V tor»V. Jftrt»k in solilo iiaaja >» vflj.t t Mari« Mn brt/ | ..I, t M ilmii a !.-!.. Igl, — k, it m) lrt* . . 4 ,, — ,. MM l*t» . S .. 80 .. I*« poill (a »i« Mi iu »i. ■• hI Irta . 5 ,. - .. n i»trt Iflj S .. Ml ,. Vreilništn inuiiriniiilvo j* V go^po-tkill llli.'jll (llerrrniriiiie) it. 117. O/, minila: tiAVidau itrvitopn« Vrrt.i »» pl»ilnj« kr., t* *<• aattaM Ikrit. kr. it » Hal« ikrjt > ti.U ;ikr.i nk> N |iU i prti.it iu Hit. lOl. "V :Uniiboi'u novembra 1js(>t$\io napravile m to, za kar se |« že izkazala: za izvor državne prihodnosti monarhije, za pogoj njenega neprestane-, i. rednega iu t rdečega so svobodnega razvoja. Ne da so tajiti, du ni mogel nihče upati, da bi h ustavu sama na sebi poravnala vsa nasprotja našega državnega življenja. Na tleh, k t era so rasnoUčne državniške vaje in poskllšnjo razrile. moglo je novo ^eine le počasi kali pognati. V gibanji narodnega življa, \ nasprotji nekdanjih privilegovanih stanov, v razdvoji, ki je moral Baiti po sobi nastati med corkveno in državno oblastjo, bilo so moči in nevarnosti, kterib ni bilo moč prezirati in kterim se jo morala nakloniti najresnejša skrb, A te nevarnosti niso bile izrastle i/ novih pogodeb, in trebalo je odpraviti jih, ako se je hotelo, dasc obnovi država v smislu sedanjih državnih nazoroi in v smislu opravičenih ljudskih' svobodščin današnjega časa: trebalo pn je positivnili pravnih tal, na kterib bi se dale te nevarnosti irečno pobijati. Naj resnejša naloga sedanjosti je: ohraniti iu braniti ta pravnu tla in na njih postaviti jez, ki bi oviral vsakemu prizadetju, ktero je naravnost obrneno proti državnim koristim. Saj nekoliko sinemo zadovoljni biti s tem. kar se je v tej zadevi dozdaj doseglo. V deželah ogerske krone počiva uprava v rokah vlade, ktera je izišla iz parlamentarne večine in ktera dela za to, da se sedanje skupne usta- ških rudečih bukvah. Dasiravno vemo. dajo Beust velik diplomat in da novo ohranijo, \ teh deželah, kjer sejo poprej kazal prav živ razdvoj med iinnjo diplomati zato jezike, da ž njih pomočjo prikrivajo svoje misli, vendai ostaja njegova okrožnica zanimiv spis. ker bodo kolikor toliko po njem v tujih deželah sodili naše razmere, iu ker na dalje kaže. koliko jo spolni! g. Beust svoje obljube, da mu je namreč resna volja podučili se v neznanih mu avstrijskih notrajnih razmerah. Premisleka je okrožnica tudi zato vredna, ker se iz njo učimo, kako se v vladnih krogih sodi stanje, napredek in bodočnost slovanske opozicije. Ker pa je kritika le onim dopuščena . ki morejo nahajati v okrožnici in enakih diplomatičnib ..činili" svoje „uzore", io za nas molčanje, če že niti zlato niti srebro, gotovo pa toliko kakor- osebna svobodo. Torej naj govori okrožnica sama, č. bralci pa naj si jo tolmačijo z liajnavadnojšo vsakdanjo skušnjo; ne morejo zabresti daleč od resnice. (J. Ueust piše: ..Zopet pričeto posvetovanje v delegacijah tudi zunajno zaznamuje konec prve dobe našega novovrejenega ustavnega življenja, in daje priliko nepristransko soditi o uplivu, kterega je ustava imela na notrajni razvoj av-strijsko-ogerske države. Kakor jo znano niso postave leta 1807 postavile državnopravnih vprašanj na nov temelj. S tem da se je priznal dualizeni, seglo so j« le nazaj na zgodovinske državne podlago, ktero ni so samo krepko dovolj, da so državo v redu imele in jo ohranile, ampak so jo tudi krepko in vspešno branile proti vsem poskušnjam razrušiti jo šiloma ali na tihem. Res je sicer, da ni bilo dovolj ponoviti iu popraviti le zunajno obliko treba je bilo dati novo jedro. Ustavna načela, na ktera so se zidale postavo, leta 18(W, svohodomišljene ideje, s kterimi so se navdihnilo, dajo novemu stvarjenjll odlično mesto med državnimi ustavami sedanjega časa. Vso te okoliščine dajo naši ustavi večo vrednost, kakor bi jo imelo samo začasno Pisma gorenjskega pohajkovalca. I. Pri nas je mrzlo. Grejemo se že pri peči. tabak kadimo prav miroljubno, in kakor se zvestim podložnikom spodobi, ne belimo si glave, če se. bo in kednj se bo svet podrl, niti ne kakošen kulturhistoričen moment se v slovensko-kranjski zgodovini začenja z Murckvvorloviiii tihim prihodom v belo Ljubljano. Torej se od nas tudi no morete nadejati drugačnih kakor neškodljivih pisem. To se ve. da se človeku tudi pri pipi C k. tabaka in V" K. mrzlote včasi kri segreje, tem bigljo če na gorkom sedi. iu če po naših časopisih o tistem paragrafu bore, ki ga že imenovati ni treba, ker je med nami vsaj toliko slavo dobil, kakor drugod berolinskega ..Kladdoradatsch-a" glasoviti „Er" z judovsko-kriviin velikim nosom, na reki Seni. Kavno tako nas razgrejo včasi, ker neko dete iz Ljubljano k nam pride iu naše rojake opravlja. Gotovo vam je to dete tudi znano; da pa motenja ne bo, naj ga natančneje zaznamovani. V Ljubljani namreč živita dva človeka, kakor smo V poslednjem času zvedeli: gospod Kapital in pa suha vdova gospa Inteligencija. Mimo grede povedano, ne vemo, ali je to njihovo pravo ime. ali le navzeto, tuje, kakor je pri aristokratih navada, ki znajo tudi inkognito v kacem mestu prebivati; rešiti nam je te uganjke tem menj mogočo, ker sta oba s policijo prijatelja, policija pa ima. kakor znano, potne liste in druge papirje preiskovati, ne mi. A propos — ta dva že več časa skupaj hodita — kakor v nemških listih beremo — in saj veste kaj slovenski pregovor pravi: „dolga bolezen — smrt; dolga ljubezen — krst*. In za istino, dete je bilo, srednjega spola, torej nemško: „das Laibacher....." Celega njegovega življenjepisa ne znam. Slišal sem, da ga je krstil sloveč mož, ki je bil nekdaj v pravoverno bratovščino zapisan, pa ker ga v tej