***** DROGA naš glas o u r voice glasilo Skupine Droga marec ~ 2003 Kazalo Uvodnik marec ~ 2003 Svet ni nič drugega kot majhna VaS. (Francoski pregovor) Poslovne vesti Letno poročilo stran 4 - 9 Argeta Halal na sejmu v Dubaiju stran 10 Ceoka Novi certifikat stran 14 Marketinške aktivnosti Zadnje novice stran 20 Še o volitvah stran 23 Sindikat Socilani sporazum stran 24 Predstavljamo vam Varnostna služba stran 30 Počitnikovanje Poletni razpis stran 37 Marsikomu od nas se je že pripetilo, da je ob zaključku neke aktivnosti v določenem okolju (končano izobraževanje, menjava službe, prekinitev članstva v društvu itd.) začutil neustavljivo željo, da bi nekaterim osebam že končno povedal, kar jim gre, in zapustil prizorišče z zmagoslavnim občutkom, da je zadostil pravici in resnici.Taki nagibi se nas včasih polotijo tudi takrat, ko iz našega okolja odhaja oseba, na katero smo skrivaj in že dolgo zelo jezni. Skratka, pogum nas dostikrat preplavi šele tedaj, ko ni več nevarnosti, da bi nas zaradi naših besed kdo okrcal po nosu. In če smo dovolj pametni, se takemu pogumu upremo in se raje ugriznemo v jezik; pa ne samo zato, ker je zmerljivo jezikanje znak slabe vzgoje, očitanje preteklih napak pa gola izguba časa, ampak predvsem zato, ker je svet neznansko majhen! Življenjske izkušnje nas prej ali slej naučijo, da nam včasih iznenada prekriža pot že pozabljen znanec ali nekdanji sodelavec, o katarem se nam ni niti sanjalo, da bomo imeli še kdaj opravka z njim. V današnjem času, ko razdalje niso več pomembne in torej ljudje pogosto menjamo okolje ter dejavnosti, so taka srečanja vse bolj običajna; od našega preteklega obnašanja pa je odvisno, ali so prisrčna ali pa morda ledeno hladna. Žal ni zakonitosti, ki bi urejala njihovo dinamiko in nam omogočila, da bi se jim že vnaprej izognili, kadar presodimo, da bi lahko bila neprijetna in mučna. Še najbolje torej storimo, ako se vselej in v vsaki okoliščini domislimo stare, preizkušene resnice o tem, da lepa beseda lepo mesto najde. Lahko bi jo dopolnili in rekli, da pusti za seboj tudi lep spomin in nam pomaga, da hodimo med ljudmi sproščeno in brez neprijetnega občutka, da nam bo morda nekega dne ob nekem srečanju žal za vse, kar smo nepremišljeno bleknili. Kar neverjetno je, kako ljudje marsikdaj ne znamo obvladati tako enostavne stvari kot je izgovorjena beseda! Odkrivamo doslej nepoznane vzroke dogajanj v naravi in v človeškem organizmu, izumljamo nove tehnologije, dosegamo drzne poslovne cilje in spreminjamo podobo sveta, ne znamo pa čisto preprosto držati jezika za zobmi, kadar bi to bilo zares zdravo in potrebno! Kot velike težave in težke, pomembne naloge dostikrat zbližajo ljudi med sabo, tako včasih kratek, oster stavek zlije mednje toliko grenkobe, da je ne odplakneta ne čas ne kasnejše obžalovanje. Razume se, da včasih le ne gre drugače in je ostra beseda še kako potrebna.Toda tudi neizprosna resnica ali graja se lahko držita pravil lepega vedenja. Marsikdo naredi napako v dobri veri, da je tako prav in če ga opozorimo z mirno besedo, brez žaljivk ali vpitja, bo zlahka doumel. Morda - kdo ve - bomo čez nekaj let zopet naleteli nanj, ko bomo v neki pisarni sklepali pomemben dogovor ali pa bo prav v njegovem podjetju iskal delo naš otrok; svet je namreč tako presneto majhen. 'ožar Naslovnica Jadran Rusjan -Cvetoča marelica Rezultati v skladu s pričakovanji Skupina Droga je poslovanje v letu 2002 sklenila skladno s pričakovanjem. Nekonsolidirani in nerevidirani podatki kažejo povečanje prodaje Droge d.d. za 8 odstotka, povečanje dobička iz poslovanja za 33 odstotkov in povečanje čistega dobička za 24 odstotkov v primerjavi z letom 2001. Od celotne realizacije v višini 17.402 mio SIT smo 64 odstotkov dosegli na domačem trgu, 36 odstotkov pa na tujih trgih. V primerjavi s poslovnim načrtom je prodaja na domačem trgu skladna s planirano, v izvozu pa je 5 odstotkov pod planirano (če računamo izpad prodaje trgovskega blaga NESTLE). Najboljše rezultate dosegamo v izvozu kokošje paštete, kjer beležimo kar 28-odstotno povečanje. Na domačem trgu ohranjamo večinske deleže pri kavi, čajih, čistih začimbah in soli. Ohranjamo visoko donosnost kapitala - 12 odstotkov, dobro poslovanje pa se je odrazilo tudi na tržni rasti delnice, ki se je povečala kar za 112 odstotkov ob tržni kapitalizaciji 25.192 mio SIT. Na skupščini bomo delničarjem predlagali strateško delitev dobička 65/35 v korist financiranja družbe in dividende v višini 1.900 SIT, kar predstavlja 8-odstotno povečanje glede na leto 2001. V letu 2003 bodo glavne aktivnosti namenjene predvsem: • udejanjanju koncernske usmeritve Droge, • tržnemu prodoru paštet na trge Bližnjega vzhoda, • uvedbi sistema uravnoteženih kazalnikov. V letu 2003 Droga deluje z novima članoma uprave. Nermin Salman je zadolžen za tržno, Robert Ferko pa za proizvodno področje. Uprava izraža jasno željo in odločenost, da bo uresničila vse cilje, zapisane v letnem poslovnem načrtu skupine Droga 2003. # Izola, februar 2003 Matjaž Čačovič Generalni direktor in predsednik uprave Droga d.d. je v letu 2002 poslovala uspešno Tjaša Brkič Delniška družba Droga je v letu 2002 poslovala uspešno. Nerevidirani nekonsolidirani podatki poslovanja za preteklo leto označujejo rast podjetja in ugoden finančni rezultat. Pri poslovanju v letu 2002 je treba poudariti: - za 24 odstotkov višji čisti dobiček kot v letu 2001 in za 17 odstotkov presežen letni poslovni načrt; - za 8 odstotkov več čistih prihodkov od prodaje, od tega 3- odstotna rast na domačem trgu ter 18-odstotna rast izvoza; - 28-odstotno stopnjo rasti vrednostni izvoza mesnega programa; - za 13-odstotno višjo dodano vrednost na zaposlenega kot v letu 2001. Čisti dobiček družbe za leto 2002 je 1.781,7 milijonov tolarjev, kar je 24 odstotkov več kakor v preteklem letu. Načrtovani čisti dobiček za obravnavano leto je presežen za 17 odstotkov. Poslovni izid iz poslovanja je narasel za 34 odstotkov, kar kaže na racionalizacijo poslovanja in na pričakovane poslovne učinke. Donosnost kapitala za leto 2002 znaša 12,2 odstotka, medtem ko je v preteklem letu znašala 11 odstotkov. Prav tako je tudi dodana vrednost na zaposlenega višja glede na preteklo leto za 13 odstotkov in znaša 10,7 milijona tolarjev oziroma za 27 odstotkov več kot je bilo načrtovano. Ugodni finančni rezultati so odraz nadaljnje rasti podjetja, predvsem pa odraz uspešne prodaje. ■> < PRODAJA Struktura prodaje po trgih Struktura prodaje izdelkov po trgih v izvozu Srbija in Črna gora 5% Ostale države EU 8% Makedonija 12% Prekomorsk Švedska e države Ostalo 5% "\ 3% / 2% Bosna in Hercegovina 36% Hrvaška 14% Kosovo 15% Struktura prodaje izdelkov po programih Ostalo Začimbe^ 2% Žitarice 5% 6% Sol 7% Trgovsko blago 1% Zelenjavni program 7% Čaji 9% Mesni program 31% Čisti prihodki od prodaje so se povečali za 8 odstotkov glede na leto 2001 in so znašali 17,4 milijarde tolarjev. Na slovenskem trgu so prihodki v letu 2002 za 3 odstotke presegli čiste prihodke od prodaje iz leta 2001 in znašajo 10,8 milijarde tolarjev. Prodaja na tujih trgih je znašala 6,6 milijarde tolarjev oziroma 18 odstotkov več kakor v preteklem letu. Predvsem na račun višje prodaje na tujih trgih dosegamo rast celotne prodaje v skladu s cilji podjetja. Delež izvoza v celotni Struktura prodaje izdelkov na domačem trgu po programih Mesni program Zelenjavni program 6% Program začimbe 7% Program žitarice 7% Program , ostalo 2% Program trgovsko blago 1% Program soli 10% Program kava 49% Program čaji 12% Struktura prodaje izdelkov na tujih trgih po programih Program začimbe 2% Program čaji 4% Program žitarice 6% Zelenjavni program 8% Program Program trgovsko kava Program Program ostalo 0% Mesni program 76% Domači trg 64% ^ Primerjava prodaje na domačem in tujih trgih skozi čas leto 1998 leto 1999 leto 2000 leto 2001 leto 2002 □ DOMAČI TRG prodaji znaša 36 odstotkov. Na trgih nekdanje Jugoslavije, ki ostajajo naši najpomembnejši izvozni trgi, smo v letu 2002 ustvarili 83 odstotkov celotnega izvoza. Največ smo prodali v Bosno in Hercegovino (36%), sledijo ZRJ -Kosovo (15%), Hrvaška (14%) in Makedonija (12%). Preostali delež smo izvozili v države Evropske unije, v vzhodno Evropo in na druge trge. Kljub temu je izvoz na tuje trge nekoliko pod načrtovanim obsegom. Vzrok za to je predvsem nižja prodaja trgovskega blaga, na kar je deloma vplivala tudi poslovna odločitev dobavitelja Nestle o spremembi pristopa na trge bivše Jugoslavije. Najpomembnejši izvozni program ostaja mesni program, ki je za 28 odstotkov višji kot preteklo leto in predstavlja 75-odstotni delež v prihodkih od prodaje na tujih trgih. Nosilni izvozni izdelek ostaja še naprej kokošja pašteta Argeta. Na domačem trgu ostaja najpomembnejši izdelek kava Barcaffe, ki dosega na tem trgu 74-odstotni vrednostni tržni delež. IZVOZ NALOŽBE Za naložbe smo v letu 2002 namenili 1.471,3 milijonov tolarjev, kar predstavlja 53 odstotkov načrtovanih investicijskih vlaganj predvidenih za leto 2002. Največji delež naložb smo namenili za tehnološke posodobitve proizvodnje. FINANČNA STRUKTURA DROGE d.d. Sredstva v višini 23,9 milijarde tolarjev so še naprej v veliki večini financirana iz lastnih virov. Kapital se je glede na enako obdobje v preteklem letu povečal za 10 odstotkov in znaša 16,2 milijarde tolarjev. 