ST. 17. V CELJU, SOBOTA I- MfiRCA B919 LETO i. Izhaja vsako srcdo in soboto Cena : Za celo leto 24 kron, za pol Icta 12 kron, za četrt leta 6 kron, za 1 mesec 2 kroni. Pooamezna btcwilka stane 30 vinarjev. Na pismene naročbc brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamacije glede lista so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se neozira. ^H ^^B ¦H ^^h ^^I^V b^W^K ^^| ^^| ^^| ^^b ^Hl ^^1 bib Uredništvo in upravnintvo se nahaja y Zvezni tiskarni v Celju, Schillerjeva cesta etew. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 81 mm širok prostor za enkrat 18 v, za večkrat popust. Mali oglasi stanejo pri enkratni objavi 3 K. — Vprašanjem glede inseratov i. dr. je treba priložiti za odgovor dopisnico ali znamko. — Rokopisi se ne vračajo. — Telefon štev. 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA T1SKARNA V CELJU 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER Tril&rat v tednu prične »Nova Doba« izhajati od prihodnjega tedna naprej. Naročnina za list se ne zviša. Opozarjamo na to naše cenjene naročnike in prijatelje. List se je v kratkem času tako udo- mačil med našim ljudstvom, da smo mogli ga že sedaj razširiti. Prosimo vse, da nam pri- dobivajo novih naročnikov. Dr. V. Kukovec: Vprašanje awsftrijske denarne veEjave. (Dalje.) Težave rešitve denarnega vprašanja in žigosanje. Kakor mora nar, pritiskajo te milijarde. Vsi •bčutimo težo tega naravnost neznosnega stanja. Te milijarde nam ogorčijo zaželjeno svobodo in so kakor nekak avstrijski danajski dar, ki se hoče nad nami maščevati Še celo po smrti. Današnja drožba izgleda v družabnem oziru kot ogromen stroj, ki je s temi milijardami zasut, tako da se ne more gibati. In stojimo kakor pied kako sfingo brez rešitve in brez pomoči. Vsi se vprašujemo: kaj hočemo s temi milijardami? Kako se naj reši to vprašanje, da bode socijalno pravicno.da nam ne uniči ostanka gospodarskih si I, in da ustvarimo trdno gospodarsko podlago za bodočnost ? Finančni znanstvenik Schönberg pravi: „Finančna in narod- no-gospodarska zahteva je, če se že v sili ni moglo izhajati brez papirnatega denarja, da se ta denar vsaj kar najprej odstrani. Papirnati denar je rak- rana na financah in na' gospodarstvu in se trajno težje prenaša nego primanjkljaj skoz daljno dobo'- To je samo načelni odgovor, toda v resnici je rešitev težka, zelo težka. Ravno ta denar je izraz interesov oseb in ustvarja trdovratno ray.like v nazorih, kako se naj to vprašanje reši. Oni, ki so podlegli gospodstvu teh papirjev, bodo zločinsko krono braiiili z veliko naklonjenostjo in toploto ter se skrivali za razlog narodnega gospodarstva- Naše finančno ministerstvo je storilo prvi stvarni korak v tern oziru z žigosanjem avstrijskega pa- pirnatega denarja. Že to priprosto formalnost treba pozdravljati, ker je kot prvo izmed vseh finančnih ministerstev imelo pogum dregniti v to sršenovo fnezdo. Spomnimo se le, kako si avstrijski finančni minister dr. Steinbach leta 1891. ni upal reči niti da niti ne v svoji razpravi za odstranjenje papirnate in upeljavo zlate denarne veljave. Recimo, da svrha tega žigosanja ni popolnoma jasna. Morebiti mi- nister sam ne veruje, da bode s tem popolnoma preprečil uvoz avstrijskih bankovcev in ugotovil množino bankovcev, ki krožijo v državi. Ne gre se namreč za male svotice, katere morebiti kak revež iz tujine seboj pripelje, ampak treba od- vmiti one velike milijone, katere hoče vtihotapiti nam močna inozemska finančna organizacija zaradi našega večjega uspevanja. In mogoče je, bodo tj našli pota in načine, da si pridobijo žigosan denar. To velja tudi za velike vojne ode- ruhe, ki nočejo svojih polnih kovčegov denarja rfržavi pred oči postaviti. Morebiti ima toraj to Hostopanie več moraine vrednosti nego stvarnega učinka. Prav mogoče pa je, da bodo v najkrajSem času vsi še mnogo ugodnejše sodili o pomenu žigosanja, ki se je pri nas uvedlo. Saj sledijo temu postopanju tudi Čehi; akoravno se je pred krat- kim finanČni minister dr. Rašin nekako skoro pre- zirljivo izrazil o pomenu žigosanja v Jugoslaviji je sedaj sam uvedel žigosanje na Češkem in raz- pravlja se o tem, da bodo žigosali tudi v Nemški Avstriji in na Ogrskem. Eno je gotovo: da se je z žigosanjem bankovcev pri nas vsaj nekaj sto- rilo v ta namen, da se spozna nevarnost, katera nam preti zaradi avstrijskega papirnatega denarja. Krona ni več denar. Ako hočemo pristopiti k stvarni rešitvi, treba ntm odgovoriti najprej na vprašanja: kaj je da- našnja krona, ali je še sploh denar? Eno je go- tovo: da ima namreč takozvano papirnato denarno veljavo. Dve vrsti ste papirnate denarne veljave, namreč: ako se vsled poslabšanja razmerja med kovino in papirjem zmanjša vrednost denarja, ah pa ako papirnati denar vobče nirna več vrednosti. O tej poslednji denarni veljavi, ki je prav za- prav kreditna denarna veljava, rekel je Washington: »Jedva je dovolj voz papirnatega denarja, da se zanj kupi voz živeža.« Zgodovina financ nove dobe zabclježuje, da je bil najglobji padec papirnate de- name veljave v Severni Ameriki koncem osvobo- dilnih vojsk leta 1861 —1865. Najnižjc je stala pa- pirnata denarna veljava meseca julija1864 in sicer le kratko časa, ko se je pri zlatu dvignil agio (nadplačilo) nasproti nominalnim 100 dolarjem v papirju na 285 dolarjev; v ostalem se je držal agio na okoli 50 °/0 višje nego je bila nominalna (imenska) vrednost papirja. Pa kolik razloček je Se le v naši papirnati veljavi nasproti ameriški! Pri nas se sploh ne more več govoriti o ažiju (doplačilu) zlata, ker je predpogoj istega saj ko- likor toliko nekakšna pravilnost na polju narodnega gospodarstva. Danes pa ima zlato takorekoč samo ceno posebne priljubljenosti (praetium affectionis). Čita se po listih in sliši se veČkrat, da treba za rešitev denarne veljave najprej določiti resnično vrednost krone. Kakšno vrednost? Ta se more izmeriti k večjemu s centimetri. Prevara je, da so naši bankovci spioh kak denar. Ti bankovci so samo z državno silo zavarovali del vloge denarja (denarne funkcije). To je namreČ liberacija ali o- prostitev dolga, kar pomeni, da mora upnik od dolžnika bankovce prevzeti, če se dolžnik hoče o- prostiti svojega dolga. S tem pa gospodarsko na vrednosti nič ne pridobijo; kajti denar je blago (roba) in bankovec je nakaznica na tako blago; ako tega blaga ni, ne predstavlja bankovec več denarja. Vzrok, da se vendar ti bankovci še na- hajajo v prometu nadalje kot blago, je državna rnoč, ki ustvarja iz teh nepokritih papirjev zakonito do- mišljijo blaga, ki ga v resnici ni. To je nekako dr- žavno nasilje; vendar pa vsa državna moč v go- spodarskem smislu ne more iz nič ustvariti nekaj realnega (stvarnega). Daljni in glavni razlog. da r,e nahajajo ti papirji še v prometu kot blago, je načelo neke družabne stalnosti: sprejemajo namreč te papirje, ker je denar popiaj tudi tako izgledal in ker smo se navadili za te papirje kupovati in prodajati. Akoravno se pa ti brezvrednostni papirji nahajajo še nadalje v prometu, videli smo med vojsko in Se danes vidimo, da je vendar v zavesti naroda prodrla prava predstava o bistvu bankovcev. lzmenjava blaga v naravi, ki se je med vojsko po nekod razvila do popolnega izključenja bankov- cev, ni nič druzega nego zavest, da danes denar ni blago in se je zato zahtevala za blago stvarna gospodarska vrednost, namreč drugo blago. V navadnih razmerah je razloček v pomenu besede »papirnati denar« in »bankovec«. Banko- vec je imel v naravnih razmerah zato neko vred- nost, ker je bil bankovec nakaznica za zlato, ki je moralo biti naloženo v nekem znesku v banki. V ostalem je pa banka v mimih časih imela mnogo tirjatev in druzega premoženja, tako da je bil na bankovec nakazani znesek pri banki brez dvoma iztirljiv. Papirnati denar so pa v mirnem času izdale svojedobne države in je na pr. bil papirnat denar v Avstriji po 5 gld. in 50 gld. Za tak denar ni bilo pokritja v kaki banki, ampak v gospodarski moči države. Po postavi je bil vsakdo dolžan tak papir kot vrednost sprejeti in je imel ta papir prisilni kurz. Sprejemal se je takrat ta denar za polno vrednost od občinstva, ker je občinstvo zaupalo v plačilno možnost države. Če bi se bila takrat javnost prepričala, da nima država nikakega premoženja, bi se bilo zgubilo že takrat zaupanje v papirnat denar. Tak papirnat denar je nastal med vojsko iz bankovcev avstro- ogerske banke. Avstro—ogerska banka je namreč tiskala med' vojsko za državo tako neizmerne rrinožine 'bankovcev, da kmalu ni bilo v banki skoro nikakega pokritja več v zlatu za te ban- kovce. Pa tudi vse premoženje banke je nasproti ogromnim množinam bankovcev postalo naravnost neznatno. Na ta način je nastal iz bankovcev avstro- ogerske banke v resnici nekak avstrijski papirnati denar, ki je imel po večini le v toliko vrednost, kolikor je kdo zaupal v plačilno moč avstrijske