Leto III.	V Celju, dne 13. avgusta 1908.	Št. 33.
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Jiliaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dat poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati a a naslov: „Karodni List" * Celju. — Reklamacije so
poštnine uroste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1.
Rojaki S
Naše hmeljarstvo.
Zadnje dni meseca julija se je mudil v Savinjski dolini hmeljski konzulent iz poljedelskega ministerstva, da se seznani z razmerami našega hmeljarstva.
Naloga mu je proučevati hmeljarstvo v svojem delokrogu, t. j. v alpskih deželah ter biti zastopnik tega hmeljarstva v ministerstvu, staviti tam nasvete, kako bi se dalo spraviti hmeljarstvo z vladno pomočjo na višjo stopinjo in sploh potegovati se za koristi te, zlasti na našo Savinsko dolino toli važne panoge kmetijstva.
Češki hmeljarji so namreč že zdavnaj spoznali veliko važnost take uredbe in nastavili s pomočjo poljedelskega ministerstva samo za Češko dva konzu lenta.
Ta dva strokovnjaka sta bila kot branitelja koristi češkega hmeljarstva najvztrajnejša bojevnika za ono hmeljsko provenijenčno postavo, katera je bila sklenjena na korist češkim in na škodo našim hmeljarjem.
Da bi imelo tudi naše hmeljarstvo svojega svetovalca-učenjaka z višjo strokovno izobrazbo, je zahteval drž. poslanec g. Roblek že lansko leto od ministerstva, naj nastavi hmeljskega konzulenta tudi za alpske dežele s sedežem na Dunaju.
In to se je tudi letošnjo spomlad zgodilo.
V dokaz velike potrebe takšnega zastopnika v ministerstvu navedemo le dejstvo, da so skoraj vsi uradniki poljedelskega ministerstva, ki odločujejo o najvažnejših poljedelskih zadevah, juristi, ki se sami s poljedelstvom niso nikdar pečali in torej njegovih potreb ne poznajo in le težko razumevajo.
O našem hmeljarstvu je imelo ministerstvo doslej le nejasne pojme. Naslanjalo se je na informacije štajerske kmetijske družbe, katera pa se ni za nas nikdar brigala.
Tako je torej prišle, da sta se važnost in obseg našega hmeljarstva na Dunaju zelo podcenjevala.
Vsled tega so bile tudi državne podpore za njega povzdigo doslej zelo pičle.
Še le prizadevanju g. poslanca Robleka se je posrečilo prepričati odločilne kroge o tej njihovi zmoti in doseči večje zanimanje in podpore za naše hmeljarstvo.
Uspehi tudi niso izostali.
Najprej so bile izdane za naše hmeljarstvo dokaj ugodne izvršilne naredbe k provenijenčni postavi, potem je bil nastavljen konzulent za hmeljarstvo, letna podpora hmeljarskemu društvu se je podvojila, dovolila se je državna podpora v svrho razširjenja poskusnih nasadov in dovolila se je podpora za potovanje savinjskih hmeljarjev na Češfco.
Pričakovati imamo še izdatno državno podporo za ustanovitev zaznamovalnega zavoda za hmelj.
Vidimo, kako pravi ljudski poslanec s tihim in vstrajnim delom dosega vedno večje uspehe za svoj volilni okraj. Ne kriči o vsaki malenkosti po časopisih, kakor delajo to klerikalci po „Slov. Gosp.", ki celo uspehe drugih naprtijo svojim poslancem, ampak tiho, a vztrajno dela za gospodarski napredek svojih volilcev. — Vrlo naprej! Ljudstvo stoji za — delavnim svojim zastopnikom!
„Narodni List" stane za celo leto 4 K. za pol leta 2 K, za fetrt Jeta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plaCuje vnaprej. - Posamezna številka stane iO vin.
Bera duhovnikov.
(K članku „Po postavi in pravici" v „Nar. Lista" št. 32.)
Iz kmeCkega peresa.
K občutljivim davkom prišteva kmet tudi bero. Četudi je imel slabo žetev, da mu je manjkalo kruha za družino, bero je moral dati. Tega davka se je z rešitvijo bere oprostil bil — pa le deloma; kako — to povem pozneje.
Rešitev bere se je vršila na čuden način. Cenilci so skrbeli za duhovnike in kmeta pritiskali. Bera v zrnju se je dajala po žetvi, ko je bilo zrnje ceno, cenilci pa so jej določili cene, kakoršne so ob času setve, torej visoke. To je bilo krivično, pa plačati smo morali — in mirna Bosna.
Zelo drugače je bilo pri šolstvu. K učiteljskim plačam mesto bere prispevamo neznatno pri davkih; seveda tudi dubovniki. Gospodje! roko na srce! Kak hrup ste zagnali takrat; udrihali ste po šoli, kako bo draga za kmeta, po učiteljstvu, da bo imelo preveliko plačo itd. Res nas je nova šola dosti stala, ker šolske stavbe so bile večinoma bile stare tesne koče (podrtije), v katerih se vedno naraščajoče število šolo obiskajočih otrok ni gibati moglo. Zaduhli zrak v tej nizki koči z malimi okni je bil škodljiv zdravju otrok, in v teh je imel poučevati učitelj po 120—180 otrok. Ali je pod takimi pogoji mogel učitelj uspešno delovati? Verjamite nam, gospodje duhovniki, da nam ni žal, dasiravno težko plačamo, teh stroškov, ker naši otroci imajo sedaj zdrave, prostorne, ne prenapolnjene šolske sobe in s pomnoženim učitelj-stvom boljši pouk. Potreba razširjenja šol je nam kmetom popolnoma jasna. Tudi mi, če si oskrbimo večje število živine in če imamo tesne zaduhle hleve, razširimo jih; za lastno kri — za svoje otroke pa bi ne skrbeli?
Naši otroci,' izstopivši iz šole, so v vseh potrebnih strokah dobro poučeni, kar je v sedajnem času neobhodna potreba. Vam je bila vaša šola nekdaj postranska stvar. Le poglejte stare letne šolske izkaze, v arhivih škofije še morebiti bodo; tam stoji zapisano (seveda v blaženi nemščini): „šola je imela to leto 96 šolskih dni." Drugače tudi ni moglo hiti! Obhajal je dekan ali stari župnik svoj god itd., so vzeli gospodje učitelja s seboj, da jim je po poti čas kratil — a šola? Bil je prosti dan. Učenci so se iz šole vzeli za druge opravke. Je imel župnik ali kaplan lov v zakupu, morali smo šolo (kamor so nas starši poslali) pustiti in iti za gonjače.
Take so bile vaše šole! In kaj je bil učitelj, katerega smo mi (sicer borno) plačevali ? Vaš hlapec. Vam je služil v prvi vrsti in potem šele šoli. Nočem njega opravil naštevati, ker marsikaj je neverjetno, pa resnično; povemjvam pa, da se zanj niste brigali, bil je trpin, slabši od hlapca; recimo podučitelj s 24—30 gld letne plače in stanovanjem — v šolski sobi; nadučitelj pa je moral dobro orglati in peti znati, da je bila njegova plača (bera) povoljna. Če je naučil otroke kaj ali nič, se ni upoštevalo. Verjamemo vam, da si srčno želite šolo v svoje roke spet dobiti, da bi vam učiteljstvo spet hlapčevalo, naša deca pa neuka ostala, da bi jo kot doraslo ložje v svoje namene izkoriščali. Take šole si pameten mož nazaj ne želi.
Oglasi se raCnnajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov : „Narodni List" v Celju.
V začetku sem rekel, da je kmet deloma bere oproščen. Da je to resnica, je znano vsakomur, ker se še sedaj-vedno berači. Po bero hodi cerkovnik, organisi, kaplan, novomašnik itd. itd. in ubogi kmet daj, če boš tudi sam gladoval. Bera župnika, organista in cerkovnika je rešena in vendar se še s prižnice vedno oznanjuje: ,.N. N. bo hodil prihodnji teden po stari navadi na bero"; in kmet dà, da se ne bi gospodom zameril. Kmetje, premislite, kaj se zamore iz te stare navade izcimiti. Po preteku let bode gospoda izkazala, da si dajal toliko in toliko let bero — zaletjena je — in ti jo boš moral zopet rešiti.
Da je temu tako, tukaj dokaz. V župniji N. prišla je bera župnika, organista in cerkovnika v rešitev. Župnik je imel razen žitne bere tudi 14 krajcarjev od vsake hiše (ostanek od predavnih časov, kot plačilo duhovniku, da je prišel o sv. treh kraljih s križcem — kar je na Hrvatskem še sedaj običajno — v hišo in pisal na vrata sv. tri kralje; sedaj si delamo to sami, ker nas je šola hvala Bogu pisati naučila). In krajcarji so prišli v rešitev. Neki gospodar je imel novo hišo, katera še takrat ni stala, ko so s križcem hodili ; on se je branil rešitve, ker ni utemeljena pravica te dajatve, pa ker so njega predniki nekaj let prostovoljno dajali, je moral rešitev nositi. Torej treba le dokazov, da se je bera skozi več let dajala. in že je služnost (dolžnost), ktero ovreči se brezvspešno braniš, ker te oblastva ne ščitijo. — Dokaz: Občina N. je cerkovniku bero (ker jè že rešena) prepovedala. Župnik se pritoži in okrajno glavarstvo občino obvesti, da je ta sklep neveljaven, ker je bera po postavi „za zboljšanje plače cerkvenim služabnikom" (zur Aufbesserung der Kirchendiener) dovoljena. Potemtakem lahko gospoda na podlagi navedenega besedila vsak teden v bero gre.
Vprašamo oblastva, pod zaščito katere postave pa hodijo novomašniki beračit?
Omenjena občina pa stališča, da je beračenje prepovedano in da postava ne loči, ali berači ubogistarček ali cerkovnik itd., ni popustila, in utihnila sta župnik in okrajno glavarstvo.
Kmetje, boljša je prva zamera od zadnje! Ne delajte stroškov (z rešitvijo ber) svojim potomcem!
Iz političnega sveta.
Glavni zapovednik ruske armade, veliki
knez Nikolaj Nikolajevič, je odstopil.
*
Volilna reforma (preosnova) na Ogrskem.
Svoječasno je med krono in ogrsko koalicijo bil sklenjen pakt, na podlagi katerega bi morala ogrska vlada uvesti splošno in enako volilno pravico. Dolgo je cincala ogrska vlada, nazadnje pa je prišla do tega sklepa: uvede splošno volilno pravico, toda ne enake, ampak takozvani pluralni volilni sistem, t. j. vsak državljan ima 1 glas, kdor zna madžarski pisati in čitati, ima 2 glasa, vsak madžarski izobraženec pa 3 glase. Zakaj to? Če bi uvedli enako volilno pravico, bi prišlo preveč nemadžarskih po-
Ne pozabite na v nedeljo, dne 16. avgusta t. I. vršečo se veliko narodno sSavnost v Ljutomeru l =====
slancev v zbornico in Madžari bi ne bili več neomejeni gospodarji v deželi. To se mora preprečiti. Kakor je videti, je tudi krona s tem zadovoljna. Zakaj? Ker ji je ogrska vlada obljubila zvišanje rekrutnega kontingenta. Torej: na podlagi krivice, katero tudi krona odobrava, ostanejo Madžari še dalje zatiralci nemadžarskih narodnosti.
*
Gibanje Nemcev v Galiciji in Bukovi ni.
Poljakom sovražni poznanjski in berolinski listi poročajo, da se gališki Nemci v zadnjem času začenjajo živahno gibati. „Zveza krščanskih Nemcev", ki šteje že 80 podružnic, začela je te dni delo na gospodarskem polju, da loči gališke Nemce od Poljakov. V zadnjem času so bile tudi ustanovljene nemške posojilnice in hranilnice v Brigidnu, Novem Sonču in Knihininu pri Stani-slavovu. „Zveza kršč. Nemcev" namerava ustanavljati tudi šole in čitalnice v nemških naselbinah. V ta namen so se ustanovile že podružnice „Schul-vereina" v nekaterih galiških mestih. — Tudi v Bukovini so se začeli Nemci gibati. Pred desetimi leti se je tam ustanovilo nemško društvo, ki ima
sedaj že 32 podružnic s 5500 člani.
*
Ustava v Perziji — začasno razveljavljena. Perzijski državni svet je sklenil, da se razveljavi ustava za toliko časa, dokler se ne zatre pun-tarsko gibanje.
*
Ustava v Bosni. Vsled prevrata v Turčiji so odločilni krogi v Avstriji tudi glede Bosne in Hercegovine prišli do prepričanja, da se z vojaštvom te dežele ne bodo več dale vladati, in
zato se misli tudi tam uvesti ustavno življenje.
