gorenje
gorenje
■ m	m	gorenje
informator is
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje — Št. 31. — Leto XVI. — Velenje, 16. 9. 1981
IZVOZU VSO PREDNOST
GORENJE SE JE Z VSO ODGOVORNOSTJO IN PRIZADEVNOSTJO VKLJUČILO V ZAHTEVE DRUŽBENE SKUPNOSTI, DA SE PLAČILNA BILANCA SRS IN SFRJ IZBOLJŠA. O AKCIJI ZA POVEČANJE IZVOZA JE DIREKTOR TOZDA PROMET TODOR DMITROVIČ POVEDAL.
„Rezultati izvoza Gorenja TGO v prvem polletju 1981 niso bili v okviru sprejetih obveznosti na samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino (SISEOT). Razlog je v glavnem v pomanjkanju reprodukcijskega materiala, pa tudi internim tehnološkim težavam velja pripisati del krivde za manjši izvoz od načrtovanega. Zaradi tega so naše obveznosti v preostalih mesecih letošnjega leta zelo povečane. Pri tem gre za obveznost “dodatnega” izvoza v višini 250 milijonov din (to je 25 starih milijard), kar pomeni, da bomo morali izvoziti na konvertibilno področje vsaj 330 milijonov din vsak mesec.
Kar se tiče uvoza, smo tudi sprejeli obveznost, da ne bomo presegali vrednosti, ki smo jih prijavili in so bile potrjene na skupščini SISEOT v začetku leta.
S tem bi naš devizni saldo (razlika med izvozom in uvozom) močno povečali v korist izvoza, kar vsekakor od nas skupnost tudi pričakuje.
SPREJETE OBVEZNOSTI IZVOZA IN UVOZA OD SEPTEMBRA DO DECEMBRA 1981
Sept. Okt Nov. Dec. Skupaj
Izvoz	310	330	330	250	1.220
Uvoz	200	200	200	170	770
Razlika	110	130	130	80	450
Težave, ki jih bomo imeli pri realizaciji teh obveznosti, so v prvi vrsti prilivi deviz in zaradi tega bo potrebno v proizvodnji pristopiti k selekciji izdelkov. Tiste izdelke, ki niso namenjeni izvozu, bo treba v proizvodnji opustiti ali pa zmanjšati, odvisno
od tega, koliko deviznih sredstev bo na razpolago. Naloga vseh je, da se že prvega dne v mesecu začne proizvodnja za izvoz in ko je plan proizvodnje za izvoz dosežen, se lahko začne proizvodnja za domače in klirinško tržišče.
Seveda je vprašljiv dohodek v tozdih in pričakujemo pomoč celotne družbene skupnosti, ker je izvoz naših izdelkov potreba ne samo Gorenja, temveč celotne družbe.
Danes, ko smo na polovici meseca septembra, lahko ugotovimo, da v proizvodnih tozdih z vso resnostjo izpolnjujejo prevzete naloge.
Če bo akcija še naprej tako potekala, lahko pričakujemo vsestransko zadovoljstvo, še posebej, če bo plan izvoza na konvertibilno področje dosežen po predvidevanjih.
Pomembno je, da so v tozdih spoznali bistvo te naloge, ki ni samo naloga delavcev tozda Promet, temveč vseh v sozdu Gorenje. Resnično pa je skupna akcija proizvodnih tozdov Gorenja in tozda Promet.
Na ravni siseota je republiški izvršni svet imenoval komisijo, ki redno tedensko spremlja rezultate izvoza in v tem smislu tudi odobrava pravice za uvoz.
Za tozde, ki ne izpolnjujejo sprejetih obveznosti, ne bodo izdali soglasja za uvoz repromateriala.
Mi smo prav tako v Gorenju imenovali komisijo, ki bo dnevno spremljala izvozno dejavnost, od priprave na proizvodnjo do odpreme izdelkov na konvertibilna tržišča po sprejetem planu. V komisiji so bili imenovani: direktor zunanje trgovine tozd Promet Hubert Golob, kot predsednik, člani pa so še Pavel Silan (Promet — uvoz), Franc Voh (TGO Gorenje — proizvodnja), ter po en predstavnik delovnih organizacij Gorenje - Elrad in Gorenje — Varstroj.
Iz vsega tega lahko spoznamo, da bodo imeli največje probleme v tozdu Elektronika Velenje in Elektronika Ptuj, saj sta vezana v precejšnji meri na uvoz reprodukcijskega materiala in imata premajhen izvoz na konvertibilno tržišče. Edina možna rešitev iz te zagate je v tem, da so delavci iz tozdov elektronike vsaj za določen čas prerazporejeni na delo v tozde, ki imajo velik izvoz in je po izdelkih teh tozdov veliko povpraševanje tako na zunanjem kot domačem tržišču.”
STANOVANJSKA
IZGRADNJA
Eno najpomembnejših človekovih vprašanj je nedvomno tudi stanovanje. Pri nas to vprašanje rešujejo v službi za stanovanjsko izgradnjo, kjer smo se o tem pogovarjali z vodjem službe Andrejem Gluši-čem.
VSAKO LETO STO STANOVANJ?
"Letos smo v Gorenju pridobili 182 stanovanjskih enot, s tem pa je bila gradnja iz leta 1979 končana. Celotna gradnja kasni za leto dni, vzroki pa so bili predvsem pri pridobivanju in usposabljanju zemljišča v Šaleku — Gorici.
