St. 177. Trst, v soboto 28* Junija 1813« IZHAJA VSAK DAN «b nadeljah in praznikih ob 5-, «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Stcv. se prodajajo po 3 nvč. <6 stot.) v mnogih tr-bakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ižini, Dombergu itd. Zastarel® Ster. po 5 nvč. (10 stot.) »3LA8! SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. Maartaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po »O st. min. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po <* stot. beseda, naj-a&anj pa 4Q stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav. JEdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. Tečaj XXXVIII. SPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. n V edinosti je moč /■ NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozire. ■arooalna ba B*d«lJako lsdanj* „EDIVC3TI • ttent: a «•1. l«to Kron 5'30, z* pol leta Kron 3 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefra vana pisma te ne sprejemajo in rokopisi t» .0 vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li*>ta. UREDNIŠTVO : ulici Giorgio Galatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik^TEFAN (JODINA. Laatoik konsorcij Usta „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino«t*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstn. ulica Giorgrio Galatti Stev. 20. PoStno-hranllnllni ratun Stev. 841-652. TELEFON IL 11-57. Preobrat V srbsko-bolgarski krizi. - Rumunija proti Bolgarski. Sturgkhov ekspoze v gosposki zbornici. Proti ohranitvi Balkanske zveze. DUNAJ 27. (Izv.) V gosposki zbornici fe prišlo danes o priliki razprave o proračunu do Jako živahne debate o notranjem in zunanjem političnem polcža{u. Vsi govorniki so zlasti našo zunanjo politiko ostro kritizirali. Pečali so se tudi z jugoslovanskim vprašanjem in poudarjali, da Je treba razmere na |ugu korenito preurediti. Grof C z e r n i n |e tekom svojega govora vzkliknil: Če pustimo Se naprej razne Čuvaje, potem si sami vzgajgmo velesrbsko idejo. Knez Sch warzenberg, ki je govoril sicer za ostrejše postopanje proti Srbiji, Je istotako priznal, da Je treba ugoditi opravičenim zahtevam Jugoslovanov in urediti razmere tako, da bodo tudi zunanje Jugoslovanske države zadovoljne. Srbskega prijateljstva si ne bomo kupili samo z volovi. Naravnost veliko senzacijo pa Je vzbudil ekspoze ministrskega fredsednika grofa S t ii r g k h a. Glavna ost njegovih izvajanj, katera Je podal, kakor Je izrecno poudarjal, ^oorazumno z zunanjim ministrom grofom Berchtoldom, Je bila naperjena proti ohranitvi in obstoiu Balkanske zveze, ki ogroža ravnotežje v Evropi. Vsake mirovne politike dolžnost Je, da pobija obstoj Balkanske zveze in tej dolžnosti se Avstrija tudi hoče odzvati. Stiirgkh je po razpravljanju o notranjem ooložaju izvajal: Nasprotja med balkanskimi zavetniki, ki so nastala radi vprašanja razdelitve osvojenega teritorija, so se, kar je z veseljem konstatirati, znatno oblačila in upati je, da se bodo zavezniki konačno vendarle poravnali mirnim potom. Ta razvoj krize je treba vsekakor, posebno pa v naši monarhiji, pozdraviti z živahnim zadofičenjem. Na kak način se mislijo zavezniki poravnati, v tem trenotku še ni mogoče sigurno povedati. Na vsak način pa bomo mi h končnim rezultatom zavzeli svoje stališče in sicer z ozirom na naše lastne interese. Naša ingerenca na definitivno ureditev balkanske posesti se bo vršila v onem balkanskim državam prijateljskem duhu, ki smo ga pokazali ves čas balkanske vojne. To naše prijateljsko raz položenje velja vsem balkanskim državam brez izjeme. Ni treba še posebej naglašati, da so v tej državi z mnogoštevilnim slovanskim prebivalstvom, ki je v okrožju te države in potom njenih moči kulturno tako visoko dospelo, vspehi slovanskih balkanskih narodov naleteli na velike simpatije. A iste naše simpatije so veljale in veljajo tudi neslovan-s kim balkanskim narodom, katerim želimo iz srca blagostanja in na-napredka. Če se bodo vsi balkanski narodi posvetili nalogam, ki jih čakajo na njih notranjem razvoju, po* tem bodo tudi v političnem oziru najbolj zadostili namenu, ki ga imajo v sistemu evropskega ravnotežja. Omajanje ravnotežja v Evropi bi baš njih razvoj ogroževalo. To prepričanje je naj odličnejša naloga mirovne politike monarhije, katero nalogo bo monarhija tudi vedno izpolnjevala." Srbska skupščina. Pašić zopet odgodil svoj ekspozć. LONDON 27. (Izv.) Iz Belgrada se poroča, da Je na včerajšnji tajni seji skupščina enoglasno odobrila Pašičevo stališče. PaŠić odide že v najkrajšem času v Petrograd. DUNAJ 27. (Izv.) V pozni večerni url o poteku današaje seje srbske skupščine še ni došio nobeno poročilo. Vendar pa pie-vladuje v političnih krogih prepričanje/ da (e izrekla skupščina ministrskemu predsedniku Paš'ću svoje zaupanje in da odpotuje Pašić v najkrajšem času, mogoče že Jutri, v Petrograd. Kako se bodo stvari potem nadalje razvijale, še ni znano. Srbija je sicer sprejela rusko razsodišče, a s pripombo, da bo razsodba varovala vitalne interese Srbije. Bolgarska še ni definitivno odgovorila na rusko povabilo, da naj se udeleži petrograj-ske konference. Bolgarska vlada sicer ne vztraja več pri svoji zahtevi po kendemisiju v t. zv. nespornem ozemlju, pač pa še vedno vstraja na stališču, da naj se razpravlja v Petrogradu le o srbsko-bolgarskem sporu in da Rusija nima druge naloge, kakor razsoditi o prvotni srbsko-bolgarski pogodbi. Zlasti se protivi Bolgarska proti temu, da bi se razpravljalo v Petrogradu tudi o bol-garsko-grškem sporu. Rusija se na drugi strani še vedno trudi doseči, da bi se zavezniki sami poravnali, da ne bi bilo treba razsodišča. V ruskih političnih krogih prevladuje prepričanje, da bodo Bolgari v Petrogradu govorili tcalo drugače, kakor pišejo sedaj njih cficljozni in neoficijozni listi. Bolgarska namreč ve, da se nahaja sama v zelo pre-karcem položaju. V Rumuniji namreč vedno bolj narašča gibanje, ki se odločno upira proti temu, da bi se Bolgarska t?ko povečala, da bi dobila absolutno nadmoč na Balkanu. Rumunija Je danes odločena, da za slučaj 3rbsko-bolgarske vojne takoj poseže aktivno v vojno in Bolgarska dobro ve, da ne na njeno korist. Bolgarija torej ne sme računati samo s srbskim in grškim nasprot-stvom, ampak tudi z rumunskim. BaŠ to dejstvo potrjuje prepričanje, da se bo konečno vendarle posrečilo doseči mir in najti formulo, ki bo zadovoljila obe stranki. Ni izključeno, da se tudi posreči vzdržati balkansko zvezo in io eventualno še spopolniti. V krogih tripleentente z vso gotovostjo računajo z dejstvom, da se bo PODLISTEK, K nastopu Trž. sokolske župe. c) Nastop vzornih vrst. V vzerni vrsti nastopijo najdovršenejši telovadci župe z izključno težjimi sestavami na dveh bradljah, stoječih navpično druga na drugo. Bradlja je sedaj na Slovenskem najbolj priljubljeno orodje, slovenski telovadci dosegajo na tem orodju (poleg