi nove dele našega življa, ki po mirovni pogodbi niso pripadli Italiji, izročili njej« pušča vse možnosti odprte. Predvsem ne pojasnjuje, ali je z »deli našega življa«, ki po mirovni pogodbi niso pripadli Italiji, zamišljeno celo Svobodno tržaško ozemlje ali samo deli tega ozemlja, ker prebivajo tu pač tudi Italijani.
Ne izključujemo možnosti, da so jo ljubljanski in tržaški partijski krogi dobili po prstih. Morda. Ni izključeno pa tudi, da je uradna Jugoslavija, spričo vala ogorčenja, ki ga je izaval Babičev prehod na revizionistično linijo, hotela svojim težko ogroženim političnim predstavnikom v Trstu priskočiti na pomoč. Na drugi strani pa je to politično potezo lahko rodilo tudi stremljenje, da si Beograd za svoje razgovore z Rimom zagotovi čim močnejše diplomatske pozicije in da je končni cilj vendarle uresničenje nesramnega načrta ljubljanskega in tržaškega partijskega vodstva. Ze bližnja bodočnost nam bn prinesla jasnosti.	F.	B.
Demokratičnost sovjetskih volitev
V	nedeljo dne 12. marca so bile v Sovjetski zvezi volitve, ki so seveda zopet prinesle popolno zmago totalitaristični vladajoči komuni--stični stranki. Značilno za te volitve je dejstvo, da se je zanje ostali svet prav malo zanimal, čeprav gre pri tem za sestavo novih vrhovnih političnih in zakonodajnih teles najobsežnejše države na svetu.
Nekomunistični svet namreč prav dobro ^ve, kako so organizirane sovjetske volitve. Ve, da nimajo glavna predstavniška telesa na politiko Kremlja prav nobenega vpliva. Na sovjetskih volitvah ne more prodreti svobodno mišljenje sovjetskih narodov in zato te volitve ne morejo biti merilo tega mišljenja. Zaradi tega so njihovi izidi brez vsake praktične važnosti. Zanimivo je kvečjemu poznati notranjo organizacijo te največje z demokratičnimi frazami prekrite politične burke.
Posebno v letošnji volivni kam-paniji so se vsi govorniki po Sov-jetiji pošteno trudili, da bi svojim volivcem dokazali demokratičnost sovjetskega votivnega ustroja. Nekateri sovjetski državljani so namreč videli Zahod in so bili tam podvrženi vplivu »razdiralnih reakcionarnih idej«!
Ze sam ukaz o razpisu volitev je s svojimi 8. poglavji in 110. členi predstavljal uvod v to dokazovanje. V vseh členih je formalno do potankosti določeno vse, kar je potrebno, da se zajamči vsakemu državljanu, ki je izpolnil 18. leto, da lahko nemoteno izvrši svojo pasivno volivno pravico. Voljene pa smejo biti vse osebe, stare nad 23 let. Aktivna in pasivna volivna pravica je seveda* odvzeta osebam, ki so bile obsojene na izgubo poli-
tičnih pravic.
Se .bolj zanimiva pa postane stvar, ko preidemo s formalnega področja na praktično izvajanje volitev. Kljub jasnim določilom sovjetske ustave iz leta 1936, ki določa, da se lahko pojavi pri volitvah v posameznem volivnem okrožju tudi po več kandidatov, je volivna praksa dosedaj uveljavljala načelo enega samega kandidata. Ljudje torej nimajo niti izbire med enim ali drugim kandidatom, pa čeprav bi oba kandidata postavile komunistične organizacije.
P.ravica postavljanja kandidatov je po zakonu pridržana raznim socialnim, kulturnim in drugim organizacijam delovnega ljudstva. V praksi se to pravi komunistični stranki, kajti po čl. 126 Sovjetske ustave je komunistična stranka »vodilni in kontrolni organ vseh v Sovjetski zvezi dovoljenih organizacij«. Na ta način je torej zajamčeno, da se na listah ne bodo nikdar pojavili kandidati, ki ne bi bi-
li	po godu komunistični stranki, pa tudi če bi morda nekoč prevladalo načelo postavljanja večih kandidatov v vsakem volivnem o-krožju.
Kakor že rečeno, pa je trenutno izvajan sistem enega samega kandidata, ki ga volivci z vzklikom izberejo na predvolivnem sestanku »množičnih« organizacij. Kako gredo te stvari vidimo lahko v naši bližnji Jugoslaviji in prepričani smo lahko, da gredo y Sovjetski zvezi, po dolgoletnem izkustvu, še bolj gladko. Tej sovjetski praksi slede seveda vse ostale podložni-ške države. Takega po centrali prej določenega in nato na opisani način »postavljenega« kandidata morajo seveda vse organizacije pod-
preti. Kandidat nima nobenega tekmeca in čim je postavljen mora biti tudi izvoljen!
Praktično je volivcu odvzeta vsaka možnost, da ne bi za kandidata glasoval. Doma ostati ne mere, kajti volivna pravica ni pravica, temveč dolžnost. Ko pride na volišče dobi listek, na katerem je sicer napisano, v skladu z ustavnimi določili: »Pustite ime tistega kandidata, za katerega glasujete, vsa druga imena prečrtajte«. Toda, ker je en sam kandidat, pač ne more ničesar prečrtati. Črta ali ne črta, vedno ostane tisto edino ime! Preostalo bi mu edino, da raztrga volivni listek in ga uničenega izroči volivni komisiji. A kdo si bo to u-pal? Preveč je koncentracijskih taborišč, prevelika je oblast NKVD, da bi si sovjetski državljani upali izražati svojo nejevoljo na način, ki ga NKVD lahko zapazi, ugotovi in kaznuje.
Zato nimajo sovjetske volitve res prav nobenega pomena in sovjetski narodi bodo nadaljevali svojo golgoto, zaprti od vsega ostalega sveta, kajti kljub vsej volivni reklami, kilometenskim člankom svetovnega komunističnega časopisja o »najbolj demokratični državi sveta«, državljani te države še vedno nimajo možnosti, da bi se lahko nemoteno dokopali do svobodnega znanja in do njegovega svobodnega izražanja.
Demokracija, ki so jo sicer tudi marsikje drugod po svetu spravili na^ položaj služkinje, diktatorskih režimov, doživlja v sovjetskem političnem življenju eno svojih največjih ponižanj in izpačenj. Zadnie volitve s svojimi 100 odst. rezultati so samo dokaz, ki potrjuje to našo izjavo.
Od srede do srede.
8. MARCA:	Zopet	je	prišlo do
pretepa v francoskem parlamentu; ranjenih je bilo okoli 30 poslancev in uslužbencev. — Sef ameriškega glavnega stana Bradley veruje v zmago zahodnih sil za primer nove vojne proti Vzhodu.
V Grčiji pripravljajo novo koalicijsko vlado pod vodstvom Plasti-rasa, Papandreua in Venizelosa. — Albanski otok Sazeno so sovjetski vojaški strokovnjaki spremenili v vzletišče V2 izstrelkov. — Belgijsko prebivalstvo se pripravlja na glasovanje o povratku kralja Leopolda.
9. MARCA: Namestnik poljskega kmetijskega ministra Kowalewski se bo moral zagovarjati pred vojaškim sodiščem zaradi vohunstva. —
V Bukarešti so zaprli italijanski prosvetni dom. — Angleška vlada je dobila na prvi seji novega parlamenta pri obravnavanju podržavljanja jeklarske industrije, glede katere je Attlee postavil vprašanje zaupnice, neznatno večino 14. glasov. — V Parizu stavkajo nameščenci plinarn in električnih podjetij. — Sovjetski diplomat pri OZN Gubičev je bil obsojen zaradi vohunstva pri ZDA na 15 let zapora; kazni ne bo odsedel, če v teku 14 dni zapusti ozemlje ZDA. — Rumunska vlada je odpovedala prosvetni sporazum z Italijo.
10. MARCA: Ob priliki zadnjih nemirov v Indiji je bilo ubitih 500 oseb. — Francosko stavkovno gibanje se je razširilo tudi na pristaniške delavce v Marseillu in Bor-deauxu, tako da stavka že nad milijon delavcev po vseh predelih Francije. — Nemško ljudstvo podpira protestne izjave zahodne nemške vlade zaradi ločitve Posarja.—
V okviru OECE so dosegli kompromis z Anglijo glede evropske plačilne zveze. — Madžarska zahteva odpoklic angleškega namestnika vojaškega atašeja in trgovinskega u-tašeja ter treh članov severnoameriškega poslaništva v Budimpešti.
11. MARCA: Rumunsko poslaništvo v Beogradu je zaprto. — Na Koroškem v Avstriji so občinske volitve; volivne komisije delujejo brez zastopnikov koroških Slovencev. — Bolgarski tajnik Državnega sveta Domovinske fronte Dobri Terpešev je odstavljen. — No Japonskem stavka 450.000 železničarjev in 380.000 rudarjev. — Indonezija zahteva priključitev Nove Gvineje. — Ameriški zunanji minister Acheson preučuje načrt, ki naj bi ustalil položaj v zahodni Evropi s spopolnjevanjem in povezovanjem zahodnih evropskih gospodarstev. — ZDA niso naklonjene misli o popolni neodvisnosti lndo-kine.
12. MARCA:	V Belgiji je bilo ljudsko glasovanje o povratku na prestol izgnanega kralja Leopolda: samo 57,7 odst. Belgijcev se je izreklo za kraljev povratek. — V Sovjetski zvezi so tudi bile volitve: Stalin je bil v svojem moskovskem volivnem okrožju izvoljen s 100 odst. glasov. — Anglijo je zadela najstrašnejša nesreča, kar jih pojmi zgodovina civilnega letalstva: pri Cardiffu je strmoglavilo ogromno Tudor - 2 letalo, na katerem je bilo 83 oseb, od katerih sta samo dve ostali pri življenju.
13. MARCA: Avstrijska vlada zahteva odpoklic vseh zasedbenih sil. — Novi nemiri v Indiji. — Tudi vlada Vzhodne Nemčije se je izjavila proti francoskim načrtom o Posarju. — Pri nedeljskih volitvah v Sovjetski zvezi je dobila lista partijcev ' in nepartijcev 99 odst. — Socialisti so zmagali pri upravnih volitvah v avstrijski Koroški. — Plastiras bo predsedoval novi grški koalicijski vladi. — Indijski vodja Pandit Nehru je naklonjen sklenitvi prijateljskih pogodb s Sovjetsko zvezo in Kitajsko.
14. MARCA:	Češkoslovaški	zu-
nanji minister Clementis je podal ostavko; ministrski podpredsednik Siroky je prevzel zunanje ministrstvo. — Angleška laburistična vlada je z 19. glasovi večine dobila v drugič zaupnico u parlamentu.
— Belgijski kralj Leopold 111. se zaradi izida nedeljskega plebiscita obotavlja stopiti zopet na prestol.
— Agrarec Kekkoneu sestavlja novo finsko vlado. — Kitajski komunisti so sprožili tudi pomorsko o-fenzivo proti nacionalistom. — Delavci londonskega pristanišča stavkajo. — ZDA vlada je pristala na odslovitev 15 uradnikov komunistov.