Naslednje leto je glede stanovanjske izgradnje še težavnejše, saj bo sredi leta vseljivih 26 stanovanjskih enot, v Šaleku II.
V	pripravi pa je izgradnja stanovanjskega bloka s 104 stanovanjskimi enotami, prav tako v Šaleku II. Začetek gradnje je predviden letos oktobra, končan pa bi naj bil ob koncu leta 1982 in začetku 1983.
V	srednjeročnem planu stanovanjske izgradnje (1981/1985) je predvideno, da bi nadalje pridobili še 103 stanovanjske enote v letu 1983/84, in 114 enot v letu 1984/85.
Srednjeročni plan izgradnje je bil sprejet na svetu za stanovanjsko gospodarstvo, v teh dneh pa ga potrjujejo še delavski sveti tozdov."
KDAJ IN KAKO RAZPISI?
"Samoupravni sporazum predvideva, da se vsako leto objavi razpis za dodelitev in zamenjave stanovanj. Tudi ta samoupravni akt je treba uskladiti z zakonskimi določili in določenimi spremembami. Osnutek je že obravnaval svet za stanovanjsko gospodarstvo in skupaj s pravilnikom o reševanju stanovanjskih vprašanj bo kmalu v javni razpravi. Pravilnik predvideva novo točkovanje in lastno udeležbo delavca, kar je bistvena novost. V veliko pomoč bo pri oblikovanju pravilnika tudi opravljena anketa med delavci tozda Štedilniki in delovne skupnosti skupnih služb. Predlogi obeh samoupravnih aktov bodo prav gotovo objavljeni in pričakujemo lahko, da bo v javni razpravi oblikovan takšen sporazum in pravilnik, ki bo to pomembno življenjsko vprašanje slehernega delavca kar najbolj pravično urejal. Ves postopek bi naj bil končan še letos in z novim letom pa lahko ponovno razpisali dodelitev in zamenjavo stanovanj. Razpisi bi potem naj bili vsako leto, da bi imeli kar najbolj ažurne in pravične liste opravičencev!
INDIVIDUALNA STANOVANJSKA IZGRADNJA?
„Nekaj stanovanj se sprosti tudi na ta način, da se delavci preselijo iz družbenih stanovanj v lastne stanovanjske hiše. Zato je svet za stanovanjsko izgradnjo izdvojil določena sredstva, ki bi jih namenili za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje tistim delavcem, ki bi sprostili naša stanovanja. V letu 1982 bi na ta način lahko pridobili kakšnih 20 stanovanj. Razpis za dodelitev takšnih kreditov je sicer obravnaval svet za stanovanjsko gospodarstvo, bo pa potrebno to potrditi še na delavskih svetih tozdov.
V veliko pomoč graditeljem bi bila tudi stanovanjska zadruga v Gorenju, vendar še ni vse pripravljeno za njeno ustanovitev. Kandidatov je doslej skupaj 54, lahko pa se še prijavijo tisti, ki so z gradnjo že dalj. Tudi predlog statuta zadruge je pripravljen in še v septembru bi lahko bila ustanovitev."
TEKMOVANJE
DELAVCEV
Strugarji, rezkarji, orodjarji, varilci, skoraj šestedeset delavcev delovnih organizacij velenjske občine, med njimi so bili letos prvič tudi strojni ključavničarji, se je zbralo v soboto, 12. septembra, na delovnem tekmovanju kovinarjev. Tekmovanje je bilo letos petič zapored in tako postaja že skoraj tradicionalno, kot je v svojem pozdravnem govoru dejal predsednik občinskega odbora sindikata delavcev proizvbd-nje in predelave kovin Miran Arzenšek. Na tem tekmovanju, ki je hkrati tudi izbirno za republiško, to bo letos od 18. do 20. septembra v Mariboru, so kovinarji pokazali svoje znanje v. teoretičnem delu, kjer so poleg vprašanj s strokovnega področja odgovarjali tudi na vprašanja iz samoupravljanja in varstva pri delu. To so teme, ki jih mora dober delavec dobro obvladati. V praktičnem delu pa so po načrtu izdelali izdelek, pri katerem je komisija poleg kvalitete dela ocenjevala tudi porabo časa in materiala. Fantje, čeprav nekateri med njimi že z večletnimi delovnimi in tekmovalnimi izkušnjami, so se tokrat pošteno spotili. Vsi so namreč enako dobri, pogosto odločata trema in ka-
nec sreče, ker pa nekdo mora biti prvi, komisija pač sešteva točke.
Tudi letos je praktični del tekmovanja bil v delavnicah Rudarskega šolskega centra, Rudarsko—energetskega kombinata in naše delovne organizacije Gorenje TGO, ki je bila pokrovitelj tega tekmovanja. V soboto smo tako dobili nove zmagovalce v osmih panogah delovnega tekmovanja kovinarjev. Prav vsi udeleženci pa so dobri delavci, ki svoje znanje, odnos do dela in svoje izkušnje prenašajo med mlade, ki so jim lahko vzorniki in vzgojitelji ne le pri delu, ampak tudi v samoupravljanju, ki je z njim tesno povezano.