*
Na Turškem se je sestavilo novo ministerstvo pod predsedstvom Kiamilpaše. Člani minster-stva so tudi nekateri Mladoturki. Vendar se pa splošno smatra le kot prehodno. — Zoper sultana je bil poskušan zavratni napad, ki se je pa po-nesiečil. — Mladoturški odbor je izdal že več okrožnic na narod, v katerih poživlja narod k miru in k zvestobi do sultana. — Armada je prisegla na ustavo in je prisegla tudi zvestobo sultana, dokler bo spoštoval ustavo. — Veliki vezir je že izdal ukaz, da se morajo volitve v turški parlament zvršiti nepristransko. Volitve bodo najbrž že v kratkem. Vsakih 50.000 volilcev voli 250 volilnih mož, ki izvolijo 1 poslanca. Volilno pravico ima vsak turški državljan, ki je 21 let star in plačuje direktni davek. — Sultan se je baje izrazil: „Ves turški narod je en sam velik odbor za napredek in svobodo in jaz sem njega predsednik. Delajmo vsi skupno za blagor državo.
Enajsta, oziroma dvanajsta orožna vaja — odpravljena.
Uradna „Wiener Zeitung" je priobčila dne 22. jul. sledeče:
„Vpoklicanje v 11. in 12. službenem letu stoječega neaktivnega domobranskega moštva k orožnim vajam odpade od 1. oktobra 1908. naprej, v kolikor se ne gre za dopolnjenje prejšnjih orožnih vaj.
S tem se skrajša za neposredno v domo-branstvu uvrščene cela doba vseh perijodičnih orožnih vaj na 16 tednov. Oni, ki so po dovršeni službeni dolžnosti pri armadi iz rezerve bili premeščeni k domobranstvu, nimajo — izvzemši slučaj, da v rezeivnem stanju niso opravili vseh orožnih vaj — nobene orožne vaje pri bram-bovcih,"
S tem sta odpravljeni zadnji dve vojaški orožni vaji!
Štajerske novice.
Podpora po suši ali — le površno ! Namestnik Clary in deželni glavar Attems sta minoli petek v spremstvu ptujskega glavarja Schleussen-burga v avtomobilu si ogledovali škodo, ki jo je naredila suša v ptujskem pol. okraju. V enem dnevu so prepotovali rogaški, ptujski in ormoški okraj ter sta se namestnik in dež. glavar še tisti
dan vrnila v Gradec. Nemški listi poročajo, da so gospodje na nekaterih mestih stopili „celo iz avtomobila" ter si ogledali peš intere-santnejša mesta. Sakra! To pa to! In glejte, po tem temeljitem pregledovanju so v soboto že vedeli v Gradcu poročati o suši v ptujskem okraju!
V	soboto je bilo namreč posvetovanje glede podpor; posvetovanja so se udeležili zastopniki na-mestnije, deželnega odbora (tudi Robič), kmetijske družbe (tudi Jelovšek) in nemške zadružne zveze v Gradcu. Čudno in neumljivo je, da se k tako važnem posvetovanju ni pritegnilo gospodarske organizacije iz Spodnje Štajerske, katera je vendar najbolj prizadeta. Dognalo se je, da je začasna podpora 300.000 K, ki jo je dala vlada, nezadostna, in namestnik je obljubil, da bo se potegoval za zvišanje. Zvezi kmetijskih zadrug v Gradcu se je naročilo, nakupiti 150 vagonov sena in 250 vagonov klajne slame. To se bo prodajalo (seno po 4 krone in slamo po 2 kroni met. stot) potrebnim kmetovalcem v prizadetih okrajih. — Brezplačno se krma ne bo dajala. — Vsi ti sklepi so pa malenkostni vočigled silnemu pomanjkanju in vsi prizadeti činitelji imajo skrbeti, da se podporna akcija pospeši in podpora neprimerno zviša!
„Ljudska" posojilnica v Celju. Z nakupom Terschekovega hotela v Celju niso bili vsi odborniki klerikalne posojilnice v Celju zadovoljni. Eden teh, trgovec Kostič, je zato odstopil kot odbornik, in kakor čujemo, je sploh izstopil kot član posojilnice. — Mož je svoj čas vplačal za 40.000 K deležev v denarju. Kostič je razumen trgovec in je baje kot tak dobro izračunal, da podjetje na noben način ne more nesti. Pravi, da kupi on sam hotel „nadvojvoda Ivan", če ne bo „hotel Terschek" kot last klerikalne posojilnice v treh letih začel „pokati". Mi tega ne želimo, ker je podjetje v slovenskih rokah, značilno pa je, da so glede nakupa hotela odločevali v odboru posojilnice ljudje, ki o gospodarstvu s takim podjetjem nimajo preveč pojma!
Prememba posesti. Janeschevo hišo na glavnem trgu v Celju je kupil „Kreditverein" nemške šparkase. Hiša je bila prezadolžena, vse polno upnikov je z velikimi zneski popolnoma propadlo, seveda tudi „Kreditverein". Naša kronika pa je spet za en slučaj bogatejša, kako bo počasi mestna šparkasa celjska združila v svojih rokah večino hiš nemških celjskih meščanov, ki so do vratu zadolženi. To pa pomeni obenem hud udarec za občinsko gospodarstvo. Tudi celjski Nemci se bodo te magistratske1 politike kmalu naveličali! —
Zopet našim klerikalcem v spominsko knjigo.
Vsakdo ve, kakšen hrup so zagnali naši klerikalci, ko se je iz odbora družbe Ciril-Metodove vrglo nekaj ljudi, ki niso nič delali, ampak le zavirali družbino delovanje. Vpili so takrat klerikalci, da je driižba prišla v „liberalne, brez-verske" roke, napovedali so ji bojkot, ki ga tudi izvršujejo. In zdaj poglejmo nemške klerikalce. Nemški „šulferajn" je skozinskoz v „liberalnih" rokah. A kaj piše nemški klerikalni list „Grazer Volksblatt" o tem društvu? Pravi med drugim: „Zahtevati, da bodi obrambno društvo krščansko-katoli ško, dokazuje obžalovanja vredno kratkovidnost. Nesmiselno je, da naj bodo nemška obrambna društva krščansko-k a t o-liška. Čisto narodnamorajo biti in narodno delati, potem izpolnijo svojo d o lž n o s t in p o tem mora tudi vsak katoličan pri njih sodelovati. Schul-verein je zaslužen delavec pri vzdr-žavanju nemštva v Avstriji, ni nobeno židovsko-liber aln o društvo, četudi sožidje njegovi člani. Zato ga mora tudi vsak katoličan podpirati in biti njegov član! — Radovedni smo, kdaj bota „Slovenec" in „Slovenski Gospodar" na isti način pisala o naši družbi ali vsaj nehala hujskati proti njej.
Narodno hinavstvo slovenskega župnika. Iz
Velenja na Spodnjem Štajerskem nam poročajo:
V	Šmartnem pri Velenju pastiruje po celi Savin-ski dolini in Spodnjem Štajerskem dobro znani župnik gosp. Franc Cizej, neumorni agitator brez-domovinske S. K. Z. Ta mož je že neštetokrat povdarjal svojo neomajano ljubezen do mile slovenske domovine ne samo na raznih političnih shodih, nego tudi na prižnici in ob gomilah. Tega moža zasluga je, da skupno v družbi svojega dobrega prijatelja, občeznanega pristaša S. K. Z., župana in krčmarja v Velenju, g. Skaze,
pripomogel Nemcem in klerikalcem, da so v svoje roke dobili okrajni zastop šoštanjski. Lep narodnjak je ta prečastiti slovenski župnik in strupeni ultramontanec! V rokah imamo izvirno pismo tega škodljivca, ki v kaj čudno luč postavlja njegovo tolikokrat povdarjano in hvali-
sano narodno zavest. To pismo začenja: „S t. Martin am 2 0. 8. 07. Vel. gosp.!" itd., konča pa s sledečimi, zelo značilnimi besedami : NB. N a Veliki Šmaren je bila velika nemška veselica v Šoštanju. Slovenci hudo poparjeni, jim privoščim, ker so tako grdo delali z nami . . . Klanjam se itd. Vaš vdani Cizej" s. r. — No, prečastiti gospod župnik Cizej, odgovorite nam kaj na to Vaše lastno pisanje, najsi je naslovljeno moškemu ali ženski! Že iz nemškega datuma slovenskemu pismu je razvidno, kako Vam je na srcu jezik naših narodnih sovražnikov, s katerim se pajda-šite, da ubijete lastne rojake. Fej takemu narodnjaku! — Mi pa iz tega slučaja zopet lahko sklepamo, kako je narodno čuvstvo strastnih agitatorjev S. K. Z., čigar veliko večino tvori samo naša slovenska prečastita duhovščina! Še marsikaj nam je znano o tem župniku, kateremu tu javno pritiskamo na njegovo katoliško čelo pečat narodnega hinavca. On seveda meni, da so njegova početja zagrnjena s strogo tajnostjo in se bo nemalo začudil, ko bomo razburkali že itak zadosti razburkano valovje v Šaleški dolini. — Čakamo odgovora in bomo govorili potem dalje!
Navadni pouličnjaki. V nedeljo sta se vozila dva ptujska Slovenca z izleta domov. Na Prager-skem ju je naskočila četa ptujskih turnarjev in ju je celo dejanski napadla, dasi jima nista dala nobenega povoda. Vzrok je samo to, da sta omenjena gospoda telovadca — Sokola. Kakor se vidi, je način boja nemškutarjev vedno isti. Samo čudno se nam zdi, da se tekom let še niso prepričali o brezuspešnosti takega nastopanja. Slovenci gremo svojo pot; izzivali ne bomo, poba-linov pa se bomo tudi znali ubraniti.
Pesek v oči. Ornig pripravlja spet deputa-cijo v Gradec, kakor svoj čas za uravnavo Pesnice. To pot se gre za pomoč po suši prizadetim. Seveda se bo deputaciji vse obljubilo in če bo potem dobil okraj podporo, izposlovano po slovenskih poslancih, bodo imeli Ornig, Linhart in tovariši polna usta samohvale. Ostudno komedi-jantstvo.
Nemški sodniki, njihove pravne znanosti — in njih napredovanje v službi. Svoječasno (pred par meseci) je „Štajerc" na veliki boben bil, ker je bil obsojen župnik Kokolj v Vurberku, ki je baje „motil" štajerčijanski shod tamkaj in bil zato od Linharta tožen. Proti obsodbi, katero je izrekel takratni sodnik di. Stepischnegg (sedaj okrajni sodnik v Šoštanju!), pa je vložila ničnostno pritožbo generalna prokuratura na Dunaju in najvišje sodišče je pritožbi ugodilo in spoznalo, daje dr. Stepischnegg kršil zakon, — To pa ni morda edini tak slučaj, ampak bi se lahko stotinam nemških sodnikov dokazalo nešteto takih pravnih zmot, takšnih kršenj zakona, in svet bi spoznal strahovito ignoranco nemških sodnikov. A vkljub temu ima vlada drzno čelo, da pri imenovanjih vselej preskoči celo vrsto dobro popisanih slovenskih sodnih uradnikov in sili na boljša mesta Nemce. Toda ta sistem se mora končno sam v sebe sesuti. Treba pa tudi pred javnostjo osvetliti vsak posamezen tak slučaj, da bodo ljudje končno videli, kako vlada danes upošteva v prvi vrsti nemško mišljenje, potem šele zmožnosti. Naši poslanci pa imajo dolžnost, vse te slučaje razkriti tudi v poslanski zbornici na Dunaju!
Kapitalisti. Piše se nam: K župniku neke fare v Savinski dolini je prišel ugledni posestnik domačin in ga vprašal, če bi smeli povabiti državne poslance k neki prireditvi. „Ja seveda, ja seveda, le naj pridejo, da bodo naši ljudje videli, kdo in kako nas zastopa v državnem zboru. Dobro. Seveda, le naj pridejo!" — In tisto noč ni ugasnila v župnišču strašno dolgo luč. — Drugo jutro pa so pustili gospod poklicati narodnega in zavednega moža k sebi češ: „Vidiš, ne bo nič s poslanci! Nič ne nese! Je le zguba! Moral bi jim poslati voz do kolodvora, moral bi jim postreči in jim dati kosilo, vino, piške. Vidiš, nič ne nese! Sama zguba! In to bi moral vse jaz dati. Ne smejo priti." — „Bom jaz dal, gospod, čeravno..." „Ne smejo priti, pravim! slišiš!" In klonil se je žuljav hrbet polmilijonarju. — Zavednega moža prosimo, da vseeno povabi poslance, ki niso tako sebični, da bi prišli samo jest in pit, najiranj pa kapitalistove piščance in vino.