bratovščini niso hitro za principala naredili, ali vrag vedi zakaj, dal .se jo izbrisati in je h krivovercem pristopil. Tam je bil brž kantor in zdaj je pastor — bog mu daj dobro. Ta ga je tedaj krstil. Nok Sirček iz Potoka mu jo bil boter narodi, prav resno si prizadevajo, da bi se sporazumeli in nasprotno mišljenje odpravili: najvažnejše notrajnih vprašanj, hrvaško, seje tako rešilo, da ste obe stranki enako zadovoljni. Opravičeno je upanje, da bodo prihodnje volitve vladi nova moč. Strah, da bi dualizeni mogel monarhijo oslabiti . mesto da bi jo okrepčal. Bijftjno je pobilo posvetovanje o brambovski postavi v ogerskeni državnem zboru. Tomu se sme ravnovrstno na stran postaviti ono državnega zbora dunajskega. Neprestano prijateljsko razmerje med ngerskim iu skupnim in pa med ministerstvom v drž. zboru zastopanih dežel daje po pravici najbolje upanje, da se bodo novo ustanovo ojačile in utrdile. Vee težav iu živeje proti vjo je našla ustava v deželah zastopanih t državnem zboru. (Je so uani je tudi obneslo, da so se težnjo po enostranski centralizaciji skoraj popolnoma uničilo in se je. jel.a ravno iz prejšnje centralistično stranko prestvarjati nova ustavna stranka, vondar je šc strank dovolj, ki so zapustilo ustavna tla in ki hočejo na drugi nego ustavni podloj:! uresničiti svoje težnje iu braniti svoje koristi. Narodna stranka državnopravne siiimstalnosti Ceske in politične autonomije Gališke, autonomisti stiirokonsi rvativne vrste na Tirolskem, stranka cerkveno in stanovske reakcije, vsi ti hodijo pota. ki so manj ali bolj določno obrnena od ustave iu proti mišljenju cesarjevih ter kraljevib svetovalcev. Ali ne more so tajiti, daje napredek preteklega leta že to, da so vse tako težnje ostale osamljene in da. so se razbilo vso poskllšnjo zodiniti jih v ono notrajno celoto. Ćosko vprašanje se je odkrušilo od velicoga zatišja narodno-slovanskega vprašanja in se je spremenilo v manjše držnvoprnvno vprašanje. Vprašanje poljske autonomije je bilo že s početka vprašanje državne oportunitetc, vtem smislu krstitelja pa sta oči! Kapital in mati Inteligencija naprosila, da bi prevzel jerobstvo nad detetom, kar je dobrodušen mož iz vsega srca rad storil. Pre-skrbel mu je tudi pestunjo, ki je odgovorna za to, da si dete noge ne zvine, da ga uročile oči no pogledajo itd. Dete je precej po rojstvu grozno večalo in kričalo, da ga jo bilo po vsej Ljubljani slišati. Nekteri so mu zamerili zarad tega. .laz pa ne, ker sem v Bllffbnu bral, da ubogi človeški črv v svoji nagosti dražega nn svet ne prinese, nego dve zmožnosti, prvo za sisanje, drugo za večanje in jokanje, Ce je torej bolj jokalo iu kričalo, ko drugi mladordjeni, mu nc moreni zamerili, ker mislim, da ima le organsko napako. Se eno je. kar sem slišal iu kur je vrjetno. Pravijo namreč, da jo gosp, Kapital skazal se precej umazanega, in daje zato moral plačati gospod Dispozicionsfond nekoliko „mlckovega krajcarja" namestil njega. Kdo ve, če je res ka-li. Lehko bi vam se ver povedal izza kulis in iz svetišča, kamor ne more vsak pogledati (tudi jaz sem bil le slučajno do teh skrivnosti prišel). Pa pustimo to dete. Ni da bi 80 veliko njim pečali, glava nas bi bolela po pregovoru. Zdaj ko se led dela. začeli bomo klati in v koline vabiti. Bog daj, da bi kaj boljo opravili, več klobns dosegli kakor uspeha dosežejo tisti „ukazi--, „naredbe", „uprašanja", ki bo uradnikom od ministrov, od više sodnije, od c. k. namestnika in kdo ti bo še vedel od kod hodili in ukazovali, da naj se slovensko nradiije. „lumijoc moj jim . . I » kaže". To B6 ob sebi ve da uganja to le na tihoina, kedar ga nihče ne vidi, razen kacega, ki je soeius dolorum. Večih lilistrov res ni, kakor nekteri naših uradnikov, ki vidijo da se strašanska pošast, slovensko uradovanje vendar lc bliža iu bliza, pa še zdaj nehote, da bi kako slovnico, staro ali novo v roko vzeli, ali kje kako vrsto slovenskega brali. Drugi so painetneji. G. Janežič, profesor v Celovci. ki jo svojo izvrstno slovnico izdal, mi bo priča, daje res. On se morda čudi. da so njegova slovnica širi iu prodaja. Nu, jaz mu povem, da jo painetneji nind našimi neinškutarskimi uradniki kupujejo in s .solznim očesom skrivaj ogledujejo. Ti nam včasi tudi kako Nlovon- se je ž njim tudi postopalo. Ct so zadnji ras hrunir-či dogodki v Pragi in ostreje izražene opozirijonalne misli \ deželnem zboru Ivnvskcm ona »prtv šauje zopet oživile, ne moro to prizadevati inkakoršnega resnega strahu Kavno to je namreč dokaz, da se je ustava dovolj močno skazala iu dokazala, da jr neplodna politiku pasivnega upora. In iz tega se daje na dalji sklepati, da ima ustava tudi zadosti no trajne mori ono opozicijo pomiriti kedar se bo hotela prestaviti na stališče positivnega prava, Protivladne težnje cerkveni! stranke so \ istini obžalovanja vredna prikazen, ktero odpraviti je 001, vlade resna dolžnost. I'pati je tudi. da zmernost in poinirljivnst. vlado ne bo brez upliva na razdvoj , čegar hrasti gotovo ni zakrivila vlada. Bilo bi toliko kakor ne hoteli spoznati dejanskih razmer, ko bi si skušalo tajiti, da stranke, ki se honijejo proti ustavi, to leto niso prav nič izgubile svoje gibčnosti in črta v tej zadevi. To pa se sine zopet reči, da nobena teh strank ni postala močnejša in imenitnejis, dasiravno je gibanje teh strank iz tujih dežel mnogo podpore dobivalo - iri morebiti ravno zato niso postale močneje , ker so imele to zunajno za-lombo. Reforme na cerkvenem polji so so vkljub vsem ovirani, ki so izhajale iz duševne rnzdraže-nosti, mnogo mirneje dognalo, nego so pričakovali njih prijatelji ali pa tudi sovražniki; autonomne težnje