države. Ta plačilna moč je bila nazadnje utemelje- na le še v zaupanju gotovih krogov, da bode Avstrija zmagala ali pa saj dosegla časten mir, tako da bode njen obstoj zagotovljen. Sedaj ko je Avstrija razpadla, ne more papirnati denar imeti druge podlage nego zaupanje, da ima denar pokritje v zapuščini te Avstrije. Resni krogi tndi povdarjajo, da je ta zapuščina nekaj vredna. in da se bodo zedinile države, ki so nastale iz bivše Avstrije, medsebojno, da bodo kot naslednice in dedinje Avstrije prevzele tudi obveznost za papir- nati denar bivše Avstrije, oziroma avstro—ogerski banki neko vrednost zajamčile. Nekateri mislijo tudi, da bodo druge države, ki imajo govoriti odločilno besedo na mirovnem zborovanju, te države prisilile, da bodo sorazmerno prevzele jam- stvo za bankovce avstro—ogerske banke in tudi za druge dolgove bivše Avstrije, zlasti za vojna posojila. Z ozirom na to zaupanje prevzetja ob- veznosti bivše Avstrije s strani njenih naslednic se vzdržuje tudi še neko zaupanje v vrednost bankovcev avstro—ogerske banke. Ker vrednost bankovcev na mednarodnem trgu od tedna do tedna pada čim dalje bolj, si pač lahko vsakdo izračuna, da je to zaupanje čim dalje manj vredno. Različne vrste reševanja. Denarna veljava je brez pokritja kakor pi- javka, ki izsesava gospodarsko slabe sloje. ,Cene poskakujejo čim dalje bolj, do neizmernosti. In kdor v tej divji tekmi najboljših dirkačev ne more sodelovati, ta zaostaja, se opoteka, se ubija in pada. üospodstvo papirja ustvarja nasilstvo in z železnim obročem veže slabega in mu jemlje za- dnji denar iz žepa. Osiromašenje se razžirja od najslabejših na gospodarsko močnejše, razširja se pa kakor rak zmiraj dalje in dalje v zdravo meso narodnega gospodarstva. _______ (Dalje prihodnjič.) MiloS Štibler: Po voletvah v Nemški Aifsfriji. Volitve, ki so se vršile dne 16. februarja t. 1. v Nemški Avstriji za narodno skupščino, niso pri- nesle socijalnodemokratične večine. Izmed 162 iz- voljenih je 71 nemških soeijalnih demokratov, 1 Čeh in 90 pristašev raznih nemških meščanskih strank. Večino imajo torej zopet oni, ki so 1. 1914. z navdušenjem pozdravili napoved „nemške" vojske in ki so tudi ves čas bili za „durchhalten', do končne zmage. Socijalnodemokratična stranka je sicer najmočnejša, toda večine nima. Vkljub temu bo njena beseda v mnogih ozirih merodajna, osobito velja to ravno v mnogih narodnih vprašanjih. Najbolj se bo to pokazalo v vprašanju združitve z Nemčijo. Ako bi ta rešitev bila odvisna zgolj od meščanskih' strank, tedaj bi do združitve ne prišlo. Proti združitvi govore važni gospo- darski razlogi, pri nekaterih skupinah je igrala vlogo morebiti celo kaka tajna monarhistična želja. Socijalni demokratje so se od začetka odločno in načelno postavili na stališče ujedinjenja z Nem- čijo. Ni dvoma, da je ta nastop privedel stranki pri zadnjih volitvah veliko število sicer nemSko- nacionalnih glasov. Socijalna demokracija bo na tej poti vztrajala, saj to zahteva življenski in- teres nemškoavstrijskega delavstva. Ako no pride do združitve, bodo morali stotisoči delavcev iz Nemške Avstrije v tujino s trebuhom za kruhom. Če pa pride do ujedinjenja, tedaj bodo delavci morali bržkone tudi z doma, toda šli bodo v Nem- čijo, ostanejo torej v lastni državi. Pri novem delodajalcu se bo moralo z njimi ravnati kot s polnovrednimi državljani. Stran 2. »NOVA D 0 B A« Mev. 17 Ni izkljueeno, da bo ententa skušala preprečit priklopitev Nemške Avstrije k Nemčiji. Toda Slo- vani s to eventualnostjo ne smemo več računati. Nemška Avstrija hoče priklopitev in jo bo dose- gla. Ako bi Francija tudi začasno preprečila ujedinjenje, bo to le provizorij. Letal878 je Ru- sija porazila Turčijo in v svetoštefanskem mini se je sklenila ustanovitevvelike Bulgarije. Takrat je Bismarck na berolinskem kongresu preprečil ustanovitev Velike Bulgarije. Nastala je prav majhna Bulgarska, zraven nje se je ustanovila Ru- melija z glavnim mestom Plovdivotn. Bismarck ni maral močne slovanske države na Balkanu, zato je razcepil od Rusov zahtevano Bulgarijo na označen način v dva dela. Toda kaj je to po- magalo proti volji naroda, ki je hotel biti združen? Ze 1.1885 je biki Bismarckova nakana uničena. Prav isto se bo zgodilo z Nemško Avstrijo, ako bi se Francozom danes posrečilo zabraniti nemsko ujedinjenje. Računati moramo z dejstvom, da se nemški narod hoče združiti v enotno državo in bo to tudi dosegel. Računati moramo pa tudi z dejstvom, da bo po taki ureditvi nemške države narodna volja pri Nemcih zopet rasla. Na zmernost socijalne de- mokracije ne smemo niti najmanje računati, to so pokazalc tudi volitve dne 16. februarja. Dunajski Čehi so postavili svoje kandidate in razvili tudi živahno agitacijo za svojo listo. Kdo jih je pri tern najbolj oviral? Socijalni demokratje, ki se niti niso sramovali nastopiti proti češkim agitatorjem s surovo silo. Nasilno so pregnali češke zastopnike iz več agitacijskih lokalov, ki so si jih Cehi uredili za svoje ljudi. Vedno bolj se kaže, da se zaünejo nekdanje nasilne nemškonacionalne manire udomačevati v socialnodemokratični stran- ki. Masaryk je nedavno dejal, da Scheidemann (vodja socijalne demokracije v Nemčiji) v narod- nem oziru ni nič manj nevaren, kakor je bil Viljem II. Vsak pošten in razumen člo/ek mora odobravati oni del socijalnodemokratičnega pro- grama, ki stremi za izboljšanjem socijalnega po- ložaja delavstva in sploh vsega proletarijata. To- da v nacijonalnem pogledu na nemški socijalni demokraciji ne najdemo drugih značilnih potez, kakor smo jih videli na Viljemu in na Vsenemcih. Ta glas se je slišal prav razlocno tudi s socija- listične konference v Bernu. ¦ Slovani bodimo torej zelo previdni. Pa- zimo, ali se bo nemški sosed zopet začel priprav- ljati na novo podjarmljenje sveta ali vsaj manj- ših, politično in gospodarsko slabejših sosedov. To mora postati temeljna točka naše mednarodne in mirovne politike. Nobena druga stran nam ni tako nevarna, kakor ravno nemška. Tega dejstva ne smemo nikdar pozabiti. Olede volitev samih v Nemški Avstriji bodi omenjeno, da so se iste vršile po proporcijonalnem sistemu. Nedvomno se je izkazala prednost tega voiilnega načina nasproti volitvam, kakor smo jih imeli v stari Avstriji. Dežela se je razdelila v ve- like volilne okraje. Vsak volilni okraj je volil po 6 do 12 poslancev na jeduo glasovnico. Dunaj je imel za 48 mandatov 7 volilnih okrajev. Ravno na Dunaju se je izkazalo, da so bili volilni okraji še vedno mnogo premali — oddanih je bilo pri- bližno 960.000 glasov, tako da je bil izvoljen vsak poslanec povprečno z 20.000 glasovi. Čehi pa so dobili nad 70.000 glasov, vkljub temu imajo samo enega poslanca, ker so bili volilni okraji premajhni. Proporcijonalen volilni red je torej tern pravičnejši, čim večji so volilni okraji. V ostalem ima ta vo- lilni red to neprecenljivo prednost, da se izvolitev malopomembnih ljudi čim najbolj zabrani, kajti vsaka stranka stavi na prva mesta seveda svoje najboljš.e ljudi. In v normalnih strankarskih raz- merah so izvoljeni redno ravno oni kandidatje, ki stoje na prvilr mestih. Franjo Roš: Iz naših spominov. Poleg dr. Ambroschitscha je deloval v tistih britkih časih z enako podlimi sredstvi tudi rav- natelj nemške giinnazije v Celju, Kiemen Prost. Slovenci so bili v višjih razredih zavoda večinoma v premoči, vendar brez vsakih pravic. Kar je bilo dovoljeno Nemcem, sinovom tujih uradnikov, di- jakom iz Gradca in Dunaja in ponemčencem iz Celja, to vse je bilo Slovencem domačmom pre- povedano. Vsaka prosta kretnja in misel je bjla zatirana, vsaka sumnja takoj sporočena politični in vojaški oblasti. Ravnatelj je leta.1915 imenoval Slovence pred celim razredom »ein minderwertiges Volk«, (majnvreden narod), če prav so v zmožnostih in tudi v uspehih daleč nadkriljevali protežirance. Dijaka, ki se je v neki šolski nalogi pop'olno na splošno izrazil o »cesarjevih sinovih, ki postanejo generali tudi brez zmožnosti« in to v času tirana Franca Jožefa, ki sploh sina imel ni, je ovadil deželnemu šolskemu svetu in poslal celo vso na- logo v Gradec, nakar je bil dijak izkljuten ?. zavoda. Jaz sam — pisec teh vrst — sem meseca septembra leta 1916. po velikem naključju dobil v roke seznam pqliticno osumljenih slovenskih dijakov celjske gimnazije, ki ga je z vsemi natanč- nirni podatki lastnoročno napisal. sam ravna- telj Proft. Poslal ga je s celim tajnim akiotn okrajnemu glavarstvu v Celju, da je isto za vsa- kega- posameznika dostavilo, pri katerem voi- jaškem oddelku se nahaja. Akt in seznam sta 51a potem k vojaškemu poveljstvu v Gradec, odkoder so razposlali pečate »p. v.