Plamen iz varilskega aparata, ostružki izpod stružnice, znojna čela in pridne roke, pod katerimi nastajajo kvalitetni izdelki, vse to bo ostalo v naših obratih tudi naslednje tedne, le rož, ki so zacvetele med stroji v času delovnega tekmovanja, ne bo več.
Škoda. Bo zato delovna vnema kaj manjša?
REZULTATI V. DELOVNEGA TEKMOVANJA KOVINARJEV OBČINE VELENJE
KOVINOSTRUGARSTVO:
1.	Miran Krevzel, REK—ESO TOZD SO; 2. Branko Jan, TGO—TOZD Orodjarna; 3. Franc Kešpret, REK-RLV, TOZD Klasirnica; 4. Adolf PURNAT, TGO—TOZD Orodjarna; 5. Martin Rahten, Obrtno združenje; 6. Branko Učakar, TGO—TOZD Orodjarna; 7. Janko Zelcer, REK-RLV, TOZD Klasirnica; 8. Vlado Zrna, REK—ESO TOZD SO; 9. — 10. Vinko Rednak, REK — DO Plastika —TOZD KIG; 9. — 10. Vojko Šprahman, TGO — TOZD Orodjarna.
KOVINOREZKARSTVO:
1.	Martin Vaupotič, TGO—TOZD Orodjarna; 2. Novak Vujanovič, RŠC — TOZD TO; 3. Albin Bovha, RŠC—TOZD SP; 4. Fikret Mamaledija, RŠC—TOZD TO; 5. Jože Plohl, TGO—TOZD Orodjarna; 6. Igor Pšeničnik, TGO—TOZD Orodjarna; 7. Branko Sovič, REK—Plastika—TOZD KIG.
STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO:
1. Vlado Klinc, TGO—TOZD Orodjarna; 2. Peter Krajnc, TGO—TOZD Orodjarna; 3. Stane Tinaver, TEŠ—TOZD Vzdrževanje; 4. Nikola Vlahovič, TEŠ—TOZD Vzdrževanje; 5. Roman Potočnik, TGO—TOZD Orodjarna; 6. Ivan Jurko, ESO-TOZD SO.
ORODJARSTVO:
1. Vinko Koren, RŠC-TOZD TO; 2. Alojz Lah, TGO— TOZD Orodjarna; 3. Stane Ramšak, RŠC-TOZD TO; 4.
Marjan Praznik, RŠC-TOZD TO; 5. Edvard Zbičajnik, RŠC-TOZD TO; 6. - 7. Franc Pečnik, RŠC-TOZD SP; 6. - 7. Vili Hriberšek, RŠC-TOZD TO; 8. Jože Filipič, RŠC-TOZD TO; 9. Maks Cestnik, RŠC, TOZD TO; 10. Franc Hliš, TGO—TOZD Orodjarna; 11. Rajko Lah, TGO — TOZD Orodjarna; 12. Vlado Oremuž, REK-PSZ-TOZD KIG; 13. Bogdan Kočevar, TGO — TOZD Orodjarna.
VARILSTVO:
1. Jože Verdnik, REK-ESO-TOZD VTO; 2. Mladen Gru-pešič, TEŠ — TOZD Vzdrževanje; 3. Alojz Škruba, REK-RLV—TOZD Klasirnica; 4. Drago Milosavljevič, TEŠ— TOZD Vzdrževanje; 5. Janez Ravljen, REK—ESO—TOZD KKO; 6. Radenko Gajanovič, ESO-TOZD K KO; 7. Branko Drev, REK—RLV—TOZD Klasirnica; 8. Stane Vodon-čnik. Obrtno združenje.
VARILSTVO - MAG:
1. Zlatko Sobota, REK-ESO-TOZD SO; 2. Jože Časar, REK-ESO-TOZD SO; 3. Danilo Rogič, REK-ESO-TOZD SO.
VARILSTVO TIG:
1. Miran Kumar, TEŠ — TOZD Vzdrževanje; 2. Dragojlo Sekulič, TEŠ—TOZD Vzdrževanje; 3. Dragan Anič, TGO— TOZD Orodjarna.
VARILSTVO - Plamensko:
1. Mirko Ravnjak, TEŠ—TOZD Vzdrževanje; 2. Muradif Imširovič, Obrtno združenje; 3. Roman Tori, REK-ESO-TOZD VTO; 4. Jože Pincolič, TGO-TOZD Orodjarna.
NI BILO TEŽAVE,KI JE NE BI MOGLI PREMOSTITI
Ko gledamo na prehojeno pot in se ustavljamo predvsem ob doseženih uspehih, se vse premalo zavedamo, da vsega tega ne bi bilo, če si v narodnoosvobodilni borbi ne bi bili izbojevali nacionalne in socialne osvoboditve in če teh revolucionarnih pridobitev ne bi zavestno in načrtno vgrajevali v naše vsakodnevno delo in življenje.Vsestranska in ekonomska preobrazba Šaleške doline je le del velikega, neponovljivega napredka, ki so ga v naši socialistični jugoslovanski skupnosti doživeli vsi narodi in narodnosti. Naših uspehov ne bi bilo, če jih ne bi omogočili širši družbeni dejavniki, predvsem pa poglobljeni samoupravni odnosi med ljudmi v proizvodnji in delitvi. Spominjam se predvojnih časov, ko se je Komunistična partija borila za osnovne pravice delavcev, doživljam nadaljevanje te borbe danes, ko se Zveza komunistov bori za svobodno ustvarjalnost delavskega razreda. Prepričan sem, da je samoupravno organiziran delavec največje poroštvo za doseganje dobrih delovnih rezultatov v združenem delu.