krogov) največje uspehe. Vadba na njej je zelo mnogostranska in oblima, obsega ogromno gradivo krasnih sestav. Naša vzorna vrsta nastopi z različnimi vajami posameznikov in z nekaterimi sestavami, kakoršnih vidimo posebno v zadnjih časih v različnih oblikah in na različne načine na domačih in tujih telovadiščih. Z nastopom bratskih slovenskih žup (ki bi se priglasile), bi bila pomnožena raznovrstnost, obenem pa bi se pri nasto- panju vseh mogla napraviti dobra sodba o njihovem medsebojnem razmerju. d) Proste vaje članic. V vsem sokolstvu, v prvi vrsti na Češkem, se v zadnjih letih poudarja bolj kot prej važnost vzgoje ženstva v Sokolu. Sicer izhaja ženska telovadba v Sokolu že od TyrŠa, vendar se je šele v zadnjem času razvoj .dvignil na zelo visoko stališče, ko se ie na Češkem vzgojilo več članic, katere s pomočjo tehničnega odbora ĆOS izpopolnjujejo same, kar se je začelo v času Tyrše-vem. Vrednosti ženske vzgoje v Sokolu nI treba posebej dokazovati. Tam, kjer je vzgoja namenjena vsakemu članu naroda, ima ženska istotako važno nalogo, poklic in vrednost, kakor moški, dokaz potrebe samostojnega dela članic pa vidimo tudi v omenjenem napredku zadnjih let na Češkem, ki sega izdatno tudi v naše slovenske vrste. Gotovo pa bo napredek pri nas še večji tudi takrat, kadar dosežemo splošno samostojno žensko vodstvo, za katero se pripravlja v vsem slovenskem sokolstvu; v naši župi imamo deloma 2e doseženo. trozveza obnavljanju balkanske zveze močno protivila in današnja Izvajanja ministrskega predsednika grofa Stiirgkha v gosposki zbornici kažejo, da j? Avstrija pripravljena storiti vse, samo da prepreči balkansko zvezo. BELGRAD 27. (Izv.) Današnja seja srb ske skupščine se je pričela šele ob 6 zvečer. Takoj začetkom seje je vlada zahtevala, da naj se politična razprava odgodi. Iz vladne stranke |e nato Izšel predlog, naj se PaŠićev ekspoze vrši šele v ponedeljek, opozicija pa {e stavila protipredlog za nedeljsko sejo. Vršilo se Je poimensko glasovanje. Predlog, da naj se vrši ekspoze v ponedeljek je bil sprejet in sicer z 67—60 glasovom. Dejstvo, da je bil Pašićev ekspoze zopet odgoden, je v tukajšnjih političnih krogih vzbudilo velikansko senzacijo in splošno se razpravlja, kaj (e zopet povzročilo zavlačite? ekspozeja. Zatrjuje, se, da je dobila srbska vlada te dni iz Rumuclje zaupna zagotovila, ki bod> odločilno vplivala na na-daljoi potei balkanskih dogodkov in morda znatno pospešile sporazum med zavezniki. Nad vse značilno Je, da „Politika", ki |e v notorični zvezi s Pašičevim kabinetom, danes javlja, da Je srbska vlada akceptirala rusko zahtevo, a obenem tudi sprejela zagotovilo, da se ruska razsodba ne bo omejila na prvotno srbsko-bolgarsko pogodbo, ampak bo temeljila na širšem temelju. Na koncu „Politika" pristavlja: „Vsled tega, ker Je srbska vlada pristala na rusko zahtevo, je vprašanje rednega efektivnega stanja armade v principu že rešeno. Tozadevno bolgarsko privoljenje se pičakufe že tekom prihodnjega tedna." Ta veleznačilni passus srbski politični krogi tolmačijo tako, da je Bolgarska vsled vedno bolj nevarnega protibolgarkega gibanja na Rumunskem, sedaj pripravljena k važnim koncesijam in da Je baš v interesu Bolgarske, da se konflikt s Srbijo kolikor mogoče hitro reši. DUNAJ 27. (Izv.) Neki tukaj se mudeči bolgarski državnik je danes izjavil: „Spor med zavezniki bo mirnim in prijateljskim potom rešen. Balkanska zveza bo ohranjena in upam, da se še zboljša. Albanija bo za Balkansko zvezo nova Turčija." Rumunska proti Bolgariji. BUKAREŠT, 27. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da bo Rumunija izročila bolgarki vladi noto, v kateri izjavlja, da bi v slučaju, če pride do srbsko-bolgar-ske vojne aktivno nastopila. Rumunile Je prisiljena mobilizirati in poseči v tok dogodkov, da varuje svoie interese. BUKAREŠT 27. (Izv.) Oflzljozna „Polipu-" prinaša sledečo informacijo: Poročila, ki prihajajo iz tujine, lahko javno mnenje radi rumunske akcije zelo vznemirjalo. Rumunija Je pač prepričana, da ji ne more biti vseeno, če pride do nove vojne na Bai-banu. Radi tega je vlada pravočasno ukre nila vse odredbe in iih pričela izvajati že za časa bivanja kralja Karla v Konstanci. Rumunska Je pripravljena in če bo potrebno, to lahko takoj tudi dokaže. Seveda s tem še ni rečeno, da Je že izdano mobllizzčjo povelje. Kljub pesimizmu v Petrogradu in v Parizu je še vedno upati na mirno rešitev. Ce odidejo ministrski predsedniki zavezniških držav v Petrograd, potem bo to gotovo znamenje za mirno rešitev krize. Pri ženski telovadbi cenimo z ozirom na šibkejši telesni ustroj višje vaje brez težjega orodja ali na orodju. Primernost najdemo posebno v skupnih vajah, ki se po svojem bistvu približujejo težkim plesom. Večji poudarek ritmu odgovarjajočega gibanja smeri na čustvenost ženskega značaja — v vsem pa krepka odločnost, ki ni zavrgla lepote onih kretenj, ki so lastne samo ženski, in ne motijo miline, s katero se razlikuje ženska od strumne moške elegance. Vaje, s katerimi nastopijo članice na Opčinab, je sestavil načelnik Slovenske sokolske zveze, dr. Viktor Murnlk, in so namenjene za III. vseslovenski sokolski zlet v Ljubljani. Zelo težke so, zahtevajo mnogo izvežbanosti — vsebujejo pa vse posebnosti zgoraj omenjenega ženskega značaja telovadbe. 'e) Proste vaje članstva. Značaj sokolske medsebojne enakosti, skupnosti, odvisnosti in discipline nosijo v prvi vrsti skupne vaje — v tem slučaju proste. Mnogo morejo o našem delu povedati tudi z ozirom na načela vztrajnosti in Boj pri Zletovu. BELGRAD 27. (Izv.) Po najnovejših poročilih so zadnji boji ob reki Zletovi zavzeli velike dimenzije. Tudi srbske Izgube so veliko večje kot se Je pivotno domnevalo. L*sti poročajo, da so imeli Srbi okolu 550 mrtvih in ranjenih. Rusko brodovje zapustilo Sevastopol. ODESA 27. (Izv) D?e diviziji ruskega Črnogorskega bredovjd sta odpluli iz Seva-stopola v smeti proti jugozahodu. Črne koze na Reki. REKA 27. (Kor.) Včenj zvečer sta v neposredni bližini epidemične bolnice zopet dve osebi oboleli za črnimi kozami. Jngoslovansho vprašanje. Govoril posl. Spinčić v seji državnega cbora dne 16. junija. Kako si mlsli|o rešitev hrvatskega vprašanja nekateri gospodje, s katerimi se Je posvetoval najnovejši ogrski ministrski pel-sednik po posredovanju na|večjega hudodelca na Hrvatsk*, Khuen Hsderwaryja, Je razvidno iz najnovejše korespondence Ihta „Zeit" z dne 17. t. m., po kateri naj bi — ČujtP, gospoda — državni pravdnik v zloglasnem zagrebškem veleizdajskem procesu izvedel to rešitev z razveljavljenem starega volilnega reda, tore| z znatnim zmanišan|em števila volilcev In izvedbo volitev ob ohranitvi izjemnih določeb. Torej tudi to naj bi bilo mogoče v delu monarhije proti Hrvatom 1 Nova sramota za monarhijo bo to, a Hrvati in Srbi, pa naj pripadajo katerikoli veri in katerikoli stranki, — izvzeti so seveda pokvarjeni