« onim vojaškim oddelkom. kjer so služili dotični. Vseh nas je ^ilo 15, med njimi dva v starosti pod 14 leti. Bili smo to dijaki, ki smo pisali pred voiuo v leposlovne in znanstvene, popolnoma nepolitične celjske dijaške vaje »Savinja«. Pri tern sta rias takrat podpirala sedajni general ženijalni Maisf.er in ir Mi1"* ^^' ¦"• Palie so bili v seznamu oni, ki so bil : ,u.r. v knjižici počitniške dijaške zveze. Doživeli smo hišne preiskave, kjer so ham zaplenili »Savinje«, slike in drugo. Vseh teh ukra- denih stvari so do danes nismo sprejeli nazaj. Našo korespondenco so odpirali na poštah in jo po- šiljali ravnatelju, ki jo je obdržal zase; na pr. črtice, ki sem jih poslal pol leta pred uvedbo cen- zure uredništvu »Slov. Naroda«. Privabili so celo nekega višjega sodnega svetnika iz Ljubljane, da nas je zasliševal. Rav- natelj je silil v nas, da bi mu vendar priznali, da smo v zvezi z Ljubljano in Beogradom, pisaril je zapisnike, nas ovajal na vse strani, misleč, da pride na ta način do nimbusa dvornega svetnika. Zadevo »Savinje« je državno pravdništvo vrnilo ravnateljstvu, ker samo ni našlo povoda za ka- zensko postopanje. Ravnatelj pa, mestoda bi dal zadevo v koš, poslal jo je naravnost —- minister- stvu za uk in bo.^očastje. To nas je kaznovalo z največjim ukorom in karcerji, večje ne^reče pa na veliko žalost Proftovo ni bilo. Razglasil nam je kazen, kakor se proglasi smrtna kazen nnd hudodelci, svečano pred vsem profesorskim zbo- rom, mi zločinci pa stali pred njim v dolgi vrsti. Novembra leta 1916. je doživel veliko za- doščenje za svoje neumorno, vzorno patrijotično delovanje. Šsst dijakov ie bilo takrat odpeljanih v graški Paulusthor v zapore, ker so peli državi nevarno pesem »Hej Slovenci«. Dasiravno so bili potem oproščeni, Proft jih vkljub temu ni oprostil, ti in vsi drugi so plačevali tečaj za tečajem Sol- nine, bili so izpostavljeni vsem grobostim in krivicam in ko so odšli k vojakom, jim ie takoj preskrbel oni znani pečat. A to vse ni vse. Dogajale so se stvari, ki v dobi tajnih aktov, denuncijantstva in zavratnosti niso prišle na svetlo i.i tudi morda ne bodo. Omenim naj, da so od teh preganjanih trije za inleres tega Viadutega naroda žrtvovali svoje Zivljenje; med njimi naS mladi, veliki talent, naš nepozabni Arkadij Videmsek. Bili so prisiljeni, boriti se proti lastnemu prepričanju, proti bratom, ki so nam prinašali osvobojenje. Tern krvolokom, ki se še danes prosto gib- Ijejo med nami, se imamo zahvaliti, da je izteklo toliko naže najdražje krvi. Našo intelegenco so zaznamovali z ostudnimi pečati. da se je potem poljubno ravnalo ž njo. Naše ljudi so potem na- menoma pošiljali na najnevarnejše točke, kjer jim ie bila pogibelj gotova. Zmrzovala in glado- vala je naša mladina v barakah. Fako so nam ubijali cvet naroda. Gospodje krvniki, kaj ne vidite krvavih madežev na svoji obleki? Ali nam v cast in onim v onemoglo jezo bodi povedano, da je obstajala v Celju pred voj- no dijaška Jugoslovanskaorganizacija. Stela je 80 dijakov in bila v zvezi s srbskimi dijaki. Njeni člani so imeli prosto vožnjo na železnicah kralje vine Srbije. Prihajal je k nam predavat Enlicher iz Ljubljane, ki je pozneje umrl v ječi za naše prepričanje. Imeli smo svoje prostore in redna predavania še mnogo let pred vojno. In kljub vsemu pritisku niso izvedeli o vsem teni niti berede, dokazati nam niso mogli niti enega političnega dejanja. In naše najdražje misli tistih dob so meso postale ... Vendar se ti zmaji, Ambroschitsch, Proft in še drugi vedno plazijo po naših krajih, hodijo v posete preko meje in se spet vračajo k nam. Vsa ta leta so nas gonili z biči v boj za njihovo nadvlado, pili z naslado našo srčno kri in kakor so nas takrat videli ponižne, take nas vidijo še zdaj. Kaj se res še ne ^avedamo, da smo zdaj mi go- spodarji na teh tlch? Kaj še res ne vidimo, ali nočemo videti, da bodo oni tudi v bodoče delo- vali v našo škodo? Kaj bomo pustili vse nn5e' drage mrtvece, vse ure obupa nemaščevane? v Se enkrat: nemške vsporednice na celjskt drž vns gimnaziji. Coije, 27. svečana. Dovolj dolgo smo čakali na preureditev šol- skill razmer v Celju. Pričakovali smo tudi, da se naše gimnazijsko vprašanje reSi v smislu zahtev našega prebivalstva in v — interesu države. Zali- teva prebivalstva je bila, da se morajo nemške paralelke opustiti takoj, kakor hitro ni zadost- nega števila nemških gimnazijeev, ki irnajo pra- vico v Celju nemške gimnazijske vzporednice obiskovati. To je bil tudi interes države. Višji šolski svet v Ljubljana je odredil. da se naj nem- ške vsporednice opustijo, ako ni v njih najmahj 100 upravičenih nemškili dijakov, Z nemške strani se je nato pod vodstvom prof. Matscheka (ali mačka??) uprizorila ostra gonja proti temu od- loku in za to. da se paralelke vzdrže. Proti temu je odločno nastopil ves slovenski zbor profesorjev. Ti so dognali na podlagi statistike, da zn nemške paralelke ni v najboljšem slučaju več ko 62 učen- cev. In za to peščico fantičev naj se na naše stroške vzdržuje cela nemška gimnazija? Dolga leta sem so se v nemški gimnaziji vzgajali fa- natični, nestrpni janičarji. Pol miliiona Slovencev na Štajerskem je moralo prej izhajati brez slo- venske gimnazije. sedaj se pa naj za peščico celjskih nemškutarjev vzdržuje nemška, v naši narodni državi? In to samo za to, da se 62 nem- Skim fantičem ne bi trebalo oprijeti ;:;iuiC,'vaiic slovenščine, brez katere znanja v naši državi ni- koli služb ne rnorcjo dobiti? Ali ima naša država dolžnost vzy;ajati bodoče uradništvo za Nemško Avstrijo? Da bomo pa še nadalje mirno gledali vzgajanje janičarjev, in še nadalje redili gada na svojih prsih, s svojimi davki vzdrževali zavode, kjer se blatijo naže svetinje, kakor se je to ne- davno zgodilo v Celju, nam niti oddaleč v glavo ne pade. Tisoče ljudi smo izgubili v tujem žrelu, trpeli sramotno ponižanje dolgo vrsto let, in zdaj naj namesto povračila ali vsaj namesto pravične ureditve priznamo odpadnikom pravice, kakor^nih mi na svojih tlch nikoli imeli nismo?! Vzgoje- valnic narodnih odpadnikov ne trpimo več, tern manj, če so iste tudi stvarno neupravičene, in če stokrat gredo deputacije nemških dam k naSim nadzornikom v večurne avdijence 1 In sedaj k statistiki: V prvem razredu je sedaj še 21 rednih učencev. Od teh sta 2 tujca, ki nimata pravice zavod obiskovati; 6 jih je sinov ljudi, ki so odpuščeni iz službe SHS in torej tudi nimaio več pravice obiskovati naše sole (Gorin- scheg, Kallab, Klavora, Pour, Seefeldner in Vessel); ostalo bi jih torej v najboljšem slučaju!3. V ko- liko so otroci: pisarniškega ravnatelja Mesareca, posestnika Janiča iz Žalca, trgovca Orla iz Šo- štanja in kolarja Wusserja iz Celja upravičeni, obiskovati nemško gimnazijo, je nadaljno odprto vprašanje. — V II. razredu je sedaj še 16 red- nih učencev; od teh sta 2 tujca, 4 so otroci iz službe SHS odpuščenih uradnikov; v najboljšem slučaju jih ostane 10. V koliko imajo pravi.co obiskovati nemški zavod: sin asistenta voj. evid. urada SHS v Celju Koltererja, sin vpokojenega revidenta Milanovich-a, sin zasebnice Peschitz iz Gaberja ter sin portirja j. ž. v službi SHS Mia-, kerja, je odprto vprašanje. — NI. razred; 15 rednih učencev; od teh 2 tujca, 1 sin odpušče- nega uradnika; ostane 12. Zakaj ima v nemškem zavodu svojega sina Čeh (?) Gutwald, računski podčastnik SHS Kainer, terzdravnik v službi SHS dr. Herzmann, — odprto vprašanje. — IV. r a z r e d : 11 rednih učencev: 3 tujci, 2 otroka odpuščenih uradnikov; ostane 6. — V.razred: 16 rednih učen- cev; 5 tujcev, 4 otroci odpuščenih, ostane 7. Če so otroci: trgovca s premogom Ozvatiča, žel. uslužbenca SHS Goloba, knjigovodje Jindra ter Stev. 17 »N O V A I) 0 B A« Strati 3. postajenačelnika Dobovišeka upravičeni obiskovati nemški zavod: odprto vpraSanje. — VI. raued: 17 rednili učencev: 4 tujci, 2 sinova odslovljenih uradnikov, ostane 11. Upravičenost sinov nad- učitelja Iglarja iz Loke, magacinerja Pamerja iz Celja, žel. uslužbenca Seliča iz Celja in sodnega oficijala Weiza iz Celia — je odprto vprašanje. — VII. razred; 9 rednih učencev: 1 sin odslov- Ijenega uradnika, ostane 8. Upravičenost obisko- vanja nemške gimnazije Berdajsa, kateremn je očim dr. Breschnik iz Vojiiika, je odprto vpra- Sanje. — VIII. razred: 9 rednih učencev, 3 tujci, ostane 6. Upravičenost višjega sodnega oficijala v sluzbi SHS Ivanšeka, trgovke Rožič iz Celja, mesarja Sellaka iz Celja in postajenačelnika Ta- scheka iz Št. Jurja ob j. ž., da imajo svoje sinove v nemSkem zavodu, je seveda dvomljiva. Kakor je iz zgornje statistike razvidno, jih ostane za nemške paralelke v najboljšem slučaju 73 fV odštejemo še sinove ljudi, ki so Slovenci službi naše države, jih ne ostane niti 62- In za to revščino naj plačujerno iz svojih davkpv eel zavod, celo vrsto nemških profesorjev, ki bodo še naprej brizgali strup med nas? Nikdar! P0L1TIČNE VESTI. Izpod laškega jarma. Lahi v zasedenem ozemlju pri postopanju z našimi Ijudmi prav nič ne zaostajajo za Nemci na KoroSkem in Madžari na Prekmurskem. Naže ljudi, ki so jih odpeljali v barake v Krmin, pozneje pa v provinco Verona, so., zaprli v ozke kletke ter jih vklenjene pustili 8 dni brez hrane. Ležati morajo na slami, na golih, vlažnih tleh med golaznijo. Nekateri so duševno Že tako onemogli, da se jim je pričelo mešati. V bolnišnico oddajajo samo umirajoče ; živ se ne vrne nobeden več. V#taboriščih jih umrje 5—6 dnevno od lakote. — V zasedenem ozemlju prirejajo laSke gledališke in kinemato- grafske predstave ter silijo naže ljudi k obisku. — V Spresiauu je 30.000 jugoslovanskih vjetnikov, s katerimi ravnajo nad vse nečloveško. Odkar so vieti, še niso spali pod streho. Tirana je izredno slaba. Vsak najmanjSi prestopek kaznujejo Lahi z batinami. Če -kdo oboli, mora ostati v šotoru, dokler ne onemore. — V llirski Bistrici je izdal iaški poveijnik ukaz, da mora prebivalstvo po- zdravljati laške častnikc. — Ko je ueka gospo- dična v llirski Bistrici zaklicala »Živijo Amerika!