Sedanjemu gospodarskemu in družbenemu napredku naše občine je mnogo prispevalo kontinuirano načrtovanje, saj smo z letnimi in srednjeročnimi družbenimi plani opredeljevali svoje naloge na gospodarskem in družbenem področju in jih medsebojno povezovali.
Pri uresničevanju zastavljenih nalog je prihajalo tudi do težav, ki pa smo jih uspešno premagovali, saj so največkrat nastajale zaradi premajhne informiranosti oziroma zaradi nepoznavanja problematike. Na splošno lahko rečem, da ni bilo težave, ki je ne bi mogli premostiti, če smo k njej pravilno pristopili in k njenemu reševanju pritegnili čim širši krog ljudi.
Spominjam se besed tovariša Franca Leskovška-Luke, ko smo si ogledovali teren za nadaljnjo gradnjo mesta. Zemljišče je bilo namreč zelo zamočvirjeno in dvomili smo, če ga bomo sploh lahko usposobili v ta namen. Tovariš Luka se je nasmehnil in dejal: „Zregulirajte reko Pako!” In rodila se je velika delovna akcija, ki je združevala ljudi v dolini, ter rešila vprašanje nadaljnje gradnje mesta.
Po njej se je zvrstilo še nešteto delovnih akcij, ki so zbliževale ljudi v skupnem delu k skupnemu cilju. Ljudje, ki so gradili in urejali Velenje, niso združevali samo žuljavih rok, temveč so se zavestno odpovedovali osebnemu standardu v korist družbenega in so tako zavestno odraščali v spremenjenem odnosu do skupnih dobrin.
Za uspešno delo vsake ožje in širše družbene skupnosti — od posameznih delovnih skupin v temeljni organizaciji združenega dela, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih do občinske .skupščine — je izredno pomemben stalen
neposredni stik z ljudmi. Samo ta pot je, da skupno ustvarimo možnosti in pogoje, da bosta delovni človek in občan res čimbolj neposredno in demokratično urejala svoje skupno življenje, vplivala na družbene odločitve, da bi bilo na ta način čim manj od človeka odtujene oblasti. Vse pomembne družbenopolitične akcije v občini smo uspešno izvedli predvsem zaradi tega, ker smo jih snovali na široki fronti neposrednega dogovarjanja. Tako smo že v začetku ustvarili ustrezno ozračje za uspešno izvedbo akcij.
Prepričan sem, da bo mladi rod, ki prihaja za nami, delo uspešno nadaljeval, če bo poznal izkušnje starejših generacij, izkušnje svojih staršev. Zato smo dolžni, da naše izkušnje in spoznanja prenašamo na mladino in v njej utrjujemo prepričanje, da k uspešnosti življenja vsakega posameznika in družbe vodi le vztrajno in načrtno delo ob vsestransko poglobljenih samoupravnih odnosih. Nove generacije, ki sprejemajo delo iz naših rok, imajo mnogo širšo materialno in družbeno osnovo za ustvarjalnost in uspešnost v delu in življenju od nas, ki smo se v mladih letih morali vključevati v borbo za nacionalno in socialno neodvisnost in ves čas v povojnem obdobju trdo delati, da je danes vsem skupaj lepše.
Predsednik Skupščine občine Velenje Nesti Žgank (iz monografije Velenje— 1976)
Presenečen sem nad tem, kar sem tukaj videl ustvarjalnih rezultatov naših delavnih ljudi. Na to so lahko resnično ponosni ne le rudarji in inženirji, temveč tudi naš narod nasploh.
Josip Broz Tito Velenje, 19. 8. 1958
PROIZVODNJA IN PRODAJA
V mesecu avgustu smo proizvedli izdelkov v vrednosti 492 milijonov din, kar je 82 % od načrtovane vrednosti. Skupaj smo letos od januarja do avgusta proizvedli izdelkov v vrednosti 6.673 milijonov din (667 starih milijard din). To je 86 odstotkov operativnega načrta in hkrati le 53,14 % od letnega načrta. Kako so v tozdih dosegli proizvodnjo, si lahko pogledamo iz tabele. V prvem stolpcu je vrednost proizvodnje v letu 1981 — do vključno avgusta, v drugem je prikazan odstotek doseganja letnega (rebalansiranega) plana, v tretjem pa je odstotek — indeks glede na lansko obdobje januar — avgust. (Če je številka nad 100, pomeni, daje bila proizvodnja letos večja, če pa pod 100, pa je bila letos vrednost proizvodnje manjša).
TOZD	jan,—avg. 1981	% rebalans 1981	% lansko obd. 1980
Kuhinjski ap.	324.532	72,37	131,31
Štedilniki	968.428	46,68	130,15
Elektronika	610.117	37,19	70,13
Elektr. Ptuj	208.036	39,63	74,81
Pohištvo	193.793	132,54	132,14
Pralna tehnika	1.831.683	62,58	178,46
Hladilna teh.	522.259	58.99	86,24
Zamrzovalniki	1.536.912	53,98	168,49
Mali gosp. ap.	265.403	68,26	145,67
Gradbeni el.	211.887	56,30	163,37
TGO Gorenje	6.673.050	53,14	130,70
PRODAJA
V mesecu avgustu je bilo prodanih izdelkov v skupni vrednosti 498 milijonov din, od tega smo izvozili izdelkov v vrednosti 135,8 milijona din. V letošnjem letu znaša celotna prodaja 6.530 milijonov din, kar je 50 % od načrtovane v letošnjem letu. Skupno je bilo izvoza v znesku 1.895 milijonov dinarjev (44 % letnega plana).