elementi, — se združijo še tesneje in stvore nepretrgljivo verigo In ne-premaglj vo trdnjavo. (Živahno odobravanje.) Nečesa ne smem pozabiti tu. Zelo karakteristično je, kar sem čital pred kratkim v raadjarskem oficijoznem časopisju, da na Hrvatskem zato postopajo protiustavno in protizakonito nasilno, ker na Dunaju tako hočejo — ta Dunaj je bil še natančneje označen — in da naj se prebivalstvo Hrvatske odreče vsake pomoči z Dunaja. (Klic: Temu upanju smo se cdrekll že zdavnaj!) So še vedno, ki upajo, toda po vsem tem, kar se dogaja, naj bi je izgubili popolnoma. Hrvatje naj bi se —pravijj dalje — podvrgli Ogrom, ker je to edina pot, po kateri morejo reš:ti, kar se Še da rešiti. Gospoda moja! Ker bora govoril o nekaterih strareh, ki se tičejo dežel, ki Jih zastopamo tu, naj pred vsemi navedem nekaj statističnih podatkov o občevalnem jeziku avstrijskih državljanov po ljudskem štetju v letu 1910. V Avstriji Imamo — navajam okrogle številke — 9,300.000 Nemcev, 6 400 000 Čehov, 4,900 000 Poljakov, 3 500.000 Malorusov, 2,000.000 Slovencev, Hrvatov In Srbov, 760.000 Italijanov In La-dlnov, 270.000 Romuno/ in 10 000 Madja-rov, torej Slovanov v celoti skoraj 18 milijonov in Nemcev okroglr* skoraj 10 milijonov. Kaka je Justica v te| polovici monarhije, se vidi takoj, če se primerjajo te številke z zastopniki posameznih narodov na ministrski klopi (Pritrjevanje) — sedaj ni nobenega ministra tu — kakor tudi zastopniki v vseh ministrstvih, v vseh u-adih In tudi tu v po- redne gojitve telovadbe. Brez teh nI dobro izvajanih skupnih vaj vsega Članstva, posebno še takrat, k&dar so vaje, kakor v našem slučaju, zelo težke, naporne, komplicirane in zahtevajoče dolge, vztrajne vadbe. Naše članstvo bo izvajalo na Opčlnah proste vaje, določene za 111. vseslovenski sokolski zlet v Ljubljani. Vaje so poh.e težkih gibov in drž; odlikujejo se po svojem, dosedaj nenavadnem, hitrem izvajanju, kjer slede položaji drug drugemu tako naglo in prehajajo g'bi logično drug v drugega, da se oblika celotne slike hitro menja ter cele sestave delajo ca gledalca najboljši vtisk. M. A—č. Slovenske gostilne o priliki sokolskega zlefa na Opčinah bodo označene z razobeše- nimi narodnimi Irobojnicami! Mi vsi na lil. zlet Tržaške sokolske župe na Opčine! &2MI n JEDIKOBT * K. 177 slanski in gosposki zbornici. In sedaj čujte statistiko o prebivalstvu, ki se nahaja v južnih kronovinah, z avstrijskim državljanstvom s stališča občevalnega jezika po stanju z dne 31. decembra 1910. Navedem naj le okrogle številke. Na Štajerskem 980 000 Nemcev ia 409 000 Slovencev, na Koroškem 304 000 Nemcev in 82.000 Slovencev... (Klic 20.000 |ih je ukradenih t) Da, ukradenih je gotovo več. Na Kranjskem 27.000 Nemcev in 490 000 Slovencev; v Trstu 11.000 Nemcev, 60 000 Siovencev, s Hrvati skupaj 62.000, in 118.000 Italijanov; na Goriškem ia G.adiŠčanskera 4000 Nemcev, 154.000 Slovencev in 90000 Italijanov; v Istri 12 000 Nemcev, 220.000 Hrvatov in Slovencev in 147.000 Italijanov; v Dalmaciji 3000 Italijanov in 610.000 Hrvatov in Srbov. Dneve bi lahko govoiil o krivicah, ki se nam dogajajo. Omenim naj le, da se ne izvaja niti gospodarski delovni program, ki ga Je izdala leta 1908. Beckova vleda. O ne-njam le mimogrede, da so od upravnih uradnikov na Koroškem skoraj vsi Nemci, na Štajerskem večina, na Kranjskem skoraj polovica, na Primorskem veliko štetilo in v Dalmaciji nt ko število Nemcev in da več njih niti ne pozna Jezika prebivalstva in jih torej prebivalstvo smatra za tujce. Brez intervencije nemškega narodnega sveta — mislim, da se imenuje tako — se v različnih upravnih nanogah — želel bi, da čuje to gospod Dobernig — ne imenuje noben uradnik in noben sluga v imenovanih deželah, če izvzamem morda Dalmacijo. (Posl. Wastian: Bilo bi zelo dobro, ko bi imenovali konkreten slučaj!) Na železnicah na primer, za vse uradnike in tudi sluge, in sicer tudi take, ki slovenskega, oziroma hrvatskega Jezika niti ne poznajo. (Živahni medklici,) V ostalem se hočem danes omejiti le na šolstvo In sicer po proračunu za leto 1913., ki se obravnava seda). Za visoke šole se izdaja v Avstriji sedaj IS 800 000 in te so razdeljene tako-le: na 9 milijonov Nemce? 5 vseučilišč, na 6 milijonov Čehov 1 vseučilišče, na skoraj 5 milijonov Poljakov 2 vseučilišči, na 2 milijona Slovencv in Hrvatov nobenega vseučilišča in za 760 000 Italijanov tudi nobenega vseučilišča. Pa saj veste, gospoda moja, kake se zavzema večina te zbornice in vlade za to vprašanje: Za 760 000 Italijanov skrbe tako zelo; za 2 milijona Hrvatov in Slovencev se ne briga živ krst — ali pa se Jih briga veliko, samo ne tisti, ki bi se morali. Ure ditev vseučiliščnega pouka za Jugoslovana, namreč Hrvale, Srbe, bi ne stalo vlade prav nič, kajti zadostovalo bi, da bi se proglasila takozvana reciprociteta študij in izpitov v Zagrebu. V zadevi srednjih šol v omenjenih deželah, kjer žive Hrvatje in Slovenci, se razvidi iz proračuna sledeče: Na Štajerskem ni nič manj nego 12 gimnazij in realk; vse te gimnazije in realke so nemške, le v nižjih razredih marloorske in celjske gimnazije se poučuje veronauk, slovenščina, latinščina in matematika v slovenskem jeziku, v višjih razredih je slovenščina samo učni predmet. Dižavni stroški znašajo kakih 1,166 000 K, od katerih odpada na Slovence okrog 66.000 K, ves ostali znesek pa na Nemce. Še slabejs pa Je na Koroškem, kjer so tri srednje Šole; na celovški gimnaziji je slovenščina za Slovence obligatna in je v vsem samo ena slovenska učna moč na zavodu ; na realki in na beljaški gimnaziji pa slovenščina ni niti neobligaten predmet. Izdatki za te tri srednje šole znašajo 321 000 K, od katerih odpada kvečjera 6000 do 7000 K ca profesorja slovenščine. Na Kranjske ra, kjer jet kakor rečeno, samo 27000 Nemcev, je 8 srednjih šol in so od teh 3 popolnoma nemške (Čujte! Čujte 1), ostale pa nemško-slovenske. (Klic: Zatirani Nemci!) Da kakor je rekel tudi gospod Dobernig! 