«, so jo postavili pod vojaško kontrolo. - Sloven- ske sole so skoro že po vscm zasedenem o/e- mlju zaprte. Banat so zasedie srancoske *čete, ki imajo v svojih rokah tudi vse železniške zveze. Srbske čete so odkorakale. Čudne stvari se morajo vsekakor goditi za laško demarkacijsko črto, ki jo drže Lahi Se vedno strogo zaprto. Iz raznih krajev na Goren j- skem prihajajo poročila, da se sliši iz Goriskega grmenje, pedobno grmenju ob priliki eksplozij. Tudi se čuje. da je laško vojaštvo izpraznilo Tol- minsko in pustilo tarn le nekaj karabinjerjev. Tudi prihajajo poročila, da je Italija zaprla mejo proti Švici. Iz Italije same se čuje o velikih ne- mirih in puntih, toda iaška vladu vse taji. Italijansko vojaštvo se upira? Ljubljanski »Slovenec« je prinesel 26. sveč. poročilo, da so se v OradiSki uprli laški vojaki, češ da nočejo več vojne. Vojaška oblast je upor uduSila in 60 upornikov dala ustreliti. §Vkljub temu se duh revolucije med laskim vojastvom vedno bolj širi. Minister odstopil. Iz Beograda poročajo, da je odstopil muslimanski minister dr. Spaho. Od- stopiti je- moral vsled tega, ker ni bil izvoljen v državno veče ; ker Pa je vlada v Jugoslav!)! strogo parlamentarna, mora biti vsak minister obenem clan narodnega predstavništva. Jasni se . . . h Londona' prihaja zanimivo porocilo, da je za glavuega urednika vodilnega angleškega lista »Times« imenovan znani pisatelj Viljem Steed, velik- prijatelj Jugoslovanov in Čehov. — „Times" objavlja 25. tm. uvodnik, v katerem izraža upanje, da se bodo Lahi spametovali in se podvrgli v sporu z Jugoslovani Wilsonovemu razsodišču. Laški Iisti so vsled tega čisto iz uma. Vendar pa laški list „Secolo'1 že sam priznava, da je londonska pogodba postala brezpredrnetna. Na mirovni konferenci je Amerika pred- laLala, da se potope, uniČijo nemške vojne ladje. 1 a predlog podpira Anglija. Francoska pa si svoji neniske vojne ladje, češ da bi to bila neka kom- pcnv.acija za njene težke izgube v vojni. Čuje se, da predlaga Amerika uničenje nemškega vojnega brodovja zato, ker se ne more najti prav^ ključ za razdelbo. V Galiciji je bilo vsled posredovanja en- tentne komisije 25. tin. sklenjeno premirje med Poljaki in Ukrajinci do odločitve mirovne kon- ference. Državni svet Nemške Avstrije je sklenil, tudi za zasedena ozemljo (kot taka smatrajo nemški prenapeteži tudi slovensko Štajersko in KoroSko) imenovati poslance za' državni zbor. Kakor je videti, Nemcem vsled postopanja Lahov zopet začenja rasti greben. Nemško-avstrijska državna skupščina je sklicana za 4. t. in. Rusija. Ljenin je bil v Moskvi na cesti napaden in oropan. — ¦ V Moskvi je izhimnila nova vstaža proti sovjetski strahovladi. Ruska boljševiška vlada ima baje prjprav- Ijenih že 150.000 mož, ki bi naj koncem marca prekoračili nemško mejo. Na Wilsona je bil, ko je prišel v Ameriko, nameravan atentat. Zaroto so pravočasno razkrili in zaprli zavsem 24 oseb, poveČini same Spance. IZ PREKMURJA. Obupni položaj prekmurskih Slovencev. Madžarska knltura slavi orgije. Ljudi, ki so 17.jan. na shodu v Belatincih glasovali za Jugoslavijo, zasledujejo in zapirajo še vedno. Kmete pretepajo do smrti. Župana v Bakovcih je madžarska pijana straža cbstreüla, da je v bolnici izdihnil. V Dokležovju so pretepli več kmetov do krvi. Župana, podžupana in več drugih so brez vzroka zeprli. Nekega fanta so v mrazu in sami srajci vlačili po cestah. — ia riaun n/.u^ij^vnnja. V tako važni zadevi, ki je danes v mestu in predmestjih v pretežni večini rodbin najvažnejSe vpraaanje sploh, treba misliti na najmanjSe malenkosti. Aparat imamo gotovo dovolj velik, da bi lahko občinstvo zvedelo količino Živil, ki jih vsak teden dobi, ter kraj in čas, kjer se bodo Stran 4. »NOVA DOBA« Štev. 17 prodajala. Če se na deski na magistratu nabije, kateri dan se bo moka izdajala, še to gotovo ne zadostuje. Naj bi se v »Novi Dobi« obiavljalo vse, kar je v zvezi z razdeljevanjem zivil. Povsod, kjer časopisje izhaja, se je že celo vojsko tako delalo (gl. Ljubljana !). Če to ne bi zadostovalo, bi se lahko izdajali tudi pisani ali tiskani letaki. Pri ogromnih svotah. ki jih aprovizacija plačuje, bi te male svotice še v poštev ne prišle. Občin- stvo pa hoče vedeti, kedaj in koliko dobiva na izkaznice moke, kedaj in koliko sladkorja, masti itd., sploh vse, kar pride za razdelitev v poštev. Danes se to le potom govorice med gospodin- jami slučajno izve. Posebno poglavje aprovizacije je prodaia mesa. Cel teden se po mestu govori, da bo ta in ta dan meso pri enem ali drugem mesarju na prodaj. Ljudstvo se nastavlja, čaka in prezeba cele ure ; končno se odprejo vrata in mesar jim zabrusi v obraz: »mesa ne bo«. Tega seveda ni mogoče postaviti družini za obed na mizo. Koliko nevolje in opazk pada ob takih prilikah proti upravi in državi, koliko dragocenega časagre v nič! In vendar bi lahko vedno in točno izvedeli, kateri mesar in kedaj bo meso prodajal ter po kaki ceni. Uprava aprovizacije pa ima — oziro- ma mora imeti! — tudi dovolj moči, da mesarje prisili, da njene odredbe upoštevajo oziroma se jih držijo. Prodajati morajo meso, kadar to apro- vizacija dolo.či, ter ga sekati ob določeni uri, če ne, se ga kaznuje ali mu odvzame koncesija. Pri razdeljevanju mesa bi bila dobra kontrola. Nimamo nič proti temu, da dobe gostilničarji za potrebo dosti mesa. Gotovo pa ni pravilno, da gre mnogo, mnogo kilogramov mesa v gostil- niške kuhinje, odtam pa »pod roko« zmancem in prijateljem. Nič tudi ne bo škodilo, če aprovizacija nekatere nemškutarske nastavljence zamenja z domačimi. Glede izvoza pa se naj najstrožje postopa. Kdor je opravičen, naj pelje, kolikor sme, s seboj, pa ne grama več ! Kdor pa liodi samo na razne izlete in obiske v nemške kraje, seveda vedno s polnim nahrbtnikom, se mu naj pokazejo vrata. pa naj bo že ta ali oni. Ali naj mi giedamo praznih želodcev, kako dnevno množine naših živil romajo v tuje kraje?! Namen teh vrstic je dober in želimo, da bi se vpoštevale. Na Cankarjevo prosRavo, ki se vrši v nedeljo 2. tm. ob treh pop. v Narodnem dornu v Celju, še enkrat opozarjamo slovensko ob- činstvo iz Celja in okolice. Predava znani naš slovstveni zgodovinar dr. Ivan Prijatelj. K stanovanjskemu vprašanju v Celju nam piše mestni urad; Dogajajo se slučaji, da prihajajo osebe, ki iščejo stanovanja in si pri tej priliki nadevajo javne funkcije, k raznim strankam z izgovorom, da jih je poslal mestni urad. Občin- stvo se opozarja, da so opravičene ogledati sta- novanje le take stranke, ki se izkažejo z legiti- macijo od mestnega urada. — Javni uslužbenci, ki so premeščeni v Celje, morajo za stanovanja prositi pismeno ali pa ustmeno pri mestnem uradu; v drugem slučaju izključno od 9. do 11. ure dop. Pri velikem in vedno bolj občutnem pomanjkanju stanovanj je vsako prebiranje stanovanj izkjučeno. Če stranka odkazano ji stanovanje odkloni, izgubi s tern pravico do stanovanja potom mestnega urada, ki odkazuje stanovanja in je edina kompe- tentna oblast v vprašanju posega po stanovanjih. Končno se opozarja, da se bo proti osebam, ki bi nastopale brez legitimacije in si nadevale javne funkcije v imenu mestnega urada, postopalo ka- zenskim potom. Slovensko gledališče v Celju. V soboto 1. in v nedeljo 2. marca gostujejo člani Ljub- ljanskega gledališča v mestnem celjskem gledali- šču. Uprizori se v soboto 1. marca ob pol 8. uri zvečer Cankarjev »Jakob Ruda«, v nedeljo 2. marca ob 7. uri zvečer NušiČeva znamenita komedlja »Svet«. Vstopnice za nedeljsko pred- stavo se prodajejo v soboto od 10. do 12. ure dopoldne in od 3 do 5. ure pop. pri blagajni mest- nega gledališča. Občinstvo i/. mesta in okolice opo- zarjamo, da se predstavj začnete absolutno točno ob navedeni uri ter bo med dejanjem zakasnelim obiskovalcem vstop v gledališče zabranjen. Odbor Celj. dram, društva. »SnegulČica.