Odlikovani rojak. V Kotoru v Dalmaciji službuje orožniški postajevodja g. Štefan Stokojnik, doma iz Šmartna pri Celju. Nedavno je bil odlikovan s črnogorsko srebrno medajlo Danilovega reda. —
Zopet klofuta Slovencem ! Pod tem naslovom smo zadnjič poročali, da je bil imenovan višje-sodnim svetnikom pri nadsodišču v Gradcu kot član slovenskega senata na mesto umrlega Slovenca dr. Fona Nemec dr. Wagner. Napačno smo bili informirani v tem oziru, da bi bil to oni Wagner, ki je okr. sodnik v Laškem trgu. Pač je pa to dr. Viktor Wagner, zagrizen nemškntar, ki je svoje čase služboval tudi na Štajerskem, pozneje v Ljubljani. Hotel je postati predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu, pozneje načelnik okrajnega sodišča v Ljubljani, a se mu je obojekrat ponesrečilo. Da bi ga odškodovali, so ga poslali pred par meseci v Gradec in ga takoj po smrti Fohnovi imenovali za njegovega naslednika. Kljub formalni napaki v našem poročilu torej glede osebe ostane dejstvo, da se je dala Slovencem drzna klofuta s tem, da se je l) na mesto Slovenca dalo Nemca in 2) da se je prešlo pri tem imenovanju vse polno starejših in boljše kvalificiranih sodnih svetnikov.
C. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju — agen-tura? Zadnjič smo poročali o komisarju Neu-gebaueru, ki je pri neki volitvi agitiral za Or-niga, danes pa imamo poročati o uradnem listu tega glavarstva, ki je baje tudi cesarsko-kraljevo. a obenem agitira za Blankejevo tiskarno v Ptuju. Prinaša namreč inserat Blankejev, v katerem ta hvali svoje blago. Tega še pod zagrizenim Underrainom ni bilo. Kaj ko bi slovenski podjetniki, trgovci in obrtniki hoteli inseri-rati v uradnem listu ?! Poskusimo! A pravica mora biti enaka za vse! Drugače si bodemo ta uradni list z drugimi očesi pogledali!
Uprava južne železnice — v službi nemške politike. V Ptuju se snuje Sokol in se že sedaj cela vrsta mladih moči uri v telovadbi. Učil je telovadbo doslej železniški uradnik g. Friderik Gregorka. Naenkrat pa je mož premeščen, in jasno je, da samo zaradi tega. Neki stanovski tovariš Gregorke, seveda zagrizen Nemec, je sam v družbi nekega nemškega poslanca šel k ravnateljstvu južne železnice ter tam ovadil Gregorko. Tako daleč smo torej prišli! Nešteto drznosti se je že dokazalo nemškutarskim železniškim uradnikom v Ptuju, kakor n. pr. Sieelu, a vsi so še na svojih mestih. Vsi nemški železniški uradniki v Ptuju so člani nemških društev, tudi telovadnih ali Turnvereinov, in nič se jim ne zgodi. Slovenski uradnik pa se le zavedaj svoje narodnosti, in že si v prognanstvu. Vsi nemškutarski železniški uradniki v Ptuju so drzni hajlovci in izzivači, celo v uradu izzivajo Slovence, to se mirno trpi! — Ravnateljstvu južne železnice bomo odslej krepko stopali na prste. Videti hočemo, ali je že res postalo ekspozitura nemškega Volksrata, ali je postalo suženj in pokorni sluga nemškim de-nnncijantom, ali pa hoče pravico deliti enako med Slovence in Nemce!
Vojaške vaje in kmetje. Iz Griž pri Celju se nam piše: Pri nas je bilo preklicano, da pridejo dne 20. t. m. od Laškega trga sem proti Šent-petru vojaki (cela brigada) in da se bodo tudi tu okrog vršile vaje. Zato da moramo poljske pridelke spraviti s polj. Pa kako za božjo voljo naj to storimo? Ali naj spravljamo nezrele pridelke ? Opozarjamo poklicane činitelje, naj strogo pazijo na to, da vojaštvo ne bo delalo po naših poljih niti najmanjše škode, ker bi vsak najmanjši slučaj mogel vzbuditi silno, a opravičeno nevoljo ljudstva, ki je vsled nesreč v tem letu itak že skoro obupano!
Čast takim katoličanom ! Ni še dolgo tega kar je ljubljanski „Slovenec", glasilo slovenske duhovščine, bil prisiljen prinesti 10 izjav, v katerih je preklical razne podle laži o političnih nasprotnikih — Slovencih, ker bi bil sicer pred sodnrjo obsojen. Kmalu nato je zopet bil tožen od par oseb in je zopet prinesel častne izjave. — „Slov. Gospodar", glasilo štajerske slovenske (?) duhovščine, je tudi nedavno moral prinesti 4 ali 5 izjav, v katerih je moral preklicati laži o poštenih slovenskih možeh. Toda vkljub temu se je moralo naperiti že zopet proti „Gospodarju" 3 ali 4 nove tožbe zaradi razžaljenja časti. In tudi njegov bratec „Slovenec" je že zopet zaradi istega tožen od več oseb! Krasne pojme o katoličanstvu mora dobiti vsakdo, ki vidi dan za dnem to laž-
njivo in obrekovalno gonjo slovenske (?) duhovščine zoper rojake! — Fej lažnikom in obreko-valcem!
Zlato poroko sta slavila Martin in Tereza Čalek v Središču dne 8. avgusta t. 1. — Iskrene čestitke.
Družba Ciril-Metodova je sprejela meseca julija na darilih in prispevkih: a) iz nabiralnikov 1332 K 84 vinarjev, b) prispevkov od podružnic 5025 K 15 vin. in c) raznih prispevkov 5130 K 20 vin., torej skupaj 11.448 K 19 vin. Bil je to eden najboljših mesecev letošnjega leta. Čast vrlim rodoljubom, ki nesebično delajo na procvit družbe. In zopet kličemo- S podvojenimi silami na delo za vedno večje doneske družbi, na delo za omo-gočenje tem živahnejšega družbinega delovanja. Vsako veselico v prid družbi! — V vsaki veseli družbi nabirajte za njo!
Celje. Nastanil se je kot nemški odvetnik tukaj dr. Zangger.
„Celjsko katoliško narodno društvo" je pozdravilo shod krščansko-socijalne zveze v Bi-schoflacku pardon Škofjiloki. Kaka imena bo neki še konsumar Gorišek izmislil za svoja falitna društva?!
Izobraževalno društvo za Leitersberg in okolico pri Mariboru ustanovi kršč. soc. zveza 15. t. m. v hotelu Alweis.
Posojilnica v Jarenini je odstopila od celjske zadružne zveze, kakor poroča „Slov. Gospodar" in pristopila h klerikalni v Ljubljani.
Iz Rogatca. Poštni oficijant Jožef Rošker se še nič ni poboljšal. Sicer ne raste več plevel na njivah, da bi ž njim provociral, zato pa izziva mirne Slovence s „Heil Ihnen", tako da v Rogatcu ni nihče varen pred njim. Mogoče mu je navdahnila njegova ljubica toliko nemškega duha! Poštno ravnateljstvo pa bi že bilo utegnilo tega fanta poučiti dostojnosti. Če se ne zgodi to kmalu, bomo drugače govorili! Izzivati se ne damo!
Jubilejno vojaško zdravilišče v Rogaški Slatini je sezidala avstrijska družba belega križa. Predzadnjo sredo je bilo slovesno otvorjeno.
„Liberalna banda". Tako imenuje silno „olikani" Koroščev priganjač Meško iz Lahonec pri Ormožu v „Slov. Gosp." slovenske naprednjake na Štajerskem. Ker niti z eno besedo ne taji, da namerava kandidirati v deželni zbor, zato, napredni kmetje ormoškega, ljutomerskega in gor-njeradgonskega okraja, zapomnite si dobro to psovko, naperjeno na Vas! Takrat bo hodil okoli Vas, in „ljubi kmetje, stanovski tovariši" itd. boste takrat, zdaj ste pa — liberalna banda!
Slovenci, posnemajte! Graška „Tagespost" poživlja Nemce na Spodnjem Štajerskem, naj na vseh poštah odklanjajo dvojezične tiskovine in zahtevajo samonemške! Mi Slovenci pa mirno kupujemo samonemške! In imenujemo se še rodoljube!
Na vojaške vaje je šel celjski oddelek 87. pešpolka dne 10. t. m.. — Brambovci gredo dne 21. t. m.
Smrtna kosa. V Bukovem žlaku pri Celju je umrl v soboto 8. t. m. veleposestnik gosp. Štefan Koželj, star 44 let; bil je lastnik opekarne v Lju-bečni in žage v Št. Jurju ob j. ž. Mož je bil vrl narodnjak in je kot volilec v veleposestvu za okr. zastop bil vedno na volišču. N. v m. p.! — V Celju je umrl istega dne zvečer naddavkar v pokoju g. A. Kukovič, star 79 let, eden najstarejših, če ne najstarejši celjski Slovenec. Bil je splošno priljubljen in je stal vedno v slovenskih vrstah! Bodi mn žemljica lahka!
Za narodni sklad je nabral e. Fr. Dolinar v Grižah 1 K. — G. Vinko Štrovs iz Gaberskega pri Trbovljah je vposlal 1 K. Hvala in v posnemanje!
„Štajerc" in kmetski shod v Ptuju. „Štajerc" je hotel iz kmetskega shoda v Ptuju kovati kapital za svojo stranko; ker je Ploj s svojo prisotnostjo to preprečil, je „Štajerc" besen in ljuto Ploja napada. Kako sodijo slovenski možje o šta-jerčevskih voditeljih v Ptuju, kaže naslednji dopis, ki smo ga prejeli: „Podpisano županstvo izjavlja, da se tudi ni udeležilo shoda Štajerčijancev v Ptuju, ker bi to bilo nečastno za slovensko občino. Občinski urad Polenšak, 8. 8. 08. Šori, župan." — Naši kmetje se od Linharta ne bodo dali komandirati. „Štajerc", udari!
Na Lavi pri Celju se je zmešalo gostilničarju g. Sevčnikarju. Odpeljali so ga v opazovalnico v Gradec.
Cenitev škode po suši se ponekod od strani občin sploh ne ali pa le površno vrši. Opozarjamo županstva ponovno na njih dolžnost nasproti ubogemu ljudstvu. Zahtevamo pa tudi pravičnost, da ne bo zopet pritožb o strankarski pristranosti!
Potrjena postava. Postavo o preosnovi gasilstva, sklenjeno od štajerskega deželnega zbora, je cesar potrdil.
Kopališče Rogaško Slatino je obiskalo do 30 jul. 2996 oseb.
Zgorel je v nedeljo 9. t. m. zvečer v Spod. Hudinji pri Celju kozolec 60letni revni Jožefi Derča. Celjska požarna bramba je prišla na pogorišče, ko je malone že vse zgorelo. Brizgalnico so pustili par sto korakov daleč na cesti in so spočetka samo gledali, kako je gorelo. Hoteli so pogorišče kar razkapati, ne da bi priskrbeli vodo, vsled česar bi bila s slamo krita hiša poleg gorečega kozolca seveda v veliki nevarnosti. Ko se jih je na neumno početje opozorilo, so pa bili še celo hudi, češ, da niso zato tu, da bi vodo nosili! Tudi mestni župan Jabornegg se je ob tej priliki nekaj vsajal. Naj ne misli, da bo smel zdaj v v okolici komandirati, če so mu v mestu odrekli pokorščino. — Okolica pa mora dobiti svojo požarno brambo!
Smrt vsled neprevidnosti. Ko je v nedeljo 9. t. m. bikoborilec in atlet Ettore Tiberio proizvajal svoje umetnosti na glaziju v Celju, je splezal neki 18 letni delavec na kostanj, da bi gledal. Pa se mu zlomi veja, in fant pade na tla tako nesrečno, da se je ubil. Delavec je 18 letni Ivan Zaje iz Trebnega pri Krškem, delavec v Westenovi tovarni.
Zaradi hudodelstva zoper naravo so bili pred mariborsko sodnijo obsojeni: 30 letni Jakob Oslov-nik iz Trbonj pri Marenberku na 3 tedne, 20-letni posestnikov sin Karl Markus iz Selnice ob Muri na 3 tedne, 15 letni Ivan Lašič iz Radgone pa na 6 tednov težke ječe. Vsi trije so spolno občevali z živalmi.
Na shodu slovanskega učiteljstva v Pragi, na katerem se ustanovi tudi „zveza slovanskega učiteljstva", bode več govornikov razpravljalo o n a-rodni vzgoji v ljudski šoli. Izrekamo željo, naj bi slovenska učiteljska organizaciia za tisto slovensko učiteljstvo, ki se shoda ne more udeležiti, izdala ta predavanja v posebni brožuri!