IZ JUGOSLAVIJE
Miši zapuščajo ladjo
Pred kratkim smo poročali, da je Titov poslanik v Argentiniji raje postal politični begunec, kakor pa da bi se vrnil v Jugoslavijo. To je bivši častnik Kraljeve jugo-slovansike vojske, ki je, čeprav Slovenec, po polomu predaprilske Jugoslavije pravočasno priskočil na pomoč Paveliču, dosegel primerno mesto v njegovi vojski, od koder se je zopelt v pravem času preselil k Titu, pri katerem je napredoval celo za poslanika v Argentiniji, od koder je pošiljal domov izseljence, ki sedaj v Jugoslaviji najbrž preklinjajo njegove laž-njive obljube. Sam ni šel po poti tistih, katere je zapeljal!
Vendar njegov primer ni ostal osamljen. Tako poročajo, da. je bil pred nedavnim poklican na referat v Beograd jugoslovanski poslanik v Kairii Miloš Moskovljevič. Ker je za njim izginila vsaka sled, se njegova žena v hudi slutnji ni hotela vrniti domov, kamor so jo klicali kmalu po moževem odhodu. »Hrvatski glas« piše, da so jo nato nakega lepega večera neznanci nasilno odpeljali na jugoslovansko ladjo, ki je odplula. Njena hčerka pa se je rešila z begom na švedsko poslaništvo.
V Švici so zapustili Titovo poslaništvo pomočnik vojnega atašeja Vujin in tajnik poslaništva Bojič. Oba sta prosila švicarsko vlado za zatočišče.
Kritika volivnega zakona
Kakor znano je proti koncu del cembra lanskega leta jugoslovanski parlament sprejel nov votivni zakon, po katerem bodo volitve dne 26. marca t. 1. Sedaj izvemo, da je kot edini nastopil proti novemu vplivnemu zakonu v beograjskem parlamentu poslanec Imbro Filako-vič, nekdanji politični sodelavec Radičeve kmetske stranke. Izjavil je, da ni nikjer nobene kontrole za krogijice, ki jih volivci vržejo v skrinjico brez kandidata, napadel je UDB-o (prejšnjo Ozno), ki ne spoštuje domačega praga, temveč vpada v kmetske domove in muči ljudi. Vladi zvesti poslanci so seveda Filakoviča pošteno ozmerjali in mu obljubljali, da po prihodnjih
volitvah ne bo več sedel v parlamentu.
Kljub temu pa je Filakovič kot edini glasoval proti novemu voliv-nemu zakonu.
Izterjevanje zaostankov
Odkupne komisije zdaj iztirjuje-jo zaostanke iz obveznih oddaj kmetijskih pridelkov; mnogi špekulanti so kar presenečeni. Zdaj ne pomagajo nič več izgovori; »Nimam več, pridelek je bil slab...« Vsepovsod zdaj ugotavljajo, da so večji kmetje posadili lani mnogo manj prehrambenih kultur kot pa krmskih rastlin. V ljubljansko - o-koliškem okraju so na splošno u-gotovili, da lani večji kmetje niso sejali žita in sadili krompirja v določenem sorazmerju. Seveda niso mogli oddati krompirja, ker so na njegov račun sadili žitarice in obratno. Komisije pa tudi v teh primerih niso popustile. Kmetje morajo oddati tiste pridelke, ki so jih pridelali na račun drugih. Tako morajo kmetje v KLO Medvode oddati še 200.000 kg zaostankov krompirja, v KLO Log 98.000 kg krompirja, v KLO Drenov grič 83.000 kg krompirja, 2.930 kg na-sti in 15 prešičev. Ta akcija se vrši zdaj po vsej Sloveniji, zlasti so posvetili vso pozornost okrajem Celje - okolica, Lendavi in Poljčanam, kjer so zaostanki največji. Akcija ni samo gospodarskega pomena, ampak tudi političnega, ker kaže moč ljudske oblasti. Ze od 1. do 3. marca so na račun odkupili precej vagonov krompirja: v okraju Celje - okolica 10, Trebnje 4, Lendava 4, Maribor - okolica 2, Murska Sobota 10.
Davek na prosto razpoložljivi del vina
Za kmetovalca skrajno neugodne prilike nam je najboljši dokaz dejstvo, da mora vsak kmetovalec plačati 20 dinarjev davka za liter prosto razpoložljivega dela vina preko minimalnega dela, določenega za domačo potrebo. Ako noče plačati davka, pa mora kmetovalec tudi ta del odstopiti državi po ceni 9-10 dinarjev za liter po sistemu vezanih cen. Vedeti pa moramo, da stane liter vina v krčmi 70 dinarjev liter!
Zauijanje befsko
Pisaoje itsiiianskega Siska o frž. oprašanju
PO ITALIJI
Nemiri po Italiji ne upadajo, temveč stalno naraščajo. Celo državni uradniki so sklenili, da se bodo posluževali stavkovnih gibanj za izboljšanje -svojega položaja. Vlada je zaskrbljena posebno zaradi položaja v osrednji pokrajini Emiliji, kjer je komunizem močno razvit; vendar je zelo presenetil najnovejši vladni ukrep, s katerim je bil za prefekta v Bologni imenovan poveljnik firenškega armadnega zbora, ki bo tako hkratu izvrševal obe nalogi: vojaško v Firencah, civilno v Bologni!
Agrarna reforma
Kmetovalci še vedno zasegajo veleposestniška in druga neobdelana zemljišča, zaradi česar je bila vlada prisiljena izdelati načrt zakona za izvedbo agrarne reforme. Načrt so vladni strokovnjaki dalj časa preučevali; prihodnji teden pride načrt v razpravo pred poslansko zbornico.
Načrt ne bo nikogar zadovoljil, ker ne določa nobene meje, nad katero bi se zemljišča razlastila in dala v obdelavo kmetovalcem. Zakon enostavno pravi, da se bo ta meja določala po raznih krajevnih in zemljiških prilikah, čeprav sta republikanca La Malfa in Pacciar-di s podporo večjega dela saraga-tovcev zahtevala točno določitev te meje, brez katere ne more biti govora o agrarni reformi.
Investicije - cene - davki
Za dvig gospodarske ravni je vlada izdelala desetletni investicijski načrt za vsoto 1.200 milijard lir, ki bodo Šle v glavnem v korist zane-
Tajni dogovori v soujetsho-
Clanek »New York Times«-a pravi, da so v francoski prestolnici prejeli določena obvestila, da so Kitajci in Sovjeti podpisali tajne dodatke k pogodbi, ki predvidevajo med drugim naslednje:
1) «Izdatno delovno silo iz Kitajske bodo poslali v Sibirijo na podlagi pogodbe«. Članek trdi, da je 300.000 delavcev že na poti.
2) Sovjetskim svetovalcem bodo dali važna mesta v Kitajski vojski, tajni policiji in komunistični stranki.
S) V primeru vojne bodo postavili sedem kitajskih pristanišč pod sovjetsko nadzorstvo.
marjenim področjem južne Italije.
Kje dobiti kritje za izvedbo tega velikopoteznega načrta? Davki! K davčnemu vijaku se Italija stalno zateka za kritje raznih državnih potreb, tako da verjetno ni na svetu države, kjer bi bili davkoplačevalci tako obremenjeni kot ravno v Italiji. Določene so nove davščine na petrolej, sladkor, kavo, kakav, tobak, žveplentke itd., čeprav so ravno pretekli teden nekaterim predmetom znižali celo nabavn-o ceno (n. pr. petrolej!).
Zaradi izkušenj, ki jih imamo z italijanskim davčnim strojem, dvomimo, da bo tako predvideni investicijski načrt uspel! Sicer pa razpolaga Truman s precejšnjimi milijoni za dvig življenjske ravni gospodarsko zanemarjenih področij v svetu...
Svet ZN za zaupno upravo se je sporazumel o začasnih mejah mednarodnega jeruzalemskega ozemlja
Svet ZN za zaupno upravo je začasno sklenil, naj 'bi bilo v mejeh mednarodnega jeruzalemskega o-zemlja vključeno sveto mesto m njegova okolica, kar odgovarja o-zemiju, ki ga je predhodno navedla Glavna skupščina ZN.
Glavna skupščina Združenih narodov je poverila 9. decembra lanskega leta Svetu za zaupno upravo nalogo, naj sestavi statut za internacionalizacijo Jeruzalema. Po sedanjem, drugem razpravljanju o posameznih členih ustave, bo sledila končna odločitev sveta.
Nato je svet razpravljal o členu, ki zadeva človečanske pravice in osnovne svoboščine na mednarodnem jeruzalemskem ozemlju. Predstavniki so se sporazumeli, da bodo ustanovili štiričlanski pododbor, v katerem bodo zastopane Ar.gent.i-nija, Avstralija, Filipini in Združene države. Pododbor bo imel nalogo, da preuči' vse predloge in da skuša sestaviti besedilo, ki bo sprejemljivo.
Jeruzelem bo torej za Trstom drugo mednarodno mesto, ki bo živelo pod neposredno upravo Združenih narodov.
Skrbstveni svet OZN je v načelu sklenil, naj ima zakonodajni svet Jeruzalema enako število predstavnikov treh večjih mestnih verskih skupin — kristjanov, mohamedan-cev in Zidov.
Internacionalizacijo Jeruzalema zahteva sklep Glavne skupščine OZN iz preteklega decembra, ki je tudi pooblastila skrbstveni svet, da
Vodilna italijanska revija za zunanjo politiko prinaša v svoji številki z dne 11. marca t. 1. zanimiv uvodni članek o tržaškem vprašanju. Kakor sicer ves ostali italijanski tisk Oz izjemo krajevnih listov) poudarjajo tudi »Relazioni Internazionali«, da je tržaško vprašanje težko in zapleteno.
Kakor pravi omenjeno glasilo bi se obljuba z dne 20. marca 1918 lahko uresničila pod dvema pogojema: 1) ako se Zavezniki in Sovjeti v vseh vprašanjih sporazumejo in prede- vse medsebojne račune, ali pa 2) ako Zavezniki dokončno uvidijo, da je ta sporazum nemogoč, pridejo do preloma s Sovjeti in izvedejo na svojo roko v svojem območju vse, kar smatrajo za potrebno. To se pravi, v tem drugem primeru, da izvrše tudi glede Trsta to, kar so obljubili.
Da je- sporazum s Sovjeti bolj neverjeten, kakor kdaj koli prej, to so Zavezniki že spoznali. Toda, kar zadeva njihovo samostojno postopanje, pa se je od preloma s Ko-miniormom sem dogodilo nekaj popolnoma novega. Jugoslavija ni več v takem položaju, da bi lahko kar enostavno zapostavili njene koristi.
Zadeve so se torej komplicirale. Nekateri so nato videli izhod v neposrednem sporazumevanju med Jugoslavijo in Italijo. »Relazioni Internazionali« podčrtava, da so to stališče ponovno močno iznesli prav Jugoslovani. Toda kominformisti-čen napad, ki ga je sprožila Sovjetska zveza s svojimi ponovnimi zahtevami po imenovanju guvernerja, je izgleda prisilil Tita, da je izpre-menil svojo taktiko. Ako si hoče ohraniti ugled v očeh svojih narodov, potem ne sme prodajati narodnega ozemlja!
Vse to doprinaša skupno z osta-
limi činitelji mednarodne politike k vedno večji kristalizaciji obstoječega »začasnega stanja«, za katerega ni nobenih izgledov, da bi se kaj kmalu izpremenilo.
»Relazioni Internazionali« smatrajo, da so se diplomacija, politika in strategija skupno zarotile za ohranitev obstoječega stanja. Proti tem silam pa je nastopilo, po mišljenju imenovane revije, trža-ško gospodarstvo. In sedaj glejmo na kakšen način!