« To čedno mladinsko igro je uprizorila celjska podružnica Sploš. slov. žen. dru- štva minolo nedeljo in sredo v prid dijaški ku- hinji. V nedeljo je bilo mestno gledališče natlačeno, v sredo je bil obisk zaradi premale reklame in neugodne ure manjši. Igralcem, posebno našini malim škratom in pa »zrcalcu«, gre naša topla zahvala za njih trud in lep nastop. Za enake prireditve bomo društvu vedno hvaležni, posebno če bodo namenjene tako plemeniti svrhi, kakor tokrat. Poverjenik Anton Kristan je imel due 24. tm. v Celju shod socijalnih demokratov. Nje- gov govor je bil za nas zanimiv vsled tega, ker je soc. demokraciji nasprotne stranke, med temi tudi našo JDS, kar pavšalno dolžil „delavstvu sovražnega mišljenja" in trdil, da ste obe „bur- žvazni" stranki samo „iz strahu" pred socijalisti privolili v 8-urni delavnik (kakšna domišljavost!); dalje ker je v nebesa povzdigoval ruski boljše- vizem in žide Ljenina in Trockega ; dalje ker je zabavljal čez prehranjevalne razmere, dasi je clan vlade, ki ima za to skrbeti in so mu težave kot poverjeniku pač znane ter je tudi soodgovoren zä nedostatke, in končno ker je mogočno že naprej napovedal, da bo — ko prevzame pover- jeništvo za javna dela ! — v tukajžnji cinkarni že red napravil, to se pravi soc. demokratom neljubo uslužbenstvo dal odstraniti. Ali bo tudi znanim nemškutarskim hujskačem v cinkarni zavezal jezike, ni povedal. Malo manj demagoštva in fraz, pa nekoliko več resnosti in stvarnosti bi tudi poverjeniku Kristanu nič ne škodilo. Napovedba ustanovitve komzumnega društva v Celju tekom 3 tednov je edino pozitivno, kar smo na shodu slišali, in to tudi z veseljem po- zdravljamo. 1056 K 76 v ženskega vojnopomožnega sklada je izročila upravni oblasti kraljevine SliS gospa .Ivana Bergoč. Računski podatki so na vpo- gled pri mestnem uradu v Celju. Sprememba v voznem redu. Namesto vlaka št. 30 vozi med Ljubljano in Mariborom vlak št. 36, in sicer iz Celja ob 7'12 zjutraj; ima zvezo z Rogatcem. Med Ponikvo in Celjem vozi mešanec 813; odhaja ob 638 iz Ponikve in pride v Celje ob 7'12 zjutraj; odhaja iz Celja ob 2"50 in pride v Ponikvo ob 3'48 pop. Ima 5 do 7 vozov. Predpustno dobo v Celju smo prebili na lep, našega splošnega narodnega položaja vreden način. Z ozirom na težavni naš obmejni položaj so vsa celjska društva sklenila, za letos opustiti plesne prireditve in tega sklepa smo se tudi držali. Imeli pa smo lepo število kulturnih prire- ditev — in v tern znamenju bomo delo tudi nadaljevali. Železničarska godba v Celju, del tukajšnje socijalno-demokratične organizacije, je dala za neko prireditev na pustno nedeljo tiskati svoja vabila v nernški celjski tiskarni in seveda tudi v nemškem jeziku. Narodna zavednost pri teh ljudeh je očividno še vedno tam, kjer je bila pred leti pod nemškim pritiskom. Kaj neki poreče k temu g. Marn, ki ga vendar poznamo kot vrlega Slovenca? ! Boj malariji. Nešteto naših mož in mlade- ničev se je povrnilo iz vojne z eno najhujših bolezni — malarijo. Mnogi se veliko premalo zavedajo velike nevarnosti te bolezni, jo zane- marjajo ali pa gredo le tu in tam, če jih ravno napade, k zdravniku, ne dado se pa popolnoma ozdraviti. In vendar je popolno ozdravljenje nujno potrebno. Opozarjamo vsakogar, naj se obrne (seveda osebno!) na našega slovenskega zdravnika dr. Vlad. Brezovnika v celjski rezervni bolnici (Gizelina bolnica), ki je bil celo leto dni v Alba- niji kot vojaški zdravnik, se je kot tak pečal skoro izključno z zdravljenjem malarije ter ima velike izkušnje. Pri tihotapstvu je izsledila celjska državna policija zadnji čas več ljudi vseh slojev; celo go- spode, o katerih bi se najmanj pričakovalo, da se bavijo s takim nepoštenim poslom, je zasačila, da so cele nahrbtnike in kovčke svinjskega mesa hoteli odpeljati v Nemško Avstrijo. Opozarjamo ponovno, da je vsako izvažanje živil v inozemstvo brez dovoljenja prepovedano ter da se bo proti vsakomur. ki se ga pri takem prestopku zasači, najstrožje postopalo. Pomladiti se je hotel 54 letni Franc Hočevar, stanujoč v Celju. Dobil si je zadnji čas Ijubico, ki je bila tako neprevidna, da mu je izročila v varstvo 3000 K. Fant pa se je dekletä naveličal ter je skušal denarce zapraviti. Policija je to do- znala, mu denar pobrala, mladeniča pa izročila državnemu pravdništvu. V laškem ujetništvu umrl je 19. letni Ivo Fon, gimnazijski abiturijent, sin bivšega profesorja v Celju. DNEVNE NOVICE. 1. marc — zgodovinski dan. Danes se se- stanejo v Beogradu državni poslanci kraljevine SI1S v Državnem Veču. Zberejo se v času, ko se odločuje usoda naših mej: evo vam prve vele- važne naloge naših zastopnikov, da store v zad- njem trenutku še vse potrebne korake in občuvajo našo zemljo pred laškimi in nemškimi nakanami. Zberejo se v času, ko se v posameznih delih naše države pojavljajo posledice slabe aprovizacije: glad in beda. Tudi tu mora naše narodno pred- stavništvo z odločno roko vmes poseči: aprovi- zacija cele države se mora poenotiti, meje med Slovenijo in Hrvaško morajo pasti, pokazati se mora tudi v tern vprašanju edinstvenost Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zberejo se v času, ko zahte- vajo rešitev nešteta socijalna vprašanja, predvsem vprašanje agrarne reforme, osvoboditev kmeta v celi državi od krivice in nasilja, da dobe tudi reveži košček zemlje, kruh in zaslužek. Rešitve čaka socijalno zavarovanje, skrb za invalide, sirote in vdove. Rešitve čaka uradniško vprašanje. Re- šitve čaka ureditev državnih financ, ureditev va- lute, da se pripravijo tla za urejeno državno go- spodarstvo. Rešitve pa čaka tudi naša nova ustava, ki mora biti vseskoz demokratična. Kakor je videti, velike in težavne naloge. Zaupamo našim zastop- nikom, da jih bodo vršili v smislu Ijudskih pravic in državnih zahtev. Nemci in Madžari na demarkacijski črti ob Muri. Lj. k. u. poroča dne 25. svečana, da so Nemci v nevtralnem nasu zasedli postajo Gozdišče pred Cmurekom ter oropali železniško blagajno. — Isti dan zjutraj so streljali na vlak med Špi- ljem in Cmurekom. V odseku pri Radencih pa so Madžari dne 24. svečana zopet poskusüi napad s strojnicami, pa so bili odbiti. Vsi nemškutarski občinski odbori v niari- borskem in ptujskem okraju so razpuščeni in povsod nastavljeni slovenski gerenti. Razpuščen je tudi obč. zastop v Ločah (konjiški okraj), ge- rent ie nadučitelj Ferdo Bobič. K orožništvu SHS se sprejme veliko število vojakov in počastnikov ter bivših vojakov v sta- rosti 25—30 let. Več glej razglas v Uradnem Listu dež. vlade v Ljubljani št 55 z dne 26. sveč. Med Ljubljano in Karlovcem se je z današ njirn dnem otvoril direktni osebni promet. RadiČevo glasilo »Dom« ustavljeno. Ker je vodja hrvatske ,,seljačke stranke", znani politični Donkišot Radič v svojem glasilu „Dom" neprestano hujskal proti državi, je hrvatska oblast ustavila nadaljno izdajanje lista, češ da ogroža javni red in državne interese. Poštna zveza s kraji, ki so zasedeni od Lahov, je ustavliena. Novi kolki in vozni listi. Opozarjamo pri- zadete kroge na dodatek k naredbi poverjeništva za finance glede izdaje novih kolkov in voznih listov z dne 2. febr. 1919, St. 381 Uradnega lista. Posebno je paziti na določbe glede železniškega prometa z inozemstvom in glede zamene in žigo- sanja starih kolkov in voznih listov. Češka Sokolska Zveza je sklenila vpeljati sokolski davek in sicer za vsakega člana 5 K. NARODNO-SOCIJALNA ZVEZA. Na zaupni shod War.-soc. zveze, ki bo jutri ob 10. uri dop. v mali dvorani Na- rodnega doma, ponovno opozarjamo. Vse Clane Slov. del. podp. društva v Celju vabim, da se shoda Nar. soc. Zveze v nedeljo ob 10. uri dop. v mali dvorani Narodnega Doma go- tovo udeleže. Gobec, predsednik. Zenski vestnik. Splošno slovensko žensko društvo je na svojem občnem zboru dne 23. svečana v Ljubljani za predsednico znova izvolilo gospo Franjo dr. Tavčarjevo. Ustanovnina se je zvišala od 20 na 50 K, število odbornic od 10 na 20. Sprejela se je rezolucija, v kateri se zahteva aktivna in pa- sivna voülna pravica ženstva za vse zakonodajne kakor tudi okrožne, občinske in druge zastope; zahteva se dalje zastopstvo ženstva v vseh kor- poracijah, ki odločajo o šolskih, mladinskih, zdravstvenih, kulturnih, aprovizacijskih ter sploh javne blaginje tičočih se zadevah ; izenačenje na- slovov in plač ženskih državnih in zasebnih na- stavljenk, uslužbenk in uradnic z moškimi; od- pravo otroškega dela v obrtih, industriji in kme- tijstvu ter odpravo ženskega nočnega dela; ženske Štev. 17 »NOVA D 0 B A« Stran 5. zastopnice pri porotnih sodiščih ter moderno, človekoljubno skrbstvo za vdove in sirote, za ne- zakonske matere in otroke. Jugoslovansko ženstvo priredi dne 2. t. m. v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani profestne shode zoper laško okupacijo našega ozemlja. IZ JUGOSLOV. DEMOKRATSKE STRANKE. Radgona. Dne 30. januarja se je zbralo pri Ciriču lepo število članov JDS. Nadučitelj K. Maurič je v lepih besedah pojasnil pomen in program stranke. Izvolil se je kraj. odbor