68-odstotni delež kapitala v virih financiranja Drogi zagotavlja kapitalsko ustreznost, finančno moč in varnost. DELNIČARJEM IN POTENCIALNIM VLAGATEIJEM NAMENJAMO NASLEDNJE PODATKE Knjigovodska vrednost delnice Droge je dne 31. decembra 2002 znašala 57.163,27 tolarjev in je za 9,7 odstotkov višja kot v preteklem letu. Njena tržna cena je bila istega dne 89.092,86 tolarjev in se je v primerjavi z letom 2001 povečala za 112 odstotkov. Tudi iz letošnjega poslovanja bomo name- nili 65 odstotkov dobička za razvoj, preostanek pa za dividende. ZAPOSLENOST 31.12.2002 je bilo v družbi DROGA d.d. 625 zaposlenih. Od tega je bilo za nedoločen čas zaposlenih 583 oseb, za določen čas pa 42 oseb. Nekaj pomembnejših : Gibanje in sestava naložb v letu 2002 NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA SKUPAJ 1.055.500 1.317.745 125 DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 1.700.000 153.592 9 NALOŽBE SKUPAJ 2.755.500 1.471.336 53 Struktura financiranja na dan 31. .12.2002 Tuji viri 32% Lastni viri 68% < dogodkov, ki so zaznamovali leto 2002: • V začetku leta 2002 smo v Drogi prodali hčerinsko podjetje Soline, d.o.o. • Marca 2002 je povezano podjetje Droga d.o.o., Sarajevo pridobilo certifikat vodenja kakovosti v skladu s standardom ISO 9001. • Konec marca 2002 je Droga zaključila proces dezinvestiran-ja z odprodajo starega proizvodnega centra Argo v Izoli. • Maja 2002 je Droga prejela certifikat Halal za kokošjo pašteto Argeta (Halal je arabska beseda, ki v slovenskem prevodu pomeni dovoljeno), ki potrošnikom zagotavlja, da uživajo hrano, ki ustreza zahtevam islamske vere. • Julija 2002 je Droga z Občino Piran podpisala pogodbo o brezplačnem prenosu lastninske pravice in pogodbo o zakupu skladišč soli Monfort in Fizine (Magazen Grando) ter poslovne stavbe v Portorožu. • Oktobra je Droga pašteto Argeto Halal predstavila na enem naj večjih svetovnih sejmov prehrane, na sejmu Sial v Parizu. • Novembra 2002 je Droga v okviru projekta Urejeno delovno okolje in vsestranskega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki je potekal v sodelovanju z GZS, dosegla 1. mesto v kategoriji velikih podjetij. • Novembra je Droga podpisala pogodbo o nakupu 51-odstotnega poslovnega deleža s podjetjem VTVO, gostinsko-turistične storitve in trgovina d.o.o. Vinica. • Vsi izdelki Droge izpolnjujejo najvišje zahteve pri proizvodnji varnih živil, ki jih določa sistem HACCP, vzpostavljen julija 2002. • V Drogi so v letu 2002 s pomočjo malih koristnih predlogov ustvarili 12 milijonov tolarjev letne gospodarske koristi. • V letu 2002 so v Drogi namenili posebno pozornost kon-cernski prenovi, s katero so postavili temelje za udejanjanje nove poslovno-razvojne strategije Skupine Droga. • Leto 2002 je bilo zaznamovano tudi z uspešno izvedeno transformacijo sistema vodenja na ISO 9001:2000 in ponovno potrditvijo skladnosti z mednarodnima standardoma kakovosti in ravnanja z okoljem ISO 9001 in ISO 14001. • V leto 2003 Droga vstopa z novo upravo in s koncernsko organiziranostjo. • V začetku leta 2003 se je udeležila enega najhitreje rastočih sejmov prehrane Bližnjega vzhoda Gulfooda iz Dubaija, kjer je bila arabskim poslovnežem predstavljena kokošja pašteta Argeta Halal. Gibanje povprečne vrednosti Drogine delnice v primerjavi s SBI v letu 2001 GIBANJE CENE DROGINE DELNICE V PRIMERJAVI Z GIBANJEM SBI Cena delnice; v SIT 100.000,00 80.000,00 Vrednost indeksa SBI 4.000,00 3.500,00 60.000,00 40.000,00 3.000,00 2.500,00 ■— DRPG □ SBI uuu.uu rMMfMNrMrNfNlNMfMfMfMrMfNNlMfMfMfMfNlNNfNfNJfM pOpppppppppppoOppppOppppCD HHHNmnnttininvovdrsrsoocoo^oidoHHfNfNi poppppppppppppppppp^HTHTH^H hh foSHtflHinoii/icitodncofNtdoitrSoifoisHtrjdtai OHMHOHNHfMHfOHfN HfMOfMOlNOlNONOH dan ^ Nerevidiran nekonsilidiran izkaz poslovnega izida in bilanca stanja Droge d.d. NEREVIDIRANA NEKONSOLIDIRANA BILANCA STANJA v tisoč SIT DROGA d.d. 31.12. 2002 31.12. 2001 indeks SREDSTVA 23.861.940 22.361.598 107 A. STALNA SREDSTVA 12.061.121 11.963.046 101 I. NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA 323.630 225.959 143 II. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 9.851.597 9.950.001 99 III. DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 1.885.894 1.787.087 106 B. GIBIJIVA SREDSTVA 11.780.013 10.395.043 113 I. ZALOGE 2.790.105 2.552.130 109 1. Material 1.156.915 1.152.198 100 2. Nedokončana proizvodnja 244.695 199.395 123 3. Proizvodi in trgovsko blago 1.348.645 1.165.809 116 4. Predujmi za zaloge 39.851 34.727 115 II. POSLOVNE TERJATVE 4.338.435 5.355.621 81 III. KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE 4.544.334 2.261.649 201 IV. DOBROIMETJE PRI BANKAH, ČEKI IN GOTOVINA 107.138 225.643 47 C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 20.806 3.509 593 Zunajbilančna sredstva 2.248.632 2.546.341 88 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 23.861.940 22.361.598 107 A. KAPITAL 16.163.942 14.737.284 110 I. VPOKLICANI KAPITAL 2.827.680 2.827.680 100 1. Osnovni kapital 2.827.680 2.827.680 100 2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) 0 0 II. KAPITALSKE REZERVE 1.616 0 III. REZERVE IZ DOBIČKA 7.629.403 1.706.656 447 1. Zakonske rezerve 282.768 1.683.786 17 2. Rezerve za lastne deleže 21.750 22.870 95 4. Druge rezerve iz dobička 7.324.885 0 IV. PRENESENI ČISTI POSLOVNI IZID 7.903 3.246.822 0 V. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA 1.781.691 1.438.835 124 VI. PREVREDNOTOVALNI POPRAVKI KAPITALA 3.915.650 5.517.291 71 B. REZERVACIJE 16.225 921 1761 C. FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 7.566.779 7.545.907 100 Č. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 114.994 77.486 148 Zunajbilančne obveznosti 2.248.632 2.546.341 88 Pojasnilo: V skladu s Pojasnilom 1 k SRS 24 (UL RS št.107/02) glede izkazovanja podatkov za leto 2001 v bilancah stanja, informacij za obračunsko obdobje 2001 nismo preračunali po novih SRS, ampak smo podatke glede na način izkazovanja smiselno izkazali v postavkah sredstev in obveznosti do njihovih virov sedaj veljavne sheme bilance stanja. ^ NEREVIDIRAN NEKONSOLIDIRAN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v tisoč SIT DROGA d.d. 2002 2001 indeks 1. ČISTI PRIHODKI IZ PRODAJE 17.401.580 16.088.732 108 a Čisti prihodki iz prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu 10.621.834 10.264.649 103 b Čisti prihodki iz prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu 5.956.228 4.919.478 121 c Čisti prihodki iz prodaje blaga in materiala na domačem trgu 158.871 195.092 81 d Čisti prihodki iz prodaje blaga in materiala na tujem trgu 664.646 709.513 94 2. SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE 242.013 19.378 1249 3. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE 41.244 195.605 21 4. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI S PREVREDNOTOVALNIMI POSLOVNIMI PRIHODKI 435.192 444.541 98 5. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV -11.452.752 -11.055.065 104 a. Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala -8.516.935 -8.194.974 104 b. Stroški storitev -2.935.818 -2.860.090 103 6. STROŠKI DELA -2.840.534 -2.613.539 109 a. Plače -2.073.170 -1.924.878 108 b. Stroški socialnih zavarovanj -370.980 -310.365 120 c. Drugi stroški dela -396.384 -378.295 105 7. ODPISI VREDNOSTi -1.401.643 -1.244.064 113 a. Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih -1.344.005 -1.244.064 108 b. