31. številka._Ljubljana, petek 7. februarja._VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol [«|| 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na đon za eolo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za čotrt leta. — Za tujo dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana tona in sicer: Za Ljubljano za čotrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-btopno pe-tit-vrsto 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če Be dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravnistvo,  na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
V I.J «8>I     bi a. 5. februarja.
„Nr. 1541.
An Herren Dr. Josef Vošnjak, Josef Jurčič nnd Dr. Valentin Zamik zu Handen des Erstern bier.
Das bohe k. k. Landcs-Pnisidium bat mit Erlass vom heutigeu Z. 330 dio von Ibnen fUr Donnerstag den 6. Februar 1. J. im Glas-salon der hiesigen Čitalnica zum Zvvecke der Beratbung und Bescblussfassung in Angele-genbeit der WahIreform einberufene Volks-versammlung in Gemassheit des §. (5 des Gesetzcs vom 15. November 1867 tlber das Versammlungsrecht als die offcntlicho Sicher-heit und das offentlicbo Wohl gefiihrdend zu untersagen befunden.
llievon werden ttie Uber line Anzeige vom 3. d. Mts. zu Handen des Henrn Dr. Vošnjak unverzttglich mit dem Beisatze ver-stUndiget, dass Ibnen nach §. 18 des bezo-genen Gesetzes die Berufung gegen diese Verfugung an daa k. k. Ministerium des Innern binnen 8 Tagen often steht.
Magistrat Laibach am 4. Februar 1873. Der Bltrgermeister: Dcschmann."
Ivan Erazem Tatenbah.
Izviren historičen roman iz slovenske zgodovine.
(20. nadaljevanje.) „Kje j j Marijauica?" ponavlja Ribelj svoje vprašanje in v strahu, ki je mladega moža zdaj obšel videčega vse spremenjeno, pozabljena je bila cela preteklost , živo je bilo v njem samo hrepenenje deklico zopet videti.
„o zakaj nijste prišli, gospod Baltazar!'' tarna starka. „ Kako je vas klicala po imenu, zmirom, po dnevi in po noči. Baltazar, je rekla, pridi k meni, odpusti meni, je rekla. Lopa je bila, ko se jej v glavi mešalo od vročinske bolezni , rudcČa ko roža in bela kakor mleko, pa je molila k boga za vas, tako lepo. In ko so prišli duhovni gospod k njej, je tudi lepo molila, in pri bogu jej je odpuščeno, gotovo je v nebesih za angela. O zakaj niste prišli prej, kako bi jo bili obveselili, in še ozdravela bi bila, tako vas je želela."
„Mrtva!" Bled ko zid, na katerem je Ribelj naslonjen bil, globoko vzdahne. Starka pripoveduje na drobno in gostobesedno, kaj je deklica govorila,  kako nikogar nij bilo
blizu, le ona nama je trpela in bedela pri njej cele noči.
„In kaj so ljudje vse pripovedovali, da ste vi gospod zaprti, da vas ne bode nikoli več k nam. Ona tega nij verjela, ni jaz nijsem verjela ter jej nijsem ničesa pravila, kaj ljudje govorč. Zmirom me je vpraševala, če ste že prišli. In mislite si, ona je mislila v svoji bolni glavi, da se je vam zamerila tako, da jej ne boste odpustili. Gospod Baltazar je dober človek, tako sem jej jaz vedno pravila, on te ima rad, sem rekla, in na spomlad bode gotovo zopet prišel, sem rekla, in glej, res ste prišla, ali ona vas nij uča-kala, ubožica."
„Kedaj jo bil grof tu?"  vpraša Ribelj.
„0, gospoda nij bilo več od tistega dne, kar je z vami tako grdo ravnal. Precej potlej je Marijanica zbolela, potem jej je bilo bolje, a vesela nij bila nikoli več, in potem je zopet zbolela. Grof, da! Ona nij mogla slišati o njem. Mene je bilo groza omeniti ga, ker se je ubožica kar tresla, kadar je slišala kaj o njem. Jaz sem že prej rekla, da to ne bode prav, ko se je on začel sladkati okolo nje. Pa je res tako prišlo, bog me varuj, da bi o gospodu grofu kaj hudega govorila, ali nesreta je k nam prišla ž njim. O da bi bili ostali v vinogradu na Visovljab,
Uradna „Laibachcr Zeitung" prinaša sledeče oznanilo v nemškem jezika: „Kolportiranje (raznašanje) peticije, katero je sklenilo tukajšnje politično društvo „Slovenija" v svojem zboru 25. pr. m., kakor tudi njeno razpolaganje za nabiro podpisov v javnih prostorih, kakor gostilnicah, kavarnah, trgovinah, šolah itd. se s tem ostro prepoveduje kot demonstrativno dejanje, s katerim se neprijaznost (Abneigung) do vlade izkazuje, ter se bode proti onim, ki zoper to delajo na podlogi §.11 ces. naredbe 20. aprila 1854 kaznovalno postopalo. — V Ljubljani 4. febr. 1873. C. k. deželno predsednistvo za Kranjsko."
a ne Šli v grad. Kako je bilo tam gori lepo, dokler nij grof prišel."