MNOŽIČNA INOVACIJSKA DEJAVNOST
TOZD ZAMRZOVALNIKI
Delavski svet TOZD ZAMRZOVALNIKI je na seji 24. aprila 1981 od 12 obravnavanih predlogov sprejel in potrdil naslednje inovacijske predloge:
1. Franc ŠTUKLEK in Srečko GROBELNIK sta prejela za koristen predlog: Uvedba samolepilne folije za ZS posebno nadomestilo v višini 9.477,74 din za drugo leto uporabe in sicer:
Franc Štuklek 60 % 5.686,65 din in Srečko Grobelnik 40 % 3.791,10 din.
Gospodarska korist je znašala 5,394.347,67 din. Avtorjema je bilo izplačano posebno nadomestilo po starem pravilniku.
2.	Janez Kos, zaposlen v času prijave v TOZD Zamrzovalniki, je prijavil predlog: Ovalna luknja v stenah skrinj. Z uvedbo predloga lahko stene pomikamo po dolžini, sestava je bolj natančna in ni več rež med stenami.
Predlog je DS okarakteriziral kot tehnično izboljšavo. Avtor je prejel posebno nadomestilo za prvo leto uporabe v višini 72.403,41 din, na podlagi izračunane gospodarske koristi 1,695.170,74 din.
3.	Marko DOLŠAK, zaposlen v RKS—HTZ, je prejel za tehnično izboljšavo: Izhod grelne cevi ohišja ZO in H 102, za drugo leto uporabe posebno nadomestilo v višini 15.104,79 din, na podlagi izračunane gospodarske koristi 99.134,46 din.
4.	Alojz PREBIL, zaposlen v službi Razvoj in raziskave, je prijavil reševanje problematike oprijema polimetana SB (stiren butadiena).
Delavski svet je predlog sprejel, ko pa bo zanesljivost izdelka ugotovljena, pa bodo inovacije okarakterizirali.
5.	Alojz PREBIL je prijavil tehniko oblepijanja izparilnih cevi ZS s samolepilnimi trakovi.
Delavski svet je zadolžil službo tehnologije in konstrukcije, da izdela predračun za polavtomatsko pripravo za nanašanje folije v traku. V kolikor investicija ne bo previsoka za realizacijo predloga, se po enoletni pozitivni uporabi inovacijski predlog upošteva.
TOZD ELEKTRONIKA PTUJ
Delavski svet TOZD ELEKTRONIKA Ptuj je na seji, dne 13. maja 1981 od 4 obravnavanih predlogov sprejel in potrdil naslednje inovacijske predloge:
T Ante RAJKOVIČ je prijavil inovacijski predlog: Opustitev 1 kom. kavlja IBM 47322 na TV 104.
Predlog je okarakteriziran kot tehnična izboljšava.
Avtorje prejel enkratno nagrado v višini 2.600,00 din.
2.	Franc FISTROVIČ je prijavil inovacijski predlog: Luknjač za izsekovanje rabljenih polirnih plošč.
Predlog je okarakteriziran kot tehnična izboljšava. S predlogom prijavitelja se poraba diskov zmanjša enkratno, kar znaša letno cca 1100 kom.
Avtorje prejel enkratno nagrado v višini 3.740,00 din.
3.	Konrad LAH je prijavil inovacijski predlog: Zamenjava ščitnih cevi grelca O 20 z cevmi O 10 pri koritu Tehno-matic 275 E.
Avtor je prejel za leto 1979 posebno nadomestilo v višini 25.525,10 din, za leto 1980 pa 17.693,00 din.
AKTUALNA TEMA
NOVA ORGANIZIRANOST DSSS GORENJE TGO
Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb (DSSS) Gorenje TGO je na svoji 28. redni seji 4. septembra obravnaval med drugim tudi predlog nove organiziranosti DSSS Gorenje TGO.
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje je organizirana kot delovna organizacija, tvori pa jo 18 temeljnih organizacij združenega dela in delovna skupnost skupnih služb. Dejavnosti skupnega pomena za temeljne organizacije opravlja DSSS Gorenje TGO, ki je predvsem zaradi učinkovitejšega in boljšega dela pristopila k spremembi svoje organiziranosti. Doslej je bila DSSS TGO organizirana v dve področji, in sicer v službe tehnično—razvojnega značaja in službe s področja kadrovskih, organizacijskih in splošnih zadev. Da bi nadzorovali vse poslovne funkcije, je predlagana razdelitev na več programskih področij, področja pa na sektorje.
V okviru tehnično—razvojnega in programskega področja so predlagani naslednji sektorji:
—	sektor programa bele tehnike
—	sektor programa zabavne elektronike
—	sektor programa elementov notranje opreme
—	sektor programa birotehniške opreme
—	sektor programa medicinske opreme
—	sektor programa investicijsko tehnološke opreme
—	sektor splošnih tehničnih zadev.