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih -57.638 0 8. DRUGI POSLOVNI ODHODKI -140.344 -122.907 114 POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 2.284.756 1.712.682 133 9. FINANČNI PRIHODKI IZ DELEŽEV 231 088 147.981 156 a. Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini 49.243 71.300 64 b. Finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih 0 0 c. Drugi finančni prihodki iz deležev (s prevrednot. finančnimi prihodki) 181.845 76.681 237 10. FINANČNI PRIHODKI IZ DOLGOROČNIH TERJATEV 2.367 0 a Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do podjetij v skupini 1.868 0 b Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do pridruženih podjetij 0 0 c Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 499 0 11. FINANČNI PRIHODKI IZ KRATKOROČNIH TERJATEV 363.242 285.820 127 a. Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do podjetij v skupini 141.136 63.219 223 b. Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do pridruženih podjetij 1.288 6.116 21 c. Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki 220.817 216.485 102 12. FINANČNI ODHODKI ZA ODPISE DOLGOROČNIH IN KRATKOROČNIH FINANČNIH NALOŽB -328.092 -36.652 895 a. Prevrednot.finančni odhodki pri finančnih naložbah v podjetja v skupini -125.201 -33.601 373 b. Prevrednot.finančni odhodki pri finančnih naložbah v pridružena podjetja 0 0 c. Drugi prevrednotovalni finančni odhodki -202.891 -3.050 6652 13. FINANČNI ODHODKI ZA OBRESTI IN IZ DRUGIH OBV. -508.593 -564.828 90 a. Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetij v skupini -46.491 -8.056 577 b. Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do pridruženih podjetij -4.774 -2.560 186 c. Drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti -457.328 -554.212 83 15. POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA 2.044.767 1.545.003 132 16. IZREDNI PRIHODKI 154.001 92.543 166 17. IZREDNI ODHODKI -27.128 -60.885 45 a. Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka kapitala -27.128 -60.885 45 b. Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala 0 0 18. POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA 126.874 31.657 401 19. DAVEK IZ DOBIČKA -389.950 -137.825 283 20. DRUGI DAVKI, KI NISO IZKAZANI V DRUGIH POSTAVKAH 0 0 21. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 1.781.691 1.438.835 124 Argeta Halal trka na vrata Bližnjega vzhoda Janja Križman Pogovor s skrbnico blagovne znamke Argeta Jano Alič o sejmu Gulfood v Dubaiju Tradicija, ki se zliva z moderno potrošniško kulturo, spoj prečudovite narave in najmodernejše arhitekture, mesto mogočnih trgovskih sistemov in ekskluzivnih prostocarinskih prodajaln. Časa za spoznavanje tega razkošnega mesta ni bilo veliko, saj so drogovci večino časa preživeli na razstavišču Gulfooda, preostali del dneva pa v trgovinah, kjer so si ogledovali ponudbo paštet. Trg, s katerim so prvič stopili v neposredni stik, so namreč želeli čimbolj izčrpno raziskati. Kako ocenjujete nastop na sejmu? Nastop na sejmu je bil, če upoštevamo število obiskovalcev, število vzpostavljenih kontaktov in všečnost izdelka, več kot uspešen. Vzpostavili smo neposredni stik s tržiščem, kar je v teh državah izrednega pomena za sklepanje posla, poleg tega smo lahko bolje spoznali potrošniške in nakupne navade prebivalcev teh držav. Z izvajanjem degustacij na sejmu smo želeli ugotoviti, kako je obiskovalcem všeč okus naše paštete. Všečnost je bila nad pričakovanji. Ocenjujemo, da ima izdelek, kot je Argeta halal, ki ga na trgu ni zaslediti, svoj potencial, tržno nišo. Ste stopili v stik s kakim zanimivim podjetjem? Pridobili smo veliko poslovnih kontaktov za uvoz in distribucijo Argete Halal. Kakšni bodo rezultati, se bo pokazalo v naslednjih tednih. So informacije s tržišča vzpodbudne? Po makroekonomskih kazalcih je trg Združenih arabskih emiratov in nekaterih drugih bližnjih držav izredno zanimiv. V Združenih arabskih emiratih živi približno 2,5 milijona prebivalcev. Muslimani predstavljajo 96 odstotkov celotne populacije, ostalo so večinoma hindujci. Kupna moč prebivalstva je zelo visoka. Za Kuvajtom so z 21.000 dolarji bruto domačega proizvoda na prebivalca druga najbogatejša arabska država.Tudi druge države, kot so npr. Saudska Arabija, Pakistan, Alžirija predstavljajo velik tržni potenical. Nagnjenost k nakupu uvoženih izdelkov je v teh državah visoka. Trgovina pa se sodobno organizira in je primerljiva s trgovskimi sistemi v zahodnem svetu. Kako je s konkurenco? Njihov trg je namreč zelo razvit. Neposredne konkurence v tem segmentu ni, obstajajo pa substituti, kar lahko predstavlja nevarnost in otežuje prodor na te trge. Pregledali smo ponudbo in izbor izdelkov v trgovinah ter njihove cenovne pozicije. Opazili smo pestro izbiro mesnih in ribjih izdelkov v konzervah, vendar ne v obliki namazov oz. paštete. Priložnosti za Argeto Halal vsekakor so. Kakšni pa so Arabci kot poslovneži? Droga se je od 23. do 26. februarja v Dubaiju predstavila na Gulfoodu, enem od najpomembnejših sejmov prehrane v državah Bližnjega vzhoda. Z odličnim okusom, ustreznimi certifikati in privlačno embalažo Argete Halal smo med arabskimi poslovneži pritegnili veliko pozornosti. Trgi Bližnjega vzhoda so specifični, tako z vidika vzpostavljanja poslovnih kontaktov kot z vidika ekonomske moči in poslovne kulture. Bližnjega vzhoda ne moremo obravnavati kot enoten trg. Kulture in potrošniške navade se od države do države razlikujejo. Nekateri trgi, med njimi tudi v Združenih arabskih emiratih, so zelo podobni evropskim in ameriškim. Potrošniki so ozaveščeni, globalno usmerjeni, želijo si novosti na policah. Potreben je ciljno usmerjen in sistematičen marketinški pristop, oblikovan za vsako državo posebej. Ali se v prihodnosti spet odpravljate na kak pomembnejši sejem? Vsekakor se bomo tudi letos udeležili Anuge v Kolnu, v sklopu prodora na trge Bližnjega vzhoda pa razmišljamo tudi o obisku nekaterih drugih sejmov v tujini. % Petrol Gostinstvo d.o.o. sedaj tesneje povezan z Drogo d.d. Tekst in slike Franci Čelhar V Petrolu se že desetletja trudijo, da bi se čimbolj približali svojim gostom in njihovim potrebam. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so uvedli novo celostno podobo svojih črpalk ter istočasno obogatili osnovno in dodatno ponudbo. Na črpalkah zares lahko dobimo široko paleto izdelkov in storitev. Nato so se lotili še izboljšave svoje ponudbe v specializiranih hitrih restavracijah ob slovenskih avtocestah. Poimenovali so jih Na jasi in bistroji N. Petrol v svojem tržnem komuniciranju pogosto uporablja slogan “Postanek je pomembnejši od poti”.V sodobnih restavracijah Na jasi in v bistrojih N je vzdušje tako prijetno in ponudba hrane in pijače tako raznovrstna, da gostom zares ni žal, da so se ustvili. V začetku leta 2001 so organizirali samostojno Petrol Tudi na Barju vabijo na barcaffe. Gostinstvo d.o.o., ki vodi: • štiri restavracije Na jasi - Lom 1 in 2 na avtocesti pri Logatcu,Tepanje 1 in 2 na avtocesti pri Slovenskih Konjicah; • šest bistrojev N - Barje 1 in 2 na ljubljanski obvoznici, Voklo 1 in 2 na avtocesti pri Kranju, Ravbarkomanda 1 in 2 na avtocesti pri Postojni; • motel in restavracijo Čatež in restavracijo Obrežje. Petrolovi gostinski objekti lahko istočasno postrežejo kar dva tisoč gostom, urejenih imajo 600 parkirnih mest za osebna in tovorna vozila ter avtobuse, Sodobni objekti imajo tudi urejeno okolico. Dejstvo je, da je takšna veriga, kot je Petrol Gostinstvo d.o.o., za vsako prehrambeno firmo pomemben kupec v ekonomskem in promocijskem smislu. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja smo za to verigo še bili dobavitelji kave (in s tem tudi ostalih izdelkov), nato se je sodelovanje prekinilo. 