271.000 K se izdaja samo za čisto nemške zavode in za ostale nemško slovenske pa pol iniiijcna. V Trstu so štiri srednje šele, 2 nemški in 2 italijanski. Za 11.000 Nemcev v Trstu se Izdaja 300.000 K, za 118.000 Italijanov začasno 150 000 K in cisto n»č, niti vinarja za 60 000 Slovencev ! (Čujte 1 Čujte 1) V Istri se izdaja 128.000 K za 147.000 Italijanov, 73 000 za 168 000 Hrvatov in 175 000 K za 12 000 Nemcev, (Klici: Čujte I Čujte!) za 55.000 Slovencev pa niti vinarja. (Medklici.) Na goriški gimnaziji, ki je po polovici nem-ško-italijansko-slovenska, po polovici pa popolnoma nemška, se izdaja 190.000 K, ob 4000 Nemcev, 90 000 Italijanov In 154.000 Slovencev. Za goriško realko, ki je popol noma nemška, se izdaja 116 000 K, za Slovence in Italijane na njej niti vinar. _ (Pride še.) Domače vesti. Odborova seja polit, društva »Edinost" se vrši danes v soboto, 28. t. m. ob 3 pop. v Slovanski Čitalnici. Vsi odborniki in njih namestniki ter gg, deželni poslanci, bivši in novo izvoljeni so vljudno prošeni, da se seje gotovo in točno vdeleže. Tajnik. Novoizvoljeni slovenski mestni svetovalci so imeli snoči sestanek, ca katerem so se konstituirali kot »Slovenski klub", izvolivši za predsednika g. dr. Otokarja R y b a f a, za podpredsednika g. dr. Edvarda Sla vika in za tajnika gg. dr. Ferdinanda Černeta In dr. Josipa Wilfana. Nato se Je sklepalo o taktiki za bližnjo bodočnost. Nekdaj in sedaj. OlasUo tukajšnjih neodrešencev, zloglasni „Indipendente* zopet in zopet ponavlja napade na tržaške Šiovence, Imenuje |ih »calati dalte mon-tagne" (hribovski pritepenci) itd. Olede okoličanov Je ta garibaldinec ubral nove strune. Osolici je treba Iti na roko, |o podpirati in zadovoljiti — drugače se okoličani ne pridobe za aspiracije tržaških Lahonov. Nekdaj, pravi »Indipendente", so okoličani živeli v miru z mestom. — Zdražbo med mestom in okolico so umetno zanetili razni „calati" ! Mi pa pravimo, da Je nekdaj sleherni tržaški meščan govoril z okoličanom slovenski, kar lahko izpričajo oni, ki vedo, kako Je bilo še pred 60 leti. Meščani so si šteli v čast, da so mogli z okoličani občevati slovenski, in zato Je tedaj vladala med mestom in okolico sloga. Okoličani niso v dobi, na katero se sklicuje „Indipendente", Imeli od mesta druge dobrote, nego to, da so smeli zalagati mestno gospodo z mlekom, zelenjavo i. t. d., za kar so prejemali skromne izkupičke, ki so jih puščali zopet mestu za razne domače potrebščine. V svoji veliki dobrotljivosti so stari meščani posojevali okoličanom kak groš, za katerega so okoličanom pobrali vsa zemljišča v mestu in daleč v hribu 1 Naši stari okoličani so bili dobre, naivne dušice. Sladkim Lahom so za majhne svotice odstopali svojo zemljo, kl je sezala do cerkve sv. Antona novega, do Goldoni-jevega trga in na hribu do sv. Ju sta. Lahko so biti meščani sladki, ker so dobro vedeli, zakaj! Današnji okoličan, potomec onih, ki so lisjakom in lisicam iz mesta skora| zastonj prepustili milijonske vrednosti v mestu, se ne da več zapeljati in to jezi naše latinske Mrake, Grbce, Novake itd. O iih okoličanov, ki so se dali varati, kakor rečeno zgoraj, ni več. Da Jih ni Je zasluga Lahonov, ki niso znali posnemati svojih dedov ter v slovenskem Jeziku varati nezavednega našega ljudstva. Okoli 1860. leta Je naš okoličan začel izpoznavatl zvijače mestne gospode in od tedaj ni več »Ia buon' anima di terrlto-riale"! Nobena zvijača ne doseže več tega, da bi slovenski okoličan zaupal Lahom, ker je obče znano, da so vsi zavratni, zlobni in smrtni sovražniki vsemu, kar Je slovenskega. Za okoličane Je dobro, da so se predramili, dasi pozno, drugače bi jih bili Lahi pognali že zdavnaj čez repenske vrhove! Dobro pa Je tudi to, da imajo okoličani danes za hrbtom močno armado „calatlh", ki hočejo imeti nazaj ono, kar so meščanski Lahi ugrabili bratom okoličanom ! Slovenci! Bodimo oprezni, delavni energični in bodočnost bo naša! — Niti peklenski naklepi kamore nas ne premagajo, ako nočemo sami v žrelo; zato pa pobijamo v prvi vrsti odpadništvo v mestu In v okolici! Takšni so! Za časa velilnega boja so se med kamoraškimi razgrajači odlikovali mnogi ljudje, ki bi imeli pač dovolj vzroka, da bi ne kazali tako očitno svojega sovraštva proti nam Slovencem, ko so v svojem vsakdanjem življenju navezani skoraj izključno ca nas Slovence. Med ono podivjano kamoraško sodrgo, ki |e kakor besna napadala Slovence ter jih obmetavala z najostudnejšimi psovkami, se je nahajal marsikateri človek, ki naravnost živi od nas Slovencev, od našega denarja. I seveda 1 Naš denar Jim Je pač dober, naše kronice niso svinjske, kakor smo bili mi »porki de ŠČavi" iz njihovih ust, našega denarja ne mečejo od sebe, kakor so metali na naše ljudi kozarce, kamenje in bogsigavedf, kaj Še vse. Naših ljudi, ki prihaja|o, v njihove trgovine iu delavnice kupovat in naročevat, pač ne naganjajo in ne tolčejo s palicami, kakor so tolkli seda| po njih t Kako pak! Saj jim vendar nosijo denar! — Videli smo marsikaterega takega človeka med kamoraškimi divjaki in zapomnili smo si jih! Tako smo videli v kamoraški tolpi, ki je razsajala po Carduccijevi ulici in to v prvih vrstah nekega E r n e s t a O r a m p 1 a, ki ima zalogo moke v ul. Bachi. Mož Je ob tisti priliki kazal na res oči viden način, kako je hvaležen Slovencem, ki hodijo k nJemu kupovat moko, kako ga veseli, da mere med kamoroško lopovsko druhaljo kričati na tiste Slovence, ki mu polnijo žepe s svojim denarjem! Zakaj vendar ta gospod Grampel ne prodaja svoje moke onim ka-moraškim divjakom, s katerimi se Je v svojem sovraštvu do Slovencev družil tedaj, zakaj pa ie iz svoje trgovine ne odganja Slovencev in zakaj ne povabi pred svojo zalogo par sto kamoraških razgrajačev, da bodo napadali Slovence, ki hodi|o k nJemu kupovat?! Ali pa Je gospod Grampet pokazal s svojim nastopom, da odslej ne mara več slovenskih odjemalcev svojega blaga? Morda je hotel s svojim postopanjem povedati Slovencem, da jih ni več treba v njegovo trgovino? No, če Je tako, mu je prav lahko ustreženo, in mi prav gotovo ne bomo prigovarjali nikomur, da naj mu nosi svoj denar. Upamo, da mu bo to zelo všeč I Promocija. Dne 27. t. m. je promovira! na graškem vseučilišču gosp. Anton Hrovat, starešina akad. tehn. drultva »Triglav*, za doktorja vsega zdravilstva. Osebna vest. Gosp. Ivan M a r č e 11 a, rodom iz Kastva je dobil na dunajski akademiji umetnosti najvišjo nagrado, takoime-novano „rimsko nagrado" in obenem naslov arhitekta. Čestitamo! Kje je zdravstvena oblast? Trst je kot veliko obmorsko trgovinsko mesto Itak izpostavljen največji nevarnosti, da se zanese vanj kaka kužna bolezen in bi bilo vsled tega pričakovati, da v to poklicane oblasti store vso svojo dolžnost, da se prepreči taka nesreča, in da strogo pazi|o na to, da se odpravi vse, kar bi moglo pospeševati razširjenje takih bolezni. Toda glejte, kako skrbe v Trstu za javno zdravstvo: Treba je iti pogledat samo v carinsko skladišče na pomolu Sanlfa. Tu leži vsevprek: sveže goveje kože, ki smrde, da se človeku želodec obrača, takoj tik zraven njih sodovi z vinom in vreče z moko, tam zopet suhe ovčje kože, na debelo posute z naftalinom Itd. itd. Vse to, pomešano v neznosnem smradu, |e gotovo pravcato ko-tišče raznih bakdlov, in tako moko in tako vino potem uživa prebivalstvo ! Ali se ni treba naravnost Čuditi, da vzllc takim vnebokrlče-čim razmeram še vendar ni Trst okužen do zadnjega. Priporočamo tore] prav nujno zdravstveni oblasti, da si vsa| od časa do časa ogleda te vsem zdravstvenim predpisom v obraz bijoče razmere in ukrene vse, da se nemudoma izpremene. Isto bi tudi priporočali ravnateljstvu |avnlh skladišč. Naj bi le slavna gospoda vteknila svoj nos, ki ga prav rada vtikuje v stvari, ki Jo nič ce brigajo, tudi v take stvari, ki bi jo morale brigati, pa bi se kmalu stvar