»Gospodarsko je Trst v sedanjem stanju ogrožen zaradi svoje ločitve od domovine. Ostal je brez možnosti, da bi odprl svoja pljuča proti zaledju, ki mu je potrebno za njegov promet. Poleg Avstrije želi tudi Madžarska, odkar je zaradi novih nasprotstev z Jugoslavijo zapustila Reko, imeti v Trstu svoje pomorsko izhodišče. Budimpešta je to svojo željo izrazila na diskreten način ob priliki najnovejših pogajanj za obnovo trgovniske pogodbe z Italijo.«
Hvaležni smo lahko reviji »Relazioni Internazionali« za njihovo izjavo. Iz nje bo tudi njihovim čita-teljem jasno, da ne leži bodočnost Trsta v Italiji, temveč v njegovem zaledju! Soglašamo z njimi, ko pravijo:	«Toda vse to se ne bo
moglo razviti, vse dokler bo političen položaj Trsta nesiguren«. ja j smo to že ponovno izjavili. Toda smatramo, da govore dokazi, ki jih je revija iznesla, kvečjemu v prilog ohranitve Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ne more in ne sme v nedogled čakati svoje dokončne oživotvoritve. Pri trezni presoji so namreč vsi v »Relazioni Internazionali« navedeni dokazi skrajno neugodni za tezo vrnitve Trsta Italiji, ki jo sicer italijanski tisk tako rad pogreva.
Za nas ni pravice
Vsak Slovenec —- na Svobodnem tržaškem ozemlju ali drugje — ve za zgodovino Narodnega doma v Trstu.
Italijanski šovinisti so nam ga požgali, enako kot so požgali in porušili nešteto naših narodnih svetinj in ustanov.
Ali hočemo mar preveč; če zahtevamo, da nam škodo, ki smo jo utrpeli pod fašizmom, popravijo tako, kot so jo popravili drugim?
Mislimo, da zahtevamo samo svojo pravico in tako mislijo tudi pošteni sosedje Italijani in odgovorni uradniki v vladi Svobodnega tržaškega ozemlja. Povedali so nam, da tako mislijo.
Mnogi naši narodni nasprotniki pa kljub temu menijo, da Slovencu ne gre to, kar gre drugim. Taki ljudje sedijo tudi v važnih uradih v naši pokrajini in velik vpliv imajo! Tolikšen vpliv imajo, da so prepričali celo nekatere odgovorne uradnike, da Slovenec ni človek, da Slovencu ni treba pravice, da Slovencu ni treba vrniti tega, kar si mu s silo odvzel.
Zato Slovenec ne dobi kulturnega doma! Slovenec naj gre v tuj dom ali pa naj pogine kot brezpraven črv na cesti...
Dvojna pesnica in sovjetska
Pod naslovom »Dvojna resnica in sovjetski zgodovinarji« piše »Sioux Falls Argus Leader«: » V sovjetski enciklopediji iz leta 1946 čitamo: „Pod vodstvom Tita je jugoslovanska osvobodilna vojska skupaj z Rdečo armado v letu 1944 pregnala Nemce... Tito je sijajen strateg, j-ma velik pogum, združen z velikim čarom in z izjemno politično bistroumnostjo”.
Nedavno pa je moskovska »Lite-rarnaja Gazeta« trdila: »Dobro znano je, da so se strahopetni Tito in njegova klika zabavili na otoku Visu in pili skupaj z Randolfom Churchillom v Bariju cocktaile, medtem ko so armade maršala Tol-buhina po uničenju Hitlerjevih divizij zasedle Beograd«.
izdela statut in ga nato izvede.
Skrbstveni svet preučuje zdaj posamezne člene statuta. Preučil je že člen o volivnih imenikih, nadalje o državljanstvu — začasen sporazum je btl dosežen v tej smeri, naj bi vsak prebivalec mesta v trenutku uveljavljenja statuta dobil začasno državljanstvo. Skrbstveni svet je sklenil, da konča svoje zasedanje najkasneje do 6. aprila.
Carinska združitev cone B z Jugoslavijo
Zaradi 'položaja jugoslovanske cone STO-ja, ki se je morala v svojem gospodarskem življenju najtesneje povezati z Jugoslavijo, je Vojaška -uprava jugoslovanske ar-mije izdala odlok, s katerim ukinja plačevanje carine na blagovni promet med Jugoslavijo in cono B. Da se na drugi strani prepreči, da bi se iz Jugoslavije uvoženo blago iz jugoslovanskega področja ST.O-ja izvažalo dalje v druge države, se ttako -uvozna kakor izvozna carinska tarifa Jugoslavije razširja tudi na cono B. Odlok je stopil v veljavo z dnem objave v uradnem listu Vojaške uprave jugoslovanske armije.
Uvedba jugoslovanskega dinarja kot .zakonitega plačilnega sredstva in sedaj še vključitev cone B v območje jugoslovanske trgovinske politike sta dva odločilna ukrepa, s katerim je jugoslpvija pričela odgovarjati na izključno naslonitev področja A STO-ja na italijansko gospodarstvo. Jugoslavija želi pač dokazati, da je tudi ona v svojem področju popolen gospodar.
Od tega »realnega« razgovora med -obema vojaškima upravama ima pa seveda vso škodo prebivalstvo Svobodnega ozemlja, kateremu je dovoljeno, da je samo objekt, ne pa -subjekt tega dogajanja, pa čeprav gre za njegovo kožo.
Kakor -koli bi se hotelo ta ukrep utemeljiti, smatramo, da je z njim mirovna pogodba grobo prekršena in kot glasniki prizadetega prebivalstva izražamo svoj protest.
Gospodarski, in socialni svet OZN sklenil preiskavo o suženjstvu
-Gospodarski in socialni svet OZN je zaključil svoje 10. zasedanje in odobril preiskavo o suženjstvu n podobnih ustanovah po vseh delih sveta. ECGSOC je pooblastil svoj posebni odbor za suženjstvo, da pošlje državam članicam in nečlanicam OZN vprašalno polo glede »suženjstva in po-dobnih ustanov ter prilik«.
Sklenjeno je bilo, naj odbor iz te preiskave izvzame vprašanje prisilnega dela in vprašanje sindikalnih pravic, ker ju zdaj preučujejo svet in drugi organi. (Na tem zasedanju je prej ECO-SOC soglasno odobril ameriški predlog, po katerem naj ostane na dnevnem redu vprašanje prisilnega dela in se naj povzame v začetku prihodnjega leta svetovna preiskava o tem vprašanju. Svoje sodelovanje pri tej preiskavi je obljubilo 28 držav, države sovjetskega bloka pa niso pokazale volje do udeležbe).
Zadnje zasedanje so zaradi prisotnosti nacionalistične kitajske delegacije bojkotirale Sovjetska zveza, Češkoslovaška in Poljska. Predsednik Hernan Santa Cruz, Čilenec, je označil odsotnost teh treh držav za težko dejstvo, poudaril pa, da je to »enostransko dejanje, ki v svetovnem javnem mnenju nima ne razumevanja ne opravičila«.
D e s 11 s Tržaškega
Slov. dobrodelno društvo Sv. Križ
vabi vse člane, podpornike in prijatelje na II. redni letni o ib č n i z ib o r , ki bo v nedeljo, 26. marca 1950 ob 10.30 uri zjutraj v društvenih prostorih v ulici Machiavelli št. 22-11. nadstr., z naslednjim sporedom:
1) Poročila.
2) Čitanje in odobritev računov za leto 1949.
3) Volitve novega odbora in nadzorstva.
4) Slučajnosti.
Pridite v velikem številu, da pregledamo izvršeno delo v lanskem letu in se pomenimo o našem bodočem delovanju.	ODBOR
Slovenska prosv. matica v Trstu
Odbor Slovenske prosvetne matice v Trstu vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo v torek, 28. marca 1950 ob 20.30 uri v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22. Dnevni red občnega zbora je:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora,
2. Poročila,
3. Izglasovanje razrešnice staremu odboru,
4. Volitve novega odbora,
5. -Slučajnosti.
V primeru nesklepčnosti ob napovedani uri, bo občni zbor pol u-re kasneje ne glede na število u-deležencev.	ODBOR
Nabrežina
Okrajni odbor SDZ za občino Devin - Nabrežina opozarja vse člane in somišljenike nabrežinske občine, da uraduje vsako nedeljo od 11. do 12. ure v društvenih prostorih v hiši g. Josipa Pavlina.
Urad dela brezplačno za vse, ki žele zopetno pridobitev naših starih priimkov in daje razne informacije gospodarskega in političnega značaja.	Odbor
„Prim. dnevnik" in naša nabrežinska obč. uprava
2e večkrat smo imeli priliko citati v »Primorskem dnevniku« o-stre kritike proti naši občinski u-pravi, a posebno vesel je, ako more zalučati kamen klevete proti našemu županu g. Kralju. »Primorskemu dnevniku« je zelo dobro znano, kako je sestavljen ožji občinski odbor in dobro ve, da sedi v njem tudi odbornik, izvoljen na listi njegove »Ljudske fronte«. Tudi dobro ve, -da se Občinski odbor sestaja večkrat v mesecu k svojim rednim sejam, na katerih poroča župan o svojem delu in na katerih mu odbor daje navodila za nadaljne delo. Ponavljamo, da je pri vseh teh sejah vedno navzoč tudi ta njihov zaupnik!
Zaradi tega ne razumemo, kako more »Pr. dn.« objaviti razne babje čenče o delovanju občinskega odbora, a posebno o delovanju g. župana, ne da bi se prej informiral o vseh teh zadevah pri svojem zaupniku, ki prav dobro pozna vse delovanje odbora in tudi župana.
Eden zadnjih napadov je bil naperjen proti g. županu zaradi nekih nered-nosti pri izplačevanju podpore brezposelnim. V tem članku napada »Pr. dn.« g. župana, češ da je on odgovoren za nerednosti in ga poziva, naj pojasni, odkod je naenkrat prišel denar, da se je ta podpora lahko v celoti izplačala. Kolikor je nam jz-nano, vrši izplačevanje teh podpor uradnik, ki je bil od Državnega zavoda za socialno skrbstvo za to pooblaščen. Ta pooblaščenec bi prav lahko bil tudi kdo drugi, ker niti župan niti občinska uprava nimata s tem izplačevanjem nobenega posla. Državnemu zavodu za socialno skrbstvo je pač bolj udobno in tudi ,a-nje bolj zanesljivo, ako ta posel opravlja občinski uradnik, ponavljamo pa da je to delo čista zasebna zadeva dotičnega uradnika in da nima župan nikake dolžnosti, niti ni od nikogar pooblaščen, da nadzoruje to delovanje. Dokaz temu je tudi to, da je zavod vse s-pi-se, ki se nanašajo na ta posel, kakor tudi denar za podpore vedno pošiljal dotičnemu svojemu pooblaščencu naravnost brez nikak-šnega posredovanja od strani županstva. Ko bi se t-orej »Pr. dn.« o tej zadevi poprej informiral pri svojem za-upniiku, bi gotovo vseh tistih čenč ne objavil.
Sicer pa je »Pr. dn.« prav dobro vedel', kako stoji ta zadeva, a njemu ni mar do lojalnega obveščanja v časopisju, ampak išče le, kje bi našel kamen spodtike, da ga vrže na svojega političnega nasprotnika. Drži se pač reka: »Obrekuj in laži kolikor moreš, nekaj bo le ostalo«. Vse prav, a »Pr. dn.« naj le pomisli, da naše ljudstvo ne verjame več v tiskane laži »Pr. dn.«, kakor je slepo verjelo leta 1945, kajti izkušnje so ga izučile, da je potrebno veliiko previdnosti, predrto se verjame v-se to, kar piše slavni »Primorski dnevnik«.