JDS za Radgono in Gornjo Radgono; predsednik je g. Karl Maurič, podpredsednica gospa Julijana Korošec. tajnik Janko Čirič, blagajničarka gdč. Mmka Osterc, odbornika Hubert Jurkovič in f'ranjo Čeh, zaupnik Vekoslav Kovačič, preglednika računov Maks Merčun in Fr. Menhart. Vrlo in odločno naprej! Sv. Marjeta ob P. V sredo, 19. februarja, se je ustanovila krajevna organizacija JDS za našo faro. Govorüa sta pros. Voglar in dr. Lipold. Pobrežje pri Mariboru si je ustanovilo dne 20. februarja svojo krajevno organizacijo JDS. Go- voril je profesor Voglar. Na istem sestanku se je ustanovil pododbor NSZ. Govoril je g. Juvan. Sv. Peter pri Mariboru Dne 22. februarja se je ustanovila tukaj krajevna organizacija JDS. Govoril je prof. Voglar. Ruse. V nedeljo, 23. februarja, se je vršil tukaj ob mnogoštevilni udeležbi liudski shod. Profesor Voglar je govoril o občem političnem položaju, o potrebi političnega šolanja našega ljudstva po- sebno sedaj, ko si moramo novo svobodno do- movino šele urediti, ter naglašal zahtevo po po- polnem edinstvu vseh jugoslovanskih piemen, po krepki centralni vladi in obširni upravni avtono- miji v občinijin okrožju. Dr. Lipold je govoril jako pregledno o vprašanjn valute in vojnega posojila. Ob koncu zborovanja je predlagal profesor Voglar resolucije v smislu svojega govora, ki so bile enoglasno sprejete. DRUŠTVENE PRIREDITVE. Narodna Čitalnica v Slovenjgradcu priredi na pustno nedeljo, dne 2. marca 1919 v veliki dvorani gostilne Goll gledališčno igro »Nebesa na zemlji«, burko v treh dejanjih, Nastopi prvič slovenjgraški pevski zbor. Začetek ob pol 8. uri zvečer. čltalnica v Slov. Bistrici priredi zaključni plesni venček plesne sole dne 1. marca 1919 ob pol 8. uri zvečer v dvorani Okrajne hranilnice. Sv. Jurij ob J. ž. Na splošno željo občinstva bo okoliška požarna brarnba ponavHala v nedeljo ob 3. uri pop. igro »Revček Andrejček«. DOPISI. Iz trgovskih krogov. Skoro v vseh večjih krajih imajo že uveden nedeljski počitek. Ali je Laški trg res tako majhen, da bi se tudi tarn to ne upeljalo? Upamo, da bodo tudi tarn usluž- benci prišli do enakih pravic kakor drugod. Staracesta. Dne 16. februarja t. l. se je vršil tu v šoli ustanovni občni z-bor kmetijske podruž- nice za okoliš Staracesta-Branoslavci. Zborovanju je predsedoval nadučitelj g. Ivan Tomažič, ki je v navdušenih besedah spodbujal kmetovalce k ¦pristopu h kmetijski podružnici in obrazložil nien pomen. Prijavilo se je takoj nad 70 članov, kar je jepo Stevilo za okoliš. Predsednikom podružnice Je il soglasno izvoljen g. nadučitelj Ivan Tomažič. ^Dorovanje sta posetila tudi gg. ekonom France »tajnko m živinzdravnik Martin Škof iz Ljutomera. zaStoPLartedCizv0^enPrde?SvdlJik|iUl°t;anSkega V Trhnni^ dr-Vekoslav Vršič. VodsNo obL ^loieje™r&nen °bTM- 'sP- Lušnicu L'ziočeno gerentu Miroslavu i™ IZH !*,' repdlrte ^ KonJ*ah. Pisali ste, da irna naduCtelj Pukmeister svojega sina vpisanega na celjsk. g.mnaz,j, za Nemca. Resnica je da ima vse tr, s.ne vp.saneza Nemce, obe hčeri za Nemki Soproga rada naglaša nemško mišljenie sii jp njen brat brežižki šulferajnski nadučitelj OsriseUi Pukmeister sam je »štramdajč«! v JuTOsltviji pä nočebiti mformator uradorn inoblastim! Previdnost! Slov. Bistrica. Višji šolski svet v Ljubljani Je razpustil tukajšnjo javno nemško Stirirazrednico. Zibika. Tudi pri nas se n?.haiajo neke po- sebne vrste nezavedni Slovenci, katerim je naSa ™>ada država trn v peti in se brez vzroka široko- US io ter blatijo srbski narod in naše voditelje. Dečko, ki zna toliko brez vsakega vzroka govoriti proti nam m iz nas norce briti, kateri smo za Jugoslavijo, ki pa je pri vojakih skoraj skozi celo vojno se samo s kuhalnico bojeval, naj dene svoj strupeni jezik za zobe, ali pa naj odide tja, kier mu narodi bolj ugajajo. Dobrna. Tu smo imeli te dni — nemško poroko. Poročil se je novocerkovški trgovec Sau- perl. Kaj mož, ki živi izključno od slovenskega ljudstva, res ne zna slovenski, da se ga je moralo poročati v nemSkem jeziku? Neverjetno, kako smo mehki in popustljivi in po nepotrebnem obzirni! Iz Šoštanja. Naš Sokol priredi v nedeljo 9. marca ob 3. uri pop. v Vasletovi dvorani predavanje o »narodnem gospodarstvu«. Slov. Bistrica. Narodni svet, ki so ga usta- novili zaupniki za celi sloveniebistriški sodni okraj je sicer sklenil vse poslovanje, ki spada v delokrog raznih uradov, a je je moral ob političnem prevratu prevzeti, kot na pr. konjsko bolnico in upravo demobilizacijskega blaga, vendar pa še deluje naprej kot narodna institucija. Nemčurji v slovenjebistri- škem okraju so z velikanskim navdušenjem po- zdravili vest, da so narodni sveti razpuščeni; kar globoko so si odahnili, ker so si rr.islUi, da je sedaj »čiSčenje« končano. Naši narodni delavci pa so uvideli, da so Narodni sveti sicer po Kranjskem in drugih narodno čistih krajih pač dovršili svojo nalogo, ne pa po renegatskih gnezdih bivše Sp. bta- jerske in zato bo slovenjebistriSki krajni Narodni svet deloval še naprej, dokler ne bo širokega de- lovnega načrta za celi okraj dokončal. Narodni svet še torej pridno deluje, vsak teden ima ple- narno sejo, na kateri zaupniki temeljito pretresu- jejo vsa važna narodna vprašanja v celem okraju. Ko bodo vsi uradi v okraju od prvega do zadnjega uradnika v narodnih rokah, kakor tudi trgovina in obrt, ko bo vsa moč in premoženje v rokah našega ljudstva, tedaj še le bo Narodni svet dovr- šil svojo vzvišeno nalogo. Šoštanj. V nedeljo 10.2. se je vršilo prvo poljudno predavanje izobraževalnega odseka Šo- štanjskega Sokola. Predaval je naš narodni delavec Anton Kurnik, poslovodja v škalskem rudokopu: »I* koroške zgodovine«. V sedanjem času, ko se določajo meje med Slovenci in Nemci na Koroškem, ga pač ni kmaki umestnejšega predmeta za pre- davanje. Ne samo, da se ž njim priprostemu ljud- stvu vcepi cut, da na Koroškem ne zahtevamo za se nič krivičnega, temveč le tirjamo nazaj našo sveto Staro pravdo, smo iz predavanja tudi posneli, s kako brezmejno Iokavostjo so nam Nemci ropali naše pravice. Taka predavanja izredno ugodno upli- vajo na deioma še nezavedno kmečko ljudstvo in le pozdravljamo delovanje izobraževalnega odseka, ki priredi tudi v nedeljo 9. marca ob 3 uri pop. v Vasletovi dvorani v Šoštanju novo predavnaje in sicer tokrat« o narodnemu gospodarstvu«. Lo/nica pri Žalcu. Diletanti našega »kmeč- kega bralnega društva« so nas s predstavo »Div- iega lovca« — naravnost presenetili. Dvorana natlačeno polna, mnogo gostov ni dobilo prostora. Igralci so svojo nalogo na vseh zadovoljstvo res res izborno rešili in je splošna želja, da se igra ponovi ter da nam kmalu pridejo tudi s kako novo igro. Zelo so nam tudi ugajala dekleta v pestrih narodnih nošah. (Obširnega poročila radi premalega prostora žal ne moremo priobčiti. Uredn) Rimske Toplice. Šele slučajno zvem, da me je za časa moje bolezni blatil nekdo iz osebnega sovraštva po časopisih, češ, upeljal sem baje samo nem?iki pouk in se celo pehal proti Jugoslaviji. Pouk je bil v vseh razredih pred vsem slovenski. (Biti mora samo ob sebi umevno izkjjučno slovenski. Op. ured.) Da bi se pa celo pehal proti Jugoslaviji, je pa tako nesramna laž, da poziv- Ijam dopisnika, naj ima še vsaj toliko časti, da se naj ne skriva za urednik.ov hrbet, ampak naj v svrho edino kompetentnega, to je sodnijskega dokaza imenuje svoje ime, sicer je navaden laž- njivec. Če pa je njegovo stremljenje, priti na moje mesto, javim, da se lahko potegne zanje zdaj, ko sem na lastno prošnjo imenovan drugam. Korošec. Iz Laškega trga. Nemška potrdila še vedno izdaja tudi strankam. ki so nemšcine popolnoma nezmožne, notar Mravlag v Lažkem. Pod njego- vim poprej vsemogočnim pritiskom nastale nem- škutarje, torej njegove žrtve odstranjamo, a povzročitelja se krije, da provocira? Hrastn k Zanimiv razgovor se je vršil pred kratkim na želežnici med g. D. in nemškutarskim uradnikom kpinične tovarne K. Na vprašanje go- spoda D., v kakšnih rokah se nahaja ta tvornica, odgovori K.: »V domačih, samo domačih«. G. D. pa le vpraSa, v katerih domačh rokah, nemških ali slovenskih, nakar odvrne K.: »ja povečini v slovenskih«. K. je menda pri tern mislil na zagor- skega nemškiitarja Michelčittscha in pa na hrast- niškega Wiltschniga. Imena so res slovenska. a srce in duša teh mož sta črna. Iz Trbovelj. Pri nas se tudi čuti, da je Jugo- slavija dobra majka, ki daje svojim sinovom več navdušenja, prostosti in svobode. Vsa narodna druStva so začela z agilnim clelom. »Sokol« je razprostrl svoja popreje bolna in z verigami pove- zana krila, udaril z njimi parkrat krepko okrog sebe in ponosno zletel na najvišje drevo. Društvo šteje danes približno 100 članov in si je izvolilo za starosto priljubljenega narodnega trpina Jos. Goropevšeka, ki so ga nemške zverine vlačile po ječah ravno zaradi »Sokola«; največ zato, ker je bil v Rušah kot zastopnik