Smrt med petjem. Leopold Jezernik, vodja tovarne „Styria" v Judenburgu na Gor. Štajerskem, je bil z veselo družbo v kavarni ter po-peval. Kar ga zadene kap in mož se je mrtev zgrudil.
„Profesor petja". Kari Pevec v Šoštanju si je napravil dekret dunajskega konservatorija, da je imenovan na njem za učitelja petja ter hotel dobiti na ta način pri hranilnici 800 K posojila. Pa so tička spoznali in zaradi poskušane goljufije zaprli.
V Račjem pri Mariboru je vlak povozil Ross-manitovega majerja iz Frama. Odtrgalo mu je levo nogo, na glavi pa je dobil tako težke poškodbe, da menda ne bo ostal.
Iz šolske službe. V IX. plačilni razred sta pomaknjena na mariborskem učiteljišču vadniški učitelj Jožef Šijanec in glasbeni učitelj Mirko Beran.
Poštno ravnateljstvo v Gradcu, katerega delokrog je Štajersko in Koroško, nameravajo razdeliti v štajersko in koroško. Obenem bi imenovali po praškem zgledu na čelo nradom poleg predsednika tudi podpredsednika. Naravno je, da to mesto dobi Slovenec, kakoi je dobi n. pr. v Pragi Nemec. Naši poslanci morajo v to zastaviti vse sile.
Ljutomer. Te dni zapusti dozdajni okrajni glavar Rainer naš kraj. Jokali ne bomo niti najmanj. Upamo, da bo njegov naslednik pravičen in nepristranski.
Štajersko prebivalstvo leta 1907. je štelo kolikor je bilo moči dognati na podlagi preselje-valnega koeficijenta (somnoživca) 1 mil. 415.620 duš. (Kranjska: 518.956 duš, Primorska: 810.903, Koroška: 374.923. Cela tostranska (avstrijska) državna polovica: 27 mil. 725.749 duš).
Posebni vlak trgovske zbornice v Prago, nameravan na dan 13. avgusta, se ne more prirediti, ker se je za ta dan oglasilo premalo udeležnikov. Pač pa se je od mnogih strani izrekla želja, naj bi se obisk razstave preložil na mesec september in sicer na dni 6. (nedelja), 7. in 8. (praznik) septembra. Ustrezajoč tej želji, je trgovska in obrtniška zbornica določila za odhod posebnega vlaka iz Ljubljane v petek, dne 4. septembra popoldne ali zvečer. Natančni čas odhoda iz Ljubljane in iz gorenjskih postaj se naznani pravočasno. Posebni vlak se seveda priredi tudi v tem primeru le, če se -oglasi najmanj 3 00 udeležnikov. Priglase je trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani naznaniti najpozneje do 20. avgusta t. I. do-poludne. Ob priglasu je naznaniti razred, v katerem se želi udeležnik peljati ter poslati
denar za vožnjo (III. razred 20 K 50 h, II. razred 40 K 20 »h, I. razred 69 K 60.) V vlak bo mogoče vstopiti na vseh postajah do Jesenic, vozna cena pa je ista kakor iz Ljubljane. Vozne cene veljajo za vožnjo v Prago in nazaj, povratek pa se ne izvrši s posebnim vlakom, temveč se bo mogel vsak udeležuik v teku 30 dni vrniti s kakim rednim osebnim vlakom. Na povratku je dovoljeno vožnjo samo enkrat prekiniti. Vrniti se je mogoče tudi čez Dunaj, toda le po progi državne železnice in je v tem primeru doplačati vožnjo v III. razredu 4 K 90 h, v II. 10 K 90 h, v I. 20 K. Ali bode dovoljeno vožnjo prekiniti za več nego 24 ur, se naznani pozneje. — Dosedanji priglašenci so naprošeni, da prijavijo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, če vzdržujejo svoje priglase tudi za 4. september.
Cenjene odjemalce lista ponovno opozarjamo, naj store vsi svojo dolžnost nasproti listu ter upošljejo naročnino. Prosimo vsakterega posebej, naj na nakaznico ali položnico zapiše številko, katero vidi raz naslova na ovitku.
Xer za nekoliko dni odpotujem, prosim, da se pošiljajo do 22. t. m. vsi dopisi, ki se tičejo lista, na naslov: „Narodni list v Celju", vsi oni, ki se tičejo stranke, na naslov: „Izvrševalni odbor narodne stranke v Celju", in le zasebna pisma na moje ime: S. pošta Malanedelja pri Ljutomeru.
Vekoslav Spindler.
Novice iz drugih slovanskih krajev.
Ravnateljem nemške gimnazije v Ljubljani je
imenovan profesor in dozdajni vodja Aleksander Pucsko.
Vseslovanski narodni svet se, kakor poročajo češki listi, v kratkem ustanovi. Zastopstvo v njem bodo imeli vsi slovanski narodi. Sedež mu bo v Pragi.
Na vseslovanski učiteljski shod v Pragi se je
odpeljalo 70 naprednih učiteljev in učiteljic. Shod se vrši od 9.—14. t. m.
V Brnci pri Beljaku na Koroškem si postavijo Slovenci svoj društveni dom. Bruca leži ob meji in je v veliki naroani nevarnosti. Brnski Slovenci prosijo za prispevke za zgradnjo doma, ki jih je pošiljati na naslov: Ivan Miklavčič, trgovec, Brnca pri Beljaku.
Avstrijska uprava v Bosni. Mostarski „Narod" poroča: Urednik „Bosanske Vile" N. Kašikovičje dobil pismo, v katerem je bil račun o nekih s odih špirita. Isti dan je dobil trgovec R. Besarovič pismo, v katerem je bilo nekaj — pesmic. Pojasnilo se je, da so na pošti Jo d p i r a 1 i pisma in v naglici vsebino zamenjali. Črni kabinet v Bosni! O srečna Abesinlja, kjer je kaj ta-cega nemogoče!
Od strahu je umrla. V Dolnji Tuzli se je zabavalo več žensk. Neko dekle je igralo na harmonike, druge so igrale karte, starejše ženske so pa sedele, poslušale dekličino igro in pile kavo. Kar je skočila z drevesa, pod katerim je sedelo dekle, strupena kača na dekličino krilo. Ta se je tako prestrašila, da je padla v nezavest in je umrla v nekaj urah. Bila je stara 18 let.
Silen vihar je divjal v petek 7. t. m., ko je bila v vipavski dolini velikanska povodenj, okoli Trsta ter napravil velikansko škodo. Vinogradi po Krasu leže uničeni, na poljih je razrušeno in uničeuo vse, do 200 kg težko kamenje leži po njivah. Ubogo ljudstvo!
Shod slovanskih učiteljev v Pragi. Prišlo je 520 Poljakov, 325 Slovencev, Hrvatov in Srbov ter 57 Slovakov.
Velika manifestacija za češke manjšine je bila v nedeljo 9. t. m. v Pragi. Nedogledni sprevod se je pomikal po mestu, vršila sta se dva velikanska shoda. V sprevodu so nosili tudi hu-sitsko zastavo, katero je hotela policija zapleniti,
a je ljudstvo to zabranilo. Socijalna demokracija je priredila svoj sprevod in s/oj shod, na katerem se je odločno zavzela za pravice čeških manjšin.
Prvo slovensko lekarno v Ameriki je otvoril nedavno Štefan Zgonec v Chisholmu.
Slavnost v postojnski jami. Dne 15. t. m. ob
3. uri pop se vrši v postojnski jami velika jubilejna slavnost.
Bled je do 20. jul. obiskalo 1450 tujcev.
V Poljanah na Gorenjskem osnuje novo ak. fer. društvo „Vesna" javno ljudsko knjižnico, katera bo imenovana po nedavno umrlem tamošnjem rojaku „profesor I. Jesenka knjižnica v Poljanah".
Velika povodenj v vipavski dolini. Vipava in njeni gorenji pritoki so narastli silovito v petek ter poplavili vsa polja. Odnesla je voda vse žito, na nekaterih krajih zemljo, udrla je v hiše. — Škoda velikanska. Branica, Velike Žabl.je. Rihem-berg so uajbolj trpeli. Po suši — povodenj. — Pomoč mora biti nujna.
Zloraba prižnice in spovednice. Župnik Dob-nikar na Jančah na Kranjskem je s prižnice pso-val nekatere svoje farane. Prišlo je do tožbe, vsled katere je bil župnik oosojen na 20 dni zapora ali 200 kron kazni, ter na povrnitev vseh kazenskih stroškov, ki bodo znašali par tisočakov, ker jee bilo 10 obravnav. A pri obravnavah se je tudi dognalo, da je župnik Dobnikar napeljeval nekatere farane, celo otroke, h krivemu pričevanju in je začelo državno pravdništvo proti njemu kazensko postopanje zaradi hudodelstva goljufije. In tak človek se kot „namestnik božji" še drzne dajati odvezo grehov? Poročali bodemo seveda o izidu postopanja proti župniku.
Kranjska kmetijska družba je dobila od vlade 20.000 kron državne podpore za pospeševanje reje govedi in drobnice.
Slovensko ljudsko knjižnico v Kočevju so ob velikem navdušenju kočevskih Slovencev ustanovili dne 9. t. m. Nadzorstvo nad knjižnico ima „Prosveta". To je vrl korak naprej v širjenju narodne zavesti med kočevskimi Slovenci, in prepričani smo, da bota na eni strani slov. posojilnica na gospodarskem, knjižnica pa na kulturnem polju vršili svojo nalogo.
Velika slovenska slavnost v Trstu se je vršila 9. t. m. o priliki obletnice ustanovitve „narodne delavske organizacije" in razvitja njene zastave. Dasi so Lahi hoteli preprečiti slavnostni sprevod Slovencev po mestu, se jim to ni posrečilo. Nad 10.000 ljudi je bilo v sprevodu. Popoldanske slav-nosti se je udeležilo nad 10.000 ljudi. Lahi sami priznavajo, da Trst kaj takega še ni videl.
„Narodni delavec", glasilo „narodne delavske organizacije v Trstu", je začel z mesecem avgustom izhajati. Prva številka je izšla dne 8. avgusta v Trstu, ko se ie razvila zastava ,.Nar. del. organizacije".
Goriški deželni zbor bo sklican na 20. septembra. Slovenski klerikalci nočejo nikakega zbli-žanja z naprednjaki in agrarci. Upajo, da bodo v zvezi z Lahi še dalje gospodovali in lenarili. Pa kakor je videti, se jim to ne posreči in znajo z vlado vred doživeti veliko presenečenje. —
Goriško. Vlada je imenovala za deželnega glavarja Laha Paierja, za njegovega namestnika pa slov. klerikalca dr. Antona Gregorčiča. Imenovanje slednjega je nezaslišano, ker so klerikalci v deželni zbornici v veliki manjšini (5 proti 9 naprednjakom in agrarcem). Slednji bodo v deželnem zboru storili svojo nalogo v zadevi imenovanja.
Jubilejne dopisnice izidejo za 18. avgust, cesarjev rojstni dan. Na zadnji strani dopisnice je slika: portret cesarjev, grad Schönbrunn in dvorni grad dunajski. Za Češko so se izdale posebne dopisnice s sliko na zadnji strani: cesarjev portret, praški grad Hradšin in grad Karlov Tyn.
„Kdor jemlje mladini materni jezik, ji krade razum in življenje in oropa narod časti in pravice."
Tako je dejal veliki nemški pesnik Herder.
Zveza narodnih društev.
Šolska mladina na Frankolovem proslavi cesarjev 60 letni jubilej z Emil Adamičevo spevoigro „Slava cesarju Francu Jožefu I.!" — Vsi bližnji sosedje Slovenci, pridite gledat to krasno delo našega glasbenika. Ves trud vam bode poplačalo ljubko in nežno petje naših domačih otrok.
—	Začetek ob treh popoldne. Na svidenje dne 15. avgusta!
Narodna čitalnica Slovenjcmgradcu priredi v nedeljo, dne 16. avgusta 1908 ob 4. uri popoldne v Narodnem domu veselico s sledečim vsporedom: Koncert: 1. Fackeltanz — Mayerbeer
—	glasovir. 2.» V petju oglasimo — Parma —
možki zbor. 3. Na tujih tleh — Jenko — damski dvospev. 4. V celici — Gregorčič — Hudovernik
—	moški zbor z bas-solo. 5. Na planine — Foer-ster — moški zboi. 6. Zadnja pesem — F. Abt
—	sopran-solo 7. Z Zelebita — Vilhar — mešan zbor. 8. Zbor kmetov iz opere „Gorenjski slavček"
—	A. Foerster — moški zbor. 9. Furiante — DvoFak — češki narodni plesi — glasovir. 10. Prosta zabava. Ples. Vstopnina 40 vin.