Križani! Vi vsi, kateri imate se kaj pameti in mislite s svojimi možgani, kaj vas ne peče vest? Kaj vas ni sram, da ste nasedli na limanice raznih obljub in oddali 12. junija lanskega leta svoj glas Ju-stu Košuti in tovarišiji? Tisti tovarišiji, katera se je na zadnji občinski seji tržaškega mestnega sveta vzdržala glasovanja za samostojnost STO-ja, da bi nas tako zopet izročila Italiji, da bi nas tlačila in preganjala. Danes je za nas Slovence v Italiji nič drugega kot fašizem v novi izdaji! Na tak način je ta tovarišija onečastila spomin naših bazoviških žrtev!
Tovariš Košuta zna dobro obračati jadra svoje politične barke, bolj kot rajni »Mikola«, katerega predstavlja v svoji igri (»Na križki osmici«). Od Orjune je splavala v Titovo naročje, ko pa je uvidel, da v Titovini ne more zasesti takega mesta, kot bi on hotel, jo je okrenil v kominformistične vode in ko bi on vedel, da je kje drugje bolj zvrhana skleda, bi jo prav gotovo okrenil v tisto smer... Morda tudi k nam... Ali mi nimamo takih stricev kot sta Tito in Stalin, da bi nam polnili skledo. Mi si jo moramo polniti sami s svojimi žulji.
Taka tovarišija je prinesla več nesreče nad naš toliko teptani narod kot Mussolini in njegov fašizem. Kajti takrat se je narod zavedal, da ima sovražnika pred seboj, zato se mu je postavil v bran. Ti ljudje so pa prišli med narod kot ovce,izkazali so se pa za grabežljive volkove! Oni hočejo naš narod oropati ljubezni do svojega jezika, do svojih šeg, navad in do svoje vere. Torej tisti, kateri imate še kaj pameti in mislite po svoje, obrnite hrbet tem farizejem in oklenite se z ljubeznijo svojega naroda, kajti edino na ta način bomo preprečili nevarnosti, ki nam grozijo!	Križan
Poprava cerkve in župnišča v Borštu
Oddelek Zavezniške vojaške u-prave za javne naprave je sklenil s tržaško tvrdko Cherbes elemente pogodbo za popravo po vojni poškodovane cerkve in župnišča v Borštu, na anglo-ameriškem področju STO-ja, in sicer za 967.070 lir.
Vpis v seznani zakupnikov
Kakor poroča oddelek ZVU za jgvne naprave, so začasno odložili rok, določen za vpis vseh krajevnih tvrdk v »Seznam zakupnikov STO-ja« (»Albo Appaltatori del TLT«). Razlog za to je dejstvo, da bodo objavili ukaz o spremembi omenjenega seznama.
Obves.ilo kmetovalcem
Obveščamo zainteresirane kmetovalce, da v soboto 18. t. m. konča razdeljevanje nakazil za nakup lucerne - večne detelje po znižani ceni.
Tisti, ki so se naročili, se vabijo, da dvignejo, da dvignejo v predpisanem roku nakazila pri Kmetijskem nadzornišitvu, ul. Ghega 6-1.
V nedeljo pa pojdemo v Ricmanje
Ali veste, da je tam božja pot, romarska cerkev svetega Jožefa? Zaradi nekih bolečih dogodkov pred štiridesetimi leti so prišle Ricmanje na čuden glas, a kljub temu :se je vse do 1. 1947. vsako leto za Jožefovo nabralo v Ricma-njah na tisoče in tisoče romarjev s Krasa in Istre, iz Trsta in iz daljnih krajev slovenske zemlje enako kakor pred 200 leti, ko je nastala ta božja pot. Zdaj moramo te romarje nadomestiti Slovenci na STO-ju!
Sveti Jožef kajpak ne vabi izletnikov, ampak pobožne romarje, da bi ga obiskali in počastili.
Ce domača vas več ne časti sv. Jožefa, pojdimo ga počastit mi iz Trsta in tržaškega ozemlja!.. V
ricmanjsiko ct. . v smemo iti pač kakor 'v svojo domačo, in,.v njej moliti in peti po svojih željah, kajti ves slovenski narod je Jožefovo cerkev sezidal, iz vseh slovenskih krajev so v preteklih boljših časih deževali darovi v Ricmanje sv. Jožefu, tako da je treiba po pravici ricmanjsko svetišče smatrati kot slovensko narodno svetišče, ki je last vseh Slovencev in ne samo Riomanjcev. Odkar so pregrajena pota, ki vodijo na Sv. goro in Brezje, je sv. Jožef v Riemanjih edina slovenska božja pot na STO-ju. Cerkvena stavba sicer ni v najboljšem stanju. Ako bi bilo od kod ka j podpore za popravilo, bi zopet zablestela v nekdanji lepoti.
Cerkvene slovesnosti bodo ob pol osmih, četrt na deset, pol enajstih in ob treh popoldne. Poleg zveze z avtobusom »L« preko Katinare bo ves dan neprestano vozila ko-rijera s trga Impe.ro.
Hkcijski odbor za obrambo Soobodnega tržaškega ozemlja
POJASNILO
V tukajšnjem tisku se pripisujsjo Akcijskemu odboru za obrambo STO-ja članki, izjave in poročila, s 'katerimi nima Akcijski odbor nikake zveze. Akcijski odbor odgovarja samo za članke, ki izidejo z njegovim imenom.
Zaradi razčiščenja pojmov antifašistični slesassbs-
ŠTEVILKE GOVORIJO
italijanski žsnsiii zsezi
V zadnjem času ne mine skoro dan, da se ne bi tisk Slovansko -italijanske ljudske fronte bolj ali manj umestno in duhovito bavil z Akcijskim odborom za obrambo STO-ja in njegovim delovanjem. Kot smo že enkrat izjavili, ne bomo se spuščali v brezplodne polemike, posebno če gre za trditve, ki že na prvi pogled kažejo vso svojo neresnost in neresničnost. Prepuščamo naši javnosti, da si ustvari sama svojo sodbo o našem delovanju in o delovanju krogov, ki se z nami ne strinjajo j,z tega ali pa onega razloga.
Zdi se nam pa, da je zaradi razčiščenja pojmov vendarle potrebno, da se vnovič dotaknemo resolucije zadnjega kongresa ASIZZ glede <x-iaškega vprašanja. Ta del resolucije se glasi: »Zahtevamo, da se tržaško vprašanje reši na osnovi sporazuma med italijanskim narodom in jugoslovanskimi narodi, u-poštevajoč voljo tržaških demokratičnih množic brez vsakega vmešavanja tretjega«.
V tej popravljeni izdaji se nam najbrž razodeva nova oblika za izražanje politične linije v tržaškem vprašanju one politične skupine, kateri pripada tudi ASIZZ.
K temu bi pripomnili, da so te zahteve vsebovane tudi v znanih izjavah Branka Babiča, ki pa še povrh predlaga, da se tržaško vprašanje reši na podlagi sporazuma Tito - Togliatti, torej s prepustitvijo Trsta Italiiji, brez spoštovanja mirovne pogodbe, brez realizacije STO-ja in brez imenovanja guvernerja.
Spričo tega smo smatrali za potrebno, da vprašamo Glavni svet ASIZZ, ali so njegove zahteve istovetne s temi Babičevimi predlogi. Edino to je bistveno. Glede tega i-*na naša javnost brez dvoma vse pravice, da natančno spozna stališče, ki ga v tako važnem vprašanju zavzemajo naše posamezne politične organizacije.
Če se z gornjimi Babičevimi predlogi ne strinja in če se postavlja na edino mogoče stališče, naj se to sporazumevanje vrši na podlagi polnoveljavne mirovne pogodbe z Italijo, potem bi se naše in stališče ASIZZ popolnoma strinjali in mi bi tako stališče islkreno pozdravili. Prepričani smo namreč tudi mi, da bi sporazum med najbolj prizadetimi državami, med Jugoslavijo in Italijo, na tej osnovi, t. j. na podlagi spoštovanja mirovne pogodbe rešilo vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja na najhitrejši način. V tem primeru ne vidimo razloga, zakaj ne bi tudi ASIZZ sodelovala v naši borbi, za brezpogojno ohranitev in obrambo STO-ja.
Mesto tega postavlja v svoji resoluciji dokaj nepremišljene, prenagljene in vsekakor ne dokazane trditve, in sicer pravi: »Delovanje tako imenovanega Akcijskega odbora, ki je predstavnik slovenske
To se je zgodilo pred mnogimi leti na Dolenjskem:
Tam ob Krki je malo mesto Kostanjevica in dobre pol ure preč je velika občina Sv. Križ. Navada je bila vedno, da je bila birma v rnestu v nedeljo in naslednji dan, v ponedeljek, pa v sosedni fari Sv. Križ. Tisto leto, na dan birme, je bilo krasno vreme, le prejšnji dan je bila nevihta in huda ploha.
Birma v mestu se je vršila v popolno zadovoljnost vseh in v najlepšem redu. Ker je bila nedelja, so bile vse trgovine zaprte, le gostilne so bile polne birmancev, botrov in domačih ljudi. Največji trgovec v mestu je bil neki Gač, ki je imel tudi najlepšo hišo v mestu, par lepih konj in kočijo, kot nobeden drugi. Za birmo v Sv. Križu je bil določen sprejem popoldan ob treh. Velik slavolok je bil postavljen čez glavno cesto. Določeno je bilo, da se odpelje škof s svojo kočijo iz mesta okoli pol treh.
Trgovec Gač ni imel v nedeljo popoldan nobenega dela, zato je dejal svoji ženi: »Bom šel popoldan malo pogledat v Sv. Križ, kako bodo Križani sprejeli škofa. Reci hlapcu, naj napreže, kakor hitro
reakcije, služi le za zavajanje slovenskega ljudstva in objektivno izraža interese anglo-ameriškega imperializma na tržaških tleh ter je naperjeno proti interesom socialistične Jugoslavije in njenih narodov sploh«.
Zaradi tega bo naša domneva, da si Glavni svet ASIZZ zamišlja sporazum med Jugoslavijo in Italijo brez revizije mirovne pogodbe, najbrž neupravičeno. Prihodnost bo pokazala, 'kaj pomenijo dejansko prej navedene zahteve ASIZZ. /
Kar se pa tiče zahteve, naj se sporazumevanje med Jugoslavijo ih Italijo vrši »brez vsakega vmešavanja tretjega«, naj nam voditeljice ASIZZ dovolijo pripombo, da je Svobodno tržaško ozemlje ustanovljeno na podlagi mirovne pogodbe z Italijo, ki jo je podpisalo in ratificiralo 21 držav. Dokler se bo .sporazumevanje med Jugoslavijo in Italijo vršilo v okviru mirovne pogodbe, se tretji nimajo kaj vmešavati. Ce pa je to sporazumevanje zamišljeno na drugi osnovi, torej brez spoštovanja mirovne pogodbe, je gornja zahteva neresna. Pri eventuelni reviziji mirovne pogodbe ima namreč pravico do besede vseh 21 držav, ki so jo podpisale.
Kdor se zaveda tega dejstva — in mi nimamo razloga dvomiti, da ne bi bilo vodstvo ASIZZ točno poučeno o dejanskem stanju stvari
—	in kdor kljub temu postavlja take zahteve, se poslužuje navadne demagogije za zavajanje našega poštenega slovenskega ljudstva.