1.4.1997 smo se v Drogi strateško lotili segmenta gostinstva na področju kave in bistveno izboljšali celotno ponudbo, ki je gotovo na ustreznem nivoju tudi za Petrol. Pogovori so tekli kar nekaj let, saj so imeli dolgoletno pogodbo z Emono BC za kavo Gaggia.Ta pogodba je prenehala novembra 2002 in po nekaj tednih dogovarjanj je bila podpisana petletna pogodba o ekskluzivni dobavi Barcaffeja v Petrol Gostinstvo d.o.o. Kava kot >• Trenutek za poziranje - Varner Mahnič, Drogin serviser, je poučil osebje v restavraciji na Lomu, kako pripraviti dobro kavo Barcaffe coirsg &*(<& (barcaffe) Dnevno ponudba Pregleden in vabljiv cenik dnevne ponudbe barcaffeja na Tepanjah. Na Tepanjah - ko se prijaznost in odličnost združita... sidro sodelovanja pa odpira vrata tudi ostalim izdelkom iz Droginega asortimana. Dogovor predvideva tudi vrsto dodatnih aktivnosti in pogojev, ki naj bi posebno zagotavljali kvaliteto kave, postrežene gostu:To so: • zamenjava starih kavnih avtomatov z novimi, zaradi velike frekvence gostov v glavnem s štiriročnimi, kar predstavlja kar velik strošek; • izobraževanje šankistov - prvo smo organizirali že sredi decembra 2002 za Lom 1 in Lom 2, pri izobraževanju sodelujemo tehnolog za kavo, serviser kavnih avtomatov in vodja marketinga za gostinstvo; • standardiziranje ponudbe Barcaffeja - v ta namen smo pripravili posebne namizne zloženke in obešanke s kavno ponudbo in cenikom; • marketinško sodelovanje - roto panoji,Tepanje 1 in 2 po ena aplikacija Barcaffe. Dogovorili smo se tudi za postavitev svetlobnih tabel. Na večini lokacij sta po dve - ena dolžine 160 cm in druga dolžine 100 cm. Svetlobne table so montirane od konca januarja 2003 in tako vse potencialne potrošnike že vnaprej obveščajo, da se tu pije Barcaffe. Dodatna obvestila dobi potrošnik ob vstopu, pri šanku, pri blagajni ali pri mizi. Vsa ta obvestila so namenoma kričeče rdeče barve, da tako bolj izstopajo. Pozimi so zanimivi tudi čaji. Ob vstopu Barcaffeja v verigo Petrol Gostinstvo d.o.o. so se takoj ponudile boljše možnosti tudi za čaje 1001 CVET. Da bi povečali prodajo te pijače, so ob nakupu krofa in čaja znižali ceno čaja. Tudi sicer smo zaposleni v marketingu in prodaji imeli od konca leta 2002 vrsto srečanj na raznih lokacijah, da bi tako še utrdili medsebojno zaupanje. Po izjavah zaposlenih (vodje posameznih restavracij ali bistrojev, šankisti) so prvi odzivi na Barcaffe zelo pozitivni. Večina potrošnikov je že opazila, da v Petrolu pripravljajo Barcaffe. Kavo sedaj bistveno bolj pohvalijo kot prej. V Drogi in Petrolu se moramo truditi, da se kvaliteta ponudbe ne bo poslabšala. Torej, popotniki, ki vozite se po cestah naših, vedite, da je pomembnejši postanek od poti. Ne bomo sedaj razpravljali o okusih vaših, a Barcaffe vam ta postanek zagotovo lepši naredi.% Slika Majda Vlačič Borzni homentar Koliko so pridelala naj več j a slovenska podjetja v letu 2002? Nataša Klarič, iiniv.diplekotu Primorski skladi d. d. Zadnji teden februarja so družbe iz borzne kotacije izpolnjevale borzna pravila o pri bilanci stanja, ki nam kaže, katera sredstva ima podjetje in kako jih financira. Podjetje lahko sredstva financira z zadolževanjem ali z lastniškim kapitalom. Droga ima v virih financiranja 68-odstotni delež lastniškega kapitala, kar ji zagotavlja finančno moč in varnost. Koristna informacija je tudi knjigovodska vrednost delnice (oz. razmerje med celotnim kapitalom in številom izdanih delnic), ki je na dan 31.12.2002 znašala 57.163,27 SIT.Tržna vrednost delnice, ki se je v letu 2002 povečala kar za 112%, je na isti dan znašala 89.092,86 SIT. Z delnico Droge se torej trguje po ceni, ki je občutno leto prej. Čisti dobiček na delnico (EPS) tako znaša 6.300,89 SIT. Uprava bo na skupščini delničarjem predlagala, naj se 65% dobička nameni za financiranje razvoja družbe, 35% pa za izplačilo dividend, ki bi tako znašale 1.900 SIT na delnico. Pozorni moramo biti tudi na rast čistih prihodkov iz prodaje (ta je znašala 8%), saj je to najpomembnejši pokazatelj rasti podjetja. Za ugotavljanje podcenjenosti oz. precenjenosti delnice se najpogosteje uporablja kazalnik P/E oz. multiplikator dobička.To je razmerje med tržno ceno in čistim dobičkom na delnico. P/E Droge znaša 14,14, kar nam Droga 2002 Sprememba 02/01 Nestle 2002 Sprememba 02/01 Prodaja 17.401 mio SIT 8% 13.392 mlrd SIT 5,3% Čisti dobiček 1.781 mio SIT 24% 1.056 mlrd SIT 13,2% EPS 6.300,89 SIT 24% 2.727,57 SIT 13,1% P/E 14,14 71% 17,00 8% Predlagana dividenda 1.900 SIT 8% 1.012 SIT 9,4% Vrednosti so preračunane po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 8.3.03: 158,12 SIT/C.HF. obveščanju vlagateljev in objavile nerevidirane poslovne rezultate za preteklo leto. Analitiki so si v miru ogledali rezultate in izluščili Terme Čatež, Banko Koper in Aerodrom Ljubljana, ki so najbolj povečali dobiček. Razočarala je Krka, saj so borzni posredniki pričakovali boljše rezultate od doseženih. Zlasti v primerjavi s svetovnimi generiki Krkini rezultati ne kažejo najbolj vzpodbudne slike. Večina ljudi se v številkah, ki so zbrane v bilancah, zgubi, zato si na primeru Droge poglejmo kako na grobo beremo poslovna poročila. Priporočljivo je začeti višja od knjigovodske vrednosti, kar naj bi v veliki meri odsevalo pričakovanje visoke rasti čistih dobičkov v prihodnosti. Borzniki pravimo, da gre pri delnicah za kupovanje pričakovanj o prihodnjih denarnih tokovih, ki nam jih bodo te prinašale, zato nas v izkazu uspeha najbolj zanima čisti dobiček ter čisti dobiček na delnico.Ta je na dolgi rok najpomembnejša določljivka gibanja tečaja delnice, saj določa tudi možnosti podjetja za izplačilo dividend. Droga je v letu 2002 ustvarila za 1,78 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je za 24% več kot pove, da so vlagatelji na trgu v danem trenutku pripravljeni plačati za en tolar čistega dobička na delnico, ki ga je podjetje ustvarilo v preteklem letu, približno 14 tolarjev. P/E kazalnik navadno primerjamo s P/E kazalnikom primerljivega podjetja ali s P/E kazalnikom panoge, zato naj za primerjavo navedem, da znaša to razmerje v istem obdobju za Nestle približno 14,90. Njegova logika je preprosta: če je P/E za določeno delnico nižja kot za podobne delnice, je ta podcenjena in zato primerna za nakup. Velja tudi obratno razmerje. 0 Po treh letih nov certifikat Damjana Poberaj V prejšnji številki Našega glasu je bilo na koncu prispevka o uspešno opravljeni recertifikacijski presoji zapisano, da bomo kmalu lahko na naših stenah s ponosom razstavili certifikat skladnosti sistema vodenja z zahtevami standarda SIST ISO 9001:2000. In res smo že v začetku marca s strani certifikacijske hiše BVQI prejeli nov certifikat vodenja sistema kakovosti, ki nosi datum 5. marec 2003 in je veljaven do 22. februarja 2006. Od leta 1996, ko smo v decembru dobili prvi certifikat, ki je veljal samo za del podjetja, je to že tretji certifikat skladnosti sistema vodenja z zahtevami SIST ISO 9001. Vzdrževanje sistema vodenja pa bodo zunanji presojevalci kljub vsemu še preverjali na kontrolnih presojah, ki pa so manj obsežne kot certifikacijske. Prva kontrolna presoja bo v začetku naslednjega leta. Skozi celo leto pa bodo potekale notranje presoje, ki so za učinkovitost delovanja sistema še pomembnejše. 0 E&i Certifikat sistema kakovosti Prejme DROGA PORTOROŽ, Živilska industrija d.d. Industrijska cesta 21, 6310 IZOLA, SLOVENIJA Bureau Veritas Quality International (BVQI) potrjuje, da je bila opravljena presoja sistema "Zagotavljanja kakovosti pri navedenem dobavitelju in da je uvedeni sistem skladen z Zahtevami standardov: ---------- STANDARD! KAKOVOSTI -------- ISO 9001:2000 DOBAVITELJEVE DEJAVNOSTI VKLJUČUJEJO PROIZVODNJA IN TRŽENJE KAVE, ČAJEV, MESNIH IZDELKOV, ŽITARIC, ZAČIMB, ZELIŠČ IN EKSTRAKTOV, VLOŽENE ZELENJAVE IN (JOB, DODATKOV JEDEM TER MORSKE SOLI Prvotni datum odobritve: 10. DECEMBER 1996 Pod pogojem, da dobavitelj neprekinjeno zagotavlja zadovoljivo upravljanje sistema kakovosti, je veljavnost tega Certifikata do: 22. FEBRUAR 2006 Datum irdajt: 5. MAREC 200J Podružnica: BVQI SLOVENIJA Celovlka 73 Sl-1000 Ljubljana Slovenija UKAS OtlAUTV MANAGfMfNI Za Bureau Veritas Quality International (Holding) S A 2’“' Floor, Tower Bridge Court 224-226 Tower Bridge Road London SE I 2TX Certifikat St.: 126096 001 HV(JI (I loklm#) S A u»tng UKAS accrcdiuium cound by tk Aecu.vJit.itu>n cutiftc.m i umbvt nemoteno in z obilno mero dobre volje. Organizacijsko sta locirani v marketingu, od decembra 2002 dalje v službi pospeševanja prodaje. Njuna vodja je Branka Pogačnik. Dober izdelek je sam sebi najboljša promocija, pravita Mica in Zdenka. V to sta se prepričali že pred mnogimi leti, ko sta pričeli delati v Droginem vzorčnem skladišču in se preko potnikov, pospeševalcev in drugih sodelavcev iz prodaje in Mica ljubi red tudi med skladiščnimi regali. Zdenka: “Za vsako delo je treba prijeti! Branka, Mica in Zdenka na delovnem sestanku. V teku je