obrnila na bolje, in to tem gotoveje, ker so fini gosposki nosovi gotovo občutljivejši za one divne duhove, ki vladajo po skladiščih, kakor pa robati in neotesani nosovi delavcev, finančnih paznikov in drugih »nižjih" ljudi, ki morajo danzadnem živeti v takem smradu in se izpostavljati največji nevarnosti, da si nakopljejo po krivdi drugih bolezni, ki jih morajo ugonobiti prej ali slej! — Torej, gospoda, storite svojo dolžnost! Po toči naj bi mi zvonil.1, raskari z vsemi zvonovi — tako menijo menda nekateri našinci. Ta in oni nam prihaja sedaj z očitanji, da ta ali ona vest ni bila povsem točna in da smo temu ali onemu storili krivico. Vsi pa dostavljajo prav modro: i n-formirali naj bise bili poprejl Kako si vendar ti bežji ljudje predstavljajo urejevanje dnevnika sploh, posebno pa še lista, ki bodi glasnik boja v vročih časih, ko so veliki interesi narodne stvari ne le v igri, marveč tudi v akutni nevarnosti, ko treba torej sproti, hitro, z mesta odbijati napade, opozarjati na nevarnosti in[prepre-čati naklepe močnega, v boju iz-vežbanega, rafiniranega ia v izbiranju sredstev brezvestnega sovražnika! Če bi se ml ravnali po mnenju dotičnih našlncev — ko bi se hoteli v vsakem slučaju poprej .informirati", prihajali bi s svojimi svariti in opozarjenji prepozno, — prepozno bi reševali kravo, ki je že iz hleva, bi račeli gasiti, ko je morda že pogorelo!! Iz kratka: z v o n i t i p o t o č 1! Po tem bi še ie padalo na nas očitanje, Češ: vpozorjeni so bili, pa niso nič storili !! Da pa se v taki vihri, ko se treba z mesta odločati na podlagi dobljenih informacij, dogajajo tudi kake netočnosti — to Je stvar, samoobsebi uml;i?a za mislečega človeka. A vsakdo nair: mora pritrditi, da je bolje, ako se riskira kako ne-tcčiost, ki je temu ali onemu neljuba, nego pa, da bi le radi nsše bojazljivosti — {e li vs?, kar nam poročajo, do plčtce točno — zanemarili svojo dolžnost in s tem zakrivili morda škodo za veliko stvar! Zato pa so vsakomur, ki se mu je morda zgodila kaka krivica, naši predali odprti z?-potrebna pojasnila. Zavedajoč se velike naloge, ki Jo |e inel vršiti naš list v tej !jut! vollini borbi, in zavedajoči se tudi ogromne odgovornosti, s katero nas je obremenjala ta naša naloga, naša narodna služba: prepuščamo razsodnim ljudem v premislek, kako neopravičeno je očitanje: da bi se bili morali poprej »informirati* in s tem ilzkirati, da bi pri marsikaterem slučaju igrali uiogo človeka, fel zvoni še le po toči — kar bi v našem položaju ne bilalenespametnost, sm-pak zločinstvo na stvari tržaških Sovencev. Sedeži in vstopnice za zlet T. S. Ž. na Opčinah so naprodaj v Trstu pri vrata-tarici .Narodnega doma41 le še danes. Od nedelje zjutraj dalje se bodo prodajale vstopnice le še na Opčinah pri blagajnah. Nemška državna viSia realka. Vpisovanje učencev v I. razred nemške drž. višje realke se bo vršl|o dne 29. Junija 1.1. od 8 do 12 v ravnateljski pJsarnl v ul. Pas-qjale Besenghi št. 14 Učenci morajo priti k vpisovanju v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov In prinesti s seboj krstni I i it, izpričevalo o cepljenih osepcicah, zdravniško izpričevalo, pa učenec nima egiptovske očesne bolezni, zadaje ljudskošolsko izpričevalo in da oo očetu aH po njegovemu namestniku izpolnjena »nacijcnala" (obrazci l V TfVtu, An« 28 junija 191% se dobivajo pri šolskem slugi). Obenem |e treba plačati K 8 60 vpisnine itd. Sprejemni izpiti se bodo vršili dne 30. |un!ja pismeni, dne 1. in 2. Julija pa ustmeni, vselej ob 3 popoldne. Ali se je opekel včeraj dopoldne bar-kovijanski vaški načelnik gosp. Giuseppe Visintini. Mož Ima namreč navado, da hodi sam kupovat kako sadje allztlenjad na ba<-kovljanskl »trg0 in tako je prišel tudi včeraj dopoldne. Našel pa Je tamkaj neko Slovenko, ki Je tudi kupovala nekaj in seveda §ovori!a slovenski, kakor gre vsaki pošteni lovenki na slovenskih tleh. Gospoda Visin-tlnija, kateremu je menda po .sijajnih* kamoraških »zmagah" silno zrastel greben, je slovenska govorica tako razburila, da Je na-hrulil ono Slovenko, da |e italijanska zemlja, na kateri se nahaja in da se v Barkovljsh ne sme govoriti slovenski. No, naletel |e n pravo. Naša Slovenka se prav nič ni ustrašila mogočnega gospoda načelnika, temveč mu je pogumno odgovorila, da so Barkov-IJe slovenske, da je to naša slovenska zemlja, na kateri se govori slovenski, in če gospodu to nI prav, in če Je tako hud Italijan, pa naj hodi svoj radič kupovat v Italijo, nj pa v Barkovije. Ali pa vara je nato vzrojil gospod načelnik. Začel Je kričati, ji Je zabrusil v lice : »Če ne boš tiho, ti dam klofuto!" — .Poskusite", Je dejala naša vrla Slovenka, rau povedala, da nista pasla krav skupaj, da b! Jo tikal, in se pripravila, če bi se v resnici predrznil zamahniti, da rau povrne ona railo za drago, to se pravJ, dve klofuti za eno. »Le dajte, če se upate! Kaj mislite, da se vas bom ba!a, če sera ženska lu Načelnik je že hotel nelcaj kričati, toda ko Je vide., kako so se dekletu zalskrile oči in kako je bila pripravljena, če bi bilo tako, da tudi s pestmi brani svojega naroda In svojo čast, tedaj rau je padlo srce v hlače. Globoko je potisnil klobuk na čelo in jo popihal s po-tepeno. Udarno, da bo gospod vaški načeln;k G.useppe Vis!nt!ni prav debro vedel odslej, da so Barkovije na slovenski zemlji in da Ji nevarno drržiti naša zavedna narodna dekleta, kajti tudi ta imajo trde — pesti! Na c. kr, moškem učitelji ču v Gorici bo vpjpisovanje zn sprejem v prvi teč j v četrtek, dne 3 julija t. !. od 8 o 12 dopoldne. S seboj je treba prinesti: r> krstni Ust, b) zadnje Šolsko izpričevalo, c\ izpričevalo uradnega zdravnika o telesni sp( -sobiosti. Podrobnosti o sprejemnem izpitu sr> razvidne iz naznaniinice v zavodu. Pripominja se, da se meseca septembr". ne bedo več sprejemali gojene! za prvi letnik, ako bo že po sprejemnih izpitih meseca julija doseženo najvišje možno število gojencev (štirideset). Šentjakobska podružnica CMD priredi dne 6. julija veliki CM dan z veselico, ki se bo vršila v prostorih kons. društva „Jadran" pri Sv. Jakobu in na kateri sodelujejo vsa Šentjakobska društva. Škedenjska podružnica CMD je sklenila v svoji zadnji seji, da počasti praznik slovanskih blagovestnikov s tem, da priredi 6. Juiija koncert z raznovrstnim sporedom. A da bo iraeia siavnost tem sijajnejii uspeh, poprosi odbor blagohotne udeležbe domačega pevskega društva, od katerega pričakuje, da rau prošnje ne odreče. Saj vsikdar, ko se Je obrnila podružnica do narodnih pevcev, se je edivala »Velesila* vedno ra-dovoljno in v prepričanju, da se zbira rodoljubna množica tamkaj najraje in nairano-go številne je, kjer zidone krepki glasovi ške-denjskili slavcev. Vendar, da bo zabava vsestransko tem živahnejša, priskrbi naš odbor podružničnim prijateljem še poseben užitek z onira, o čemer je uverjen, da posebno u*afa prijaznim vaščanom, to je s č vrsto četo mladih godcev, ki so vsltd truda in požrtvovalnosti svojega vrlega voditelja, g, Fiega, ponot vsej vasi. Ker bo vstopnina zelo skromna — samo 20 st- — In je čisti dobiček namenjen za neodoljive potrebščine otroškega vrtci, vabi podružnica vse svoje naklonjeace na 10 narodno svečanost. S posebno prošnjo pa se obrača zlasti do darežljivih rcdDtjubir, katerim je na srcu dobrobit otroškega vrtci, da nam, kaker vedno tudi v tej prtiikl pribite ca pomoč ter podare po svojih močeh karkoiisibodi za kolo sreče. 