JeiiT
Ze v zadnjem svojem odgovoru smo pripomnili, da se »Delo« pri presoji naših ciljev in namenov poslužuje enostavno izmišljenih trditev. Način njegove kritike je kaj enostaven. Na podlagi izmišljenih in neddkazanih domnevanj postavlja trditve in iz teh trditev izvaja svoje zaključke.
Na tej poti mu ne bomo sledili in tudi ne bomo odgovarjali na to vrsto kritike.
Piscu članka »Nekaj misli o Akcijskem odlboru belčkov in neodvi-snikov« bi samo povedali, da bržkone ne bo največji prijatelj ljudstva tisti, ki s sitalno povzdignjenim glasom in z neprdkosljivo »krepkimi« besedami — da se milo izrazimo — venomer kriči, da je le on edini prijatelj ljudstva. Naše ljudstvo je politično bolj zrelo, kot se komu dozdeva in je v svoji težki življenjski borbi kot posameznik in kot narod visoko dozorelo. Pustimo zaradi tega brez skrbi našemu ljudstvu, naj samo presodi, kdo zastopa pravilno njegove koristi v našem življenjskem vprašanju, namreč v borbi za ohranitev STO-ja!
Ze v zadnjem odgovoru smo ugotovili, da so enostavno izmišljene trditve »Dela« o našem stališču v vprašanju guvernerja, združitvi o-beh con in odhoda vojaških enot, katere se nahajajo na STO-ju na
se bo škof odpeljal iz župnišča«.
In tako je tudi bilo. Skof se je odpeljal s pair konji iz župnišča malo pred pol tremi po glavni cesti proti Sv. Križu, kmalu potem pa tudi -trgovec Gač s par konji po bližnici, ki pelje pod nizkimi griči in vinogradi. Tam pri slavoloku na glavni cesti je že čakala škofa velika množica ljudstva. Seveda najprej čestita duhovščina s cerkvenimi ključarji, vsa šolska mladina z učiteljstvom in pred vsemi belo oblečena deklica v belih čeveljčkih z velikim šopkom v roki. Kar ves teden je deklica ponavljala verze, ki sta jih napisala kaplan in učiteljica, stokrat je morala pokazati, kako se naredi poklon pred škofom in kako se dene takrat desno nogo malo nazaj. Deklica je bila pogumna in učiteljica je bila prepričana, da se bo mala učenka postavila in da bo tudi njo potem škof pohvalil. Razen šolske deklice so imeli pripravljene govore seveda tudi župan v imenu občine, učitelj v imenu učiteljstva, prednica Marijine družbe, načelnik požarne brambe za gasilce, izobraževalno društvo za pevski zbor. Vsi govorniki so
podlagi mirovne pogodbe. Ker se borimo za popolno spoštovanje vseh določb mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na STO, smo seveda tudi za imenovanje guvernerja, za združitev obeh con in za odhod vseh vojaških enot na STO-ju. Drugače tudi ne more biti. Naše stališče se glede tega ne razlikuje od stališča politične skupine, katere glasilo je »Delo«.
Samo v enem pogledu je potrebna razjasnitev. Mi smo za realizacijo in brezpogojno ohranitev STO-ja kot trajne rešitve tržaškega vprašanja, in sicer iz političnih, gospodarskih in narodnostnih razlogov. Zaradi tega stojimo na stališču, da STO ni samo začasna rešitev, ampak da mora obstojati tudi po imenovanju guvernerja in da je najboljša rešitev. Mirno lahko trdimo, da s tem zastopamo stališče vsega slovenskega ljudstva STO-ja brez razlike strank in izražamo hkrati tudi mišljenje velike večine italijanskega delavstva in širokih slojev italijanskega meščanstva, ki vidijo samo v samostojnem in neodvisnem Trstu možnost za gospodarski napredek in dobrobit posameznika in vsega preoi-valistva.
Zaradi tega bo »Delo« izpolnilo hvaležno nalogo, če pojasni, kako naj se razumejo izjave najbolj poklicanih predstavnikov komunistične partije v tržaškem mestnem svetu, da imenavanje guvernerja ne izključuje »poznejše boljše rešitve« tfžaškega vprašanja. Ze dolgo se trdi v naši javnosti, da je s tem mišljena postopna vrnitev STO-ja v državni okvir Italije. In do danes ta trditev ni bila zanikana z odgovornega mesta komunistične partije z jasno in ne dvoumno izjavo. Glede tega je jasnost nujna in potrebna. .
Borba za obstoj in za ohranitev STO-ja bo dolga in težka. Nikdo ni e d i n i poklican in tudi nihče ni izključen od sodelovanja v tej borbi. Kar se tiče Akcijskega odbora, ima on po svojih objavljenih »organizacijskih pravilih« široka pooblastila za pogajanja in za sklepanje sporazumov 'zaradi sodelovanja s slovenskimi in italijanskimi političnimi skupinami, ki imajo v svojem programu obrambo in popolno uresničenje STO-ja (čl. 5).
Bodimo si na jasnem: Ce naj bi »boljša rešiltev« pomenila samo tk>-skus, pripravljati pot za vrnitev STO-ja Italiji, bi vaše zahteve po imenovanju guvernerja, po združitvi dbeh con in po odhodu vojaških enot pomenile le varanje našega ljudstva, ki noče več pod nobenim pogojem pod Italijo!
Iz tajništva Akcijskega odbora za obrambo Svob. trž. ozemlja
Ali si že storil svojo narodno in socialno dolžnost?
Slovenci, spominjajte se Slovenskega dobrodelnega društva ob veselih in žalostnih dogodkih življenja.
Darove v denarju in blagu lahko pošljete po pošti ali oddaste osebno v uradu društva, v ulici Machiavelli št. 22, vsak torek od 10. do 11. ure in vsak petek od 15. do 16. ure.
bili nervozni, kako se bodo postavili pred visokim gospodom škofom, ker jih bodo poslušali vsi ob največji tišini. Vse je napeto pričakovalo, kidaj se prikaže škofova kočija.
Gori v zvoniku so Ob litru vina čakali fantje, kdaj bodo udfrili na zvonove. Kar naenkrat udari veliki zvon in potem še drugi za njim. Fantje so namreč videli iz zvonika, kako se bliža vsa v prahu kočija s par konji, zato so potrkavali, kar so mogli. Možnarji so pokali. Pri slavoloku na glavni cesti je. nastala velika zmešnjava. Vse je klicalo: »Saj še ni škofa, kje je kočija?«
■Tedaj zakliče največji iz požarne brambe:	»Ali ne vidite, škof se
pelje po bližnici«. Župnik zavpije ves presenečen: »Hitro vsi čez njive!« Vse je drvelo, kar je moglo. Cez faroško deteljo jih je letelo največ. Zupan, mali okrogli mož se je guncal po detelji, se udiral v mokro njivo, izgubil dva gumba pri suknjiču in krilil z rokama, da bi prišel prej na kraj, do škofa. Mladi učitelj je izgubil v detelji očala, ki so jih drugi za njim pomandrali. Gasilec je padel v deteljo in pustil tam vojno medaljo. Občinski odbornik je prišel ob oe-to na čevlju in postal še bolj šr>-past. Tista mala deklica z belimi čeveljčki in s šopkom v roki, ki je najbolj tekla, da bi bila prva pri
Tito hodi po Jugoslaviji in sklicuje volivne shode, na katerih prikazuje uspehe in zasluge lastnega režima. Volivci se udeležujejo shodov v velikem številu, kakor je pač to navada v vseh totalitarističnih režimih, kjer kliče izostale na odgovor režimska policija.
Nas torej ne zanima število udeležencev. Zanimajo nas pa številke, ki jih navaja Tito v teh svojih govorih. Posebno zanimivi pa so podatki, ki jih je Tito iznesel v svojem dolgem govoru v Splitu, v katerem je podal oris jugoslovanskega gospodarskega položaja, hoteč s tem dokazati uspehe in pravilnost svojega, titovskega socializma.
Delavske mezde
Kar se tiče življenjske ravni, je dejal:
»Ce vzamemo za leto 1939 indeks 100, bomo videli, da je povprečni dnevni zaslužek delavca, ki je takrat znašal 26 din, dosegel 1947. leta 114,50 din, 1948. leta 128,55 din in 1949. leta 140,88 din. Glejte še primere: v kmetijstvu je bil dnevni zaslužek delavca leta 1939. povprečno 19,28 din, v rudarstvu 29,46 in v industriji 32,16 din. Leta 1948. je bil povprečni dnevni zaslužek v kmetijstvu 109,88 din, v rudarstvu 154,98 in v industriji 139,39 din. Leta 1949, pa je znašal povprečni dnevni zaslužek v kmetijstvu 124,49 din, v rudarstvu 191 din in v industriji 149,53 din. To pomeni, da povprečni dnevni zaslužek naših delovnih ljudi raste in da se postopno dvigajo plače naših delavcev; podana je verjetnost, da se bo ta zaslužek dvigal še hitreje in še bolj v skladu z na-daljnim našim razvojem. Toda lahko rečem, da se naraščanje dnevne mezde ne bo toliko izražalo v dinarjih, v velikosti vsote, ki jo bo delavec prejel, kakor v zadovoljevanju življenjskih potreb naših delovnih ljudi.«
Številke, ki jih je Tito v svojem govoru navedel, v bistvu odgovarjajo stvarnim številkam, torej zaslužkom, ki jih trenutno dosega delavec v Jugoslaviji. Kar se pa tiče podatkov o prejemkih v predvojni Jugoslaviji, moramo pa omeniti, da so cenjeni nekoliko prenizko. Za delovni dan povprečnega delavca bi morali po takratnih podatkih u-rada za .zavarovanje delavcev vzeti za leto 1939 povprečno dnevno mezdo približno 36 din, torej ravno 10 din več kakor pa je dejal Tito.
V	podobni meri je znižal tudi mezde delavcev v ostalih gospodarskih panogah, samo da bi pred poslušalci prikazal čim večjo razliko med tedanjimi »nizkimi« in sedanjimi »visokimi« plačami. To je prva pripomba, ki jo moramo napraviti k njegovim podatkom.
V	ostalem pa moramo podčrtati, da nam vse te številke, ki jih je Tito tako .zmagoslavno iznesel prav za prav še prav nič ne dokazujejo, da se je stanje delavca izboljšalo. Tito je namreč govoril samo o nominalni vrednosti delavčevega zaslužka in ni črhnil niti besede o njegovi stvarni vrednosti! Tudi italijanski delavec zasluži petdesetkrat toliko kakor pred vojno, a še nikjer nismo v Italiji slišali govornika, ki bi trdil, da ta delavec zato danes živi petdesetkrat bolje!
Za dnevno mezdo 36 din si je delavec v predvojni Jugoslaviji lahko kupil n. pr. 12 kg. bele pšenične moke, 3,5 kg .govejega mesa, 5 kg svinjske masti, v mestih štiri litre dobrega belega vina, v Dalmaciji
škofu, si je pomazala s prstjo čeveljčke, da so bili čisto rjavi, polomila je šopek in kar na jpk ji je šlo, ker ni bila več lepa, a je vendar srečno prišla do kočije.
Ko je trgovec videl, da vse hiti k njemu, je začuden gledal, odkod in zakaj njemu taka .čast, zato .je ukazal hlapcu, naj konje ustavi. Trgovec slkoči doli z voza, bela deklica pa kar začne: »Prevzviše-ni!« A za njo zavpije neki mož: »Tak, bodi no tiho, saj to ni škof!« Ko so ljudje videli, da je bil v kočiji trgovec Gač in ne škof, so se eni smejali, drugi jezili, kleli in mu žugali. Trgovec je hitro spoznal resnost položaja in ukazal hlapcu, naj takoj obrne konje in kočijo. Tisti šepavi odbornik, ki je pustil peto v detelji, je skočil k hlapcu in mu zatrobil v ušesa: »Povej Kostanjevčanom, če se še enkrat pripelje Gač v Sv. Križ, ga bomo pošteno nabili«.