S področja gospodarjenja in ekonomike:
—	sektor oskrbe in priprave proizvodnje
—	sektor ekonomike
—	sektor komerciale.
S področja organizacijskih, kadrovskih in splošnih zadev:
—	sektor organizacije in informatike
—	sektor za kadrovske zadeve
—	splošne službe
—	sektor kakovosti in
—	sektor investicij.
Delavski svet je razpisal referendum za delavce DSSS Gorenje TGO. Na referendumu 29. 9. 1981 se bodo delavci odločali, ali so za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v DSSS Gorenje TGO in statuta delovne skupnosti.
Delavski svet je na tej seji razpravljal tudi o vrednotenju del in nalog vodenja sektorjev in ocenil, da so to dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Takšna dela se razpišejo vsaka štiri leta.
Istočasno pa je delavski svet DSSS Gorenje TGO za opravljanje del in nalog vodenja sektorjev imenoval delavce, ki bodo te naloge opravljali za določen čas, do zasedbe del in nalog na osnovi razpisa.
Za vodenje sektorja programa bele tehnike je bil imenovan Jože Čurčič, inž. strojništva; za vodjo sektorja programa elementov notranje opreme Jurij Veršec, dipl. inž. gozdarstva; za vodjo sektorja splošnih tehničnih služb Janez Štorman,inž. strojništva; za vodjo sektorja investicij Franc Plaskan, dipl. inž. strojništva; za vodjo sektorja kakovosti Bojan Tomšič,dipl. inž. elektro—jaki tok; za vodjo sektorja priprave in oskrbe proizvodnje Franc Voh inž. strojništva; za vodjo sektorja komerciale Vinko Petkovšek dipl. ekonomist; za vodjo sektorja organizacije in informatike Adolf Ranzinger,dipl. inž. strojništva.
MLADINSKE DELOVNE AKCIJE
Mladi delavci Gorenja so letos sodelovali na mladinski delovni akciji Golte 81, katere delo vam bomo predstavili iz eni naslednjih številk Informatorja. Sodelovali pa so tudi v MDB EEIJ Bratstvo in enotnost, ki je delovala na trasi H E Čakovec. Brigadir, ki se je te akcije udeležil, nam je življenje v tej brigadi obširneje opisal.
„Bratstvo in enotnost" je brigada, ki jo sestavljajo predstavniki elektro in elektronske industrije iz vse Jugoslavije. Ta brigada povezuje 12 mest: Velenje, Maribor, Kranj, Zagreb, Banja Luko, Subotico, Beograd, Niš, Cetinje, Skopje, Sve-tozarevo in Bitolo. Brigado so ustanovili leta 1969 in je sodelovala na mladinskih akcijah po Jugoslaviji, kjer je osvojila številna priznanja, med drugimi tudi Red zaslug za narod s srebrnim vencem.
Letos je brigada sodelovala na zvezni mladinski akciji "HE Čakovec". Delo je potekalo na področju nove hidroelektrarne pri vasici Orehovica. Brigada je morala dokončati nasipa za dovodni in odvodni kanal, delala pa je tudi pri sami gradnji hidroelektrarne. S svojim delom je brigada pripomogla k hitrejšemu zaključevanju gradbenih del.
Hidroelektrarna ima velik pomen za gospodarstvo občin Čakovec in Varaždin. Nasipa dovodno—odvodnega kanala bosta obenem služila tudi kot obalni nasip Drave, ki na tem področju pogosto poplavlja.
V	tretji izmeni so na tej akciji sodelovale še MDB iz Reke, Skopja, Banja Luke in Knjaževca.
V	naselju je potekalo pestro brigadirsko življenje, ki je bilo obogateno s kulturnimi večeri in s številnimi športnimi srečanji. Med drugim so nas obiskale kuiturno-umetniška skupina iz Čakovca, folklorna skupina iz Varaždina ter fol-klorno-umetniška skupina iz Skopja, ki nam je med izvajanjem programa prikazala plese iz Jugoslavije. Obiskali smo tudi Titov rojstni kraj Kumrovec ter priredili športno srečanje z MDB Slovenske gorice.
Izmena je delo zaključila z velikim uspehom, kajti brigada je bila petkrat proglašena za udarno. Podeljenih je bilo tudi osem značk udarnika in osem pohval, brigadi pa je bila podeljena še plaketa Veljka Vlahoviča, kar je najvišje priznanje, ki ga lahko osvoji brigada.
Drago Lukane
SPOROČILO SVD
nalezljiva črevesna obolenja v občini VELENJE
Predlagani ukrepi za izboljšanje epidemiološkega stanja v TGO Gorenje
V dneh od 7. do 9. septembra 1981, je služba varstva pri delu v prisotnosti občinskega sanitarnega inšpektorja, vodje in tehnologa tozda Gostinska enota, vodje službe za LO in DS in direktorja TGO obravnavala epidemiološko stanje v TGO Gorenje.
Ta naloga je bila opravljena na opozorilo občinskega sanitarnega inšpektorja, saj se je v občini Velenje pojavila oblika nalezljivega črevesnega obolenja, večje število teh obolenj pa so registrirali zdravniki Zdravstvenega doma Velenje pri delavcih Gorenja.