„Proklet naj bode!" mrmra Ribelj med zobmi, srpo v tla gledaje.
V tem hipu pride oskrbnik Gornik na prag. Zagledavši Riblja pri svoji stari dekli obstoji, kakor da bi premišljal, ali bi stopil naprej ali bi se ognil nazaj.
Ribelj stopi k njemu in pravi: »Pojdi sem stari, zadnjekrat je, da te nadlegujem. Ti nijsi imel poguma, da bi bil nož zasadil v človeka, ki te je ob pošteno hčer pripravil. Zato poglej zdaj mene; česar nij njen oče storil, to bode vendar storjeno."
Preko trhlega obraza starega oskrbnika zaigra čuden nasmehljaj. Gornik je rad Čul te besede, a poznalo se je, da govornika tudi prezira.
„Prinesi vina," pravi starec dekli. In ko starka po vinu odide, sede Gornik k mizi, ki je v voži stala in Riblju prostor poleg sebe pokaže. Ribelj sede in obraz z rokami pokrije. Ko imata vino na mizi in stara dekla odide, prične Gornik :
„Nož? Da imel bi ga za njega in za tebe. Kaj si hodil k meni? Kedaj sem te klical? Gosfroda mi je kruh dajala, ti in tvoj gospod.in drugi. Ali s pelinom ste mi ga belili, z nesrečo solili."        (Dalje prih.)
Rusi v Kivi.
Politični razgled.
Notranje dežele.
Na votiini reformi se še zmirom prenareja in se ministri že več dni posvetujejo, da ustrezajo raznim željam svojih usta-vovernih privržencev. Število poslancev se je zopet pomnožilo; za koliko glav, to še nij znano in za katere dežele in volilne skupine, tega še tudi ne vemo. Mi bi svetovali ministrom, naj tudi v državnem zboru ustanove stalne dosmrtne sedeže za svoje Brand-steterje in Seidle in kar je le enake pritik-linc; potem bode naenkrat ponehalo vpitje po večjem števila izvoljenih poslancev. Cesar dosedaj baje še nij dal privoljenja minister-
stvu, da bi predložilo volilno reformo, a neki sam predseduje dotičnim ministerskim svetom.
Na CvŠte+m je, kakor smo že prej vedeli, prav mirno potekel 2. februar, da si je bilo sto taborov na ta dan sklicanih in vsi po vladi zabranjeni. Policija je bila povsodi na nogah, še celo vojaki pripravljeni, da bi bili razgnali taborce, ako bj kljnbu prepovedi se skušali zbirati. Pa Čehi se nijso na limanioe vseli provokaterjem ; saj dobro vedo, da si dunajska ustavoverska klika ničesa bolj ne želi, nego Čehe pritirati do očituega upora. Obsedni stan, zapori, vešala „to bi potem bila sredstva, s katerimi misle liberalni ustavoverci Čehe vendar upokoriti. Drugače si ne moremo razvozlati nezaslišanega psovanja ministerske „N. F. P." proti vsemu češkemu narodu, kateremu oponaša strašljivost in zakotno delovanje ter da nij pripravljen svoje imetje in kri za svoje politične uzore žrtvovati. Kaj tacega oponašati Cehom, borileem Husove dobe in tridesetletne vojske, morejo samo nesramni zidovi „N. Fr. P.", katerim je narod in domovina nič, denar In oblast pa vse. Res častno za ministerielni list, iti med provokaterje tajne policije.
Grof (mittithovvki je bil od cesarja sprejet; poprej pa je imel z ministri dolga posvetovanja o volilni reformi. Vsled teh je Goluhovski stopil v dogovor s poljsko delegacijo ter jej gotovo obetal zlate gradove, ako se uda v direktne volitve. Poljski časniki pa smatrajo pot Goluhovskega na Dunaj, kamor je po cesarji bil poklican, kot propad volilne reforme. Goluhovski je služil raznim vladnim sistemom in se bode tudi, če treba, z Auerspergi pogodil.
VtiuuJ«' clržave.
Fvftitvo&ka narodna skupščina je pretekli četrtek zopet začela svoje burno delovanje. Monarhisti so nadaljevali rešetanjo republikanske vlade 4. septembra. Na dnevnem redu bila je namreč pogodba, katero je napravila republikanska vlada ob času vojske s Prttsi z mestom Lyonom. Monarhisti so to priliko porabili, trdo, da je država pri tem škodo trpela. Iz poročila, katerega je reakcijonarna komisija o tem napravila, videlo se je dobro, da je monarhistom manj za to, da se pošteno gospodarstvo vlade v tej zadevi preišče, nego da se zabavlja vladi narodne brambe, demokraciji in republiki. V izvrstnem, z živahnimi dobroklici sprejetem govoru je nekdaj ni prefekt lvonski Cballemel-Lacour to strastno in enostransko poročilo zavrnol.   Da bi globoki vtis njegovega go-
(Dalje v prilogi.)