1 VsedijaŠki cvetlični dan v Trstu. V smislu sklepa vsega slovenskega dijaštva brez razlike struj, zbranega na svojem shodu na Dunaju, priredi slov. akad. fer. društvo »Balkan* v Trstu v jeseni cvetlični dan pod gornjim imenom, čigar materialni uspeh Je namenjen podpornim ustanovam slovenskega dijaštva. Da se odpravi groma beda, ki hoče uničiti slovenskemu d'Jaštvu še tisto mizerno eksistenco, ki Jo ima, je prisiljeno poseči slovensko dljaštvo po vseh sredstvih samoohranitve ! Zato upamo, da ne odreče slovenska javnost tej nad vse potrebni in koristni akciji upravičenosti in podpore. — »Dijaštvo sebi I* Za odbor: Franjo Peric Anton Zobec tč. podpredsednik tč tajnik Vložitev napovedi glede osebne dohodnine in rentnega davka. Kakor znano, se je rok za vložitev napovedi glede osebre dohodnine ia ren nega davka ia leto 1913. V Ti »D, dne 28. junija 1913. „Au^oar- 177. s trani ilL ponovno podaljšal, poslednjlč do 31. folija. In poteče s tem dnevom. Davčnim oblastim se |e ukazalo, da napovedne obrazce nemudoma dostavijo strankam in so pri sestavi njih davčnih napovedi, katere vložijo lahko tudi pred 31. julijem, merodajne določbe veljavnega zakona. Radi zapoznele dobe ni izključeno, da se marsikatera določitev davka ne izvrši pred koncem leta, posebno ker preložitev napovednega roka ne sme biti v Škodo temeljitosti del dotičnih organom Kakor se je moral s 1. Junijem t. 1. zapadli prvi obrok osebne dohodnine v smislu § 5. postave z dne 9. marca I. 1870. drž. zak. št. 23 po predpisu lanskega leta vplačati, morajo davkoplačevalci, katerim se plačilni nalogi ne bodo mogli dostaviti pred koncem novembra poravnati tudi drugi obrok po predpisu lanskega leta. Pošiljatve na Balkan. Glasom brzojavnega naznanila trgovinskega ministrstva dopuščajo se temelje.n obvestila srbske poštne uprave v Skoplje in ostale po srbski armadi zasedene, prej turške kraje, tačas edino le navadne pisemsko-poštne pošiljatve. Podružnica CMD štev. VI. za 1. mestni okraj Sv. Vid, priredi v soboto, dne 5. julija, v proslavo praznika sv. Cirila in Metoda domačo zabavo v društveni gostilni „alla nuova Stazione" v ul. Lazzaretto vecchio št. 31. Na sporedu je šaljiva poŠta, srečolov, cvetlični večer itd. Začetek ob 8 zvečer. Zabava bo trajala do 2. popolncči. Vstop prost. _ Tržaška mala kronika. zadevne vloge na ogrsko ministrstvo. Ker ni bilo pravih dokazov preti nJemu in ker so i ovaditelji i ovajenec inozemcl, je policija izpustila Tisslera na svobodo in spise od stopila državnemu pravdnlštvu. Druitvdn* vastf* Ustanovni občni zbor pevskega društva »Kolo* se vrši danes zvečer ob 8 30, v prostorih Trg. izobr. društva, ul. sv. Frančiška št. 2 I. Vabimo vnovič vse prijatelje društva, pred vsem bivše podporne ude, da se odzovejo polnoštevilno. — Pripravljalni odbor. Telovadno društvo »Sokol* v & Trstu. kk&r' v nedeljo, 29. t. m. se vrši III. ' zlet Tržaške sokolske, pri katerem ' na! na^e društvo ne zaostaja za y Tpdrugimi tudi z ozirom na udeležbo v kroju. Vsak brat, ki ima kroj, naj se udeleži zleta v kroju. Kroj prinesite v telovadnico, kjer bo popravljen prostor, da se vsakdo lahko pre-obleče. Naše društvo odhaja na Opčine v dveh skupinah. Zjutraj ob 7 15 z električno železnico — opoldne ob 2 z električno železnico. % Za vse brate, ki se udeležilo zleta v kroju, Je obvezna udeležba izprevoda, prinesti Je seboj člansko legitimacijo. Odbor. Trst 27. junija. Avtomobil povozil dečka. Danes ob petih popoldne Je vozil neki mestni avtomobil skozi Barkovlje. Ko je prišel pred bar-kovljanski „Narodni dom", je zadel v 11 letnega Dominika Šverco in ga podrl z vso silo na tla. Ubogi deček si je razbil lobanjo In zadobil tudi več drugih poškodb na telesu. Dečka so takoj odpeljali z istim avtomobilom v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Šofer Je bil po zaslišanju na ukaz preiskovalnega sodnika dr. Jinchi, aretiran in odpeljan v zapor. Italijanski parnik „Toscana" po* greznll neko jadrenico v morje. Danes ob štirih popoldne je v bližini svetilnika italijanFki parnik „Toscana* trčil z neko Jadrenico in Jo pogreznil v morje. Na Jadre-nici Je bilo pet oseb, katere je rešilo moštvo parnlka „Arsa". ladrenica Je bila obložena z peskom. Tatovi v avtomobilu. Več tržaških tt-tov, najboljših svoje vrste, se Je te dni odpeljalo z avtomobilom v Ajdovščino, kjer so izvršili več tatvin. Eaega se Je posrečilo aretirati in Je bil to neki C?sare Cossutta, ki* šteje med najnevarnejše tržaške tatove. „Kaj ljubezen stri". Na Greti v hiši št. 324 stanujoči železničar Josip Simič Je že dalje časa sem sumil, da mu nekdo doma hodi v zelje. In bil je ta sum upravičen, kajti prepričal se je, da ima njegova žena Franica ljubezensko razmerje z ogljarjem Franom Polenčičem, ki Je doma iz Dolenje pri Krminu in je stanoval v isti hiši kot Simiča. Seveda SfmiČu ni bilo nikakor prav, da bi redil tujega kozla v svojem zelniku, in je zato povedal svoji ljubi ženi precej odločno svoje mnenje. Nekateri pravijo, da je bilo tisto, kar je sledilo besedam trje nego besede saine In da se Je tudi Franfci poznalo. Koliko Je bil Polenčlč deležen Simi-čevega ljubeznivega pogovora, ni znano, toda kaka „trda* je pa menda vendarle le „padla", kajti včeraj |e Polenčlč zakllcal SlmlČu s ceste skozi okno, naj le pride dol, da ga zakolje. Ker se pa Simiču nikakor ni dalo igrati uloge živalce, na kateri bi Poienčič poizkušal svoje messrske zmožnosti, in ker Je Poienčič že prej tudi Simičevi sestri, ki ga je ozmerjata zaradi njegovega razmerja s svakinjo, poskušal na precej mesarski način zavezati Jeziček, so celo stvar naznanili policij, ki je Polenčiču nakazala za nekaj časa drugo stanovanje, v ul. Tigor, kjer bo imel časa premišljevati, da ni dobro hoditi v tuje zelje in igrati mesarja, če je človek ogljar. Renjikolski svinjar. Na podlagi raznih j ovadeb je bil včeraj popoldne aretiran 561 letni brivec Alojzij Lanziano, rodom Benečan, stanujoč v ul. Montecckl št. 6, ker Je uganjal razne nesramnosti z deklicami starimi izpod 10 let. Sumljiva stvar. Aretiran Je bil včeraj neki Francoz po imenu Uissier, ki Je stanoval na Šalita Gretta št. 12 in sicer na ovadbo reškega lekarnarja Rosenkarta, češ da ga Je opeharil za 3000 K, ki mu Jih Je posodil, ker se Je Tessier izdajal za zastopnika nekega francoskega konsordja, ki baje namerava uvesti redne avtomobilske vožnje po hrvatskem