nagradna igra 1001 Cvet-Ski-pool. <■ nasprotnem primeru kar hitro pojavijo klici nesrečnih in užaljenih nagrajencev. Že (najmanj) šesto leto zapored je v teku nagradna igra 1001 Cvet-Ski-pool. Mica in Zdenka dnevno zapakira- ta kar nekaj nagrad in tako poskrbita za zveste pivce čaja, ki pridno režejo kupončke s čajne embalaže. V sezoni smučanja se jih nabere tudi do 6000. Potem so tu večje sponzorske prireditve: Vitranc, Zlata lisica, Planica. V šotoru VIP mora biti vse pod kontrolo. Degustacija mora potekati nemoteno, ničesar ne sme zmanjkati, pa tudi kakšna nagrada z Droginimi izdelki mora biti na zalogi. Dragan organizira, Mica in Zdenka pa pripravita vse, kar bo šlo iz vzorčnega. Svojo vlogo sta morali odigrati tudi pri Podjetniku leta. Droga je bila tudi letos generalna pokroviteljica prireditve in k temu, da je bilo v “Smeltovem šotoru” vse pod kontrolo, sta prispevali tudi Mica in Zdenka.Takih in podobnih prireditev se čez leto nabere kar nekaj. Da Droga ni le Droga temveč Skupina Droga, se odraža tudi v vzorčnem. Le-to je tudi neke vrste distibucijski center za vsa povezana podjetja. Od tu potujejo vsi promocijski materiali.Teh DROGA VZORČNO SKLADIŠČE Vhod v vzorčno skladišče Kadar lestve ni pri roki... pa je vse več in več, saj so namenjeni tako kupcem v trgovinah kot tistim v gostinskih lokalih, kamor se Droga uspešno prebija. Dekleti sta se že lotili dela z računalnikom. Vodenje izdaje izdelkov je že računalniško, pripravlja pa se program računalniškega vodenja promocijskega materiala.To se jim obeta po 1.aprilu. V povezavi s tem bodo v skladišču montirane nove police in kupljeno bo dvigalo za dviganje kartonov na police. Pomoč pa bosta potrebovali tudi za vnos podatkov v računalnik. Ta bo verjetno študentska. 0 Štorije in baldorije iz PC Sol Tekst in slike Tomaž Hribar Hura,hura, zime je konec! Kakor za koga. Za monopoliste še ne, za navadne smrtnike pa. Znano je, da je bila letošnja zima zelo huda tudi za Primorce. V PC Sol smo delali skoraj kot “zamorci”. Po količini raztovorjene in tudi prodane soli je bila letošnja letina rekordna. V letošnji zimi je priplulo 22 tovornih ladij s soljo. Skupno so pripeljale 66000 ton soli in s tem je letni plan skoraj že izpolnjen. Končno sem napisal članek o PC Sol. Sedaj lahko počivam! (Moja malenkost Tomaž) Veselo razpoloženje v pakirnici: Pop stars zasedba - pevka Tina, bobnar Oplanič Milan, kitarist Klemen Jugovac in klaviatura Rupena Roberto (zastoj). Tehnolog Diego Lazar in upravljalec sušilne opreme Tomaž Hribar, ko spet nič ne delata... Nova v laboratoriju: Janja Bergoč in novopečeni vodja izmene Valter Zimmerman. Delavcem v PC Sol se torej letos ni treba bati ne za regres in ne za božičnico. Ha,ha, malo za šalo, malo zares. Zadnja nas je obiskala ukrajinska ladja YURIY DVUZHILNY. Dolga je bila kar 120 m, pripeljala pa je 5500 ton soli. Ostale ladje so pripeljale največ do 3000 ton soli. Ko je ladja odhajala, smo vedeli, da je zime konec Letos smo imeli tudi veliko napredovanj in zamenjav na različnih delovnih mestih.Tako >• Naša teta Nadja, ki skrbi za red in čistočo v PC Sol. Se mi mudi, pridi več k’sno! Vodja predelave Maurizio Primani Pumpaj, pumpaj, Klavdio, do naslednje ladje mora biti podmazano! Ecij Grbec in Klavdijo Delbello. je Diego Lazar postal tehnolog programa in kakovosti. Sprejeli smo novega kemijskega tehnika gospo Janjo Bergoč.Valter Zimmerman je postal vodja izmene, Ecij Grbec pa vodja delavnice. Imamo tudi pripravnika v vzdrževanju Erika Koreniko, ne vemo pa, če je že opravil Nekatere smo morali prisilno privesti pred kamero: Vižintin Klavdij, (Galindo), viličarist odpreme. Če ne gre avtomatsko, bo pa šlo polavtomatsko! Ricardo Gei in njegove “mašine”. Naš pripravnik Erik Korenika in vedno nasmejani Stanko Frumen v elementu. Ne vem, ali naj se jočem ali smejem - kako so pridni naši fantje! Komercialist Miran Vinšek. “Marija Pomagaj”, naš novi sindikalni zaupnik v PC Sol, Aleksander Vrčon (Tirafilo) Vrnitev odpisanih, nekoč številka ena in danes ponovno: Darij Špeh, Ecij Grbec,Aleksander Hitri Ramo Lulič spretno čisti šipe. Vrčon - vzdrževalci. pripravniški izpit, saj so grla še suha.Dobili smo tudi nov stroj JCB za nakladanje soli.To lahko res pohvalimo. Obetamo si še kakšno posodobitev, saj nas čaka kar pestro leto.Vsi pričakujemo zasedanje nadzornega sveta, ko se bo govorilo tudi o PC Sol. Po tako naporni zimi in še bolj napornem delu je že čas, da začnemo izkoriščati dopuste, saj jih v zimskem času ne moremo zaradi prevelikega obsega dela. 0 Petkovo čiščenje strojev. Kdo pa so ti vrli fantje... in dekle? Tekst in slika Dragica Mekiš "... vsaka demokracija ustvarja več kontrole, in več kot je kontrole, več deviantov se odkriva, in več kot je deviantov, več potreb po nadzorovanju se pojavlja, in več kot je nadzorovanja, več vlaganja zahteva položaj, v katerem smo tudi na Slovenskem v tem prehodnem obdobju.” Kar ste ravnokar prebrali sem prepisala iz predgovora knjige-učbenika avtorja Tomaža Časa z naslovom Zasebno varovanje in pooblastila varnostnikov. Vendar pa ne bom pisala o tej knjigi, pa tudi ne o Zakonu o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja v R Sloveniji. Želim predstaviti varnostnike, ki varujejo DROGO d. d. v Izoli, Industrijska cesta 21, in so zaposleni v firmi G-7 Družba za varovanje, d.o.o.Trzin. ALAN STRANŠČAK Alan je doma v Šmarjah pri Alan Stranščak DROGA Kopru. Z delom varnostnika v G-7 je pričel sočasno s prihodom DROGE v Izolo. Pravzaprav gre za delo varnostnika - receptorja, meni Alan. Delo ima v DROGI, čeprav se lahko zgodi, da mora na delo tudi kam drugam. “Varnostnik po naključju” meni, da je najraje v DROGI. Zakaj po naključju? Tako pač nanese. Imaš pogoje, narediš še potrebni izpit za varnostnika in nastopiš delo. In potem ugotoviš, da ti je delo všeč. S čim se Alan ukvarja, kadar ne “varuje”Droge? Z glasbo, klasično klavirsko glasbo, obiskoval je tudi glasbeno šolo. Veseli ga tudi računalnik in vse, kar je z njim povezano. In potem zmanjka časa za še kaj drugega.... In načrti za naprej? Kakšni smo drogovci? Kaj meni o Našem glasu? Alan čaka, da bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo.Takrat se bodo lahko začeli uresničevati njegovi dolgoročni načrti. Posebno veliko stikov z zaposlenimi nima. Pove pa, da smo drogovci dobri ljudje. Alan pohvali NAŠ GLAS. Redno ga prebira in najde veliko zanimivega. Jaz pa trdim, da je Alan zelo zanimiv fant, prijazen in vljuden. Na poti v Evropo in še dlje pa mu želim veliko uspeha. NENAD MIHAJLOVIČ Z mehkim Č, poudari on. Ponosno. Ponosen na preteklost, spoštuje sedanjost. Kot varnostnik je gospod Nenad zaposlen šele od prihoda DROGE v Izolo. Prej je delal v financah. Življenje resnično zna preusmeriti naše Nenad Mihajlovč poti... . Doma je iz Vojvodine. Živi v Ankaranu. Je zadovoljen. Naučil se je stalno opazovati rampo, vhod, obhode okoli tovarne, opazovati ljudi... Zelo odločno poudari, da smo drogovci zelo prijetni ljudje. Čutiti je prijateljstvo med sodelavci. Vlada neko posebno vzdušje v kolektivu.Toplo, prijazno. Pristojnim v DROGI pa zelo priporoča, naj se pri zgornjem vhodu (upravna stavba, op.p.) označi pot do trgovine. Zgodilo se je že, kar se ne bi smelo. Ljudje morajo imeti natančno označeno kod se lahko gibajo. Tudi to je predpogoj za varnost ljudi in objektov, mi je zelo resno in prijazno pripovedoval gospod Nenad. Želim mu prijetne pomladne dni ter mirno delo! ANDELKO PODNAR Podnar. Preberite na hiro, mi nasmejano reče gospod Andelko. Podnar? Že, ampak kam po d (e) nar? Nikamor. To je igra ■> Andelko Podnar <-besede. Delati in kaj zaslužiti. Malo se lahko pošalimo, mar ne? Torej, gospod Andelko je že precej let varnostnik. Nabral si je veliko izkušenj. Pri G-7 pa dela, odkar je DROGA v Izoli Kako se počuti v DROGI? Počuti se zelo dobro, drogovci pa so zelo v redu ljudje. Delal je tudi v drugih tovarnah, ampak.... Poudaril je, da se med nami počuti prijetno, ker smo disciplinirani in prijazni.Tudi on pa se mora držati delovnega reda. Pripomnil je, da bi pomanjkanje parkirnih prostorov pred proizvodnim objektom rešili z označbami v obliki ribje kosti. ANAMARIJA ČIČKOVIČ Dekle, pa varnostnica? Na to vprašanje Anamarija, ki je doma v Hrvatinih, ne odgovori ničesar. Le njene oči pravijo, pa kaj se čudiš, kaj je to kaj takega? Anamarija, ampak roko na srce, ali ni to