Polzela. Vkljub temu, da je pretečeno nedeljo skoraj celo dopoldne deževalo, kar je dalo povod, da se prav za prav ni vedelo, če se vrši nameravani zlet „braslovškega Sokola" na Polzelo ali ne, se je zbralo popoldan še dokaj občinstva na vrtu g. Cimpermana. Javna telovadba se je izvrstno obnesla, posebno so nam ugajale krasne vaje na orodju. Telovadba je bila zaključena s krasno skupino. Pred in po telovadbi je igrala šentpavelska godba, zbor Ciril-Metodove podružnice pa nam je zapel par lepih pesmic, Veliko smeha in zabave je bilo pri ribjem lovu in s šaljivo pošto, kar je gotovo dalo tudi nekaj kronic za našo šolsko družbo.
Odseku žalskega „Sokola" v Braslovčah ; želimo v njegovem vstrajnem delu največ uspeha, posebno pa apelujemo na narodne Braslovčane, • da pripomorejo k temu, da dobi „Sokol" prej ko prej svojo telovadnico, kjer bo mogoče tudi naraščaj vzgojevati telesno in duševno v strogo narodnem duhu. Na delo!
S Polzele se nam še poroča, da so v nedeljo o priliki veselice pri Cimpermanu slavili tudi odhod dveh vrlih narodnih delavcev, gdč. učiteljice Kregarjeve in g. učitelja Sevnika.
Posebno navodilo za prirejanje gledaliških predstav, srečolovov, tombol in veselic vsake vrste bo razposlala ,.Zveza" svojim članicam. Priloženi bodo objednem vzorci potrebnih naznanil in prošenj za take prireditve političnim oblastim. „Zveza" sestavi tudi seznam za nase diletantske odre priporočljivih iger. — Da odpomore svojim članicam v pogostih zadregah glede vlasulj, kostumov itd. za oder, bo nabavila vse te predmete v lastni režiji in jih bo proti mali odškodnini razposojevala. Sestavil se bo tudi vzoren priličen oder za manjša društva. Vse dopise glede gledaliških predstav iu vseh omenjenih zadev naj blagovolijo društva pošiljati gosp. Karlu K vedru, učitelju v Št, Juriju ob juž. ž., kateri je prevzel vodstvo gledališkega odseka v „Zvezi".
V nedeljo, dne 16. t. in. se vrši na Dolu pri Hrastniku pod kozolcem g. Dernovšek in pri g. A. Drakslerju velika veselica v prid družbi sv. Cirila iu Metoda. Začetek ob 3. popoldne — vrši se ob vsakem vremenu. Na vsporedu ste igri „Brat Sokol" in „Poljub". Nato prosta zabava pri g. A. Drakslerju: srečolov, vrtiljak, šaljiva pošta ples i. dr. Hrastniške in doìske gospice opremijo šotore: kavarna, slaščičarna, pivarna i. dr. Dolanci vdeležite se veselice, Hrastničanje, hitite ta dan na Dol, Trboveljci in drugi sosedje posetite nas — žal vam ne bo.
Čebelarska podružnica za ptujsko okolico priredi shod v fiedeljo dne 16. avgusta ob 3. uri uri popoldne v gostilni Franca Bračiča v Novi vasi pri Ptuju. Predava g. Ivan Jurančič, potovalni učitelj.
Akademièno fer. društvo „Bodočnost" priredi dne 23. t. m. pri Sv. Janžu na Drav. polju veselico s petjem, tamburanjem in gledališko predstavo. Vsa okoliška društva so naprošena, da ne prirejajo ta dan enakih veselic, ampak da se vsi udeležijo te prireditve, zlasti ker je čisti dobiček namenjen za ustanovitev javne ljudske knjižnice na nemški meji.
Veselica pri Sv. Ani na Krembergu. Nad
vse pričakovanje krasno je uspela veselica po družnice sv. Cirila in Metoda pri Sv. Lenartu, dne 19. julija tam gori ob skrajni slovenski meji pri Sv. Ani. Ta uspeh je pokazal, da hodi podružnica pravo pot do srca slovenskega ljudstva. Ta dan bi mogel postati pravi praznik slovenske manifestacije ob nemški meji, če nam ne bi neizprosna — sicer letos tako redka — nebeška rosa pokvarila bivanja na prostem. Vsled tega se je morala omejiti veselica na malo odmerjene krite prostore, kar je imelo za posledico, da je moralo sto in sto ljudi oditi ter da je bilo ne-številnim sploh nemogoče priti na prostor veselice. A kljub temu je ostal neprecenljiv uspeh, katerega je imela podružnica, ki leži v tem, da naše ljudstvo slepo ne verjame vsem hujskačem, naj bodo ti še tako maziljeni, marveč da hoče samo soditi, kaj je na stvari resnice. In ta sodba^je bila za podružnico najugodnejša. Pozno v noč je družila veselica svoje goste v prijateljski ljubezni in samo jedno željo so imeli V3i odhajajoči: „Na skorajšno svidenje".
Tudi denarni uspeh ni bil preslab. Po pokritju vseh velikih stroškov je odposlala podružnica osrednji družbi vendar še 62 kron. Toliko v tolažbo „SI. Gospodarju".
Zahvala. Podpisani predsednik podružnice sv. Cirila iu Metoda pri Sv. Lenartu v Slov. gor. izreka tem potem vsem, ki so pripomogli, da je veselica podružnice dne 19. julija 1.1. pri Sv. Ani na Krembereu kljub skrajno slabemu vremenu uspela tako krasno, najpresrčnejšo zahvalo. Čast gre v prvi vrsti č. g. dr. Antonu Snhaču, dekanu, ter g. M. Strmiču za uljudnost, s katero sta omogočila sodelovanje pri cerkveni slavnosti. Nadalje se najprisrčneje zahvaljuje čilemu »Mariborskemu Sokolu', ki je s svojim prihodom in čvrstim na-
stopom dal celi slavnosti zunanji lesk. Zahvaljuje se pa tudi vsem milim gostom iz Zgor. Radgone, Maribora, Lembaha itd. ter sosebno domačemu vrlemu kmetskemu ljudstvu, ki je kljub hujskanju od gotove strani prišlo k veselici ter se gotovo prepričalo, da takozvani „liberalci" niso takšni hudobneži, kakor jih slikajo nekateri prenapetneži. Neomenjen pa ne sme ostati gosp. Al. Senekovič, krčmar pri Sv. Ani, kateri je s svojimi požrtvovalnimi pripravami ter s svojim skrajno nesebičnim postopanjem pokazal, da pojmi v polni meri svoj poklic kot steber slovenstva tam na severu.
Sv. Lenart, dne 5. avgusta 1908.
Franjo Breznik, veleposestnik, t. č. predsednik.
Akad. fer. društvo „Bodočnost" je imelo kakor smo poročali, dne 1. t. mes. v Ptuju svoj občni zbor. Žal, da nam ni mogoče obširno poročati. Udeležba je bila mala. V preteklem letu je društvo vrlo delovalo, priredilo dve veselici in sicer v Ptuju in na Ptujski gori, kjer se je obenem ustanovila javna ljudska knjižnica, ki je stala nad 100 K in prav lepo uspeva. Letos ustanovi društvo II. javno ljudsko knjižnico pri Sv. Ani na Kremberku. Ima že dozdaj 70 knjig in prosi rodoljube še za njih več. — Navzoči g. nadučitelj Pesek, predsednik „Zveze nar. društev", je dijake bodril, naj kljub zaprekam vstrajno delajo ter je obljubil sodelovanje uči-teljstva.
Ysaka podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda bi lahko napravila na leto dve veselici, eno v zimskem, drugo v poletnem času. Po mnogih krajih se prirede veselice, ne da bi jim dali kake posebne narodne tendence. Vsakem takem slučaju naj stopi družba sv. Cirila in Meioda v ospredje: „Družbi sv. C. i. M. v procvit, moč in rast!-'
Nekatere podružnice niso še letos uposlale doneskov, ki so jih morda nabrale v prvem polletju 1908. Prosi se uljudno, da se pošljejo še ta mesec.
Razglednic Družbe sv. Cirila in Metoda
se je v mesecu juliju malo prodalo. Rodoljubi, prosimo vas, storite svojo dolžnost ter segajte le po družbinih razglednicah. Povsod zahtevajte naših razglednic. Cestite člane podružnic prosimo uljudno, da pridno agitujejo za prodajo razglednic.
Mnogo podružnic družbe sv. Cirila in. Metoda je priredilo veselice v korist družbi. Nekatere so prav sijajno uspele. Ti uspehi so jasen dokaz, da se da in more mnogo storiti, če se le podružnični odbor prime resuo dela. Čas počitnic imamo, naše dijaštvo je doma. Znauo mi je dobro, da naše dijaštvo prav rado prireja v času počitnic veselice v svojih rojstnih krajih. Slavne podružnice opozarjam na to dejstvo. Vsaka podružnica, ki do sedaj še ni priredila veselice, bi jo jahko sporazumno z dijaštvom priredila. Vrlo narodno dijaštvo pa vljudno prosimo, da blagovoli podružnicam v tem oziru blagohotno na roko iti.
Narodnega blaga ima družba sv. Cirila in Metoda vedno dovolj v zalogi. Le žal, da se ne sega prav- pridno po njem. Če bi vsaki deseti rodoljub storil svojo dolžnost, ne imeli bi več tolikega števila razglednic v zalogi. Ob času veselic, prosimo, spomnite se našega narodnega blaga, vzlaati razglednic, nar. koleka in gostilničarji računskih listkov!
Gospodarski paberki. Pomanjkanje krme.
Vsled neobičajno hude suše grozi letos vsem slovenskim živinorejcem pomanjkanje krme. Navadno se primejo živinorejci ob takih prilikah — zlasti delajo to letos — najpriprostejšega in po njihovem mnenju najboljšega sredstva: prodati živino! Prodati, četudi po sramotno nizki ceni! Kaj čuda, da padajo cene živini na celi črti. Kmetje pa ne pomislijo, da bode drugo leto skoraj gotovo več sena in krme in tedaj bodo zopet živino kupovali: cene bodo neizmerno visoke. Na tak način zgube dvakrat svoj denar; stara resnica je, da s tega navadno ne nastane ničesar drugega kakor dolgovi. Saj, hvala Bogu, denarnih zavodov imamo že precej: denar je na razpolago. Samo, kdo bo vračal ? O drugih slabih posledicah nepremišljene in prenagljene prodaje živine niti ne govorim, n. pr. kje bo vzel kmet gnoj za svoje polje, ako nima živine?
Ne rečem nič, s elabo" in malovredno živino letos le proč. Dobro in dobičkanosno živinče pa mora letos v hlevu ostati, saj tvori podlago kmečkega življenja in blagostanja. Dovolj je, da zadene kmetovalca letos slaba letina in pomanjkanje krme: ali se naj še reši tudi svoje dobre
. živine ?
Da, to je lepo govorjeno, obdrži si svojo živino! Pa kako? Živina ne sme trpiti lakote, drugače je uničena. Imamo torej rešiti vprašanje, kako moremo ohraniti živino, četudi ne morda debelo in zrejeno, pa vsaj v dobrem, zdravem stanju,
dokler ne bo paše in nove krme v izobilju. Obeta se državna podpora, odpis davkov in tako naprej ; znano pa je, da je vse to le malenkostno in da leži rešitev kakor povsod tudi tukaj le v samopomoči. In nekaj nasvetov k samopomoči hočem v naslednjem podati.
Predvsem bo treba varčevati do skrajnosti. No k temu ne bo treba posebej opominjati. Toda dostikrat kdo zapravlja nevedoma. Veliko zapravljanje krme je način, kako se pri nas polaga zelena krma. Skoraj v vsakem hlevu lahko vidiš, kako živali pojedo pri dolgosteblati zeleni krmi le cvetje in listje, stebla pa puste ležati. Ali kako goveja živina z dolgosteblato krmo v gobcu preganja muhe in nastilja z njo tla. To se godi zmiraj in tudi zdaj ob pomanjkanju krme. Sila je za krmo — in vendar je leži dobršen del v gnoju! Kako dobro bi bilo, ako bi ležala ta zapravljena krma kot seno v kozolcu ali na hlevu.
Krme bi pa ne bilo v gnoju, ako bi se kmet odločil vso zeleno krmo rezati v prilično poldrugi decimeter ali morda še krajšo rezanico, da bi je živina ne mogla tako zlahka po nepotrebnem razmetavati. Sicer pa zapravlja vsakdo, kdor v sušnih letih krmi le z zeleno krmo. Zelena krma vsebuje sila veliko dušika, veliko več kakor ga morejo živali porabiti zase: tako leze celo bogastvo na dušiku pri gobcu v žival, pri repu pa zopet iz živali. Ali bi ne dosegel istega cilja, ako bi med rezanico zelene krme primešal rezano slamo ? Živali rade žro to rezanico in prihraniš si četrtino zelene krme, katero lahko spraviš kot krmo ali otavo čez zimo.