Prlmor|u. Prav tako Je ovadila Tissiera neka gospa Rakova iz Sušaka, češ da io je ogoljufal za 2000 K. Aretirani Tis-sier je odločno tajil in Je celo pokazal dokumente, da Je Šlo v resnici za uvedbo onih avtomobilskih voženj in da Je vložil tudito- Mmf* d&ir Podružnica NDO v Ajdovščini priredi Jutri, v nedeljo, ob 2 popoldne občni zbor. Po občnem zboru se vrši Javni shod. Poročevalec strokovni tajnik Mrak Iz Trsta. _ DAHOVI. Za tržaški sokolski paviljon na Opčinah so darovali: družina Brinšek pisemski papir, 1 spominsko knjigo Trsta, 2 sokolski zaponki, gosp. ravnatelj Skorko?sky K 10, gosp. Melhior Obersnu velik zavitek bi-škotov. — G.a Ivanka E.jple Gregorič je podarila škedenjski podružnici CMD lepo „Kolo sreče*. Hvala za to darilo zlasti zato, ker ga podružnica doslej ni imela in si ga je morala vselej nabaviti napram odškodnini. — G. Marija Sancln Cackova Je darovala 2 K, ker se ni udeležila veselice na Sabat-njaku. Hvala! V^sti iz Soriška, V Skrljevem v Za sadnih Brdih se Je vršila v nedeljo, dne 22. tm. veselico tamošnjega kmetskega izobr. dsUŠtva. Pred vsemi gre vsa pohvala tamošnjemu g. učitelju Milanu Vrezecu, da je društvo zbudil in ga pripravil do delal Skrljevo leži tik ob italijanski meji in je obstoj tega društva necb hodno potreben, posebno Če še pogledamo, kako se sosedne vasi polagoma sicer, toda gotovo asimilirajo italijanskemu narodu. Veselica sama Je uspela izborno in gre vsa pohvala vrlim kmetskim fantom za njihov sigurni nastop na odru —, g. učitelju pa za izvežbanje. Tudi orkester iz Biljane je pod vodstvom g. I. Kozliću izborno rešil svoio nalogo. Koncem sporeda |e nastopil g. Viljem SfiligoJ iz Dobrovega in Je v krepkih besedah na kratko obrazložil pomen tega društva za Skrljevo in apeliral na navzoče, v obilnem številu zbrano občinstvo, na| čuva na braniku naše rodne zemije, in naj ljubi svoj materin jeziki Občinstvo Je navdušeno pritrjevalo. Tudi gmotni uspeh je bil, upamo, nad vse povoljen In želimo vzbujojočemu se društvu trajen obstanek v boljšo bodočnost našega zatiranega naroda ! Posebni vlak v Divačo 6. julija t. -Povodom Jamske veselice, ki se bo vršila v Škodjanu 6. Julija 1.1. bo vozil na ta dan Poslano*) V slučajih ledvičnih in »enčnih bolezni je prepovedano uživati take jedi in pijače, ki vsebujejo dražila in močne dišave. V takih boleznih morajo uživati bolniki v prvi vrsti mleko. Posebno priporočljiva se je izkazala uporaba „KUFEKE* z mlekom, ki tvori lahko prebavno in okusno jed. Z re-ceptno knjigo „KUFEKE" se lahko pripravi najrazličnejše in redilne jedi. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja aredni&tvo le toliko, kolikor ma zakon veleva. DVOBANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Na javni dražbi, ki se bo vtšila danes v soboto 28. tm. od 9—11 predp. Chiffoniers z ogledalom in brez tega, umivalniki za 2 osebi, nočno omarico, divan, postelje vzmeti In volneni posteljnikl, slike, šivalni, stroj „Adria" lesene stolice, srajce in drugo rabljeno žensko perilo. Da, to imajo dekleta tako rada „BERSON" kvalitetna znamka med podpetniki! Zahtevajte od svojega čevljarja izrecno „BERSON"! Ber8on-Werke, Dunaj VI 2. NARODNA POSOilLNiCA IN HRANILNICA v T8STU reglstrovana zadruga z omejenim jamstvom. ■ B NOVA ULICA ŠT. 13, !I. NADSTROPJE a a 7ŽZIŽ vloge na knjižice po Daje posojila na menj ce in vrednote na mesečna ali tedenska odplačila. Es kom p tu je trgovske menjice. Prodaja srečke na mesečne obroke. ••i POSOJILA dovoljuje svojim členom življenskega oddelka in sicer: aktivnim uradnikom vseh kategorij, profesorjem, učiteljem itd., katerih neobremenjena služnina znaša najmanje kron 2300*—, kakor tudi penzijonistom s pokojnino najmanje letno kron 1400*— proti zazrambi na služnino, oz. pokojnino in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5—30 letno amortizacijsko dobo „SLAVIJA" vzajemno - zavarovalna banka v Pragi, katere generalni zastop v Ljubljani, Gosposka Ulica 12, daje nemudoma in b ezplacno podrobna pojasnila. Solicitatorja i praktičnega v zemljeknjižnih zadevah ter stenografa- *- = strojepisca veščega slovenskega in nemškega jezika sprejme odvetniška pisarna dr. Mateja Pretnerja in dr. Frana Brnčiča v Trstu ulica Nuova 13/11. Vstop in plača po dogovoru. Kroiačnica Vek.Terzo Trsi, ulica Fonderia štev. 4, I. n. Priporoča se c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidni postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroja Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev. SVOJI K SVOJIM! „Siavija" [ ozal. znam. tankavPragi Rezervni fondi K 53,768386-24. Izplačane odškodnine In kap Italije Km 115,390.603«!. Dividend se je doslej IzpL K 2*508.081-85. P® velikosti draga vzajemna za var. nade držav* s vseskozi slo v.-narodno spravo. I Alojzu Poob slovenski urar in zlatar v TRSTU ulica del Rivo 8t 26 (na trga pri Sv. Jakob«) Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. m Zlasti je ugodno za var. na doživetie • in smrt z manjšaj očimi se vpla£nL 5 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najn&fih cenah. Škode cenjuje takoj hi oa^-kulantneje. Uživa najboljši štora* koder posluje. Zavaruje tudi proti vio mu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trsta V. CEGIUI, ulica Casenna 12, TELEFON it 2M7. Odlikovana pekama in slaščičarna Vinko Sherh - trst Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naroČila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinev po najnižji Ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Kruh in sla&čiče bo izdelujejo s higijeničnim električnim strojem. TMAllfi nolli I Dro2e G*00*)b odlikovane slovenske tovarne drot so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves, itarodnlald, irguvu, PKJtl • naročajte pri domači tvrtku kl »ara postreže po koakarenčam tenalL - J. J. SOBAH, Trst, G. gusar} 11 Stran IV. „EDINOST" St. 177. V Trstu, dne 28. junija 1913. posebni vlak iz Trsta drž. žel. v Divačo in sicer ob 9'48 dopoldne in pride v Divačo ob 1106 dopoldne. Za ta posebni vlak se bodo izdajali za nedeljske vlake it. 222/322 veljavni znižani povratni vozni listki na Rodik in Divačo pod pod pogojem povratka v Trst izključno z vlakom štev. 321/221 (fz Divače ob 8 5 zvečer, prihod v Trst ob 9 41). Kdor se pelje z nedeljskim in prazniškim vlakom iz Divače v Trst namreč s kakim drugim vlakom, mu izgubi kupljeni returni vozni listek na po-vratek popolnoma svojo veljavo. Doplačilo na podlagi teh povratnih listkov za rabo drugih vlakov ni dopustno in se morajo v tem slučaju kupiti od povratne postaje novi listki. Kolesarsko društvo .Danica" v Gorici priredi preneseno slavnost in tombolo na dan 20. julija t. I. s še obširnejšim programom, ter društveno cestno dirko Renki-Gorica in prvikrat cestno dirko ženskega oddelka Miren-Gorica. Iz Nabrežfne. Odbor podružnice CMD v Nabrežini si šte|e v prijetno dolžnost se na|prisrčnejše zahvaliti