delo bolj moško... ? Že mogoče, ampak le glede na objekt, ki ga varuješ. Sicer pa, delam enako kot moji moški kolegi, tudi nočno izmeno. Moja sogovornica, varnostnica v DROGI od julija 2002, je bila varnostnica tudi v objektu preko ceste. Eno leto v Gavioliju....! Brez besed, kapo dol, bi lahko rekli. Kako pa v DROGI? Je kaj posebnega? Včasih pride do kakšnega trenja. Na primer zaradi dovolilnic za izhod. Varnostniki jo zahtevamo. Takšen je predpis.Tu in tam je kdo nima, in mora ponjo.Varnostnik opravlja svoje delo. Anamarija je precej resno dekle, tudi gostobesedna ni, je pa z delom v DROGI zadovoljna.. Naš glas ji je všeč in rada ga prebira. VESMIN TOROMANOVIČ Skupina petih varnostnikov v službi varovanja DROGE v Izoli ima vodjo.To je mladi Vesmin. Resen in pozoren sogovornik. V družbi G-7 je zaposlen od prihoda DROGE v Izolo.Kot vodja Anamarija Čičkovič skupine se trudi, da bi bili sodelavci z delom in pogoji dela čimbolj zadovoljni. Slednje mu tudi dobro uspeva, sodeč po besedah njegovih podrejenih kolegov. Kakšne so osnovne naloge varnostnikov? Obhodi, pregledi ljudi, avtomobilov, opravljate to po svoji presoji ali po navodilih? Varnostniki opravljamo kontrolne preglede zaradi vzdrževanja reda. Osnovna naloga je gotovo opazovati ljudi. Če vidimo koga z veliko vrečko, ki odhaja iz tovarne, je jasno, da moramo na to biti pozorni. Kontrolne preglede opravljamo vedno v dogovoru s pristojno službo DROGE. Naše delo je tudi kontrola vstopa in izstopa oseb v tovarno in iz tovarne. Obhode po tovarni opravljamo med tednom le v nočnih urah, med vikendom pa to opravljamo tudi podnevi. Prav gotovo smo varnostniki osebe, ki najbolje poznamo vse prostore v tovarni. Dobesedno poznamo vsako kljuko. Vsak ključ. Ali pri vašem delu prihaja Vesmin Toromanovič do večjih problemov? Kaj vi menite o nas, drogovcih? Če bi bilo vedno vse v redu, tudi ne bi bilo (vsem) prav. Pri opravljanju vsakega dela, ne le našega, prihaja do problemov. Pomembno je, da jih sproti rešujemo.Trudimo se, da bi jih rešili. Z delom v DROGI sem zadovoljen. Upam pa, da je tako tudi z nasprotno stranjo. Predlagam, da bi med zaposlenimi enkrat naredili anketo o našem delu, prav zaradi ugotavljanja morebitnih nesoglasij, ki bi jih potlej lažje odpravili. Delal sem tudi drugje in lahko primerjam. V DROGI ste resnično kolektiv, vreden pohvale.Tudi Naš glas mi je zelo všeč... (kot da je vedel, da ga bom tudi to vprašala, je Vesmin vnaprej pohvalil NG). “Nenazadnje pa,” je poudaril gospod Vesmin, “to, da nas zaposlenim predstavljate v Našem glasu, si štejemo v čast, smo na to ponosni in se vam lepo zahvaljujemo. Ob tej priliki izražam tudi iskreno zahvalo vodstvu Droge za sodelovanje ter vodji splošne službe gospodu Subanu za potrpežljivost pri reševanju skupnih težav v DROGI.” • Zahvala V januarju 2003 mi je umrl oče. Sodelavcem in prijateljem se zahvaljujem za izraženo sožalje. Iskreno se zahvaljujem družbi Droga za pomoč. Hvala vsem. Rade Vasiljevič Marija Gorela z družino Zahvala Družbi Droga se zahvaljujemo za podarjeno cvetje in materialno pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Ob smrti moje mame, Marije Zudič, se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi izrazili sožalje. Slika Jadran Rusjan Dobro je vedeti Nova vloga za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v letu 2002 Znesek otroškega dodatka za posameznega otroka 1. otrok 2. otrok 3. otrok do 35.315,00 SIT 20.230,00 SIT 22.250,00 SIT 24.280,00 SIT nad 35.315,00 SIT do 58.859,00 SIT 17.300,00 SIT 19.120,00 SIT 20.940,00 SIT nad 58.859,00 SIT do 70.631,00 SIT 13.190,00 SIT 14.740,00 SIT 16.280,00 SIT nad 70.631,00 SIT do 82.403,00 SIT 10.390,00 SIT 11.870,00 SIT 13.360,00 SIT nad 82.403,00 SIT do 105.946,00 SIT 8.500,00 SIT 9.920,00 SIT 11.330,00 SIT nad 105.946,00 SIT do 129.490,00 SIT 5.390,00 SIT 6.740,00 SIT 8.090,00 SIT nad 129.490,00 SIT do 176.577,00 SIT 4.040,00 SIT 5.390,00 SIT 6.740,00 SIT nad 176.577,00 SIT do 233.082,00 SIT 3.510,00 SIT 4.860,00 SIT 6.210,00 SIT Nataša Bazjak Cristini Obveščam vas, da so v prodaji novi obrazci za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka. Ti obrazci pričnejo veljati 1.4.2003 in jih morajo izpolniti vsi, ki jim pravica do otroškega dodatka poteče v aprilu 2003 ali kasneje, in vsi, ki bodo od aprila dalje uveljavljali pravico na novo. Vsi, ki že prejemate otroški dodatek, morate novo vlogo oddati šele v mesecu, v katerem vam sedanja pravica poteče. Če je iz odločbe razvidno, da vam pravica do otroškega dodatka poteče v aprilu 2003, to pomeni, da morate novo vlogo oddati na novem obrazcu najkasneje do 30.4.2003, da se vam pravica ne prekine. Višina otroškega dodatka se določa na podlagi podatkov o povprečnem mesečnem dohodku na družinskega člana v letu 2002 v primerjavi s povprečno mesečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu 2002. Želela bi vas še opozoriti, da lahko od 1.1.2003 dalje, v kolikor vaš otrok ni vključen v vrtec, uveljavljate pravico do povišanega otroškega dodatka. Posamezni znesek otroškega dodatka se v takem primeru poviša za 20%. Pravico uveljavljate na Centru za socialno delo z izjavo, da vaš otrok ni v vrtcu. 0 Slika Jadran Rusjan Kadrovske novice Naši Tulipani zaposleni za 8. marec ZAPOSLENOST V FEBRUARJU 2003 V matičnem podjetju je bilo na dan 28.2.2003 zaposlenih 646 delavcev, od tega 302 moških in 344 žensk. Prihodi delavcev: V februarju smo sprejeli 18 sodelavcev za določen čas. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v februarju prenehalo 2 sodelavcema. Razloga prenehanja sta bila potek delovnega razmerja za določen čas ter sporazumno prenehanje delovnega razmerja. V Droginih povezanih podjetjih je bilo na dan 28.2.2003 zaposlenih 353 delavcev in sicer: DROGA d.o.o. BUJE - 26 DROGA d.o.o. LASAGO - 6 DROGA d.o.o. SARAJEVO - 8 DROGA d.o.o. SKOPJE - 57 DROGA d.o.o. PRIŠTINA - 24 DROGA d.o.o. BEOGRAD - 28 DROGA LIVSMEDELAB ŠVEDSKA - 9 SANDRI S.p.A. ITALIJA - 34 KONZUM D.D. SARAJEVO - 150 VIVO d.o.o. LJUBLJANA - 11 V MARCU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE 20- letniki Roberto KREVATIN iz PC Nova tovarna in Mirela HORVAT iz OE Kontroling 30- letniki Branko PUŠPAN iz PC Sol Vida KOŠIČ iz PC Gosad Branislav KNEP - Logistika Majda BOŽIČ MIKLAVEC iz PC Sol NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU Jubilejne nagrade se izplačujejo na podlagi 2. točke 44. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. 0 Majda Vlačič Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo sijih zapomnili. (Pjotr A. Pavlenko) Zapomnimo si lahko dobre ali slabe dogodke. Ker pa preživljamo večji del dneva na delu med sodelavci, je veliko možnosti, da se nam eden od teh dogodkov pripeti ravno v tej sredini. Rdečica na licih sodelavk na mesnem programu - odsev rdečih tulipanov, ki so jih prejele ob svojem prazniku je zagotovo že izginila, mnogo dlje pa bo v srcih ostal spomin na darovalce tulipanov - pozorne sodelavce. Žal, takih ne premorejo vsi oddelki. Na spodnjih slikah vidite sodelavke ene izmene mesnega programa. Lep rdeč cvet so prejele tudi sodelavke druge izmene, katerih pa žal ni na sliki. £ Drogin telegraf Novinarska konferenca o nerevidiranih in nekonsolidi-ranih poslovnih rezultatih 11. marca je v izolskih prostorih Droge potekala vsakoletna novinarska konferenca o nerevidiranih in nekonsolidiranih poslovnih rezultatih preteklega leta. Ob tej priložnosti je uprava objavila tudi novico o uspešnem zaključku recertifikacijske presoje sistema ISO 9001:2000 ter predstavila poročilo o obisku prehranskega sejma Gulfood v Dubaiju. Vodja odnosov z javnostmi Vesna Čuber je predstavila nov način sponzoriranja lokalne skupnosti - Sklad za lokalno pokroviteljstvo in donatorstvo Droge. Istega dne smo v lokalnih medijih objavili razpis s pogoji za pridobitev sredstev.Več o tem si lahko preberete tudi na naši spletni strani. (JK-) 0 Sejem na Švedskem Drogin sejemski nastop v Jonkopingu na Švedskem je bil nedvomno uspešen. Sejem je potekal od 4. do 6. marca. Obiskovalcem smo predstavili pašteto Argeta, Začinko in čaje. Odziv je bil velik. (I.B.) 0 Prvi Drogin razpis za lokalno pokroviteljstvo in donatorstvo V Drogi smo ustanovili Sklad za lokalno pokroviteljstvo in donatorstvo. Letošnja sredstva v višini 15 milijonov tolarjev namenjamo sponzoriranju in doniranju projektov, ki bodo izpeljani v občinah Izola, Piran, Koper in Hrpelje-Kozina. S tem dajemo poseben poudarek lokalnemu okolju. Z organiziranim pristopom iščemo nove konkurenčne prednosti in skrbimo za vzpostavljanje družbene blaginje ter spodbujamo tudi druga podjetja, da na podoben način posvetijo skrb lokalni skupnosti. Razpis je bil objavljen 11.3. 