s tem, da so svoje programe še ostreje naredile, niso povekšale zaupanja, da bi se kedaj popolnoma dosegle; in narodno agitacije so se tako pronapole, da je bilo celo narodnjakom koristno stati pod vladnim zaščitom. Vse to še le izhaja zaupanje, čem bode živahneji ustavni razvoj, čem jasneje bo vlada kazala, da se ima ustava na vse strani uresničiti, tem preje bo vladi mogoče uporne elemente sprijazniti z ustavo in dokazati, da ustava ni za to. da bi imela vso moč ena stranka ali narodnost v rokah, ampak da ima biti ustava skupni paladij domoljubja, postav-nosti, rednosti in napredka, Zatorej se ne sme tudi najmanje dvomiti, da je nepreniciiljiv sklep našega vzvišenega vladarja, da se smejo in morejo najviša načela uprave našega cesarstva samo iz ustavo izpeljavati in da krona nikdar no bo pritegnila težnjam, ki so obrneue proti ustavnemu pravu v Avstriji. Pod zaščitom krono in pa podpirana po pravni in politični svesti večine avstrijskih narodov, napreduje ustavna morebiti počasno, vendar pa napreduje neprestano iu krepko, da se bo knnečno splošno priznala iu v rabo vzela. Če nima preteklo leto v tem obziru zapisanega nobenega nazadka, ampak prav imenitne napredke v izvrševanji najvišega državnega načela, sme se trditi, daje to posebno vesel dogodek. Kdor hoče naše razmere nepristransko soditi, ne sme soditi po tre-notku in njegovih prigodbah. tudi ne potem, kakor dnevni tisk inarsikterikrat dogodke prav površno in sovražno sodi; on mora soditi vrednost tega. kar se jo doseglo po težavah, ktero je bilo premagati, iu po tem tudi soditi, kaj še le sme prihodnost od sedajnosti pričakovati. I »a so se finance in kredit odločno zboljšale. da se je kupčija in obrtnija tako krasno povzdignila, to so dognane stvari, o kterib se je tudi s početka sumilo; in ne da se tajiti, da imamo vso to zahvaliti zaupanju, ktero je imel trgujoči svet do ustavnih razmer in ktero se mu izhaja iz nade. da ostanejo tudi v prihodnje". h časopisja. O Beustovi okrožnici piše ,.Xovi Pozor1': Menda ne bo bolel nihče tajiti resnice, da samo lak državni stroj in tuka sistema daje državi moč in varnost, ktero vsi državni deli prostovoljno sprejemajo z iskrenim navdušenjem, ker vidijo v njej svoje koristi zavarovane, svoje najniiiejše težnje in cilje izražene. In oni človek mora biti ne samo po rodu ampak tudi ggggpmsgBvauav«niu. Ta copernik je bil tako ne- skim otrokom. Vršila se je okrog in okrog prav izvrstno in doseg otesan, da se je šel pretepat ž njimi. Zakaj? To vedi hudič. Eni pravijo, namen, kajti ostalo bode okoli 200 gld. blagodejnemu namenu. Nastc da je sam nekdaj poželjivo poglede metal po Inteligenciji, vzlasti leta 1848, ko je bila šo mlajša in pametneje. Stari Kapital pak mu je mišnico v vodnjak vrgel , da bi ga bil odpravil. Zato se je hotel copernik maščevati. Bog jc pa djal, maščevanje je moje iu mu ni sreče dal, kar je menda že njegova volja. Temu coperniku so odtrgali v boji eno „dušico" od hlač. To dušico je kemično preiskoval Sirček iz Potoka in jo je bil celo na Dunaj v kemično prešo poslal, da bi jo olehemirali. Priromaltt je spet nazaj in kantor jo je ljubljanskemu detetu obesil na vrat /a talisman zoper narodne uroke. Copernik pa je izginil. Vendar dete trdi. da ve malo zanj. Boje bo pisalo, kedar doraste velik „vaterlftndisch" roman pod napisom: ,.Fiakor Nr. 31", oder: die gebeimnisse vou Laibaeh , scliauderronian in 8 biicbern". Mi to knjigo že naprej priporočamo. Slišali smo. da jo Victor Hugo že prosil za pnoblaščenje prestave v francoščino. Jurij Mlat. po znanji zgodovine tuj v Avstriji, ki se drzne napisati, celo v okrožnici napisati, da je Ogerska kedaj dragovoljno in iskreno priznala dualizeni, da je v njem srečno in zadovoljno živela . to je da dualizeni podpre močno m proti vsaki nevarnosti zavarovano monarhijo. Mi pa znamo, da jo bilo treba vse nemške moči . kolikor bo je mogli zbrati nemški cesarji iz rodu habsburškega, piedno se je Ogorka privadila dualizmu, in še to ni bilo kos izbrisati prestarih tradicij in spominov, še to ni moglo zabraniti dogodkov leta 1848, kteri so izraz in delo vekovite. šiloma zatrte, a nikdar ne izumrle tež-DJe Ogerskega naroda. In pa kolikor se tudi dandenes prilizuje Ogroni , kolikor moči se jim tudi daje v monarhiji, moči in upliva toliko, da se čuti nemški živel j že razžaljen in nezadovoljen, kar kaže neplodnost dualizma — vso to no more zabraniti, da bi Deak in organi njegovih političnih načel ne imenovali dualizem prehodni mosl na lepše obali, v srečneje stanje, kjer jih Čakfl in se sveti nepozabljivi čisti uzor ((gorske. V takih okoliščinah pisati, da je dualizem izhodišče državno prihodnosti, dokazuje zaupljivost, ktera res še presega saško nedolžnost, — Glede* historične podlage pravi: Ali je zgodovina absolutni regulator narodnim razmeram in osodi, da bi se preteklo nikdar ne smelo spremeniti ali odpraviti, da se mora kasirati vsaka prihodnost! Ali dela zgodovina državam državne sisteme, ali se godi rajo nasprotno V Ako je zgodovina zanesljiva učiteljica . kar je njena neprecenljiva zasluga, potem se more iz nje učiti, da zgodovinska nepremekljivost ni naravno stanje niti naloga človeČanstva, ampak da narodi po svojih razvitih in spoznanih potrebah stvarjajo in prenarojajo državo in državno sisteme, ki imajo služiti njih ciljem iu njihovim nameram, a nimajo se narodov namere vklepati v jarem nekako sisteme . zato ker je ta sistema že nekdaj bila. In če je tudi svet jel od belegorske bitke pribrajati zapndne avstrijske dežele v posebno in ogerske zopet v posebno skupino monarhije, vendar se od te bitke ne pričenja zgodovina