Vendar pa se nam ne gre v prvi vrsti za zeleno krmo, Kadar se začne pravo pomanjkanje, takrat navadno o zeleni krmi ni ne duha ne sluha. Nastane tedaj nujno vprašanje: kako nadomestim seno in otavo? Česar nimaš, tega ne moreš dati. Ako nimam sena, da bi krmil živino z njim celo zimo, inoram poseči po slami. Vendar pa bo treba letos tudi s to varčno gospodariti. Zato ne bomo smeli živini nastiljati s slamo. Poiskati si bodemo morali žaganico, listje iz gozda, smrekovino in šoto, katero dobimo lahko precej po ceni. Cenejša pa je na vsak način kot slama. Seveda bo treba varčno nastiljati in skrbeti po hlevih za red in snago. Morda bo našel ta in oni gospjdar, da bi bilo dobro in s stališča varčevanja stelje primerno nekoliko popraviti tlak v hlevu in pa odvodnice za mokroto.
Na ta način si lahko še marsikje prihranimo precej slame za krmljenje. Mnogi pa itak že krmijo s slamo tudi druga leta. Zato veljajo sledeče vrstice enim in drugim, za letos in za prihodnja leta. Mnogo slame seveda nobeni živali ne koristi. Vsaka krava in odraslo govedo vobče. rabi dan-zadnem 9—10 kg krmi v želodcu, da je sito. Toliko slame pa ne bo nobena žival prostovoljno požrla. Zategadelj nam ne preostaja ničesar dru-ze.ga kakor da slamo živalim osladimo. da je more nekoliko več požreti in lažje prebaviti.
Za tako oslajenje imamo več načinov. Temeljno pravilo je menda že vsem živinorejcem vsakdanje: slamo polagajmo le rezano. Naravno to ne zadošča. Deloma bo celo zmanjšana okus-nost krme, oziroma slame, ker si živali ne bodo mogle izbirati okusnejših delov kakor lahko to store pri dolgi slami. Zatorej je treba storiti še nekaj več. Sledeča sredstva niso nič nenavadnega ali umetnega; skusili in našli so jih živinorejci sami, v slabih časih se pač človek zmiraj spomni na nje.
Prvi nasvet bi bil ta, da polijemo rezanico, pleve in enaka krmila dan pred pokladanjem z vročo vodo. Ta povzroči neke vrste vretje v slami, katero daje prijeten duh in okus. Potem pokladaš živini del suhe in del tako poparjene slame. Na ta način si pridobiš živali, da bodo požrle na dan prilično še enkrat toliko slame, kakor navadno. To sredstvo je priprosto, ceno in zelo dobro.
Drug nasvet je ta: Rezanico namočiš in pomešaš med njo nekaj otrobi, debelo zmletega žita, oljnate pogače; to mešanico pustiš pol dneva ali tudi celi dan ležati. Okusnejši deli mešanice tvorijo nekako zabelo slame in plev in povzročijo lahko kisanje, katere živali ljubijo in rajše zato več slame vzamejo. Tudi to sredstvo ni ravno predrago. Češki in moravski kmetje rabijo z zelo dobrim vspehom sladko tekočino, ki ostane pri napravljanjn sladkorja (melasa); a to pri nas ni lahko dobiti, razun če bi si jo kdo ali več posestnikov skupaj s Češkega iz sladkornih tovarn naročilo.
Imamo tedaj več sredstev, da goljufamo svojo živino za seno, katerega ji letos ne bomo megli privoščiti. V sili pač moramo poskusiti vsako sredstvo. Kajpada: slama je slama. Ako žre naša živina slamo mesto sena, potem ji moramo včasih privoščiti kak priboljšek, one redilne snovi, katere vsebuje seno. Te redilne snovi pa so pred vsem apno, fosforna kislina in dušik. Žal, letos se ne bo mogoče izogniti stroškom za zdatnejša krmila, ki vsebujejo mnogo dušika. To pa niso toliko otrobi in debelo zmleto žito (trgana moka, tlak) ampak oljnate pogače, na debelo sralet fižol, gra-šica, nadalje mesena moka in druge podobne stvari. Zlasti pa ne pozabi polagati teletom, katera dobe pri pomanjkanju krme mnogo manj sena, klajnega apna; isto moraš storiti tudi pri brejih in molznih kravah, da ne dobiš še pevrh kostolomnice v tvoj hlev.
Seveda pa je glavna stvar, da natanko pre-računiš, koliko krme imaš na razpolago, da si jo lahko primerno razdeliš. Pametna razdelba, red in varčnost ter uporaba enega ali drugega naštetih sredstev bodo pomagale živinorejcem prestati težko krizo, ki jim grozi s pomanjkanem sena.	_____p0 „Domovini".
Postava o podporah za družine rezervistov.
Glavne točke te postave, ki govori o podpori družinam tistih rezervistov, ki so poklicani k orožnim vajam, so:
Kdo ima pravico do podpore?
§ 1. Svojci
a)	moža, ki ni aktivni vojak in je poklican k orožni vaji ali
b)	moža, ki je kot nadomestni rezervist poklican k vojaškemu izvežbanju, če je preživetje svojcev vpoklicanega bilo doslej odvisno največ od njegovega zaslužka. Kot svojce se smatra v smislu postave: ženo, zakonske in nezakonske otroke, sestre in brate ter sorodnike vzhodne vrste (ascendente) poklicanega.
Kdo nima te pravice?
§ 2. Ta pravica ne velja, a) če dobiva pod orožje poklicani tudi v času orožne vaje svojo plačo naprej ali b) če so njegove premoženjske razmere takšne, da lahko svojci brez te podpore živijo.
Koliko se lahko zahteva?
§ 3. Vsi upravičenci svojci dobijo podporo tle enkrat in sicer za vsak dan orožne vaje 50% iste dnevne plače ali zaslužka, ki je v dotičnem sodnijskem okraju, v katerem je vpoklicani nazadnje delal, za navadne delavce v navadi. Ako je poklicani samostojen, je merodajna najvišja v sodnijskem okraju v navadi stoječa dnevna piača. Ako pa zadnji čas ni bil na Avstrijskem v delu, znaša dnevna podpora 1 krono.
Koliko se lahko zahteva za potovanje?
§ 4. Za dneve potovanja od zadnjega bivališča v kraj, kamor je poklican, se podpora računi na isti način. Ako kdo med vojaško službo brez lastne krivde zbeli, dobiva podporo naprej, dokler se ne more vrniti v svoje bivališče.
Kdo naj zahteva podporo?
§ 5. Edino k orožni vaji odnosno k vojaškemu izvežbanju poklicani ima prävico, zahtevati podporo za svojce. Naznaniti ima izmed svojcev tisto osebo, kateri bi se naj podpora izplačevala. Če imenuje obenem več oseb, naj naznani tudi vsoto, katero se ima posamezni izplačati.
Kdaj se ima zahtevati?
§ 6. Podporo se zahteva ali ustmeno ali pismeno pri tisti politični oblasti, katera mu je dostavila pozivnico. Zahteva se lahko podporo za 4 tedne po dovršeni vaji ali vojaškem izvežbanju.
Kdo določa podpore?
§ 7. O upravičenosti zahtev za podporo poizveduje pol. okrajna oblast in podporo tudi določa. Proti njenemu sklepu se lahko prizadeti pritoži pri deželni politični oblasti, ki končno določa.
Podpora se izplačuje naprej.
§ 8. Če se je podpora pravočasno zahtevala, se jo plačuje za vsak teden naprej.
Podpore se ne sme zarubiti.
§ 9. Te podpore se ne smejo na noben način zarubiti.
Občine in bolniške blagajne sodelujejo.
§ 10. V svrho izvršitve te postave so na poziv pol. oblasti dolžne občine sodelovati. Ravno-tako morajo dajati na zahtevo pol. oblasti v § 11. postave z dne 30. marca 1888. označene bolniške blagajne pojasnila o stvareh, ki so važne za določitev podpore.
Vsi tozadevni spisi so prosti kolka.
§ 11. Vse v izvršitev te postave potrebne vloge, zapisniki, priloge, rekurzi in sprejemnice so proste vseh pristojbin.
§ 12. Postava stopi v veljavo s 1. avgustom 1908.
Letošnja sadna letina se kaže po dosedanjih poročilih tako: 1. V Nemčiji bodo imeli letos pri vsem sadju srednjo dobro letino. 2. V Švici je sneg in mraz dne 23. maja sadno drevje tako poškodoval, da ni upati na noben izvoz. 3. V Ameriki bodo imeli 70—80% polne letine, torej dobro letino. 4. V Bosni in Slavoniji bodo imeli navzlic gosenicam in odpadu sadja obilo češpelj. 5. Na Češkem bo mnogo jabolk, malo hrušek, letina češpelj bo srednja. 6. Na štajerskem bo mnogo jabolk in mnogo češpelj. 7. Na Tirolskem bo mnogo jabolk, malo hrušk in mnogo češpelj. Enako na Sp. Avstrijskem.
Uvedbo kmetskega knjigovodstva živahno pospešuje štajerska kmetijska družba. Moderne gospodarske razmere zahtevajo, da naši gospodarji računijo pri vsaki stvari, vsakem pridelku stroške in izkupiček, da vidijo, delajo li z dobičkom ali zgabo in so si na ta način vedno o stanju svojega gospodarstva na jasnem. Jeden tečaj za pouk v kmetskem knjigovodstvu je družba že priredila, več jih še sledi.
Gnoj se je v silni letošnji poletni vročini docela posušil onim gospodarjem, ki ga nimajo na senčni strani poslopij ali pa v drevesni senci. Ako se namreč gnoj preveč posuši, spuhti od njega amonijak in s tem najbolj redilne snovi. Gledajte torej, da bodo ležala gnojišča v senci.
Vinske tropine se rabijo z izvrstnim uspehom za krmljenje goveje živine, konj in perutnine. Na Francoskem posuše vinske tropine in jih potem zmeljejo. Tako pripravljene imajo toliko redilno moč kakor oves.
Dopisi.
Iz Št. Jurja ob j. i. Tukajšnjemu kaplanu Žganku greben raste čimdalje bolj, in bi rad po celi župniji vse sam vodil kakor petelin piške po smetišču. Sedaj hoče imeti okoliško požarno brambo popolnoma pod svojo komando. Njemu ni za človekoljubno rešilno delo, ampak samo za razdor in zlorabo društva v nečedne namene.
Za „izvrstne" uspehe pri zadnjih tukajšnjih požarjih jih bodo, podnačelnik Mikuš, tajnik Žgank in slavni Žličar z znakom klerikalne mla-deniške zveze odlikovali; baje bodo nosili te znake tudi na uniformi. Ti ljudje se pri vsaki najmanjši priliki hvalijo, da njihovo društvo ni klerikalno in strankarsko. Vaši klerikalni znaki in člani se? dobro poznajo od nestrankarskega društva!
Hvalite se v Slov. Gosp. da ste bili pri požarjih vsakokrat prvi na licu mesta. Res je eden nd vaše požarne brambe bil s kolesom prvi na mestu, a drugo ni delal kot sprehajal se s kolesom po cesti gorindol. Vaš slavni načelnik Ludwig Zugmeister z dolgo sabljo in belimi rokavicami je vsakokrat dospel šele, ko je večina že pogorela.
Radovedni smo, kedaj bosta podnačelnik župnik in kaplan Žgank uniformirana ter šla gasit. Sedaj pri procesijah jima nismo mogli zameriti, ker sta imela svoj „kšeft".
Kaplan Žgank agitira in vleče od trške požarne brambe ude, a uspeh ima grozno slab. Res bi bila nujna potreba, da bi se okoliška požarna bramba ojačila in boljše poprijela dela, ampak stvarnega, ne pa strankarskega. Okoliška požarna bramba bi morala imeti najmanj dvpkrat toliko udov kot trška. — V resnici jih pa ima trikrat manj.
Čim bolj sili Žgank v ospredje, tembolj se udje proč vlečejo. Društvo mora priti v nepristranske roke ljudi, kateri imajo res človekoljubno srce pomagati bližnjemu v sili. Ne sme se pa gojiti v društvu klerikalne strasti, kakor jo neti kaplan Žgank. Pod poveljstvom nenarodnih, naravnost nemškutarskih pa ne more storiti nič dobrega.
Požarni brambovec iz okolice.
Ponikva ob j. ž. Dragi čitatelji! Ali se še spominjate na dopis iz Ponikve v „SI. Gosp." ali bolje rečeno „kvantarja" iz meseca majnika, v katerem razpisuje naš g. kaplan Ašič, da dobi vsak 50 K, kdor mu dokaže, da je agitiral za obč. volitve; ako jih on nima — je rekel — jih bodo pa njegovi brati plačali.