pevskemu društvu »Danici- iz Kontovelja in »Skali« iz Sv. Križa ter pevskemu odseku Javne ljudske knjižnice" v Nabrežini za blagohotno sodelovanje pri CM veselici v Nabrežini dne 15. junija ti. Odbor se daljetzahvsljuje g. Marku Cahariji in nabrežinskl občini za brezplačno prepustitev iesa za ograjo in druge naprave na veseiičnem prostoru in sploh vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, daje CM veselice uspela v moralnem, kakor tudi materialnem oziru dokaj dobro. Za Ciril Metodov paviljon so darovali: ga. Andre torto; ga. Boschetti torto; ga. Gruden sladkor in kavo; g£. Tine RadoviČ steklenico tropinovca ; Ant. RadoviČ dve steklenici belega vina, M. Caharija dve botiljki prosekarja; Nemec sladkor, cvetice; gga. Dougan torto. Lisec kavo, Nedič pecivo in liker, Bazek dve steklenici likerja ; gg. Kolar biškote in liker, Ivan Caharija dve botajki refoška in tropinovec. Josip Caharija salan in tropinovec, Silvester Caharija dve steklenici likerja, ga. Gostiša steklenico malinovca in limono v ca; gca. Lesjak botiljko likerja; gg. Dezman liker, pecivo, A. Tance pecivo gga. Kafoi torto, Logar torto, g. Korak dva soda pive po 50 I, g. Tomžič 3 K; ga. Terezija Pertot 2 K; g. Ivan Pertot 2 K. Srčna hvala! Vesti iz Istre. Izobraževalno olepševalno drnStvo »Slavnik* v Klancu priredi dne 6. Julija t.l. društveni ples na planem. Pri plesu bo svirala sokolska godba iz Herpelj. Ker je železnica postaja Herpelje-Kozina v precejšnji bližini in zveza vlakov Jako pripravljena, opozarjamo izletnike iz mesta in okolice, da nas obiščejo ta dan. Iz Klanca. V letošnji 120. štev. „Edinosti- Je hotel neki X Javnosti natvistf, da je nekaj belo, kar je v resnici črno. Gre namreč za tnkajšnje občinske razmere. V dopisu v »Slov. Naroda« Št. 111. so se te razmere pokazale v pravi luči. Pred to lučjo pa se dopisniku v .Edinosti« tako blešči, da se skuša zaviti v prosta zavijanja in podtikanja, povezana s frazami dvomljivega okusa. (Dopis „Iz Klanca" v št. 158 ) Ker dopisnik javno kaže name, sem prisiljen odgovoriti. V „Slov. Narodu« št. 111. se Je dopisnik ,zagnal« v odločujoče činitelje« in konstatiral le suha dejstva glede Župana in tajnika. Prav iz te konstatacije pa Je Jasno razvidno, kaj mu ne ugaja, kakor tudi, kdo in proti kakšni mehanike s plačo, išče to- ■ nj®"«" varra za rouleaux. Inženir Lodovico Fischer, Trst—Rojan, ulica dei Moreri 72. (1384 Ujon skoro nova s 5 prostori, 400 klaftrov zemni Od Ijišča, 2 vodnjaka, 5 minut od žel postaje V rdela, proda te za 18.000 na račun 10.000 kron. Naslov pn Edinosti pod št. 1301. 1301 Fotografa An-0D^ Jerti^a naslov : Trst, ul. ulica 7. delle Poste 10; Gorica, Gosposka 4444 PrinnrflOQ Pod n°vim vodstvom, na novo I I l|IUI UUfl urejeni hotel „Pri zlatem Jelenn-v Gorici. Cene zmerne. 1252 in 42 Mizarska delavnica Z"Z _ metrov dolga, 12 oziro&a 18 metrov široka ter vrt, ob morju, blizu Železniške postaje. Kupilo se je za 35*000 kron, proda se pa radi družinskih razmer za 25 C00 kron. j ripravno tudi za leBno trgovino. Tri-četrt ure od TrBta. Pojasnila v kavarni Londra. (1399 Gospodarska zadruga pri Sv. Antonu reg. zadruga z omejenim poroštvom vabi na rsdal občni zbor ki se vrši v nedeljo, 29. JulJa 1913 cb 5 popoldne ▼ zadrnfnlh prostorih pri Turkih. DNEVNI RED : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računov za leto 1912. 3. Odobritev računov za leto 1913 do 29. junija t T 4. Sklepanje o razpustu zadruge potom likvidacije. 5. Slučajnosti. SV. ANTON, 21. junija 1913. Na polnoštevilno udeležbo uljudno vabi Načelstvo in nadzorstvo. UMETNI ZOBJE Me«M«Rle snov Izdiranje zobev hm = vsako bolečine = Dr. J. Čermik V.Tutchcr ulloa delta dserma itev. 13, II. n Podpisana se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem onim, ki so počastili zadnji spomin našega nepozabnega sina, soproga in brata ANTONA K3EČIČ. Posebna hvala darovateljem in nositeljem vencev in krste, č. duhovščini, slavn. pevskemu društvu „Adrija" za pretresljive žalostinke. Hvala vsem onim, ki so pokojnika v njegovi težki bolezni obiskovali, podpirali in tešili ter konečno vsem, ki so pripomogli, da se je pogreb pokojnika tako lepo izvršil. BARKOVLJE, 27. junija 1913. Družina Krečič. ZAHVALIL Najtoplejšo zahvalo izreka blagim osebam za izraženo sožalje in zadajo čast nepozabnemu soprogu JOSIPU. Prosek, 26. jun. 1913. Pavlina KukeC. Intfilinonton in u^en' p« d en in pošten dr-IIIUSIItjCVIlCN žavni uradnik v pokoju, popolnoma velč srbsko-hrvaškega jezika v govoru in pisavi, tudi cirilice, išče službo kot dopisnik, knjigovodja ali slično v Trstu ali zun^j Trsta. Govori in p še tudi lafiti, nemški in angleški. Ne zahteva velike plače. V Trstu prevzame tndi poldnevno službo, ali službo na ure. Ima debra spričevala in reference. Prijazne ponudbe pod .Uradnik v pokoju S t e v. 1422*. Naslov pove InBeratni oddelek Edioo-nosti ped isto številko.__1422 Proda se pod zelo ugodnimi pogoji 1. veleposestvo pri Litiji (z graščino in gospodarskim poslopjem), nad 270 oralov, lahko tudi več posestnikov skupaj, 2. novo zidana pritlična hiša v Rudniku pri Ljubljani, nekaj sveta zraven, za eno družino. 3. dve enon&cUtropnl hiši na Selu pri Ljubljani, v katerih bližini se zida nova šola. Povsod je potrebna v primeri z vrednostjo le prav mala glavnica: ad 1. 30.000 K, ad 2. 2000 K, ad 3. 20.000 kron. S posestvom ad 1. je združena pravica lastnega lova, prijetno letovišče. Pojasnila potom posredovalne pisarne Valentin Accetto, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8. B LETOVIŠČE Bohinjsko Bistrico Bohinjsko Jezero v Triglavskem pogorju, na pregi drž.železnice Jesenice—Trst, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska klima, izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodne železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno. Prometno društvo v Boh. Bistrici. m H P«) rti IS Jalnih strojev, kupljenih na dražbi, ■ dl lija cene izredno nizke. £ti i predali, nma za pokriti, rabijo za Šivanje in vezanje. - K 160—, drugi navadni 110-— in f4-— za vsak stroj. — Triletna garancija. Ul. Caterina 7, veža. 1387 URADNIKOM aktivnim vseh kategorij, profesorjem in učiteljem, katerih neobremenjena služ-nina znaša najmanje K 2300-— na leto, dalje penzijonistom, ki imajo vsaj kron 1400*— pokojnine, dovoljuje posojila na podlagi življenskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5—30 letno amortizacijsko dobo '„Slavija" vzajemno - zavarovalna banka v Pragi. — Podrobna pojasnila daje brezplačno „Generalni zastop banke , S'avijfV« v = Ljubljani. HELVETIA Velika zaloga gramofonov Trst, — ulica Barriera vecchia 19. Vedro v zalogi velika Izber slovenskih in hrvatskih plošč od kron 2 50 naprej. Vedoo nove plešče najboljše vrste. Gramofoni na obroke. ■ B ■ B K ODLIKOVANA tr2aShG prodajalna obuval ULICA GI08U& CARDUCCI ŠT. 21 Kazan različnih izfcerov uajfinejSih moSklb in