avstrijska. Državniki nimajo pravice izbrati si njim naj-prijetneji moment v življenji naroda, da na njem zidajo svoje državniške poskllšnjo. Co jo morala moč češkega naroda, zlomljena na Beli gori, prenašati vse atentate nemških državnikov na državno pravo češko, imajo vendar le narodi neizbrisljivo pravico do preporoda in razvitka svoje moči, da se vzdignejo iz žalostnega stanja , v ktero so pali po nesreči enega dne, imajo neizbrisljivo pravico nadaljevati svojo osodo ravno tam, kjer je počila njih sreča, kjer se je vstavil narodni razvoj njih zgodovine. Ali more kdo tajiti preporod naroda češkega, ali more dosledno tudi tajiti njegovo pravo do državnega življenja? In kar smo rekli o Ceski, še v večimeri velja o Hrvaški, kteri Ogerska ni prizadela nikdar belogorske bitke, kteri torej državno pravo tudi s zadnjim razlogom z močem in zmago ni presekano. Da so naši predniki iz. nebrige in labkoiuunosti zapravili pravo za pravom, ne more nas, njih prebujeno iu narodne svesti navzete sinove ovirati, da nazaj dobimo, kar je brez naše krivnje a na našo škodo propalo. Vprašanje je le, ali imajo narodi dovolj svesti o svojem pravu, ali imajo potem dovolj moči, da si svojo pravo obvarujejo, potem pa imajo tudi to pravo, da v historiji list preobrnejo . . . Svoj vspeh pripisuje drž. kancelar notrajni moči svoje ustave in sisteme, kar je pa krivo, ker vsako dete v monarhiji ve, da nova ustava vzdržuje v Hrvaški najodličneji absolutizem, v (leski izjemno stanje, v Galiciji goljufive nade na znana važnovrstna obetanja, o kterib je znano, da kedar se pokažejo v svoji pravi obliki, bo treba tudi v Galiciji ustavnost z vojaki braniti — — —-. Eno resnico pa vendar moramo priznati v okrožnici državnega kancelara, da mu je dozdaj srečno obveljalo z starim avstrijskim načelom: divide et, impera. razdrobiti opozicijo slovanskega življenja, kar dela našo slabost. Vsak slovanski narod se trudi in bori za svoje par« tikularne interese, in to po pravici drž. kancelar preglasuje kot triuinf svoje sisteme. Na ono polje, kjer vidi drž. kancelar iz tujih dežel dohajajoči) hrano slovanskemu narodnemu gibanju, mu ne bomo sledili. Ne smeli hi tajiti, da te hrane sploh ni, vendar pa je tako duhovne iu zračne narave, da je ni moč z niaterijalniini očmi gledati, niti z bajoneti kontrolirati. Na krilih vetra se širi od enega duha do drugega, od enega srca do drugega; njen začetek pa pada v oni čas, ko je božja previdnost razširila slovansko mater v istem številu, kakor je peska oh morji. o p I s Iz Izubijane, 25. novembra. A dramatično d r u št v o.) V nedeljo jo lop;] (Iz naše čitalnice; naši čitalnici dobrodelna be-ubogiin šol-,'ghi svoj Nastopile so raznu dveh gospodični tudi tri rodoljubne gospe, med temi dve, prvič na čitalničnem odru ter sijajno pokazale vse ne le svojo dobro voljo, timveč tudi svoje lepe zmožnosti prav izdatno pripomoči pri enačili besedah. Kakor se je izvrstno vršil prvi del besede in je posebno ganil poslušalec prolog, kte-rega je zložila in po izvirniku poslovenjenega govorila gospa Schollniaierjeva, tako je igra dramatičnega društva „Zakonske nadloge" v dveh dolih bila predstavljena prav gladko in tako lepo se prikladala celoti. Ponosna more biti čitalnina, da ima tako deklamovalko kakoršno se nam je pokazala gospa Schollniaierjeva, vredno paste se jej pridružili gospodična Evgenija FrSlihova in iz „Tičnika" dobro znana sestrica Koza, zdaj gosp:i Sovanova. Dramatično društvo mora si čestitati, kajti pokazalo je zopet ta večer dve novi moči, gospodično Ilorak-ovo in gospo Kleer-ovo, ki ste si z. izvrstno izpeljavo svojih nalog v hipu pridobili živo pohvalo vsega občinstva. Gospoda Tisen Ivan in Žagar Dragotin pa sta tudi tako dobro so vedla, da sme društvo res veselo biti na take predstave. Stirnajst dni poprej bila je prva beseda čitalnična, pri kteri je igralo dramatično društvo že znano igro „Do- mari prepir" in jc na novo nastopila, ter so prav rlohro obnesla gospodična P 'liga čitalnična beseda je ti. decembra na spomin Preširnovega rojstnega dne. pri kteri bode dramatično društvo predstavljalo „Krst pri Savici". Silvestra večer je kakor vsako leto velika veselica, ki utegne letos posebno zanimiva postati in preseči rte dosedanjo. Predstavljala se bode mod dragim komična opereta „Kralj Vondra XXVI.- v :; djanjili. Meseca decembra tO je 20. napravi dramatično društvo še eno predstavo / vstopnino. Predstavljala se bode igra „Ženin od gladi1- in komična prizora „Advokata" (/. petjem) in „Gospod režiser". Namenjena predstava v mesecu novembra odpadla je zarad blagodejno besede, pri kteri se je društvo tudi vdeležilo. po novem letu pa se nadejamo še veselejšega gibanja dramatičnega društva, ktereniu čedalje bolj narašča število dobrih predstavljajoči!) moči. Naj hi enako bilo tudi z. podporniki! V Iijutomeru, 28, nov. [Izv. dop.] Naša čitalnica je imenovala v seji 7. novembra soglasno za svoje častno ude gospode dr. Nošnja ka, Ivana Žuža, P>. Itaiča in dr. Lavriča zarad njih obče znanih zaslug za po-VzdigO in napredek naše narodnosti, posebno pa zavoljo uji h energičnega delovanja pri izbujonji in vodenji slov. taborov, (i. Herman je že od 21. marca naš časten člen, ravno tako prenzvišeni škof J. J, Strossmajer. Bila je naša čitalnica V početku svojega delovanja, kakor vsaka drug« iako zadolžena. V tej nepriliki nam je kakor skoraj pri vseh družili slov. čitalnicah prvi rodoljub na slov. jugu iz Dijakovn priskočil in nam z enim slotinjakom pod pnzho segel. Odbor se mu je jnko živo za ta velikodušni čin zahvalil, ktero zahvalnico je škof sam „Poz.oru" poslal, da jo je na prvi