2003 v Portorožanu in na spletni strani www.droga.si, 13. 3. 2003 v Mandraču in 14. 3. 2003 v Primorskih novicah. Vloge bo obravnavala tričlanska komisija, ki jo sestavljata dva člana iz okolja in en predstavnik Droge. Rezultate razpisa bomo objavili na svoji spletni strani www.droga.si do 18. aprila 2003, vse izbrane prosilce pa obvestili tudi po pošti. (J.K.) 0 Pravila uporabe internetnega okolja Informatika j) NFORMATIKA Pozdravljeni v marčni prilogi Informatika! V tej številki bomo dali poudarek pravilom uporabe Interneta v podjetju Prosimo vas, da se spodnjih navodil držite. Droginim zaposlenim je dostop internetnega okolja omogočen zaradi dostopa do baz podatkov oz. storitev, ki jih potrebujemo pri svojem delu. Zato pričakujemo, da se boste obnašali racionalno in boste internet uporabljali izključno kot delovni pripomoček. Računalniško omrežje smejo uporabljati le zaposleni v skupini Droga in to na svojem delovnem mestu. Pri vključitvi v omrežje oz. pri koriščenju storitev (aplikacije, internet ) ne smemo uporabljati lažnih oz. zavajajočih podatkov. Nedopustno je pošiljati prispevke za nestrokovne ali osebne polemike, oglase, verižna sporočila ali početi karkoli, kar moti delo ostalih uporabnikov. Prav tako ni dovoljeno objavljati ali pošiljati podatkov z žaljivo ali pornografsko vsebino, tajnih podatkov ali podatkov, ki so zaščiteni z avtorskimi pravicami ali so v lasti drugih uporabnikov. Nedopustni so uničevanje ali spreminjanje podatkov, ki so last drugih uporabnikov, ter uporaba programov ali postopkov, ki ovirajo normalno delovanje računalniških naprav, ki sestavljajo računalniško omrežje. Dodeljen dostop uporabniku je neprenosljiv - organizacija oz. posameznik, ki pridobi dostop do Droginega računalniškega omrežja le-tega ne sme prenašati na druge fizične ali pravne osebe. Ta omejitev je potrebna prav zato, ker se pravice do uporabe Droginega računalniškega omrežja ne more pridobiti brez predhodnega dovoljenja. Vsi dostopi v internet iz Droginega okolja gredo prek "Proxy strežnika" in jih na tujih strežnikih vidijo kot dostope iz domene droga.si, torej kot dostope iz Droginega računalniškega okolja. Za vsak dostop v internet se vodi evidenca v skladu z varnostno politiko podjetja. Ta je namenjena spremljanju uporabe interneta za statistične prikaze, za planiranje kapacitet strežnikov in za odkrivanje morebitnih zlorab.Ti podatki so tajni in ne vsebujejo osebnih podatkov uporabnikov interneta. Služba Informatika si pridržuje pravico do ustreznih ukrepov na računalniškem okolju, ki bi bili nujni ob kršitvah tega dogovora, npr. do omejevanja dostopov do nekaterih storitev, strežnikov ali imenikov na strežnikih za lokacije, kjer je prišlo do kršitev. Povzetek Za nedopustno uporabo Droginega računalniškega okolja se šteje: • omogočanje dostopa do omrežja tretjim osebam, • poskus pridobitve in uporabe dostopa, ki je bil dodeljen drugemu uporabniku, • oglaševanje po elektronski pošti in pošiljanje verižnih pisem, • uporaba dostopa do omrežja za pridobitniške dejavnosti, • namerno motenje in onemogočanje dela drugih uporabnikov omrežja, • uničevanje in spreminjanje podatkov, ki so v lasti drugih uporabnikov, • kršenje tajnosti ali objava podatkov, ki so v lasti drugih uporabnikov, • objava in pošiljanje podatkov, ki kršijo avtorske pravice, • ustvarjanje, pošiljanje ali objavljanje podatkov z žaljivo ali pornografsko vsebino, • posredovanje lažnih ali zavajajočih osebnih podatkov servisom na omrežju, ki take podatke zahtevajo pri uporabi, • uporaba servisov, ki niso namenjeni javni uporabi, • uporaba programov ali postopkov, katerih namen ali posledica je krnitev integritete in stabilnega delovanja računalnika, računalniškega sistema ali omrežja. Služba Informatika si pridržuje pravico do ustreznih ukrepov, če presodi, da so bila kršena pravila dopustne uporabe tega omrežja. Med ukrepe spada onemogočanje dostopa oz. odvzem pravice dostopa do Droginega računalniškega okolja. % Vaši informatiki Nelson ŠORGO Sandi KOSMINA Leon MAKOVEC Razpis za počitnikovanje v poletni sezoni od 1.6.2003 do 31.10.2003 v počitniških stanovanjih DROGE d. d. KANINSKA VAS, BOVEC Apartma za 6 oseb, dvosobno stanovanje, ......................4.300 SIT / nočitev, DDV vključen Apartma za 4 osebe, enosobno stanovanje........................3.600 SIT / nočitev, DDV vključen MAREDA, Novigrad, Hrvatska Apartma: spalnica, dnevna soba, čajna kuhinja s popolno opremo, sanitarije, dva manjša balkona .................4.300 SIT / nočitev, DDV ni LOPARI, Mali Lošinj, Hrvatska Apartma: dve spalnici, kuhinja, sanitarije, balkon.................................5.200 SIT / nočitev, DDV ni Interesenti za koriščenje navedenih počitniških stanovanj morajo izpolniti obrazec PRIJAVA ZA POČITNIKOVANJE, ki ga dobijo v tajništvu PC, pri vodjih izmene ali pri tajnicah v skupnih, štabnih in skupnih službah DROGE d.d. ROK ZA DOSTAVO IZPOLNJENE PRIJAVE JE 14. 4. 2003 Komisija za počitnikovanje bo predlog RAZPOREDA za koriščenje počitniških stanovanj objavila najkasneje do 25.4.2003. (Razpored za koriščenje stanovanj je sočasno rezervacija, ostale proste termine pa lahko koristimo po želji). Komisija za počitnikovanje, DROGA d. d., 6310 IZOLA, Industrijska 21 Dobrna zopet vabi Tekst in slika Dragica Mekiš Mnogi se spominjate prijaznih in zanimivih počitniških dni v Dobrni, saj smo s Termami Dobrna že uspešno sodelovali. Odločitev o ponovnem sodelovanju je že sprejeta. Ker pa je v tem času prišlo do sprememb, vam predlagamo, da natančno preberete naslednje vrstice. Zaposleni v DROGI bomo odslej lahko svoje dela proste dni koristili v Termah DOBRNA tudi pod pogoji, ki sta jih sprejeli obe družbi, in sicer. • za nočitev z zajtrkom, posteljnino in kopanje v bazenih Term Dobrna bomo odšteli 3-000 SIT na osebo: • za otroke do pet let starosti je bivanje brezplačno, če spijo s starši. • za otroke do štirinajst let velja 30-odstoten popust, če uporabljajo svoje ležišče z najmanj eno odraslo osebo. Gostje iz DROGE bomo strošek za bivanje poravnali ob odhodu v repeciji Term DOBRNA. Enako velja za turistično takso. Toplice DOBRNA so se pred kratkim preimenovale v Terme DOBRNA. Drogovci bomo ob dopustovanju v Dobrni nameščeni v istem hotelu kot v preteklosti, vendar je tudi ta menjal ime. Hotel Švicarija se odslej imenuje Hotel PARK. Vse ostalo, kot so stoletni kostanji, čudovite sprehajalne poti, razgibana pokrajina in prijazni ljudje, so ostali nespremenjeni. Rezervacije in napotnico za dopust v Dobrni boste dobili v DROGI pri referentki za splošne zadeve. Za poletni čas veljajo razpisni pogoji kot za vse druge Drogine počitniške ponudbe: ROK za prijavo dopusta v Dobrni je: torej 14.4.2003. Prijavnice dobite v tajništvu PC, pri vodji izmene ali pri referentki za splošne zadeve v DROGI d. d., 6310 IZOLA, Industrijska 21. £ Hotel Park - novo ime v nespremenjenem, romantičnem okolju Naša popotov Sinaj - splet lepote, in davnih legend zgodovine Del poti vodi ob kanjonu. Tekst in slika Maruška Lenarčič Puščava me že od nekdaj privlači. Širjava daje občutek svobode. Vedno znova občudujem njene prelivajoče se barve in njene skrivnostne oblike. Prav zaradi te pritajene ljubezni sem se zlahka odločila za krajše potepanje po Sinajskem polotoku, še posebej, ker je bilo to v - za nas - ugodnem zimskem času, pa še presoja je bila že končana. Prav tu naj bi bili Mojzesu izročeni božji ukazi. Sinajski polotok leži med Sueškim in Akabskim zalivom in ločuje Sredozemsko od Rdečega morja. Po camp-davidskem sporazumu iz leta 1982 ponovno pripada Egiptu SINAJ - dežela, v katero je Mojzes pripeljal svoje ljudstvo. Dežela desetih božjih zapovedi. Dežela beduinov. In nenazadnje dežela razvijajočega se turizma. Enotedensko potepanje je bilo polno doživetij in novih spoznanj. Kaj neki najbolj zanima „moje“ bralce? Z željo, da bi se čimbolj približala vašim pričakovanjem, sem izbrala nekaj slik, na katerih sem ujela najlepša doživetja. Po Mojzesovih in svetopisemskih sledeh Po izročilu je Mojzes popeljal izraelsko