trbovskega »Sokola». Ustanovil se je dramatični odsek »Sokola« in težko ?e pričakujemo, kedaj bodo zopet nastopili na odru naši umetniki a la Berger itd. Krepko naprej! Rajhenburg. Naš poštni urad bi prosili za nekoliko več točnosti, da se ne bodo brzojavke dostavljale šele nekaj dni po prihodu in pa mnogo- krat tako pisane, da jih ni mogoče razrešiti. Tudi bi se pač lahko časopisje izven trga redno do- stavljalo, saj ima poštar vendar pavžal za pismo- noša. Kako pridemo potem do tega, da si moramo sami hoditi na pošto po časopise?! V Juršincih pri Ptuju je 19. tm. umrl v 79. letu starosti g. Franc Kosčr st., bivši poštar in posestnik. Bil je zaveden Slovenec. N. v m. p.! QBRT, TRGOViNA !N NARODNO GOSPODARSTVO. Obcni'zbor Slov. obrtnega društva v Celju se je vršil 27. tm. ob lepi udeležbi članov iz Gelja in okolice. Častno so bili zastopani Gaberjani. Bil je po 5-letni dobi prvi občni zbor. Steril se je sklep, da se ima napram nemškim in nemškutar- skim obrtnikom tudi danes zavzemati enako sta- lišče ko pred vojno, zakaj nikdar se oni ne bodo iz srea prilagodili novim razmeram, nikdar ne bodo dobri, lojalni državljani SI1S. Zato velja in mora veljati še danes geslo „Svoji k svojim!", ki ga pa slovenski obrtnik ne sme zlorabljati, ampak mora biti soliden delavec in dober knjigovodja ter do- ber — konkurent nemškemu. — V odbor so iz- voljeni: predsedn. Ivan Rebek, podpredsedn. Vinko Kukovec, odborniki Dolžan, Nerad, Kolšek, Bevc, Perc, Strelec; namestniki Dobravc, Grilec, Oražen, Rahle: preglednika Strupi in Jos. Božič. — Sklene se, za društvo skupno s Trgovsko obrtno kreditno zadrugo nastaviti strokovnega tajnika; dr. Božič obljubi v imenu Zadružne zveze, da bo tudi ona primerno priskočila v to svrho na pomoč. — Mesečnina za redne člane se določi na 4 K, vstop- nina enkrat za vselej na 20 K; mesečnina za pod- porne Clane 1 K. — Zelo bridko so se pritoževali navzoči obrtniki glede pomanjkanja obratnih pro- storov. Povdarjalo se je celo, da naš mestni urad ne le ne gre slovenskim obrtnikom tozadevno na roko, ampak da je dal v nekaterih slučajih celo prednost nemškutarskim. Upamo, da se je to zgo- dilo brez namena, zakaj žalostno bi bilo, če bi se dajalo prednost neznačajnežem pred nažimi ljudmi, ki so ostali verni svoje mu narodu, dasi so živeli deset- letja pod enakim pritiskom kakor re- negatje. Obrtno društvo bo v zadevi obratnih prostorov primerno ukrenilo. — Sklenilo se je končno, napraviti konec nemškutarskemu gospod- stvu v vseh strokovnih obrtnih zadrugah Celja in okolice. — Občni zbor je bil zelo živahen in za- nimiv ter se obetajo lepi časi novega društvenega dela za napredek in razvoj naše obrti in s tem našega narodnega in državnega gospodarstva. Splošna zveza obrtnikov v kraljevini SHS. Glavni Savez obrtnika u Beogradu po^ilja sledeči dopis: V Srbiji že dolgo časa obstoji Zveza vseh obrtniških organizaeij. Ker smo danes ujedinjeni bratje v svobodni in neodvisni državi, zahtevajo interesi obrtnikov, da vse obrtniške organizaeije v celi kraljevini SHS vstopijo v Savez zaradi za- ŠČite svojih obratov in obrambe male obrti. Da se to čimprej doseže, je potrebno, da se vsaka organizacija takoj obrne na podpisanega z označbo natančnega naslova in obvestilom, ali hoče vsto- piti v splošni Savez obrtniških organizaeij v naši skupni domovini. Ko odgovori pridejo, bo Glavni Savez v Beogradu sklical delegate vseh organizacij na dogovor, na katerem se ustanovi Splošna Zveza in se očrtajo njene naloge z ozirom na nove razmere. Smo element reda, miru in dela in svoje interese dovajamo v soglasje s splo.^nimi interesi skupne nam drage domovine, za katero smo pre- livali kri in žrtvovali imetje. Zahtevamo zaščito in povzdigo naših obratov, pri čemur nas bo pod- pirala kraljevska vlada, ker to zahtevajo produk- cijski interesi naSega naroda in naže države. V nadi, da se obrtniške organizaeije v vsej državi hitro odzovejo pozivu, Vam pošilja bratski pozdrav. Stran 6. »N O V A 1) 0 B A Stev. 1 Pavle Kara-Radanovič, glavni urednik Zveznega glasila in tajnik Glavnega Saveza, Beograd. (Ne dvomimo, da se bodo slovenske obrtniške orga- nizacije temu pozivu rade odzvale. Čim močnejša organizacija, tern sigurnejši uspeh v boju za sta- novske pravice. Op. uredn.) Uradni list deželne vlade v Ljubljana pri- naša v št. 54 z dne 25. svečana naredbo vlade glede splošnega pregleda in splošne klasitikacije konj v 1. 1919. Agrarna reforma. Iz Beograda poročajo, da je ministerski svet odklonil načrt. ministra Komča za'agrarno reformo. Načrt bo predložen državnemu veču. Francosko-srbska banka je pričela 25. sveč. poslovati v Beogradu. KupČija s konji v inozemstvo z ozemlja deželne vlade za Slovenijo je z ozirom na nevar- nost . razširjanja nalezljive garjeve bolezni pre- povedana. Kurz krone še vedno pada. Curih, 21. sveč. Danes je kurz krone padel od 24 na 23\5 centi- rnov (1 centim — 1/100 franka). Zadnja poročila Na naši severni fronti mir. Ljubljana, 28. svec. Lj. kor. ur. poroča do- poldne iz uradnega vira: Položaj na naši severni fronti je neizpremenjen. Mir vlada. Volitve v madžarsko narodno skupščino. Budimpešta, 28. sveČ. (Lj. kor. ur.) Dun. kor. urad poroča: Kakor poroča Magyar Orszaga«, bodo razpisane volitve v narodno skupščinoo na 5. ali (r. aprila. 100-tnilijonski kredit za opustošene države. Washington, 28. sveč. (Brezžično Lj. kor. ur.) Včeraj je Wilson podpisal odredbo glede uporabe 100 milijonov dolarjev, katero svoto je Amerika namenila za vzpostavitev opustošenih krajev v Franciji, Belgiji, Srbiji, Grški, Armeniji in Poljski. Razveljavljena zborovalna svoboda na Portu galskem Ltzbona, 28. svečana. (Brezžično: Lj. k. ur.) Vojaške oblasti so objavile odlok, s katerim se razveljavlja zborovalna svoboda. Republikanske straže in redarstvo so zasedle glavna cestna kri- žišča. Promet cestnih železnic ni ustavljen. Po mestu se vrše obhodi. Udeležniki vzklikajo repu- bliki. V Braganci so monarhisti razkropljeni. 300.000 mož za obrambo Nemčije. Curih, 28. svečana. (Brezžično: Lj. kor. ur.) Iz Weimarja poročajo, da je narodna skupščina odobrila načrt, da se ustanovi vojska 300 tisoč mož za obrambo države. Francoska mornarica. Pariz 28. sveč. (Lj. k. u.) Agence Mavas poroča : Mornariški minister je v zbornici govoril o stanju francoske mornarice z dne 21. jan. t. I. Dosedaj je bilo nemogoče izenačrti izgube, to pa vsled pomanjkanja surovin in prevoznih težav. Nismo mogli graditi dridnautov, podmorskih čolnov in rušilcev. Najboliša rešitev bi bila, če bi se sovražniku odvzelo del tonaže. Lloyd George se ne v Pariz pred prihodnjim tednom. Rotterdam, 28. sveč. (Lj. k. u.) Iz Pariza po- ročajo, da se Lloyd George ne namerava vrniti v Pariz pred prihodnjim tednom. Pričakujejo, da bodo do takrat končana vsa preddela raznih komisij. Nova turška vlada. Za sodelovanje z entento. Oarigrad, 28. sveč. (Lj. k. u.) Agence Havas po- roča: Novo turško ministerstvo je sestavljeno. Ve- liki vezir je Tevfik paša. Novi ministri so baje vsi za to, da sodelujejo z ententno komisijo. Za- sledovati hočejo povzročitelje vojne in vse potrebno ukreniti za vzdržanje miru in redu. V to svrho pa potrebuje novi kabinet takojšnjo finančno pomoč od entente. Drobne novice. Ljubljana, 28. svečana. Vse člane bivše ogrske vlade Wekerle bodo internirali. — Vesti o eksplo- zijah na Goriškem in o umiku laške vojske na Tolminskem baje niso resnične. Lahi imajo vaje s topovi in signaliziranjem. — Zagrebški nadškof žuga s cerkvenimi kaznimi duhovnikom, ki so uprizorili gibanje za odpravo celibata. — Clemen- ceau je že ozdravel in hodi na sprehod. — Poštni in brzojavni promet z Madžarsko je z včerajšnjim dnem iz cele kraljevine SHS ustavljen. ¦•— Naši po- slanci so bili včeraj 27. tm. v Beogradu slovesno sprejeti. — Ministerstvo v Beogradu je sklenilo za celo državo prost promet za žito, krompir, seno in slamo. — Odstopil je minister za trgovino in obrt dr. Ribarac. Naprodaj je lep konjy ne vnj :'-•'•:'. "--¦'•¦•¦ -¦•¦¦ v rc- stavraciji Narodni Dom. Proda se dobro ohrahjeno pohištvo. Kje, se izve v upravništvu. 