Trgovec se je srečno odpeljal domov in se vso pot smejal, kar je mogel. Doma je takoj povedal ženi, kako so ga Križani sprejeli kot škofa, slovesno mu potrkavali, hlapec pa je šel v gostilno, tam povedal, kaj se je v Sv. Križu zgodilo in do večera je bilo znano že po vsem mestu, da je bil Gač za škofa v Sv. Križu.
Medtem, ko se je trgovec peljal nazaj v mesto, se je pa pravi škof
pa v poedinih Jerajih kar 15 litrov! Kaj si pa danes lahko kupi za 140 din? Moka je po 100 - 200 din, mast pa po 500! Pa čeprav predpostavljamo, da dobi potrošnik kar polovico potrebnih količin po maksimalnih cenah, potem si še vedno kupi s svojo današnjo povprečno dnevno mezdo jugoslovanski delavec kvečjemu 2 - 3 kg moke in niti pol kg masti. Primer ne rabi pojasnil.	;
To so številke, ki nam šele >o-jasnjujejo pravo stanje stvari, ne pa Titova reklama! Pri vsem Titovem optimizmu glede možnosti u-speiha njegovega komunističnega socializma in frazami, s katerimi prikriva dosedanji neuspeh, moramo torej zaključiti,. da je življenjska raven jugoslovanskega delavca pod Titom silno padla. Ce prištejemo k temu še dejstvo, da je jugoslovanski človek vobče, kmetijski, rudarski in industrijski delavec pa še posebej (opozarjamo na nove neodpovedljive delovne pogodbe! - »Demokracija«, št. 6 -1950), izgubil v tem režimu prav vso svobodo in prostost, potem pridemo do zaključka, da so življenjske razmere naravnost obupne.
izostanki od dela
Zato se Goričani in Tržačani prav nič ne čudimo, da beži toliko delavcev iz tega delavskega raja ter se zatekajo v naše »zaostale in propadle kapitalistične pokrajine«. Ne čudimo se niti Titovi pritožbi, da je leta 1949 izostalo od dela nič manj kakor 400.000 delavcev od
2,200.000	jugoslovanskih delovnih moči. Cemu izostajajo od dela, ako je to delo tako dobro nagrajeno in taiko prijetno, kakor nam to trdi Tito?
Tito ni zarpravljal o bistvenih razlogih, ko je dejal:
»Samo leta 1949 je izostalo od dela, bodisi opravičeno, bodisi neopravičeno, okrog 400.000 ljudi. Pri nad 2,200.000 delovnih ljudi je številka 400.000 zelo velika. To pomeni, da 18 odst. delavstva in u-radništva ni redno delalo! Od tega je 4,5 odst. izostalo od dela popolnoma neopravičeno, kar pomeni, da 35.000 - 40.000 delavcev in uslužbencev lani ni delalo. Seveda, deloma so delali, toda če vzamemo v splošnem, tedaj dobimo 35 tisoč do 40 tisoč ljudi, ki so 'neupravičeno izostali od dela. Kaj to pomeni, tovariši in tovarišice, za našo državo, v kateri je tako pomanjkanje delovne sile?«
Zadovoljil se je s tem, da je zopet odkril saboterje in nesocialistične elemente. Glavno krivdo je vrgel na kmete:
»Poglejmo zakaj prihaja do teh izostankov v podjetjih? Ta pojav je najpogostejši pri tistih ljudeh, ki niso pravi delavci, temveč hkrati tudi kmetje, napol kmetje, ki po nekaj mesecev delajo določeno število dni v tednu, ki veliko praznujejo, ki odidejo v tovarno ali rudnik enostavno zato, da zaslužijo nekaj denarja, s katerim nekako potem prežiiie celo leto. To pomeni, da pri takih ljudeh ni niti malo socialistične zavesti, da je pri njih socialistična zavest pomanjkljiva.«
Tito torej zamerja ljudem, ki delajo zato, da zaslužijo! Njegov režim potrebuje udarnike, take, ki se bodo potegnili, ki bodo v skrajnem napenjanju vseh svojih sil, ne pa v življenju samem videli glavno svrho svojega dejanja in nehanja.
Dvomimo, da bi v tako velikem številu Jugoslovanov prevladala le-
pripeljal do slavoloka, a tam ni bilo nobenega človeka, zato se je peljal počasi naprej do cerkve, a tudi tam ni bilo nič ljudstva, razen nekaj starih žen in beračev, zato je šel s svojim spremstvom naravnost v cerkev in je tam počakal.
Množica je vsa zmešana hitela nazaj do cerkve med rednim potrkavanjem zvonov. V cerkev je šlo razen duhovščine le malo ljudi, otroci in ženske, moški po večini
v	gostilne, drugi pa domov. Načelnik gasilcev je ukazal vsem, naj gredo za njim v županovo gostilno, da bo on dal za pijačo, ker so se gasilci tako dobro držali. Gostilna je bila že polna ljudi, eni so se jezili, drugi še precej pili in kar za trebuh držali. Načelnik gasilcev je naročil Štefan cvička, vstal in spregovoril:	»Sem	pra¥ vesel, vesel,
da ni bilo nič, ker jaz bi ga z govorom gotovo polomil — lomil, ker se, mi je že preje jezik zaletaval — taval, pa zdaj držim govor vam, gasilci, hvala vam, hvala, le pijte, gasite in živio vsem«. Splošno navdušenje in odobravanje.
Pri večerji v župnišču so potem škofu vse bolj natančno povedali in tudi on se je pošteno nasmejal.
Pravili so, da se še nobeno nedeljo niso toliko smejali in tudi pili, kakor tisto nedeljo v Sv. Križu in v Kostanjevici.
IVAN BALOH
noba in da bi izostajali od dela iz same udobnosti. Za zanemarjanje dela v tako velikem številu morajo biti drugi razlogi in med njimi so neugodni psihološki pogoji v tovarnah in nezadostne delovne mezde na prvem mest-u! Ce ljudje delajo, hočejo upravičeno od svojega truda nekaj imeti. In ker tega ne dobe, zato ne delajo.
Pomanjkanje
Zastonj nam razlaga Tito velike izdatke za razna socialna zavarovanja in velike vsote, ki so jih zavodi socialnega zavarovanja izplačali zavarovancem. Kaj pomaga, če so te vsote pet do osemkrat večje, kakor pa so bile leta 1939, ako pa so na drugi strani cene poedinih predmetov široke potrošnje na prostem trgu, n. pr. čevlji, več kot dvajsetkrat višje, kakor pa so bile pred vojno! Cene nekaterim važnim hranilom pa so na prostem trgu celo petdesetkratne (moka, mast!). To, kar se dobi na izkaznice je pa dokazano nezadostno.
Kdor hoče še drugih dokazov, naj si pa pride samo ogledat dolge vrste ljudi, ki čakajo pred-pristojnimi poštnimi uradi v Kopru, Trstu in Gorici, da oddajo pakete brane in stariti oblek, namenjenih
v	Jugoslavijo sorodnikom in znancem. Taki paketi prihajajo iz vsega sveta, medtem ko je bila pred vojno Jugoslavija tista, ki je hrano razpošiljala! Slepi bi morali biti, ako ne bi videli tudi tega neovrgljivega dokaza svojevrstne Titove »blaginje«, prikazane v njegovem splitskem govoru z napihnjenimi številkami razvrednotenega povojnega dinarja, katerega je brez preračunavanja primerjal z zdravimi enotami predvojne jugoslovanske valute.
Med ostalim je Tito rekel dalmatinskim kmetom, da jim zemlje ne bo nikoli vzel. Pred volitvami so vse obljube dobre, pa čeprav kandidira ena sama stranka, vseeno je treba volivce vsaj za trenutek spraviti v dobro voljo. Tudi omenjene Titove besede imajo samo ta namen in so brez prave vrednosti. Istočasno čitamo namreč v »Slovenskem poročevalcu« in »Novi Gorici«, kako se kmetje upirajo izvajanemu načinu socializacije in kako so »zadruge«, jugoslovanski kolhozi, vrgle našega prej samostojnega slovenskega kmeta na naravnost najnižjo življenjsko raven. Res je, da Tito kmetu zemlje najbrž nasilno ne bo vzel. Toda z davki, z obvezno oddajo pridelkov itd. ga bo tako pritisnil, da se bo moral ukloniti. V tem pogledu mu ne bo puščal nobene druge možnosti. To kmet dobro ve in zato se upira. Torej tudi glede tega ostaja oblast zvesta sebi: eno govori, drugo dela! Posledica pa je, da raste nezadovoljstvo, ne pa zadovoljstvo, kakor nam to trdi Tito.
Po fašističnem vzgledu
V	ostalem pa priznava to tudi sam v svojem govoru. Ugotovil ie pomanjkanje socialistične zavesti celo pri velikem številu pripadnikov delovnega razreda. Toda to ga ne moti. Saj pravi: »... veliko število ljudi je imelo fašistično zavest, ker so bili tako vzgojeni«. Podobnega postopka se bo posluževal tudi on za vzgojo svoje titovske socialistične zavesti, kajti: »Mi smo likvidirali kapitalistično družbo ne le zato, da bi laže zgradili industrijo, temveč tudi zato, da bi prevzgojili naše ljudi«. Prevzgojeni ljudje namreč potem ne bodo več mislili s svojo glavo, vse bodo gledali skozi nataknjena očala in kvečjemu taki ljudje bodo lahko verjeli v tisto blaginjo in izboljšanje življenjske ravni jugoslovanskih narodov, ki jo danes zaman dokazuje s svojimi številkami dvomljive vrednosti.
Socializem je zelo širok pojem in imamo ga lahko več vrst. Tudi Hitler je imel svoj socializem in Mussolini ni glede tega zaostajal! Toda vsi socializmi, ki jim je glavno prepričevalno sredstvo prevzgoja ne pa zboljšano stanje širokih delovnih množic, so nujno samo diktature in prav nič drugega! V talki diktaturi se izživlja, kakor smo videli, tudi današnji jugoslovanski režim.
Uničevalno sredstvo za mrčes, hi razločuje svoje žrtue
Britanska kemična tovarna je izdelala novo sredstvo za pokončava-nje mrčesa, ki bo zelo važno za živilsko industrijo.
To sredstvo, znano pod imenom »Pestox 3«, ima to posebnost, da uničuj.e škodljivi mrčets, ne škoduje pa koristnim žuželkam-. Tako na pr. uničuje navadne in zelene muhe ter rdeče pajke, pusti pa pri življenju čebele in košeniljke. Druga navadna sredstva aa pokončava-nje mrčesa so morali potrošati tudi po šestkrat letno, ker se mrčes izredno naglo množi, za novo sredstvo pa zadošča dvakratna uporaba na leto.
Kako so sprejeli škofa
D e s I i z Goriškega
v
Častnik pretepa slovenskega učenca
Zelo grd in surov prizor se je pripetil v Steverjanu v soboto 11. t. m. Ta dan je neki častnik vojske pripeljal v vas nekaj vojakov iz Gorice, morda na ogled meje ali -kaj taikega. Šolski otroci so ravno hodili v šolo, ko je prišel mimo ta častnik, ki je bil že v letih, in vprašal učenca Vogrič Jožkota, sina Justovega in matere Melink Rozalije, iz Steverjana štv. 89, kje se nahaja karabinjerska (orožniška) postaja. Mali Jožko mu je pokazal postajo z roko, ne da bi znal tudi z besedo povedati kraja. Nato mu je stavil častnik še neko drugo vprašanje, na kaitero pa otrok ni odgovoril, ker ni razumel italijanščine. Častnik je tedaj pobesnel in začel otroka neusmiljeno pretepati in nad njim kričati.