Pa glej ga spaka! Nobena reč ni tako skrita, da bi ne bila enkrat očita. Tako smo vam tudi mi nehote in slučajno na sled prišli in ako bi se sedaj sešli vsi dotičniki, ki vedo za Vaše van-dranje za volilci, mislimo, da bi se Vaši bratje prav lepo zahvalili. (Op. ur ed.: Bratje kaplana Ašiča niso tako neumni, da bi kaplanove talmi-obljube izpolnjevali!!)
Da ste agitirali, vas ljudje sedaj nevede sami izdajajo, kako ste rekli tu in kako tam. —
Tukaj vam navedem za sedaj en lep dokaz. Ali se spominjate, kaj je bilo v okraju Okrog pri posestniku V., kjer je bil tudi Lončarjev Jaka zraven (to je tisti Jaka, kateri bi prav rad kose klepal tistim volilcem, kateri bi ga volili). — G. kaplan, ali se še spominjate, ko ste rekli dotič-nemu kmetu: Vi boste ja naši, ko imate največ denarja v naši posojilnici. — On vam odvrne: Tega pa ne, zato jaz nisem. — Nato pa Lončarjev Jaka prevzame besedo: Zakaj bi vedno jeden debev biv, naj se še spremeni. (Kaj ne, Jaka, tebi diši županski stolec?) — Nadlegovani pa odgovori: A, ta župan pa ni od tega debel in če je, saj je lahko, če je pojerbal enih 14000 goldinarjev. — Vi g. kaplan ste pa rekli: Sedaj pa že vemo, po čem ima duh, tedaj pa le raje doma ostanite. — Potem pa pravite, da niste agitirali in še v svoj zagovor premoženje svojih bratov razpisujete.
Sedaj vas še pa pozivljemo, da razpišete vsakemu po 50 K, kateri vam dokaže, kako ste se v gostilni pri Škofleku junaško obnašali proti nekemu železniškemu delavcu.
Kaj ne, zjutraj v procesiji vas je sv. Duh navdal, na večer domov grede pa vinski, zato ste postali tako korajžen fant, da je dotičnik moral bežati pred vami.
Nas jako veseli, da imamo tako korajžnega kaplana, da si upa v gostilno iti, se prepirati in s pomočjo drugih pivce ven poditi in še po polju za njimi dirjati. Lepi izgledi naših veroučiteljev!
Virštanj. V novejšem času je začel neki nesramen dopisun napadati in blatiti v „Štajercu" našega obče priljubljenega g. šol. voditelja; ker dotičnik obrekuje in natolcuje v imenu Virštanj-čanov, podpisani kr. šol. svet ogorčeno protestuie proti sličnim podlim napadom ter omenjenega dopisuna s tem javno poziva, naj prijavi svoje ime, da se more proti njemu primerno postopati.
Virštanj, dne 5. avgusta 1908.
Za krajni šolski svet:
F. Kostainšek,	F. Jelovšek.
šol. ogleda.	nač. namestnik.
J. Košak. Alois Kovačič. Bab Janez.
Martin Amen.
Slovenji gradeč. — Gospod urednik! Malokdaj pride med svet kaka iskra življenja iz našega nemčursk^jja gnezda.
Toda včasi nas naši posili-Nemci vendar preveč razdražijo.
Nedavno smo hoteli zapeti v našem „Narodnem domu" ob pol 11. uri zvečer, pa pride redar in prepove petje.
Pri Klingerci pa se je istočasno vriščalo in hajlalo, to še pozno v noč, ne da bi bil redar tiste hripave „Heil Dir, Grüss Dich Gott" etc. slišal. Slišal jih je pač, pa se je skril v kot, ker so ti glasovi prišli iz nemških grl naših „frajlic".
Če se pri nas gane Slovenec, je vse „Nem-štvo" na nogah: kako so ravnali gospodje Rebuli itd. nedavno s Slovencem pri Goll-u; če pa kričijo Nemci celo noč na trgu, pa se oko postave niti ne zgane. Seveda pravi pregovor: Kjer ni tožitelja, tudi ni sodnikov. A mi Slovenci, ki redimo to nemčursko golazen na svojih prsih,-smo tega postopanja siti.
Nedavno pride gospodična s pismom na pošto. Imela je pa nesrečo, da je Slovenka. Zato ji npraviteljica — Slovenožerka ni dala znamk z izgovorom: „Hab i keine". — Vprašamo c. kr. poštno ravnateljstvo, je-li pošta obvezana znamke in enake vrednotnosti prodajati ali ne?
Gospod nadpoštar Goli naj bi posvečal tej stvari večjo pozornost!
Gradiva imamo sicer še dosti; a oglasimo se sicer še zopet.
Lahko bi bile razmere naše drugačne, če bi ne bilo naše ljudstvo tako malo narodno in mlačno. Že davno bi lahko teh par nemčurčkov, ki žive zgolj od slovenskih žuljev, izstradali.
Imamo v „Narodnem domu" slovensko gostilno, v istem poslopju slovensko trgovino Dru-škovič, pa še zmiraj zahajajo naši ljudje v nemške gostilne in prodajalne in pljujejo v lastno skledo.
Kako je na Goriškem bojni klic Slovencev? „Svoji k svojim!"
In pri nas?
Razbor pri Slovenjem Gradcu.
Resnicoljubni .„Slov. Gospodar" so od volitve naprej vedno bolj zanima za nas. V vsaki številki nas obira, i;akor bi bil zato plačan. Dopisnik se zelo moti, če misli, da smo iz nasprotstva do njegovega izobraževalnega društva priredili gospodarski shod. Ali se nam more očitati, da se
je kdo v društvo zaletel? Niti z eno besedo, kar sta poročevalca povedala, smo s priznanjem vzeli naznanje in jima tem potom izrekamo svojo zahvalo, Gosenice in vešče so se menda samo „Gospodarjevemu" dopisniku zaredile v glavi, ker na gospodarskem shodu se ti škodljivci niso imenovali. Kaj pa je z Žuželovimi ovcami? Ali jih letos kar na suhem dvorišču pase? Vprašamo lažnjivega dopisnika: Ali ga ni sram tako po otročje zavijati resnico in smešiti ljudi, kateri hočejo dejansko izboljšati mnogokrat težko stališče nas kmetovalcev? Seveda se dopisniku ne godi tako hudo kakor nam, zato pa se hoče iz nas norčevati. Mar misli, da s tem v naših očeh pridobi na ugledu? Nikakor ne!
Krono svojim lažem pa je postavil v zadnji številki „Gospodarja", ko trdi o nekem tajnem posvetovanju pri spoštovanemu kmetu Ronetu pri „pri brleči lučici". Ali vlada v naših glavah takšna tema, da vam je treba ob pol 11. uri dopoldne brleče luči ? ! Skoro se nam dozdeva, da se mu sanja o nekem shodu, ki bi se naj vršil po prvem. Drugi sestanek, po vaši trditvi pri zaprtih vratih, se dosedaj še ni vršil, pač pa smo radovedni na nadaljno obljubljeno razkritje. — Upamo pa, da bode okrajni odbor šoštanjski v sporazumu s Slovenjegradčani skoro priredil drugi gospodarski shod, kateri bode vsakemu dostopen in se bo vsakdo lahko prepričal o poštenih namenih narodne stranke.
Sv. Barbara v Halozah. Dne 2. avg. 1.1. je sklical barbarški župan Franc Kranjc shodT na katerem se je razpravljalo o podpori vsled suše.
Shod se je vršil v novi. šoli v četrtem razredu. Predsednikom je bil izvoljen gosp. Anton Rakuš, zapisnikarjem pa učitelj domačin. Predsednik pozdravi navzoče ljudstvo, katerega se je zbralo nad 500, in da besedo g. nadučitelju Ogo-relcu. Ta poda kot strokovnjak v gospodarski stroki najprej razna zelo dobra navodila, kako si naj pomaga ljudstvo samo v tem žalostnem položaju. Svari ljudstvo, naj ne prodaja živine letos pod ceno, ker se bode drugo leto živina gotovo podražila. Da bode ljudstvo lažje preredilo živino, naj seje sedaj mnogo repe, obere trsno listje, shranjuje gabrovo, bukovo in hrastovo listje.
Ko poda navodila o samopomoči, predlaga rezolucije, katere so se sklenile na kmetijskem shodu v Ptuju.
Točke so bile enoglasno sprejete, pač pa se je odločno zavrgla rezolucija štev. 2., da bi se zidale hiše na Ptuju, regulirala Drava, Dravinja in Pesnica. Namesto te se je sprejela enoglasno sledeča rezolucija:
1.	Protestujemo proti sklepu okrajnega zastopa, da bi se zidale hiše na Ptuju, ker mesto Ptuj je najmanj trpelo vsled suše in ker vsi ne moremo iti na Ptuj delat, kajti potem bi naša že itak po suši uničena posestva še bolj trpela. — Denar se naj da občini in ta ga naj obrne za javna dela tako, da bodo ga tisti dobili, ki so v resnici prizadeti, in to so vsi občani.
Nadalje se je spremenila točka 3. in se sprejela sledeča rezolucija:
2.	Vlada naj da občinam brezobrestna posojila, da si plačajo dolgove, da jim ne bode treba drugod plačevati visokih obrestij ter da si na ta način opomorejo.
3.	Okrajni zastop ptujski naj da ceniti tudi škodo v goricah, kajti na kamenu je grozdje slabo in drobno.
Protestiramo tudi odločno, da bi se oziralo samo na Zgornje Haloze, kajti s Spodnjih Halozah je solnce ravno tako pripekalo kot v Zgornjih. Pomisliti pa je tudi treba, da nas je udarila toča dve leti zaporedoma in da so tudi pri nas njive in travniki, ki so trpeli vsled suše in da bode zaklana po zimi marsikatera mlada kravicar ki še ni skusila mnogo sladkosti tega zlobnega sveta, ali vsaj prav malo.
Vse tri rezolucije kakor tudi rezolucije sklenjene 19. julija na Ptuju so se sprejele, napisale in poslale podpisane od vseh obč. predstojnikov na naslov „C. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju."
Nato je zaključil g. predsednik Rakuš shodr a g. učitelj Simon Petrovič se je zahvalil g. nadučitelju za njegov trud.
Da jo govoril vsem domačinom iz srca, so pričali burni živijo-klici, kajti Barbarčani poznajo trud svojega nadučitelja za župnijo.
Koncem živijo-klicev pa je nekdo opomnil: „Še Rabuzek tega ne bi napravo, on piše samo cestne pesmi in se štiili okoli Trezike".
Goričak pni Zavpču. Dvorni svetnik dr. M. Ploj je dne 26. jul. povabil župane in svetovalce završkih občin na posestvo svoje matere v Goričaku. Vabilu so se vsi odzvali in s tem so najbolje pokazali, kako vedo ceniti zasluge svojega častnega občana. Ta sestanek je pa bil za nas tudi poučljiv. Razgovarjali smo se o najrazličnejših gospodarskih vprašanjih in naš gostitelj nas je navduševal za složno postopanje v vseh, posebno pa še v gospodarskih zadevah. Omenjal je med drugim tudi pomen Raiffeisenovih posojilnic. Radi slabih izkušenj o raznih denarnih zavodih se do sedaj nismo mogli nič kaj posebno ogreii za tako podjetje. Tokrat smo pa izvedeli mnogo vrlin Raifeisenovk. — Na predlog vrlega župana Budigama se je tukaj nabralo 13 K 64 v in odposlalo v Ljubljano za dično našo družbo Ciril-Metodovo.
Zadnja poročila.
Prememba posesti. Železniški uradnik gosp. Papst v Celju je kupil enonadstropno hišo v Stu-denčni ulici.
Na celjskem kolodvoru je prevzel pivo- in vinotoč najemnik gostilne v „Deutsches Haus", Wölfel. Slovenski potniki, pozor!
Braslovče. Homšekovo posestvo je v slovenskih rokah. Dobiti ga je hotela „Siidmarka".
Brezno ob Dravi. Veselica 9. t. m. se je jako dobro obnesla, kar pomeni silno mnogo za ta obmejni kraj. 160 kron čistega dobička dobi Ciril-Metodova družba. S svojo odsotnostjo se je odlikovala slovenska duhovščina. Obširneje poročamo prihodnjič!
Na shodu slovanskih časnikarjev v Ljubljani
se bo razpravljalo o ustanovitvi osrednjega organa slovanskega časopisja.
Prvi sestanek slovenskih svobodomiselcev se
vrši dne 7. sept. v Ljubljani.
t Franc Kadilnik, prvi in najstarejši slovenski turist (hribolazec), je umrl včeraj 12. t. m., star 83 let, v Ljubljani.