313 Gospodična izučena v trgovini z mešanim blagom, 19 let stara, z dobrimi spričevali, želi službe. Naslov se poizve pri gdč. Rostok, Ring št. 16, Celje. Iščctn vdovo ^ali invaüda, katera sta pqstavuc upi.i- vičena, dobiti trafiko za moj lokal. V'tem je tudi mala trgovina in krčma. Nujno. Izve se v upravništvu. Išče se nemeblovana soba ali malo solndio sta- novanje za samca. Ponudbe na upravništvo. Proda se rog C še dobro ohranjen. Naslov v upr. 302 Več dobrih njiw v Levcu blizu Celja se ndda v iiajetn. Pojasnila daje Kdvard Kukec v Žalcu. Karbidne svetilke s klobukom ali brez klobuka, najboljše vrste, kakor tudi karbid, priporoca tvrdka Konrad Potzner, kleparstvo, Celje, vrtna ul. 16. Kovacnica s potrebnim kovaškim orodjem se odda takoj v najem. Poizve se pri Jožefi RačičvŠt. Petru, S. d. Hišnik, oženjen, se išče s 1. aprilom. Prednost. imajo zidarji. Vila Regina, Celje. Proda se lepa mlada molzna krava radi preselitve. Vprasa se pri Peter Derganc, tnestni oskrbnik v Celju. Obvestiio. Prodata se 2 voza, eden pokrit, drugi me- sarski voz in nekaj desk. Poizve se pri gostilničarju v Narodnem domu. Ako rabite vrtna ali pol j ska semena, pišite po cenovnik. ugovina s semeni Sever & komp., Ljubljana Sprejme se takoj zanesljiv oženjen viničar na posestvo 3'4 ure od Celja. Plača po dogovoru. Vpraša se pri Karol Gregoriču v Celju, Rovska ulica 7, 1. nadstr. Lepo posestvo x go&tilno je v bližini Celja na prodaj. Posestva je krog 10 oralov. Prnw, k<- v nm-.iv- ništvu oz. uredništvu. KINO GABERJE Sobota I. marca Neir*odiia Ana. Veseloigra. Usodepolna oporoka. V glavni vlogi KAISER T1TZ. Ncdelja 2.f pondeljek 3. marca R5ta op^avi vse. Veseloigra. Ljubezen princa. Drama v treh dejanjih. Torek 4., sreda 5. marca AMERIÜANSKI DVOBOJ. Detektivski film v 5 dejanjih; detektiv KELLY BROWN Na ukaz g. okr. glavarja za mladino neprimerno. Trgovec v sLarosii 40 let, piijazen, simpatična oseba, z 10.000 K premožeuja, iščc dekle ali mlado 25 do 30 let staro vdovo brez otrok, za posestvo blizu mesta kot go- spodinjo. Imela bi naj 6 do 8 tisoč K premoženja. Za- piše' ji polovico posestva. Kdo in kje, se izve v uprav- ništvu pod »Trgovec«. Sprejme se pisarniškega pomoönika iz celjskega okraja, če mogoče, zmožnega risanja. Prošnje na: Evidenčni urad zemljiško-davčnega katastra SHS v Celjii. Išče se gospodična vešča vseh pisarniških del, knjigovodstva, stroje- pisja, slovenščine, laščine in nernščine v govoru in pisavi z večletno prakso, če mogoče v lesni stroki. Plača dobra. Ponudbe pod poštni predal 74, Celje. Istotam se išče tudi skladisčnik za les (Platzmeister), ter učenec za les z meščansko izobrazbo! Išce so lokal primereti za pisarno ter ena ali dve sobi s pohištvom ali brez pohištva v sredini mesta. Ponudbe na uprav- ništvo pod »Pisarna« do 5. marca tl. Zavitek se je naoel v savinjskem vlaku v vozu drugega razreda. Kdor ga je pozabil, se naj oglasi v restavraciji Nar. Dom v Celju. Lepa meblovana soba na ulico se na dve osebi Jakoj odda. Več pove upravništvo. 309 Proda se ena belo likana in ena pletena otročja po- stelj ter čevlji za 9 let starega dečka. Poizve se Her- manova ul. 12, 1. nadstr. 312 I-a barva za tkanino Pri naročilu 100 zavitkov K 301— » » 1000 » * 26' — » * 10000 » - 23- Nadalje železne žice štev. 10, !• in ^- razpoši.lja se počenši od l bunt od 10 kg kg K 4'— Samo za naprej plačan denar dobavlja trgovinn: I. V. Kajdaš, Bedekovčina, Hivatsko. HOTEL IN RESTAVHACI.) A BALKAN i MTtf»«««*«aBro'S' na Pustno nedeljo, pondeljek in B^UIII«CI & torek. ::: Svira priljiibljena godba. V sredo na pepelnico pojedina slanikov s kr,ncertor?i Toči se sveže pivo. Za topla in mrzla jedila je preski bljeno. m/ffiJsTD podgane, sfenice in lyJLlAlt ščurki ter ves mrces mora poginiti, če se vporabljajo mojd preizkušeno naj- boljža in povsod hvaljena sredstva. kakor: Za poljske miši 5 K, za podgane in miši 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za stenice2 K, posebno močna tinkturk za stenice 5 K, uničevalec moljev 2 K, prašek proti mrčesom 2 in 4 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K, mazilo za uši pri živini 2 K, prašek za uši v obleki in perilu 2 K, tinkLura za bollie pri pseh K 1 50, tinktura proti inrčesu na sadju in zelenjadi (uriičevalec rastlin) 3 K. ..... Pošilja po povzetju Zavod za eksporit M. Junker, Zagreb 37, Velrinjska ulica 3. Premembafirme. S^Ä jemalcem prijazno na znanje, da do danes pod uaslovom Anton Baumciartner, Celje, Gosposka ulica 2S obstoječa trgovina s pohištvom in zaloga rakov, zana- prej zopet pod niojim lastnim imenom in račun dalje peljam. Plačila je poslati, ker sicer neveljavna, le meni lastnoročno. Prosim, da mi doscdaj žc skozi dolgo let podarjeuo zaupanje tudi zanaprej ohranite ter se hočeni potruditi, da čimnajbolje zadovoljim vsem željam mojih cenjenih odjemalcev. — Za mnoga naročila se pripnmč';! ifflairija Baunrigartnea^ ii«govina s pohišivom in zaloga rakev CeSje, Gosposka uleca 25a pa Ktmo živina, kokoši. pure, goske la/.jc pnHMviju, ^a i^ potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvori- tev jajc in mleka boljša. se primeSa krmi enkrat na teden ena pest MASTIN-A. 5 zavitkov Mastin-a zado- stujc za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja y.:i 0 mesecev. Mastin je do'bil največje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Difnaju. Na tisoče gospo- darjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekarnar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 15 kron, poštnine prosto na: Le- karno Trnkoczy v L j u b I j a n i, Kranjsko, katera z vsako pošto razpošilja naročila na vse.strani sveta. HUT od Boenvan Stara jugoslouanska trqo- S uina mešanega blaqa 8 Glauni trg CtÜJt Qlauni Irg Trgovina s špecerijskim blagom in dež. pridelki Ant. Fnlftnfi-a «a^led. Ant. Ermenc, Celje Oraška cesta 22 Štev. 17 »NOVA D 0 B A« Stran 7. Najemninü zemljišč. Mestna občina Cclje daje sledeča zemljišča za leto 1919 na potrebne, že deloma oglašenc prebivalce v najem in sicer: dne 5. sušca 1919 ob 2. uri pop. r.a malem voj, vežbališču due 5. sušca 1919 ob 3. uri pop. bivša zemlja Kandušerja dne5. SLišcal919ob l;A. uri pop. bivša zemlja baron Brucka dne 5. sušca 1919 ob v25. uri pop. bivša zemlja Vokana due 6. sušca 1919 ob 2. uri pop. bivša zemlja Žimljak pri mestnem pokopališču dne 6. sušca 1919 ob 3. uri pop. Jožefovi logovi dne 7. sušca ob 2. uri pop. Vebcrjev vrt, ['Y. Jož. nabrežje dne 7. su?;ca ob 3. uri pop. vrt Palo«, Šolska ulica. Reflektantje se vabijo, da ob določeni uri pridejo -(.bno na lict- mesfa ter tam plnaijo takoj odmerjeno najemnino. Kupujte semena le pri tvrdki luan Raunihap - Celje V zalogi so vsa deteljna, domača in lucerna, travna, pesna sladkorna in prava Mamut semena, kakor tudi zeliščna in cvetlična, vsa preiskana od kme- tijske dm2be v Ljubljani. 'Jeleirgouino in rnzposiljnlna R. Sfepmechi, Celje priporoča pppolnoma sortirano zalogo manu- fakturnega blaga za ženske in moške obleke, razne konfekcije, čevlje, modnega, kratkega in galanterijskega blaga, ter pošlje na želio vsakemu cenike in vzorce zastonj. FRANC KOLENC CELJE, NAR DOM Vsakovrstna domača, kakor deteljna, lucerna, Mamut (Runkel) ter vse vrste zeiiščna in cvetlična semena so v zalogi. Špecerijsko in kolonijalno blago, suhe in oljnate barve, barve za obleko in laid se dobivajo pri tvrdki ]. Dečko, Celje nasgsrofi Narodnega do ma Gostilria Plevčak Qaberje priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo ter najboljša, pristno domača vina. slaznanilo. Slav, občinstvu naznanjam, da sem spremenil naslov gostilne pri »Lastovki« v gostilno pri „Jugoslovanu" Slihß Wia Petra ölchsanura v barvotisku na belem kartonu so ravnokar izšle. Cena K 20T—. Naročujejo se pri tvrdki Goričar & Lesko>všek, Celje. Oznanila „Union Propagande4 Marlbor, Urbanika ultca KB« CSk »WU 0% usnjene in vozovne maze, ¦ *-?»™wj najfinejše kakovosti, Äelo *?»• JSJt»«l>X»« Tovarna kem. tclin. prcparatov Maribor, Tegetthofova cesta 44. TrLovc! v;ihtev;ijte dnevni ccnik! Stekleitice za vkuhanje sadja (500—600 po 5 I) se prodajo zelo ugodno pri družbi za promel s petrolejem v Celju, Krčžna c. 4. Bnčno in itovo i najboljšega okusa se začne stiskati na novi preši brez platna, z dnevom 15. marca in se konča 30. aprila. Jožeff Kline na Bregu pri Konj.icah. Išče se izurjena prodajalha za prodajalno v Celju. Ponudbe na upravo »Nove Dobe«. Sedlarska in tapetarska delavnica jVan Stake Vr%IJ%^ Samostanska ul. I6. Najsi^rejsa in edina slow, pekarna v Celju Franc E. YosnaksJs v lastni hiši Gra^ka cesta St. 14 se priporoča cenj. občinstvu. Pirodaja se iudi keks in sladkorčki. lorol Loibner, Celje priporoča špecerijslio blago ter vsahovrstne barve zo oblehe, s haterimi si lahho vsalido barvo vsahovrstno bla- go sam. RESTAVRACIJA NARODNI DOM priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo vsaki čas in najboljša domača vina. Lastna mesarija. Restavrater FpaiiC PaVÜllC. ČEVLJARSKA DELAVNICA Rudolf Zontič Bolniška (Špitalska) ulica štev 2. (blizu kolodvora) i/.deluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. Kniisar rrs Mw & Wet, Mjc. Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. Kupim posestvo 20 do 60 oralov v bližini Celja. Ponudbe pod „Takoj" na upravništvo „Nove Dobe". Pnio Ingoslovonsba towi lopit in drngift U Uov Loka pri Žusmu, ŠlajersRo se priporoča za dobavo kopit in prosi za naročila na gornji naslov. WiUBii» liflrfnj nnm bena Mm UUj III UUIH Celie i Rofovška in IM sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po J od sto, daje osebni in stavbeni kredit pod ugodnimi pogoji. Stran 8. »N OVA DOB A« Stev. i? Karol Vanič, Celie