Ko je prišel mali Jožko v razred in je učiteljica zvedela za težki ir. neolikan dogodelk, je korajžno šla naravnost pred častnika in se pritožila zaradi surovega nastopa. Ta pa je kričal na vse grlo, da je nezaslišana sramota, da sep o tridesetih letih, odkar je tu Italija, Slovenci še niso naučili italijanščine. Na kar mu je učiteljica zavrnila, da je z njegovim ravnanjem vcepil t srce otroka večno mržnjo do njega samega in do Italije. Končno se je častnik nekoliko udal in rekel, naj pride otnok k njemu, da mu bo dal »nekaj čokolatinov«.
■Ta dogodek je povzročil v Steverjanu in na vsem Goriškem, koder bivajo Slovenci, veliko razburjenje. Takega škandala mi Slovenci nismo vajeni in ne bomo nikoli
dovolili, da bo kdo pretepal naše šolske otroke. Nekoč so jim pljuvali v usta, kot je to delal prosluli učitelj Sottosamti, zdaj nam jih pa na cesti oficirji pretepajo! Ali je tb olika? Ali je to omika? Kaj, če bi se drznil kak Slovenec tepsti italijanskega otroka? Takoj bi vse zakričalo in se zagnalo proti »bar-barcetm« itd. itd. In karabinjerji bi krivca takoj prijeli! Vendar jemljejo Steverjanci a zadoščenjem na znanje dejstvo, da se je krajevni onožnšlki poveljnik zavzel za otroka in podvzal potrebne (korake pri predstojnikih, ki so uvedli preiskavo proti krivcu.
Ne zaradi maščevanja, ampak samo zato, da se tudi Italijani naučijo spoštovati nas Slovence, zahtevamo od obiastev, da piloti častniku izvajajo posledice po predpisih. Saj je na ta način žalil tudi ugled in čast vojske.
Temu je kriva vlada sama, ker se trmoglavo protivi dati naši manjšini zaščitne zakone, kakor ji jih nalaga mirovna pogodba. Od vlade, ki jo imajo v rokah demokristjani, bi bilo pričakovati nekoliko več doslednosti v izvajanju krščanskih in demokratičnih načel v javnem življenju pri nas. Naše ljudstvo je že sito praznih obljub in izgovorov raznih krajevnih demokrščan-skih prvakov, ko gre za priznanje naših pravic. Zato jih naš preprosti človek že imenuje »demopaga-ne«. Hvalevreden pa je nastop učiteljice iz Steverjana, ki se ni bala niti zamere niti moreibitne premestitve itd., kakor se tega bojijo
Seja občinskega sveta
V	torek zvečer 14. t. m. se je vtršila seja goriškega občinskega eveta. Na dnevnem redu so bile po večini odobritve od izvršnega odbora že sprejetih zadev: zgraditev hiš za stanovanja občinskih uslužbencev in najem posojila v ta namen; plači to zemljišča, ki je bilo vzeto lastnikom, ko so pokrili potok Koren itd.
Kot prva pa je prišla na vrsto eaihiteva kominformističnih svetnikov, naj toi občinski svet izglasoval njihovo znano resolucijo »za mir«, ki so jo postavili v petih točkah. Zupan je takoj povedal, da »o nekateri nekomunistični svetovalci sestavili protiresolucijo, ki poudarja zahtevo po miru in pnoti vojni, Ta resolucija je prišla na glasovanje in je imela namen preprečiti diskusijo in glasovanje o resoluciji kominformistov. Pred glasovanjem so povzeli besedo razni svetovalci. Tako naš svetnik g. Bratuž, ki je prečital tadi v imenu g. Kemperla sledečo izjavo:
»Občinska svetovalca Slovenske demokratske zveze poudarjava svoje prepričanje v zdravo in odkrito demokracijo in nujnost sporazuma med vsemi narodi ter miru na svetu. Obsojata vsako vojno in vsako oborožitev. Predvsem pa obsojata tisto silOj ki se je prva začela ponovno pboroževati po drugi svetovni vojni in ki je s tem povzročila oborožitev drugih sil, s svojo nepopustljivo in prevratno politiko. Istotako obsojava tudi vsako državljansko vojno, ki jo povzročajo prevratne stranke in tisti, ki jim
pomagajo. Upoštevajoč nadalje, da je bila italijanska ikamunistična stranka, ki je sedaj v Gorici stavila »predlog za mir«, 'zaveznica leta 1947 Titove 'komunistične stranke, ko je ibil urednik slovenskega tednika »Demokracije« kruito u-g rabi j en v noči 31. avgusta od strani komunističnih elementov in odveden neznanokam, odkoder se ni več vrnil, niti ne dal glasu o sebi, smatrata ti dve ekstremistični stranki za odgovorni tega zločina
— ki 'je le člen v verigi mnogih drugih —. Uverjena, da predstva-lja ta takoavani »predlog za mir«, talko kakor je bil postavljen, le krinko, 'ki naj bi prikrila fcopetno oborožitev komunizma na svetu, medtem ko toi morale ostati druge sile Tazorožene in brezhibne, odločno in odkrito glasujeva proti ko m informi-stičnemu predlogu, nenehno pa zopet poudarjava svojo globoko vero v -zmago pravice in miru v svetu.«
Frontaški svetovalec Pavlin je kritiziral zadržanje kominformistov napram titovcem češ, da z njihovim obnašanjem utegnejo prav oni povzročiti vojno ravno tu na tej meji. »Kljub temu, in ker gre za mir
— je zaključil Pavlin — bomo glasovali za resolucijo«. Ko pa je župan stavil na glasovanje resolucijo, ki so jo predlagali večinski svetovalci protikominformistični, eo glasovali zanjo tudi frontaši s Pavlinom na čelu. Le kominformista nista glasovala. In tako je propadel kominformistični »predlog za mir«.
razni kruhoborci, ki ne znajo zagovarjati in braniti lastnega naroda in njegovih pravic, saj so med temi tudi taki, ki se sramujejo lastnega materinega slovenskega jezika in vpričo učencev govorijo med seboj raje italijanski, da si brže pridobijo naklonjenost na pristojnem mestu!
Popravek
V članku dr. Sfiligoja »Beseda mladini«, ki smo ga priobčili v »Demokraciji« od 10. t. m., čitaj pravilno:
V enajstem odstavku, predzadnja in zadnja vrsta: »... da 'bomo kos nalogi, ki jo sedaj rešujem o, in ki jo bo naša mladina dokončala«.
Tržič
Zasedba oljarne od strani delavcev traja v Tržiču še naprej. Novost je sedaj le ta, da je zadevo prevzel v rešitev sam minister za delo v Rimu. Upamo, da bo minister našel pravilno rešitev, ki naj zadovolji obe stranki v sporu, odnosno zadosti pravičnim zahtevam delavcev.
Smrtna kosa
Kabinetnemu šefu goriške pre fekture g. dr. Caponu je umrl v Trstu oče g. Arkimedes. Ob tej priliki izrekamo g. dr. Caponu iskreno sožalje.
V Gorici je dne 14. t. m. preminula v 64. letu starosti gospa Rudolfa Vidmar roj. Fon, soproga sodnega svetnika. Preostalim svojcem izrekamo naše sožalje.
Čedad v Benečiji
Semkaj so pretekli teden pribežali iz Titovega raja trije delavci: Grebenjak Alojz, Čebokli Stanislav in Suber Vladko. Izjavili so, da s plačo, ki jim jo je dajal komunistični »delavski« režim, niso mogli živeti! Na drugi strani pa niso mogli prenašati policijskega terorja.
Kras v Benečiji
Semkaj je pred nedavnim pribežal iz Tiitovine Koren Lado iz Kreda na Tolminskem. Ta človek nas zanima, keir se je sklenila v njego-
vi	baraki v Robiču ugrabitev našega nepozabnega in dragega urednika Andreja Slavkoita Uršiča. Ženo ima iz Krasa in je še italijanska državljanka, in ker se je vrnila sem, je prišel tudi on za njo. Radovedni smo, ali je Lado Koren pripravljen izpovedati, kar ve in zna o Uršičevi ugrabitvi. Kdor hoče živeti v miru z vestjo in z ljudmi mora izpovedati vse grehe!
Nove cene
Da lahko krije nove izdatke, ki jih je pred kratkim odredila, je vlada v Rimu povišala cene tobaku in cigaretam, sladkorju in raznim slaščicam, petroleju, bencinu, užigalicam in kavi.
Svetogorska Mati božja
Nekateri italijanski časopisi prinašajo vest, da ‘je Vatikan izročil
NobrežinsM interniranci nam pišejo
G. urednik! Obračamo se do Vas s prošnjo, da bi blagovolili priobčiti v Vašem objektivnem tedniku sledeči dopis:
»Opazovalec«, ki je priobčil v predzadnji številki »Dela« — upravičeno kritiko — o večeru bivših nabrežinskih internirancev, je predvsem »strankarski opazovalec«, drugače bi ne prinesel na dan takih oslarij.
Prireditev je bila apolitičnega značaja, vsaj kar se tiče naših domačih razmer. Dokaz temu je, da so bili v odboru te prireditve 4 kominformisti, 1 titovec in 1 socialist. Demokrati so le sodelovali. In glej! Mesto, da bi se oglasila proti »Demokracija«, napiše ravno ta o tem večeru zelo objektivno kritiko. »Delo« pa, ki je imelo v odboru večino — največjo »upravičeno grajo«.
Prva graja pravi, da so interniranci prikazovali življenje v Nemčiji kot zabavno in veselo. Spominski večer, ki so ga isti prireditelji priredili pred štirimi leti, je pokazal vse gorje, letošnji je bil res veselejši, saj je pokazal v glavnem vrnitev v domovino in je logično, da je bdi veselejše barve.
Na točko, da je bil ves večer v slovenskem jeziku, je po naše čisto prav iz enostavnega razloga, ker se ni noben Italijan ponudil, da bi tudi on sodeloval s kako točko. Zakaj pa naj bi Slovenci
igrali v italijanščini, res ne vemo! Ce so bili Italijani na tej priredit-
vi	ni nič hudega. Naj pripravijo oni svojo lastno tako prireditev, pojdemo k tej tudi Slovenci in zato jim ne bo padlo niti na um, da bi igrali oni v slovenskem jeziku.
Kje tiči torej zajec v kritiki »Dela«, če pomislimo, da so imeli ravno oni, pristaši »Dela«, večino v odboru?
Prvi vzrok kritike je dejstvo, da je prišlo ravno k tej nadstrankarski predstavi »kar hodi in gre« in to našim rdečkarjem ne gre v račune, ker množica, delovno ljudstvo bi moralo slediti izključno le njim, a jim ne sledi več. Svojo kritiko opira »opazovalec« na u-pravičeno kritiko ljudstva. Katerega?.. Tistega, ki ni bilo v dvorani? Ali misli na tisto ljudstvo, ki ga je bilo v dvorani komaj za en o-gel mize in ki je prepevalo med sviranjem godbe in raznimi prizori in skušalo tako motiti mirno občinstvo? Mnenje petorice oseb zaleže pri »Delu« več kot ploskanje in odobravanje večstotne večine?