Povečano število teh obolenj so registrirali pri naših delavcih 27. avgusta, ko je bila v tozdu Gostinska enota za malico vakuumsko, v folijo embalirana jetrna pašteta. Ugotovili so, da je bila pašteta tako glede nabave, skladiščenja v tozdu in organoleptičnih lastnosti neoporečna. Res pa je, da so znaki črevesnega obolenja podobni znakom zastrupitve s hrano ali želodčnemu katarju, ki nastane ob toplotnem šoku zaradi uživanja toplotno-kontrastne hrane. Tak katar lahko povzroči predvsem prekomerno uživanje ohlajenih gaziranih pijač in sladoleda.
Nadalje je sanitarni inšpektor prepovedal vstop nepooblaščenih oseb v prostore družbene prehrane (kuhinja, skladišče hrane, jedilnica osebja tozda), da se tako prepreči možnost okužbe črevesnih obolenj po osebah, ki niso zdravniško pregledane in ocenjene kot zdrave.
Do nadaljnjega bo služba narodne zaščite izvajala nadzor nad prihajanjem pooblaščenih in nepooblaščenih oseb v prostore kuhinje. Kršitelja bodo predlagali za disciplinski postopek. Delavci, ki prihajajo po pijačo, morajo pozvoniti pri vratih. Povečano število obolenj po 27. avgustu je bolezenskega značaja, ne pa posledica zastrupitve s hrano v delovnem času, zato je nadomestilo OD v običajni višini boleznine, ne pa 100 % nadomestilo.
Služba varstva pri delu bo razdelila v tozdih in posameznih službah epidemiološko anketo, na kateri so vpisani vsi bolezenski znaki, ki so značilni za to nalezljivo črevesno bolezen. Te ankete naj izpolnijo vsi tisti, pri katerih so se in se še pokažejo bolezenski znaki, kot so: bruhanje, driska, krči, povišana temperatura itd... Aoketa je zlasti pomembna za odkrivanje in preprečevanje te bolezni, zato jo naj delavci, ki imajo navedene bolezenske znake, čimprej izpolnijo in jo oddajo svojemu mojstru, pooblaščeni osebi iz varstva pri delu ali svojemu predpostavljenemu, ki jo morajo takoj oddati v službo varstva pri delu.
Iz tega sledi, da moramo posebej paziti na osebno higieno (pranje rok), pazljivi pa moramo biti tudi pri pripravi hrane. Zlasti nevarna je okužena voda ali neprekuhana hrana, ki je okužena z vodo, zemljo in nečistimi rokami. Okužena živila, kot so mleko, mlečni izdelki, meso, sadje in zelenjava so lahko glavni viri okužbe.
Če bomo upoštevali navodila in pravila, bomo pripomogli pri zatiranju te nalezljive bolezni.
Služba varstva pri delu
KNJIGE
NAROČNIKI KNJIG “PREŠERNOVE DRUŽBE“
Vse, ki ste naročili redno knjižno zbirko Prešernove družbe, naj spomnimo, da bo zbirka izšla čez približno 3 mesece, torej v decembru. Zato ne bodite nejevoljni, ker ste knjige že plačali, teh pa ni od nikoder. Poleg leposlovnih in strokovnih knjig, boste prejeli tudi Prešernov koledar 1982. Še prej si boste lahko krajšali čas s knjigami, ki jih bomo vključili v bralno akcijo. Toda o tem obširneje v eni od prihodnjih številk.
OBVESTILO PLANINCEM
Planinska sekcija organizira v nedeljo, 20. septembra 1981, vzpon na Okrešelj, Kamniško sedlo (Jermanova vrata) in 2252 visoko Brano. Skupni čas hoje je 6 ur, potrebna je planinska oprema in hrana za en dan.
Odhod bo ob 5. uri izpred Rdeče dvorane. Prijave z vplačilom 100 dinarjev sprejema do 19. septembra blagajničarka * planinske sekcije, Milica Lesjak v izvozu.
Odbor planinske sekcije
RIBOLOV
Tekmovanja v lovu na veliko ribo se je v soboto, 12 septembra, udeležilo 42 tekmovalcev.
Med ekipami je prvo mesto zasedla Galvana I. 3 točke; drugo mesto Galvana 11.17 točk; tretje mesto Kuhalni aparati 26 točk; od četrtega do dvanajstega mesta: Pralna tehnika. Orodjarna I., RKS, Štedilniki, Avtopark, Orodjarna lil, Orodjarna II. Galvana III. in Vzdrževanje.
Med posamezniki je bila v ženski ekipi prva Angela Skela iz Plastike.
V moški ekipi je slavil Ivan Bizjak iz Galvane, drugi je bil Peter Kodre iz Kuhalnih aparatov, tretji Ludvik Štraser iz Galvane I., četrti Branko Zajc, peti Milan Ježovnik iz Galvane L, in šesti Jure Lavrakovič iz Galvane I.
Tekmovalci so nalovili 985 gramov rib, najtežja pa je bila Bizjakova (po'kilski klen).
INFORMATOR -LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske op.sme, Velenje, Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: niču. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajne, člani: S vrne Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Švetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha. Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič Ureja: Uredniški odbor — Glavni in .odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974.
OSEBNI DOHODKI
POJASNILO SLUŽBE EOP O PREVEČ IZPLAČANEM DOHODKU ZA MESEC AVGUST 1981
Pri obračunu osebnih dohodkov za mesec julij in avgust so bila vsa nadomestila (redni dopust, izredni plačan dopust, javne funkcije, študijski dopust) obračunana previsoko. Razlika se je pokazala predvsem v mesecu avgustu, ko je večina delavcev koristila redni letni dopust.