strani natisnil. Tu pa prosimo, da bi tudi vsi drugi slov. listi blagovolili prijaviti to Velikodušno d janje jugoslovanskega mecena, da celi naš narod izve, da se prva zvezda na obnebji jugoslovanskega lodoljubja vsak dan tem bolj sveti, čem bolj jo magjaroni grdijo in nanjo lajajo. — — — Naši rodoljubi si zdaj naj bolj prizadevajo narod našega okraja na tO nagovoriti, da bi se 'J!) občin našega okraja v 8 velike zedinilo, kterib hi imela vsaka 8—400 duš. zdaj jih ima komaj vsaka 3—100. /daj je vsaka samouprava iluzorna, kajti nobena občina nima sredstev, da bi si mogla ob svojem izobraženega tajnika držati. Ako se nam pa enkrat tri velike občine (pri sv. Križi, v Mali-nedelji in v okolici ljutomerski i ustrojijo, bodo se napravile prave občinske uradnije. kjer bodi; naš jezik izključivo kraljeval. Potem bo beseda ,,samo-moupruva" tudi praktičen pomen dobila, iu potem bodo Ludi primorane vse c. k. uradnije s srenjami samo slovenski občiti. S tem mislimo ueiuškutar-skenni precepu naj boljšo in najtibtnejso zagozdo v srce zabiti. Priporočamo to tudi vsem drugim malim občinam na Štajerskem, kajti ako imamo vso deželo z narodnimi občinskimi uradi prepreženo, imamo naj trdnejši fundament za vse prihodnje zgrade. Ako imamo povsod izobraženi! narodne občinske tajnike, ostanejo vsi neuiškutarski napadi odzgor. bodi si i/ uradnij, bodi si iz. renegatskih mest in trgov, le bob oh steno. Is Koroškega. [Izv. dop,] Vprašate zakaj je tako mlačno, zakaj se ne sliči nič gibanja med nami. Odgovor je ta: izobražen ja. ni, šole slabe, nenarodne, od nikoder pogumnega začetka. Naši župani ne znajo ni nemško ni slovensko pisati, eni še brati ne. Uradniki no znajo slovenski. Smešno iu žalostno je tudi poslušati, kako gospod uradnik ljudstvo sprašuje, in se ne umota. Ni še dolgo, kar sem slišal c. kr. okrajnega sodnika in c. kr. okrajnega zdravnika priče spraševati, pa oba skupaj nista vedela, kaj pomeni „maslo", po slovenski. Pri onem c kr. zdravniku Slovenec ne. more svojih bolezen potožiti, teinuč zdravnikovi dekli mora pripovedovati kje in kaj ga boli. Dekla potem doktorju razklada.« To vam je za zdravje skrbljeno ! —-Naš vrli dr. Pavlic, advokat, uradnje nekoliko slovenski iu uradnikom s tem strašno glave beli. On je edini v volikovskom okraji med javno za narod poslujočiiiii, ki stori vsaj nekaj za slovenščino. Kar so tacih naših uradnikov tiče, kakor sem omenil, pravim, da bi se lehko naučili slovenski. Kolikor pa se ne morejo, niso oni krivi, da more ljudstvo trpeti pod neuniljeiijein, teinuč tisti gospodje, ki so jih sem poslali in nočejo videti potrebe, ki je naravna. V Pragi 23, nov. F. T. j Izv. dop,] 0 bajonetih, preiskavah, paragrafih globah in ječi, 0 policiji in drugih lepih nasledkih izjemnega stanja, dovolj Vam piše Vaš redni dopisovatelj, tako da smem jaz tem bolj ostati v svojih študentovskib krogih , ker naj se po teoriji naših „izkušenih" politi-karjov mladina hi ne vtikala v politiko, in če bi politiko tudi le opazovala in tam morebiti zastokala, ker tudi mladino zaboli. Iz. svojih krogov pa Vam morem le vesele reči naznanjati, vz.lasti o študentovskeni društvu „akadeiniekv čtenarski spolek" , čegar odborovo poročilo o delavnosti protekloga leta mi je kot udu ravno donos v roke prišlo. Ker je mene kot Slovenca zelo zani-mivalo, mislil sem si, da bi znabiti tudi mojim rojakom posebno pa „tovari-šem študentom" slovenskim po volji bilo, nekoliko izvedeti, kako česki študentje napredujejo. Da se tukaj študentje kakor „nada naroda" bolj spoštujejo in ne prezirajo kakor pri nas doma, da imajo česki voditelji kaj boljega delati, nego premišljevati, „koliko mladinskih življenj zadostuje za pol moža", temu je priča to, da šteje akadem. bralno društvo več narodnih učenjakov in veljakov med svoje ude. Tako berem v imeniku slavna imena: dr. F. Palackj-, Rieger, Purkijnc in dr. Tudi naš občno spoštovani g. dr. Vošnjak jc v tem čestitljiveni krogu. — Vseh udov vkup ima društvo po sporočilu 952 in sicer 25 častnih, .'15 ustanovnih, ;>3 podpornih in S59 rednih (dijake viših šol.) Čistega imetja ima 3963 gl. 87Va sic01' 285 gl. 93\ kr. gotovega denarja in drugo v raznih papirjih; potem knjige, kterib ni manj kakor 14.000 zvezkov, hišno orodje itd. Vse premoženje je cenjeno na 16.191 gl. 57 kr. Časopisov ima društvo 170, in sicer 87 različnih znanosti. 81 lepoznanskih iu 52 političnih; po jeziku jih je 81 slovanskih, 82 nemških, 1 francoski in 3 laški. Med temi jih društvo nekaj popolnoma plača, nekaj jih dobiva za polovico cene in nekaj je darovanih. Društvo ima 8 sob. in sicer 8 za čitalnice. 2 za knjižnico , eno za učenje, (v tej je zbirka naravoslovska). eno za odbor in ono. kjer se spravlja potrebno orodje. Tako je preskerbljeiia dijaška mladina z vsemi pripomočki, kar jej jih je potreba v dn-evnem obzira, In da rabijo dijaki to pripomočke, priča nam da se v preteklem letu izposodilo i/ knjižnice 10.298 knjig, in da so od 8. zjutraj do osmih zvečer sobe prenapolnjene. To naj bo za dokaz marljivosti čeških dijakov, o kteri je obširnejo pisal g. dr. Vošnjak v Vašem listu. London. 