ljudstvo iz egipčanskega suženjstva. Potovali so proti deželi, ki jim jo je obljubil Bog. Z njegovo pomočjo so prehodili morje, našli vodo in preživeli v puščavi, prenašali vsakdanje stiske... Potovanje je trajalo 40 let. Del njihove poti smo prepotovali tudi mi z avtobusom in terenskimi vozili, nekaj kilometrov pa smo tudi prepešačili. Kot Mojzes smo se tudi mi povzpeli na vrh 2285 m visoke Sinajske ali Mojzesove gore (arabsko Jabal Musa). Po izročilu se je tu Mojzesu prikazal Bog. Na mestu, kjer sta zdaj zgrajeni kapela Svete trojice in mala > V igri svetlobe je pridih mistike. DIŠOCA Naša popotovanja Divje stene Svete Katarine - neme priče pradavnega izročila. Tam, kjer naj bi Mojzes prečkal Rdeče morje, stopil s svojim ljudstvom na sinajska tla in našel vodo, je zdaj privlačna turistična točka. Zanimiv je bil obisk oaze Feiran (v svetem pismu je imenovana Refidin), le štiri kilometre dolgega ozkega pasu, zasajenega z dateljnovimi palmami in tamariskami. >• Samostan, ki hrani rokopise neprecenljive vrednosti. zahodu so privlačna zanimivost za novodobne romarje na goro. (Po mojem mnenju pa ni lepšega kot je ogled zahajanja sonca z naše črnokalske stene). Pod Mojzesovo goro stoji trdnjavi podoben samostan Svete Katarine iz 6. stoletja - najstarejši neprekinjeno obljuden samostan, bogat z ikonami in pomembno zbirko rokopisov. Pod domačinovim vodstvom smo dosegli najvišji vrh Sinajskega polotoka, goro Sveta Kataina (2645 m). <■ mošeja (prepletanje krščanstva in islama; Mojzes velja v islamu za predhodnika Mohameda-ustanovitelja islamske vere), naj bi Bog govoril z Mojzesom in mu dal tabli z desetimi zapovedmi. (Jih znamo našteti? Smo jih vtkali v vsakdanje življenje? Zapovedi so namreč še vedno aktualne.) Z gore je prekrasen razgled na divjo pokrajino Sinajskega polotoka. Spektakularna igra svetlobe in barv nad temnimi gorskimi vrhovi ob sončnem vzhodu in Po Mojzesovih stopinjah na gori Svete Katarine. f J it Uganka Nagradna uganka Tu sta Mojzes in njegovo ljudstvo stopila na sinajska tla. Uredništvo Naš glas, DROGA d. d., IZOLA, Industrijska 210 (Nadaljevanje prihodnjič) % HBBMGUfeMter. Tamariske in dateljnove palme dopolnjujejo divjo lepoto pokrajine. £flnMI rmšmm tM:, n mmtSsSat Sodeč po zadnjih odzivih, vam nagradne uganke niso pretrd oreh... Pa poskusimo tokrat z eno mokro uganko. Na spodnji fotografiji boste verjetno videli vsak svoje... Pričakujemo zanimive odgovore. Za pomoč pa vam ne ponujamo niti črkice! Zadnjič vam je, z našo pomočjo, šlo prelahko od rok! No, pa saj ne bo tako hudo, napnite oči in možgane in pošljite odgovor na vprašanje: Kaj vi vidite na fotografiji? Prvi izžrebani, katerega odgovor bo točen, bo prejel nagrado VIKEND V MAREDI ZA ŠEST OSEB. Enako nagrado pa bo prejel tudi tisti, ki nam bo postregel z najbolj zanimivim odgovorom, pa čeprav ne bo točen! Slika Dragica Mekiš O resnih stvareh O kavi Sonja Požar Kava je že dolga desetletja pomemben družben dejavnik. V polpretekli zgodovini človeštva ni bilo na svetu ne političnih strank ne posvetovalnic za osamljena srca, ki bi zbližale med seboj toliko ljudi kot je to uspelo skromni skodelici kave! Sociologija, visoke šole za ma-nagement in stike z javnostmi ter druge sodobne vede bi jo morale že davno uvrstiti med svoje študijske programe. V zadnji treh desetletjih prejšnjega stoletja je zlasti v naši deželi kava igrala pomembno gospodarsko vlogo. Za veliko ljudi bi namreč lahko mirne duše trdili, da so takrat hodili v službo predvsem zato, da so dolge ure pili kavo in tako izdatno pripomogli k večji proizvodnji in prodaji kave. Marsikdo je bil s tem družbeno koristnim početjem celo tako zaposlen, da si ga med pitjem kave sodelavci niso upali ogovarjati; sitnobam, ki so si ga drznile motiti po telefonu, pa so pojasnjevali, da "jih bo tovariš Tainta poklical nazaj, ko bo popil kavo".Telefonski molk je bil zapovedan zlasti med prvim jutranjim pitjem kave, da so si lahko uslužbenci skozi soparo dišečega napitka izmenjavali novice, se spoznavali in tako nemoteno postavljali temelje kasnejšim skupnim naporom za doseganje skupnih uspehov. Bilo je ganljivo. Kasneje, ko so delovni kolektivi odkrili prednosti strojev za kuhanje kave (in jim je devizni režim tu in tam dovolil kakšen začasen uvoz), so le-ti postali marsikje to, kar so bile v davnih časih stare lipe sredi vasi: središče družabnega življenja, kraj, kjer ste našli vse tiste, ki bi pravzaprav morali biti tam, kjer ste jih pred tem iskali. Tudi danes, ko računalniki omogočajo zaposlenim, da si izmenjavajo dokumente in novice, ne da bi morali pri tem zapustiti delovno mesto, je prav kava tista, ki v ljudeh ohranja pranagon po druženju; to resnico razumejo celo najbolj skopuški in čemerni delodajalci in pred "kavnimi kotički" v svojem podjetju dobrohotno (čeprav neradi) zamižijo na eno oko. Zavedajo se namreč, da bi brez prej omenjenega pranagona (ki nam pomaga prenašati bližino drugih, kar ni Kotiček kar tako "Danes je težko s službami: Kamor prideš, povsod te jahajo!” zmeraj povsem enostavno) kaj kmalu ostali brez delovne sile; to pa bi resno ogrozilo njihove kapitalistične težnje. Razen na delovnem mestu pijemo kavo tudi ob drugih priložnostih: kadar dežuje in se zatečemo v lokal; kadar nas v najbližji lokal privede nenadna želja, da bi si ogledali njihove toaletne prostore; kadar se utapljamo v delu; kadar lenarimo; kadar srečamo znanca in želimo z njim poklepetati ali kadar si ga želimo na hitro se odkrižati. Človek ne bi verjel, toda prav kava je tisto edino, kar moški pričakuje od ženske, ko jo v poznih nočnih urah pospremi z zabave do doma. Ženska to nagonsko čuti in po njenem gostoljubnem "aligrešnaenokavo" se kavalir hvaležno odloči ZA (kdo ve zakaj, toda ponavadi se pozneje sploh ne spominjata, da sta pila kavo...). Povabilo na kavo je lahko tudi pretveza, kadar ljudje čutijo nejasno željo, da bi nekaj popili -karkoli pač. Najprej vam rečejo "grevanaenokavo", pri točili mizi pa naročijo kaj iz steklenice. Mislim, da bi morali zdravniki postati pozorni na tovrstno pozabljivost in o njej javno spregovoriti kot o eni od bolezni današnjega časa. Pravzaprav bi morali skodelico kave jemati v roke spoštljivo kot kos kruha, saj preživlja stotisoče v mnogih deželah sveta. Ste sploh pomislili, koliko ljudi bi izgubilo delo in morda celo popolnoma obubožalo, če bi svet prenehal piti kavo, to vroče, toplo dišeče gibalo družabnosti? £ Nagradna križanka št. 3 Križanka =a=?S ^3 lase aš*=3 Število prispelih rešitev: 36.Tričlansko komisijo so sestavljali: DarjaDel Fahro, Slavica Lozej in Mateja Heržan. I. nagrado - 5.000 SIT ■ prejme Lidija Školaris, Seča SS, 6230 Portorož; 2. nagrado - 4.000 SIT - prejme Branko Miličevič, Verdijeva 30,6330 Piran; 3- nagrado • 3.000 SIT - prejme Milan Hojnik, Drevored 1 .maja 6,6310 Izola. Nagrajencem čestitamo,glede realizacije nagrad pa pokličite gospo Marijo Mekiš tel. 05/66 31 995- vzorčno skladišče, da vam bo pripravila paket Droginih izdelkov po vaši izbiri. Rešitve objavljene križanke pošljite do ponedeljka, I I.aprila, na naslov: Droga d.d,, Marketing, Industrijska 21,6310 Izola. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo "Za nagradno križanko št. 3". Rešitev križanke številka 2: Geslo: Argeta dobra stran kruha nas glas Droga Portorož, Živilska industrija d d, Industrijska cesta 21, 6310 Izola, Slovenija. Predsednica uredniškega odbora: Vesna Čuber, glavna in odgovorna urednica: Majda Vlačič, uredniki: Sonja Požar, Manuela Ferenčič Meden, Tjaša Ulčar Jesih, Silvia Benčič, Lilijana Hrvatin, Vasja Rebec, Gregor Rustja, oblikovanje: Armando TuL Tisk tiskarna Ve K Koper. Naklada 1400 izvodov. Glasilo dobijo zaposleni v Skupini Droga brezplačno. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Vivo (Lo.o., Prečna 4, 1 (KM) Ljubljana, o. o., Istarska 22, 52460 Buje, Hrvat s ka. Lasago d o. o. Buje, Digitronska 33, 52460 Buje. Droga d o. o., Zntaja od Bosne 14 c/2, 71000 Sarajevo, Bosna i Hercegovina. Konzum d.d., Haliloviči 4, 71000 Sarajevo, Bosna i Hercegovina Jlpoca (j. o. o., //./ Anmoii llonoa Cip. .V, 1000 € nanje, Munpi/onujti. Prishtine, Rr. Hekurudhes p. n., Prishtine, Kosove. Droga d o. o. Milentija Popoviča br. 9, 11000 Beograd, Jugoslavija. Droga Livsmedel AB, Vagnmakaregatan 14, 415 07 Gdteborg, Stveden. iepo-ll.uneiit: r (piu'a Ilopnio/iojir g. o. o. e. .i.,Xiiih