Pri iskanju vzroka smo odkrili napako, ki je nastala pri spreminjanju programov za obračun osebnih dohodkov v mesecu aprilu. Povprečne vrednosti ure so se napačno obračunavale v mesecih, ki imajo praznike (maj, julij) in potem kot tromesečni povpreček služijo za obračun nadomestil. Ure praznikov, v tem primeru 16 ur, so se odštevale od ur rednega dela tako, da so se zneski (redno delo, delo v normi, minulo delo, dodatek za fluktuacijo, avtokontrola, kvalitetna norma), namesto s 168 urami pri polni prisotnosti na delu, delili s 152 urami, zaradi česar so bili povprečki za ta dva meseca previsoki.
Služba EOP bo do konca septembra naredila za mesec julij in avgust za vse tiste, ki so imeli izplačana nadomestila, poračun osebnih dohodkov in tisti delavec, ki je prejel previsok osebni dohodek, bo obveščen o razliki, ki jo bo moral vrniti pri oktobrskem obračunu OD.
Služba EOP A. Ranzinger
DELAVCEM LE CELOVITO INFORMACIJO
Obveščanje v združenem delu sodi v celotni sistem družbenega informiranja.
LJUBLJANA, 15. septembra — Problematike
obveščanja v organizacijah združenega dela ne smemo ločevati od celotnega sistema družbenega informiranja. Zato mora biti v ospredju prizadevanje za čim boljše informiranje delavcev, boj proti zapiranju informacij, proti pooblaščencem za dajanje informacij, proti sklicevanju na poslovne skrivnosti in podobno.
Kakor so poudarili na današnji seji odbora za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu slovenskih sindikatov, v združenem delu ne sme prihajati do delitve informacij na poslovne in samoupravne. Torej na tiste, ki niso za delavca, in tiste, ki jih lahko sliši.
Kljub večkratnim opozorilom sindikatov v glasilih, namenjenih delavcem, najrazličnejši pokazatelji o zaposlovanju in podobnem še vedno niso opisani z besedami in to v izčrpnem in jasnem jeziku.
G. P.
(Delo, 16. 9. 1981)
KOLESARSTVO
MISLINJSKI MARATON
Kolesarski maraton po Mislinjski dolini je bil v nedeljo, 13. septembra, udeležilo pa se ga je 83 kolesarjev in kolesark. Iz Gorenja je bilo 34 članov. Proga je bila dolga 50 km in so jo uspešno prekolesarili naši sodelavci:
Marjan Kranjc, Gorazd Tanšek, Miran Jančič, Vinko Žaga-vec, Drago Krenker, Edi Vodeb, Janko Petre, Boris Kovač, Dani Knez, Jože Čeplak, Iztok Podajt, Slavko Fijavz, Zlatko Lušenc, Bojan Vrečer, Janko Žabec, Sandi Sterkuš, Franjo Tusnikar, Flerman Miklavžina, Alojz Medved, Jože Sablatnik, Fleinz Bartlma, Rudi Mravljak, Franc Kos, Vili Valand, Sandi Korber, Roman Dragar, Marjan Ramšak, Branko Tanjšek, Kristina Oder, Marija Kovač, Jožica Čeplak in Franja Knez. Udeleženci so prejeli spominsko priznanje, kolesarji Gorenja so prizadevnim organizatorjem v delovni organizaciji Gorenje — Fecro predali miniaturno kolo.
Minula nedelja je bila precej živahna, kar se tiče rekreacije. Kolesarji so se borili najprej v meglenem jutru v bližini delovne organizacije Gorenje Fecro v Slovenj Gradcu, kamor so se pripeljali po 50 km kar precej oznojeni že v lepem sončnem dopoldnevu. Številni jadralci pa so nedeljo preživeli ob Plevelovem jezeru. Nekateri na regati, drugi so bili samo opazovalci. Najpogumnejši pa so na deski tudi veslali.
CELJSKI MARATON
V	nedeljo, 20. septembra, bo kolesarski maraton s startom ob 8. uri izpred hale Golovec.
Kolesarska proga bo dolga 80 km in bo potekala preko Slovenskih Konjic, Poljčan, Podplata, Šentjurja in nazaj v Celje. Eno uro pred startom se lahko prijavi vsak.
Po končanem tekmovanju bo podelitev medalj za vse udeležence.
PRVO SINDIKALNO PRVENSTVO SLOVENIJE V KOLESARSTVU
V	nedeljo, 20. septembra, prireja Kolesarsko društvo ROG Ljubljana v sodelovanju z RS ZSS prvo sindikalno prvenstvo. Prijavljena je tudi naša tovarniška ekipa, ki jo sestavlja 12 najboljših in najaktivnejših članov in članic.
Za člane bo start na Vrhniki. Proga poteka od Horjula, Dobrove, Dvora, Polhovega Gradca do cilja, ki je pri Turističnem domu.
Članice startajo v Horjulu pred tovarno Iskre.
Njihov cilj je tudi pri Turističnem domu.
Trije prvouvrščeni v vsaki kategoriji (8 kategorij) bodo prejeli medalje.
Tekmovanje bo ob vsakem vremenu.