18, novembra, [Izv. dop,] V ustavnih državah pač ne more biti \oznojili prilik, kakor so volitve, pri kterih si narod in država izbira svojim željam in tirjatvam besednike, svoji sreči, svojemu blagostanju obče zastopnike, pri kterib si voli svojo vlado. Tedajni teden so iu bodo zn ADgležko pomenljivi dnevi: mnogo imajo odločili, po njih se bode reševalo ver -turih nalog in razlogov že ver stoletij /avo/ljatiih , velike je torej val« nosti, kako se izido volitve Veliki Britaniji, pa pomenljivi menda bodo tudi celi Evropi. Kakor sem že večkrat omenil, nasprotujeti si dve stranki VVhigs in Torries, kakor Ogenj in VOda; dolgo že le je pripravljalo na obeh straneh za boj, zdaj je došel čas za odločno bitvo, o.l ktero je res mnogo odvisno. Odločili so ima po sedanjih volitvah, kdo bode vladal ali konservativci ali liberalci, hode li vrhovnik Disraeli ali Gladstone. Na tem je mnogo ležeče, te/nje ali politika teh strank je zelo različna, tako glede domačih kakor zu-aajnih zadev. Odločiti se ima ali bode na Irskem državna cerkev obveljala kol vladarica ali no. ali bode nastopila Angložka vlada novi pot sprijazniti so z nesrečnim narodom Irskim po poštenih in pravičnih prizadevali, ali ga bode mirila kakor dozdaj -železno roko, vedno pošiljajo v deželo in na morske obali surovo vojsko kot „angela miru"! Vsega tega se bodo nasledki volitve primerno prav veliko tikali. Irska cerkev. Disraeli iu Idad-tone, to je sicer zdaj bojni glas obema strankama; a dn si je Irsko vprašanje zdaj v prvi vrsti, vendar je misliti da poleni ko pade državna cerkev kot vladajoča in edino „priviligirana" v Irlandiji, bode tudi anglikanska cerkev v Angliji na pesek se postavila, kterega jej bodo kmalo nemirni valovi spodrinili, da se zruši enako svoji Irski sestri. Za vsem tem pa se tiči mnogo drugih vprašanj in nalog, ktero SO si VVhigs v svojem programu reševati naložili. Ima se prenarediti in zboljšati cela sistema ljudske odgoje, kar bode gotovo velikega pomena Angležki in Irski, pa tudi onim. ki se bi v leni obziru naj od Angležev učili. Tretja glavna naloga angleškim liberalcem pa so finančne zadeve, ker proti slabemu gospodarenju Torijev hudo protestirajo, posebno, Gladstone, ki je menda največi izvedenec, v finančnih zadevali, kar takšnih mož Evropa pozna. Znamenito je nadalje vprašanje, ktero vendar še bolj za črnimi oblaki tiči, pa s ktero bode gotovo John Bright z vso silo iz.grmel, ko mu prva priložnost doide, namreč zeincljno posestniško vprašanje na Irskem. Kedar to na oder pride bode gotovo še mnogo večega pomena, nego so sedajne eerkvonc homatije. Več 0 tem vendar nameravam v kterem prihodnjih listov omeniti. Kar se volitev tiče so do donos liberalci bili vedno v veliki večini, njih zmaga je gotova vkljub vsem prizadevam konservativne stranke, ktera bodi- v veliki manjšini in tako v kratkem pade sedanje ministerstvo. hiliiicni razgled. Brambovska komisija gosposke zbornice priporoča, naj se bram-bovska postava brez spremembe sprejme po sklepih poslanske zbornice, češ da je spoznala, da so resnične in opravičene vladne trjatvo o nujnosti te postave. -- Potem pride postava še v ogerski zbor, kjer bo gotovo potrjena. Iz. Dunaja se je od strani državnega vojnega niinisterstva v Gradcu povprašalo, koliko vojnih montur je vniogazinih založeno in če se dado tiste, ki so bilo že rabljeni«, še rabili v kaki vojski. Iz. delegacij se sliši, da je žugal državni vojni minister s svojim odstopom, ko bi se mu njegov proračun tako skrajšal, kakor hoče to storiti odbor. Da se da na Dunaji s takim žugaujem marsikaj doseči, videli smo pri brainbovski postavi. „\Vien. Ztg." razglaša nekoliko d i p 1 o m a t ič n i h imenovanj, važneje je ono grofa Trauttmausdorffa za izvanrednoga poslanca v Itiniii. Dosedanji avstrijski poslovnik Ottenfels ostane Io toliko časa v Rimu, da se ho novi poslanec nekoliko podučil v naj potrebnejših zadevah. Kdon moravskih listov hoče vedeti, da bo posadilo stanje na Češkem nehalo prve dni decembra meseca, ker je neki ugodno poročala c. k. namestnija praška, Zanesljiv do zdaj ni šo ta glas. Pravijo, da se bodo napravili v Pragi. Lvovu in Zagrebu fran-coski konsulati. Kakor smo že prav ili, bil jc novostrašižki okrajni zastoj) na deškem že drugoč gfa. ('lam - .Martinica za svojega predsednika izbral. Zastopništvo je pri zadnji volit vi prosilo nazočega vladnega zastopnika, naj naznani Nj. vel. razloge ponovljene volitve, da se pokaže, da niso bile opozicijonalne misli ampak prepričanje o brezkončni postavnosti voljenega rnerodajno. Ob enem je naprosil vladnega zastopnika, naj bi predložil najvišemu prestolu prošnjo, naj bi se potrdila volitev, da bi bilo zastopništvu magoče pod vodstvom grofa Cl. II. delati zastopanemu okraju na korist in čast. Na to prošnjo je okrajno glavarstvo s tem odgovorilo, da je zastoj) razpustilo, prošnje pa ni Nj. vel. predložilo! ..N. VV. Tgbl." ve pripovedovati, da si v Pešti prizadevajo pričet neke dogovore zarad pomirjenja s C o-ko. K dogovorom bi so imel kot zastopnik čeških Nemcev pozvati dr.Fischhof, izmed Cehov dr. Palackv, razen teh še dr. Smolka. Podlaga dogovorom bi bila krotnerižka ustava. , Imenovani časnik prav živo priporoča pomirjc in pravi, da mora postati Avstrija in o n a rh i č n a Švica; kar jo toliko, kakor da se imajo vsem narodom izpolniti njih narodne težnje. Oni list že tudi ve, da bi bili zdaj Cehi zadovoljni /. dvorno kancelarijo in dvornim kancelarom. — Reč je na 4 strani sumljiva: 1. Glede podlage, ker od sedanjih ministrov ni verjeti, da bi se vrnili na krnnierižko ustavo; 2, ker ni verjetno, da bi Čehi zapustili svoj trdni pro- gram, 3. ker sedanje ministarstvo že po svoji preteklosti ni posebno prikladno za take pomirjajoče dogovore; in 4. ker so pričeli nemški listi svoje razgovore o tej stvari s tem. da zopet pogrevajo svoje psovalke proti dr, Rie-gerju in Palaekemu. brez kterili pa kakor reči mi Ceskem »daj stoje, na po-mirjc misliti, je najmenj absolutna slepota V p oš t a n s k e m d r ž a v n e m zboru, so hrvaške mngjaronske poslance s živahnimi klici pozdravili. Vakanovič je govoril hrvaški odgovor (mendfl