Pobegnil je iz zapora okrožnega sodišča v Celju Flor. Panagl.
Za poštno upraviteljico v Vuhred pride gca Hedvika Vaupotič.
Uzmoviča-začetnika. V Reki sta ukradla dva uzmoviča 2 kolesi; oddala sta ju na železnico in sicer do postaje Štore ter se sama pripeljala tudi z vlakom za kolesi. Ko izstopita v Štorah, ju orožniki zgrabijo. Dobili so namreč že iz Reke brzojav, naj ptička vjamejo.
Umor iz narodnega sovraštva. V Trstu sta 11. t. m. Laha Lazar in Ernst Decarli ubila slovenskega delavca Štefana Prelca iz malenkostnega povoda.
Svojega otroka umoril. Zaprli so kočarja Breznarja iz Radosela pri Slivnici blizu Maribora, ki je pred tremi tedni prišel pijan domov, razgrajal ter vrgel svoje l1/2 letno dete s tako silo ob vrata, da mu je razbil čepinjo. Ker je ženi zagrozil, da jo ubije, če ga izda, je molčala. Izdala pa sta ga druga dva otroka, ki sta očetovo dejanje videla.
Samomor. Vrtnar Kolman na Schönbornovi graščini v Slivnici pri Mariboru je nabasal puško z vodo in se ustrelil v usta. Glavo je strašno razneslo. Pokopali so ga v Razvanji.
Požar. V torek 11. t. m. je v Stoprcah požar uničil posestniku Matevžu Kodriču hišo z vsemi gospodarskimi poslopji. Zažgal je trileten otrok.
Književnost.
Slava cesarju Francu Jožetu I. Spevoigra za šolske slavnosti. Emil Adamič. Založilo društvo za zgradbo učiteljskega konvikti v Ljubljani. Cena besedilu 20 vin., partituri pa 5 K.
Anton Kosi : Iz življenja našega cesa r j a. Dobiva se pri pißatelju v Središču. Izvod stane 24 vin., 50 izvodov 9 K, 100 izvodov 16 kron. — Spis ni suhoparen življenjepis, tudi ni obširno opisovanje vojsk, ampak kitica zanimivih in mičnih dogodkov iz življenja našega cesarja. Pisatelj je zbral po možnosti vse, kar zanima mladino. Za šolske knjižnice priporočljivo!
Promet in gostilna. Tujski promet — to je važna točka in življensko vprašanje narodnega gospodarstva. Ali naj pustimo še nadalje ves dobiček tujskega prometa izginjati v žepih pri-vandranih trgovcev in krčmarjev? Resno opozarjamo odločilne kroge tudi pri nas na Štajerskem, naj se oprimejo tega vprašanja. Dobre informacije v tem oziru jim podaja časopis „Promet in gostilna v Ljubljani, in pozivamo naše gostilničarje in trgovce, da se nanj naroče. Izhaja enkrat mesečno v veliki lepi obliki, z lepimi slikami, in stane letno 5 K.
Erodkovski odvetnik. Češki spisal Vaclav Beneš-Šumavsky, poslovenil Avgust Petrič. Izdala narodna založba v Ljubljani kot II. zvezek „zbirke znamenitih povesti", žal nam primanjkuje prostora obširno pisati v tej lepi knjigi. Slikajo se v njej na krasen način narodni boji med Nemci in Čehi. Toplo jo priporočamo. Cena 1 K 50 vin., s pošto 10 vin. več.
Dobra gospodinja. Spisala Minka Govekar-jeva. Izdal Lav. Schwentner v Ljubljani. Cena K 2'80, s pošto K 3"—. Našim slovenskim ženam in dekletom na deželi, v trgih in mestih toplo priporočamo to lepo knjigo. Nekatera poglavja bomo o priliki ponatisnili zaradi njih izredne važnosti.
Slovenskemu narodu I Spoznavaj se sam!
Ponatis iz „Nove Dobe". Naroča se pri Iv. Hiter, uradnih mestne hranilnice, Ljubljana. Cena 30 v. Namen knjižice je obrniti pozornost posebno slovenskih olikanih krogov na naše slovenske razmere v celoti in sicer v prvi vrsti v šolstvu ter na veljavo našega jezika v javnem življenju sploh. Toplo priporočamo!
Razne novosti.
Tudi lep duhovnik. Katehet Stöckl v Riedu na Gor. Avstrijskem je tožil tamošnjega učitelja Pilgersdorferja in kmeta Klopfa, ker sta govorila 0 njem, da je imel razmerje in celo otroka s 13-letnim dekletom. Toženca sta pa svojo trditev pred sodnijo dokazala in sta bila oproščena.
Kreditni zavod za trgovino in obrt na Dunaju izkazuje v I. polletju 7,942.770 kron čistega dobička.
Močerad v ustih. Na Češkem sta delala zakonca na polju, in sta pustila otroka blizu sebe na tleh. Čez nekaj časa je začel otrok jokati. Mož je rekel ženi, da naj pogleda, kaj je otroku. Žena je odgovorila, da ima le še nekaj malega opraviti. Ko je potem stopila k otroku, je zapazila, da mu je zlezel močerad v usta ter otroka zadušil. Žena je zavpila in mož je 'prihitel. Ko je videl, kaj se je zgodilo, se je tako razsrdil, da je ženo učil z motiko, ki jo je držal v rokah.
Španski kralj in kraljica prideta 84. sept. na Dunaj ter ostaneta 4 tedne v Avstriji.
V Veliki Kaniži je umrl škof Smreczanyi, rodom Slovan, pa hud Madžar.
Mesto zgorelo. V mestu Donaueschingen na Nemškem je nastal požar, ki je uničil nad 150 hiš. Na stotine ljudi je brez strehe.
Listnica uredništva.
Letaš : Žal. da ste pozabili na Vašem pisma zapisati svoje ime; zato Vam tndi ne moremo pismeno glede do-tičnega inserata odgovoriti. — Hrastnik: Poročila o K. zadevi prosim na vsak način !
Kdor želi kupiti
z obširnim vrtom sredi trga na Spodnjem Štajerskem, naj to javi uredništvu „Narodnega Lista".
Josip Repič
mizarski mojster na POLZELI
priporoča cenj. občinstva svoje izvrstne mizarske izdelke vsake vrste ter se priporoča za naročila. Išče tudi
mizarskih pomočnikov.
36 23-13
nova, zidana, ob okrajni cesti pol ure peš od Ptuja s tri četrt orala zemlje. Prav primerno za penzi-joniste. — Več pove g. Dragotin Zupančič, posestnik v Ptuju.
424 3-2
L
. univ. dr. Rihard Karba
ohnožni zdravnik na Muro
. ■ . •
naznanja, da odpotuje začasno ter začne zopet ordinirati 9. septembra.
J
Mojo srčno zahvalo
izrekam banki „North-British", katera je mojo vsled strele uničeno poslopje s 600 kronami popolnoma in takoj izplačala ter priporočam to na celem svetu najbogatejšo zavarovalnico vsem posestnikom, kateri se želijo zavarovati najtopleje.
Jožef Dular,
posestnik in obč. predstojnik v Raztezu pri Rajhenburgu.
Opomniti pa moram, da se ne dajte za višje zavarovati, ko je poslopje v resnici vredno, ker banka ni kriva, ako se da posestnik še enkrat tako visoko zavarovati, kot njegovo poslopje velja in potem popolnoma izplačano ne dobi, ampak to so krivi dotični posestniki sami in tisti zastopniki, kateri na visoko zavarovanje nagovarjajo.
Praktični in zobozdravnik
dr. Janko Sernec
odpotuje od 15. t. m. do 9. timovca.
V najem se da ali proda
hiša s petimi sobami, kuhinjo, kamro, 2 kletmi, ledenico, gostilniško obrtjo (tudi brez), kovačijo, žago, vrtom in nekaj zemljišča pod prav ugodnimi pogoji. — Ponudbe se pošiljajo na upravništvo „Narod. Lista" pod naslovom: „Ugodna prilika".

£ X
n
A
WWW,

Priporočam svojo veliko zalogo
vreč
po najnižji ceni A. Geiss v Žalcu.

a H
"H
S h
Za vinograde
tesane hrastove
ima naprodaj MATIJA OBRAN, BREZNO ppi Mariboru. 155 4-4
ToTaTQl^lQlgT^T^TrTnTX^ToYc^oToIc
Adolf Bursik
čevljar v Celju, Gledališka ulica št. 9
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah B	in po solidnih cenah.	52-32

>
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in 7 52-33	igralnih kart
Zvezna trgovino
Celje, Rotovška ulica št. 2
priporoča
kanceiijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
sVincaiKi peresa percsniHi radirke KameačKi tablice gobice črnilo
Traovske knjiae v vseh ve.lik,08tih
°_' ° z eno ali dyema kolonama, y papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
ia občinske urade krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
£astna zaloga šol. zVezKoV in risani;.
Panirnatp upppp T8eh velikosti P° oriP' rapir die vrtJUB nalnih tovarniških cenah
Č+a ihilip pečatniki, vigneto, (Siegelmarken) oiaiiiuiijc za ura(je jn priyatnike izvršujejo
se v najkrajšem času.
Dnnisnirp um®tnei pokrajinske in s cvetlicami UUpiSlllliC 0lj najpriprostejše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ppniki za tisk0™116 in pisarniške potrebščine UcniKI g0 brezplaöno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
Loterijske številke.
Gradec, dne 10. avg. 1908: 14, 9. 50, 42, 45. Dunaj, „ „ „ „ 2, 52, 76, 70, 47.
Nova in lepa enonadstropna
v Ooliču na najlepšem prostoru, pripravna za vsako obrt, tik okrajne ceste, se proda ali da v najem. .Obsega veliko sobo za gostilno, sobo za trgovino, magacin, tri sobe za stanovanje in kuhinjo. Pri hiši je nekaj zemljišča in lep senčnat vrt.
Več se izve pri posestniku v šoli, p. MisSinje.	159 3-3
Puške!
La neuster K 26'—, flobert-puške K 850, pištole K 1*50, revolverji K 5'—. Poprave ceno. Ilustrirani ceniki franko.
F. Dušek, Opočno št. 80, Češko (ob drž. žel.)
Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tudi turistovske čevlje po eoiserskem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni. — Vse se dobi in kupi pri
Ivan Berna
Gosposka ulica štev. 6 v Celju.
zahtevajte v vsaki gostilni le najboljšo
Slovenci
Slatino kislo vodo
ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda. — Zalagatelj: 1341311
JAKOB VREČKO, Slovenjgradec.
amo
da I. septembra se zaradi končane sezije prodaja ceia zaloga letnega blaga po čudovito znižanih cenah
«7 m
v trgovski
na debelo in drobno R. Stermecki, Celje
Edino pristen je le z zeleno
				
	iwiTiim	mwmmmwm	i^lWilil	
Thierryjev balzam
kot varstveno znamko. Najmanjša pošiljatva 12/2 ali 6/1 ali 1 patent potovalno družinsko steklenico K 5. Skladanje prosto.
Thierryjevo centifolij-mazilo. Najmanjša pošiljatva 2 dozi K 3 60. Sklad, prosto.
Povsod priznana kot najboljša domača sredstva zoper želodčne bolečine, zgago (gorečico). krče. kašelj, zasliženje. vnetja, poškodbe, rane itd. Naslovite naročilo ali denarno pošiljatev na A. THIERRY, lekarna k angelju varuhu v Pregradi pri Rogatcu. Zaloge skoro v vseh lekarnah.	107 33—18
Sveto - trojiški vrelec!
Izvrstna slatina!
Čast mi je, p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da pričnem, ker so vsa preddela izvršena, s prodajo. Tudi na c. kr. splošni preskuševalnici za živila v Gradcu je bil sveto-trojiški vrelec analiziran in kot dobra slatina preskušen.
IV Koli dietetična slatina se najtopleje priporoča, "^f
Naročila prevzame
FRANC SCHÜTZ, Sv. Trojica v Slov. goricah.
W Preprodajalci imajo visok popust.	113 —16

rE
niš
nsia
nis
SIE
n
Zaradi pomanjkanja in draginje delavnih moči ima kmet dandanes
1
s pridelovanjem in potreba je misliti na nabavo dobrih poljedelskih strojev. Ker razni tuji agenti dostikrat našega kmeta opeharijo, 2atorej je potreba previdnosti. Zanesljivo m|£l#j|»ičistilnice, geplje, slamoreznice in druge polje-najboljše ■■■■«■	delske stroje prodaja po jako' nizkih cenah
Trgovina z železnino .MERKUR', P. Majdič, Celje
IL.
Ceniki zastonj !
Postrežba točna !
arai-=ii-i
nJ