Pa ni še dovolj! Ta »opazovalec« nadaljuje, da se ljudstvo (onih pet?) vprašuje, zakaj niso prireditelji predvajali slik tistih domačinov, ki so prahajali iz internacije na dopust v Nabrežino. K temu bi pripomnili, da je bilo v nabrežin-skem transportu 712 možkih. Ali
bi zahtevalo »Delo«, da bi odbor predvajal vseh 712 slik? Pustimo ob strani vprašanje, koliko bi oia-la reprodukcija vseh teh slik, toda bi bila ta točka po vsem tem še zabavna? Sicer pa so bile predvajane v večini le slike odbornikov in najožjih sodelavcev iz enostavnega razloga, ker so bile te najbolj pri rokah. »Opazovalec« pa i-ma le nekaj prav. Ta točka je bila res pomanjkljiva in bi svetovali prireditvenemu odboru, da pri prihodnji prireditvi poskrbi, da se o-budi spomin na platnu tudi na vse one tovariše »Freiwillige Auslan-der Arbeiter«, ki so šli delat za nacizem in Hitlerja v Nemčijo prostovoljno in kako so hodili na dopuste z luksuznimi avtopullmani in se ponašali z 'lepimi novimi »regenmantli« in še marsikaj drugega, kar je s tem v zvezi.
Ob sklepu priznajmo še eno: Zadnja slika (»Prihod internirancev na nabrežinski trg«) ni bila preveč »objektivna«, ker so manjkale na sliki zastave vseh vrst, ki smo jih bili navajeni nekdaj gledati. Manjkala je tudi tabla »ljudske oblasti«, one oblasti, ki ni no-tela od zaveznikov sprejeti onih šest milijonov lir za prvo pomoč internirancem in njihovim družinam. Onim, ki niso privoščili teh milijonov internirancem, je bilo lahko, saj so bili po večini vsi pri bogato obloženi odborovi menzi — siti. In danes... pišejo v »Delo«.
Opazovalec iz vrst internirancev
slovenskemu frančiškanu v Rimu dr. Brenu sliko sveto,gorške Matere božje, ki so jo neznanci ukradli julija 1947. leta. Izgleda, da je za vrnitev pritiskala jugoslovanska vlada, opirajoč se na določila mirovne pogodbe. Ni pa še gotovo, ali bodo svetinjo sedaj vrnili na Sv. goro!
V	zvezi s tem bi mi radi vedeli, kdo je svetinjo prav za prav ukradel. Menimo, da bi mogla cerkvena oblastva objaviti imena krivcev, da bo dano tudi javnosti, zlasti vernikom zadoščenje tudi od *,e strani. Kdor koli kaj zakrivi, naj nosi posledice svojega dejanja!
Sadike poceni
Kmetijsko nadizomištvo v Gorici sporoča, da je na zalogi še nekaj sadnih sadik, v glavnem breskve, ki jih oddaja po nizki ceni. Kmetje, sadjerejci pohitite!
Dvestoletnica
Goriška nadškofija bo obhajala prihodnje leto drugo stoletnico svojega obstanka. Ustanovljena je bila 6. julija 1751, zato se bodo vršile jubilejne slavnosti prihodnje leto 6. julija 1951. Prvi goriški škof je bil grof Attems. Napovedujejo, da prideta prihodnje leto na slavm sti kar dva kardinala.
Sovodnj«
Kakor smo že pisali v »Demokraciji« od prejšnjega tedna, so v nedeljo 5. t. m. šle nekatere ženske iz naše vasi in okolice v Pevmo na rdeči shod. Kaj so tam kričale menda zgodovina ne bo zabeležila.
Zahtevale so, da se vzpostavi občina, da se namesti v občinske u-rade domačih ljudi. Sedaj so namreč sami tujci in sicer sedem Slovencev in eden Italijan. Zahtevale so tudi slovenskega zdravnika, namesto sedanjega italijanskega. Tovariši in tovarišice, ali ste že pozabili na zdravnika dokt. Sturma? Imeli ste ga tako radi, da se je izselil v Ameriko...
Poglejmo malo to druščino! Kdo so ti tovariši? Vsi spadajo v tisto slavno rdečo organizacijo, Ki se i-memuje OF, DFS, AFZ itd. Koliko gorja je ta rdeči zmaj pripravil našemu ljudstvu v Jugoslaviji in tu v Italiji! Ta tovarišija sploh nima nobene pravice več govoriti v 'imenu nas vseh in se potegovati za našo korist.
Ali ste morda že pozabili, da ste zaveznikom odpovedali sodelovanje in s tem pripomogli italijanskim voditeljem, da so sami prijeli vodstvo vse goriške pokrajine v svoje roke?! Te posledice danes bridko občutimo ml vsi. Ali ste pozabili, tovariši, ko ste prepovedali našim ljudem pozidati — s pomočjo zaveznikov —• od vojne porušene hiše? Pečanski vodnjak ve tudi o tem kaj povedati.
In zakaj to? Lahko bi naštevali dalje, toda nas je sram, ko vidimo, da ste kljuib temu, - da opazujemo vsak dan, kaj se godi v Jugoslaviji, ostali zakrknjeni, ker taki hočete ostati. Pravi mož je ta, ki, a-koravno je bil v vaši organizaciji, danes pripozna, da je zgrešil pot. Tak mož je pošten! Molčite vendar enkrat in pustite nas v miru, da si služimo svoj kruh v poštenem delu, brez 'politike in sovraštva med seboj. Vašo politiko pa nesite nazaj vašemu Titu ali Stalinu! Vsi smo že siti, da tako kričite o koristih naroda, o svobodi, ko vendar vsak otrok že ve, kako je v Jugoslaviji ljudstvo trpinčeno! Fantje, ki silite v zakonski jarem, pazite, da ne dobite za družico žensko iz AFZ, ker zgodilo se bo, da vam bo žena namesto kosila opoldne skuhala kakšno politično predavanje o dolžnosti moža do žene.
Sede& apostolskega administratorja
V	zadnjem času se je poročalo, da je bila Kostanjevica nad Gorico določena za sedež apostolskega administratorja onega dela goriške nadškofije, ki je prišel pod Jugoslavijo. V samostanu na Kostanjevici so v ta namen baje že pripravili vrsto sob. Sedaj pa doznava-mo, da je apostolski administrator msgr. dr. Mihael Toroš prenesel svoj sedež s Kostanjevice v Kanal ob Soči in stoluje začasno v tamkajšnjem župnišču.
Romanje
Vsi, ki so se vpisali za romanje v Rim, Assisi in Lorato, ki ga priredi Slov. tretji red iz Gorice od 19. do 25. maja, naj prinesejo čim-prej osebno izkaznico p. Fidelisu, da prepiše točne podatke za seznam romarjev, katerega mora takoj poslati v Rim.
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA V TRSTU
priredi dne 19. marea ob 16. uri
KONCERT
v NABREŽINI
SPORED:
1) Fučik Julij: Triglav (koračnica) - orkester
2) Bradič-Hallecker: Od Splita do Dubrovnika (venček hrvatskih dalmatinskih pesmi)-orkester
3) Jenko Davorin : Na tujih tleh Slovenska narodna: Oor čez izaro Slovenska narodna: Oj rožmarin, oj rožmarini poje tenorist Renat KODERMAC;
4) SchOnherr Maks: Iz slovanskih krajev (valček) orkester
5) Nedbal Oskar: Poljska kri - orkester.
6) Ruska narodna: Oči črne Ruska narodna: Večerni zvon
Ruska narodna, priredil Lojze Bratuž: Kraguljčki poje tenorist Renat KODERMAC.
7) Muser Josip: Jugovina (venček južnih slovanskih pesmi in kol) - orkester.
Orkestralne točke izvaja orkester SPM pod vodstvom Ljubivoja Slamiča
Na klavirju spremlja Mariij Sancin Vstopnina: Sedeži 150 lir - stojišča 100 lir.
Iz Trsta vozi redni avtobus ob 15h iz avtobusne postaje
Radio Trst II
(343.9 m — 872 Kc-sek)
Dnevne oddaje:	f.li	-	8.30, 11.30 -
14.30, 17.30 - 34.00.
Ob nedeljah: 8.00 - »4.00.
Poročil« dnevno: T.1S (izvscemii nedelj), 12.45, 14.00 (i&vzemii Bedeli), 19.45, 23.16.
Dnevni pregled tiska:	14.M tte-
Tzemri nedelj).
Nedelja, 19. marca 1950: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. — 13.00 Glasba po željah. —
19.00	Pogovor z ženo. — 21.00 Z domače knjižne police. — 22.40 Nočne plošče.
Ponedeljek, 20. marca: 18.40 Glasba raznih narodov. — 20.00 Športna kronika. — 21.00 Puccini: »Tosca«, opera v treh dejanjih. — 22.50 Plošče za lahko noč.
Torek, 21. marca: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Angleščina po radiu. — 20.00 Vokalni koncert Renata Kodermaca. — 21.00 Vzori mladini - Podoba slovenskega igralca Antona Verovška in slovenske dramatike - Prizor iz leta 1910. — 22.40 Večerne melodije.
Sreda, 22. marca:	18.00	Mamica
pripoveduje. — 19.00 Zdravniški vedež. — 19.15 Glasba raznih narodov. — 20.00 Operna glasba. -
22.00 Simfonični koncert.
Četrtek, 23. marca: 13.00 Slovenske narodne motive izvaja pevski duet, na harmoniko spremlja Marij Sancin. — 18.00 Glasbeno predavanje. — 19.00 Slovenščina z* Slovence. — 21.00 Radijski oder -W. Shakespeare:	Julij Cezar,
drama v petih dejanjih, — nato Lahka glasba.
Petek, 24. marca: 13.00 Glasba po željah. — 18.40 STamel kvintet.
19.00 Angleščina po radiu. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi.
21.00 Mojstri besede - Andire Maurois. — 22.00 Mendelssohn: (Simfonija št. 3 v a molu.
Sobota, 25. marca: 13.30 Salonski kvintet. — 18.00 Glasbeno potovanje. — 18.30 Oddaja za naj-mlajše: Pravljica o škratih. ■ —
20.00 Klavirski koncert prof. Mir-ce Sancinove. — 21.00 Sobotni večer. — 22.00 Baletna glasba. — 22.20 Večerni koncert.
Zdravnik
Dr. Karol Rutar
sprejema v Gorici na Travniku št. 22
Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiska: tiskarna »ADRIA«, d. d. v Tnstu
Velika razprodaja,
ki omogoči vsakomur nakup prvovrstnega blaga z izrednim popustom
-----------------od	20	do	50°jo
Oglejte si naše izložbe
Magazzini del Gorso
Trst - Corso, 1 - Galleria Protti
£ovci, pozor /	|
KUNE BBILIČE - KUNE ZLATICE za direkten eksport v Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnevnih cenah
OTI. Fischer
TRSST, VIA PIETA' 24 Mielefon 93,134)
Mizarji | hmetoualci V podjetniki •
Kote za trte, deske srn ret kooe, mace» snope in trt dih t e s o o, trame, pan kete in droa nudi najugodneje
TEL. ®»LEA 90441 T R
S T
Violo Sonnino, 2 4
NECCHI novi model B U
za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišltje gumbov, čipke, cikcakaste šive. Vsa dela se izvršujejo brez okvirja. Pouki za vezenje brezplačno.
ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI najboljših znamk pri
T U L L I O
NA OBROKE
TRST - ul. C. BATTISTI št. 12 Tel. 65-33 — T R 2 I C , na Koriu