stenam). Potem je oglasil se Zuvič magjarski in povedal svoje veselje, da so je stara zveza zopet ponovila in je d jal, da bodo hrvaški poslanci vedno borili se za pravico, red in enoto krone sv. Štefana. (Viharni, dolgatrajni klici.) Deak nasvotujo naj Hrvatje precej volijo svoje ude v delegacijo, /voljeni so: Šuhaj, Žuvič, Bedekovič iu Pejačevič. Brdeljski poslance je naznanil nasvet, naj se skliče erdoljski deželni zbor za uredjenje zveze med Ogersko in Erdeljskim. Hrvatje so bili tudi \ delegaciji po presidentn Som-siču slovesno pozdravljeni. — Tu jc Zsedenvi vprašal državnega kanrolarja barona Rcusta, kaj se je storilo in kaj se ima storiti nasproti Romuniji, da so varuje čast cesarstva iu svetovni mir. „Wand." piše iz Pešte, da se je med večino ogerske ga državnega zbora vnel precaj resen razvoj, Napravlja se neki posebna stranka, ki bi v nekterih vprašanjih ne hotela glasovati z lninistorstvoin; tudi Deak ho neki tej novi stranki pristopil, ki si ho potem napravila svoj časopis in bi bržko ne glasovala z zmernejšimi levičnjaki. Poštanski službeni listi so trdili, da ni res, da bi se imel Bedekovič imenovati za hrvaškega ministra, ker se v tej zadevi Nj vel. cesarju še ni ničesar nasvetovalo, vendar pa je že v nekterih dneh imenovanje tega ministra pričakovati. „N. fr. P." pa vendar še trdi. da bo Bedekovič minister in da ima Pejačevič, kteremu hočejo drugi ministersko čast prigovoriti le malo upanja. Ravno temu listu se po sklenenetn deželnem zboru pile, da je le prav malo hrvaških poslancev v državnem zboru ogerskem zmožnih ogerskega jezika. Pri pravih poslancih bi bila to vidika sitnost in noprilič-nost, pri uradnikih pa. ki glasujejo za vse. kar hoče ministerstvo, ne bo imela ta jezikova pomanjklivost nobenega pomena, če se ho /zastopnikom trojedne kraljevine" lo vselej o pravem času od ministersko strani znamenje dalo, da jim je treba ,.na blagor očetnjave" za vlado glasovati, torej vzdigniti se s sedeža. Radovedni smo le, kaj bodo ti poslanci o svojem delovanji doma pripovedovali . če ne bodo nikdar vedeli, o čem se v zboru govori in glasuje. Morebiti se jim kedaj primeri, da bodo še le drugo jutro iz časnikov izvedeli, kaj so vse potrdili prejšnji dan. Risuin ... V Ogerska vlada je naznanila Deakovemu shodišči da ho predložila zboru nasvet, naj bi v prihodnje veljali mandati poslancev pet let namestil treh. Deakovo sbodišče je ministerski nasvet zavrglo. Brati je, daje ruska vlada še enkrat na Dunaji jela zato delati, da se napravi v Lvovu ruski konsulat in je prav verjetno, da jej takrat njeno prizadevanje srečno izide. Pravijo, da pride sedanji ruski konsul v Brodijo na Gališko. Da tega oficijelnoga ruskega gosta na Dunaji ne bodo nikdar prav veseli, je več kakor verjetno. Prijateljske razmere med Rusijo i u severno Ameriko menda tudi pod novim predsednikom Gruntom ne bodo nehale. „Rus. Km.1' v tem smislu govori o (irantovi zmagi pri volitvi in čestita severni Ameriki zarad njenega predsednika. Da vsaj za zdaj še ni pretrgana solidarnost med tema državama, kaže se iz njih solidarnega postopanja v ('ari g radu, o klorom nam telegraf poroča. Tam je namreč ruski poslanec Ignatev izročil vladi pismo, o kterem se je pritožil, da so se ruski podložnik! zarad znano uroto tako svojevoljno v zapor doli; tako je tudi amerikanski poslanec proiestoval proti temu, da so se amerikanski državljani zaprli. Iz Rima so piše „A. A. Ztg." da se vreduje nek nov konkordat z Avstrijo. Ker dozdaj o tej zadevi ni ničesar brati v rodeči knjigi, morajo dotični dogovori biti iz najnovejšega časa. Sv. oče hoče pred vseohčim c e r k v e n i m z horo m imenovati 10 novih kardinalov. „Patrie" prinaša negotovo novico, daje Mazzini v Logani vmrl. Znani italijanski agitator si jo neki želel doživeti leta 1870. češ da ho do tjo edinost in pa svoboda italijanska gotova. Če je novica „Patr." resnična, ni se mu torej spolnila zadnja želja, ali se izpolni drugo njegovo upanje, tudi ni še gotovo. V Franciji se neki prav pridno dela za svobodo. Vlada je neki že pripravila za prihodnji senat .'1 dekrete, kterib prvi ima prepovedati vse razgovore o ustavi in o drugem decembru , drugi ima skrbeti, da se sodniško obravnavanje ne bo preveč razvedalo in tretji skrbeti, da bi bilo skoraj nemogočo napravijati zbore. — Taki dekreti bi bili še kje drugje posnemanja vredni, gotova nesvoboda je namreč zmerom bolj varna nego dvomljiva negotova svoboda. — Pri vsem tem pa imamo vendar oznaniti dogodek iz Francije, kakoršnega še ni doživel svet. kar je Napoleon ljudska volja francoska. Policijska sodnija ni obtoženca krivega spoznala v politični pravdi. „lndep. d. Centre", ki je dobil tožbo , ker je razglasil povabilo za Baudinov spominek spoznan jc za nedolžnega. Razlogi te razsodbo so neki zelo obširno razpeljani, a dozdaj tu še neznani. Našlo sejo zdaj, kakor piše pariška „La France" vprašanje, v kterem so razen Rusije zložne vso evropske vlado: ena kakor druga namreč — vsaj na javnem papirji — obsojuje politiko romanskega ministra Brnliana. Vbogi Bratiano! V Parizu jc te dni umrl odvetnik Berrver, veliki, junaški in izgovorni zagovornik zmaganih strank. Iz Anglije se poroča o resnih nemirih. Španjski minister notrajnih zadev je razglasil dekret, kteri daje pravico javno so zbirati in napravijati društva, samo da poprej krajni m oblast-nijani naznanijo svoja pravila in da niso nobeni zunajni deželi odvisna. Izdatulj in odRovornilvreilnik Anton Tomšič s^^HBbmI^HbI^b^b^^MMHbjBIb^s^sbMI^^HbI Razne stvari, (Beseda mariborske čitalnice) v nedeljo •_»•_». t. m. je bila zbrala v svojih prostorih nenavadno veliko -ttevilo udebv.evaba-v. I,ep venec plet 01 nIili gospe in gospodični jo bil kriv. da se jo veselica podaljšala do pozne noči. Pevci so se vrlo skazali. Beseda se je žarela z govorom: ,.o nekterih stavkih mednarodnega prava'. * (Oznanilo.) V dvorani narodne čitalnice celjske so meseca decembra 1 868 sledeče zabave: 2. dec, tihi večer v spomin dr. Prešiniti, 20. dec. gledišna veseloigra „Trip", 27. dec. glavna skupščina. 81. dec. tihi večer iu srečkanje na korist blagajnice. Začetek glavne skupščine in prodaja č;.sopisov je ob (i. uri. drugih veselic ob 7 '/g uri zvečer. Pri prvi veselici 2. doc. se bo tudi zarad streljanja z pušieami na tarčo pogovarjalo. V Celji stanujoči, ki niso v čitalnico vpisani naj se no upeljejo. Veselice iu plesi po novem letu so bodo v posebnih listih oznanili. V čitalnici Celjski 21. nov. 1868. Odbor. * (V narodni čitalnici v slovenski Bi s trie i) bo v nedeljo. 20. doc. ob o. zvečer prvi občni zbor. pri kterem se bo volil predsednik in odbor čitalnice, po volitvi bo potjo in tombola. K ti prvi narodni veselici v našem mestu vabi rodoljube. Slov. Bistrica 15. novembra 18C8. Začasni odbor. (Iz goriške čitalnice) poroča „Dom.": Popravki v pravilih so ti-le: Tisti udje. ki se vdeležujejo plesov, bodo plačali po Ili gld., tisti, kteri hodijo samo časnike čitat in se vdeležujejo samih veselic brez plesa, bodo plačevali po 12 gld, na leto. Vsak novovstopnik se zaveže za eno leto. — Kdor hoče vstopiti, mora naznaniti odstoji tri mesece pred začetkom občnega društvenega leta (ktero teče od 1. jati. do konca decembra), torej naj pozneje meseca septembra. Novo stanovanje s prosto dvorano, ki se društvu ponuja, je v grof Strassoldo-vem poslopji na trgu sv, Antonu, kjer je nekdaj pregnana kraljeva rodovitni francoska stanovala. — Novi odbor je sestavljen tako-le: Gg. Ant Klodič, gim. profesor, predsednik; Andi', Jeglič, dež. ruču-narije vodja, denamičar, Odborniki: gg. Mat. bazar, gimu, prof.; Franc Hafner, gimu. prof: Andr. Marušič vrednih ,.I)om."; Krnest Klavžar, deželni uradnik; dr. Tonkli; Ant. Hribar, norm. uč.; in miš veteran A. V. Toman.— Namestnika: K. Dolenc, priv. uradnik in Val. Klavžar, telegrafist. * (Dunajski župan) dr. Zeliuka je 21. t. meseca na Dunaji umrl. Bil je rojen na Moravskcni. in kakor že ime kaže slovanskega rodu, kot Giskra, Blagotinsek-Kaiserfeld in več druzih velikosti, to se ve da po duhu skozi in skozi Nemec. Zadnji čas je bil ud gosposke zbornice. Za olep-šiinje dunajskega mesta, za hrambo meščanskih pravic in skrb za uboge (kte-rim na korist je odstopil po 10.000 gld. svojih letnih dohodkov kot župan iu živel od svojega zasohnega itnenja in zaslužka), je imel dr. Zelinka mnogo zaslug. * (Horvat), nov časopis hrvaški, kterega izdaja g. dr. Matok pod geslom: „Svakomu svojo, pa što komu Bog da", izišel je po mnogih overah te dni v I. sešitu. Vlada mu no dopušča niti vsak mesec enkrat izhajati. Zadržaj prvega sešita je: Program; C oči preuredjenja Evrope; Javno ili državno pravo Hervatah; Španjolska; Stranke v Hrvatskoj (I. Magjaroni, stranka ustavna. II. Magjarolei, Slavosrbi, Liberalci, Samostalci, PraktičnicO; Pravoslovci i zakonoslovci; Razgled politike; Pisma Magjarolacab. Drugi sešit izide okolo 7. dec. Naročnina mu je za zunajno naročnike 1 gld. 20 kr. * („Novi svet'), šaloigra v treh djanjih; spisal Anton Klodič v Gorici. To je naslov v našem listu že omenjene izvirne šaloigre, ktero je g. prof. Klodič ravnokar „kot rokopis" izdal. Kakor nam g. izdatci j v opombi sam pripoveduje, pomenja to toliko, da so igra brez njegovega dovoljenja ne sme nikjer javno predstavljati. Prav lopo tiskana in ročna knjižica se dobiva pri izdajatelju za fiO kr.. pri knjigarjih bo veljala nekoliko več. Kaj več spregovorimo v kratkem. (Princ Don Karlos), ki se misli poležati za prosto španjsko kraljevo krono, jo rojen v Ljubljani, torej po rojstvu Kranjec. " (Za katoliško čitalnico v Ljubljani) nabirata, kakor T. B. povedu jo ude gg. dr. Gosta in grof \Vurmbrand. Poslednji je, če se ne motimo eden „Vaterlandoveev", tedaj ne za našo narodno politiko. Potem tacom mislimo, da bo ta „leseveroin" samo katoliški ne naroden. Dalje pa vprašamo, čemu se moči drobe. Kaj je zdanja ljubljanska čitalnica judovska ali protestante vska? Kaj niso vsi udje katoličan jo? ' v (Politično društvo] za slov. Stirsko se bo v kratkem osnovalo. V torek so se izdelala pravila, ki se še te dni pošljejo vladi v potr-jenjo. Za bistriški, št. lenarski in mariborski okraj se snuje „slovenska založnica" po izgledu čeških založnic. Tudi ta pravilu so po večem že izdelana in se bodo menda tudi v kratkem poslala namestniji, da jih potrdi. Založnica bo imela svoj sedež v Mariboru. Po mariborskem izgledu jo bodo. kakor se nam piše, napravili tudi v Celji, kasneje morebiti tudi v Ptuji. * (Deželni poslanec Kromer) je imenovan za svetnika više deželne sodnije v Gradcu. Nemškutarji so boje, da bi Kromer vsled tega zapustil deželno zbornico. * (G o s p. Beust o krade m) Te dni so časopisi poročali, daje ponoči prišel skrivnosten tat v Beustovo spalnico in mu ukral vse njegove rede. Kakor se bere, je policija te rede že v roko dobila. Nek neznan človek jih jo bil za 230 gld. pri nekem starinarji zastavil. Tatu še niso dobili. I)uiia$*ktt borz« od 25. novembra. 6% metalike 58 il. 90 kr. Kreditno akcijo 286 ti. 00 kr .ri70 metalikez obresti v maji in nov. 59 11.70 London 117 (I. 73 kr. :,"„ narod, posojilo li-l ti. 30 kr. Srebro 115 (I. 75 kr. 1800 drž. posojilo 90 II. '20 kr. Cekini 5 fl. 58 kr. Akcije narod, banke 880 II. — kr. Lastniki: Dr. Jože Vošnjnk iu llrugi, Tiskar laluai il .lun/i«