Slovensko gledališče.
V torek je predstavilo dramatično društvo dva nova komada. Saloigra „Gospod Zamuda", poslovenjena iz francozkega L. Pikard-a po rajnem V. Mandelc-u nij tako zanimiva in živahna, kakor smo to vajeni pri francozkih igrah. Trgovec v malem mestu Zamuda (g. Kocelj) je eden tistih ljudi, katerim se nikoli ne mudi in ki se dado v najnujniših opravkih motiti po malenkostih ter na najvažnejša opravila pozabe, Vsled te pozabljivosti in raztrešenosti se v razne sitnobe zapleta v kupčiji in se pelje s svojo Ženo (gospodična Podkrajškova) v glavno mesto, da tamo popravi zamude in ob enem preskrbi službo svojemu sinu Evgeniju (g. Schmid). Nekoliko dni pozneje se tudi pripelje njegov sosed, trgovec Kavno (g. Nolli) s svojo hčerko Sofijo (gospodična Jamnikova) ter ostane v istem hotelu z g. Zamudo. Ta pa sovraži Ravne-ta, misle, da mu on v vsem nasprotuje, dokler končno ne spozna, da mu je Kavno najpoštenejši prijatelj. Evgenij dobi Sofijo in vse je srečno pri kraji. Igra se je hladno igrala in hladno
sprejela; g. Kocelj z dobrim risanjem vse zamujajočega Zamude jo je rešil utona.
S tem večjo pohvalo je pozdravljalo občinstvo novo opereto Brandel-a: „1 z bujen i lev". Stari in zviti odgojnik Placide (g. Nolli) ima odgojevati mladega sina nekega vojvode, Gaston-a (gospodična Ros s a) s to nalogo, mladega človeka, v otročji nedolžnosti in nevednosti ohraniti do njegovega 18. leta; s tem pogojem je odgojniku obljubljena visoka letna pokojnina. Se en dan ima Gastona pod svojim varstvom, potem ga izroči očeta. Na pota se oba mudita na graščinskem mlinu, kjer prebiva stričnica odgojnika, mlada Paquerette (gospa Odijeva) in njen ženin Nivelle (g. Meden.) Tukaj dobi odgojnik pismo od očeta Gastona, da je njegov starejši sin padel v vojski in da bo Gaston stopil na njegovo mesto; naloži se tedaj odgojniku iz nevednega mladeniča storiti korajžncga dragonerskega oficirja. Placide pokliče Paquerette, katero je o prihodu zaprl v mlin in pri veselem obedu in pokanji šampanjca se v Gastonu hitro lev izbudi, ki ga Placide zastonj skuša ukrotiti, ko mu drngo pismo naznanja,  da Gastonov
brat še živi. Naposled se vendar igra povoljno reši, in Gaston ostane oficir.
Djanjc je nekako čudno; godba pa je tako melodiozna in živahna, da spominja na boljše Offenbach-ove operete. Pa tudi predstava je bila jako dobra. Gospa Od i j ev a kot Paquerette se je posebno odlikovala v nežni solo-partiji pri oknu. Gdčna. Ros ova nij samo po svoji krasni vnanjosti kot nedolžen sramežljiv dijak in pozneje kot dra-gonarski oficir, ampak tudi s svojim lepim glasom očarala občinstvo. Gg. Nolli in Meden sta vredno stala na strani povkinj ter je tercet v prvi in kvartet v drugi polovici igre bil izvrstno izpeljan. Gledišče je bilo dobro obiskano in je občinstvo mnogokrat klicalo pevce in pevkinje. — Sedaj pa Še ena beseda prestavljavcu operete, g. Ale-ševcu. Opominjamo ga, naj se v takih in enakih igrah izogiblje prerobatih izrazov. Uho poslušalca žali, ako sliši iz lepih ust Gastona „klobasati." — Dramatično društvo pa naj nas skoro zopet razveseljuje s kako opereto; „izbujenega leva" pa nam vsakako v tej sesoni se enkrat predstavlja.
Priloga „Slov. Naroda' k št. 31., 7. februarja 1873.
voia oslabil, začne rojalist Carayon-Latour trditi, da je Challcmel-Latour hotel njega in njegove prijatelje pustiti ustreliti, ker so v neki vasi razvito rudečo zastavo pustili od* praviti.   Challemel Latour zahteva, da se to
grdo obrekovanje preišče. Nato je bila soja skleneua. V petek se je debata nadaljevala, in poročevalec grof Segur jc bil po izvrstnih govorih republikancev primoran, svoj nasvet, da se vladi zarad njenega postopanja v tej zadevi graja izreče, nazaj vzeti. Še le v soboto, po tridnevne} razpravi, bila je stvar končana. Zbornica je prestopila s 599 glasovi proti 42 na dnevni red z opombo, da obžaluje, da se jo v Lyonu razvila rodeča zastava, ko je bil sovražnik v deželi. Poročilo komisije pa naj se izroči ministerstvom financ in pravosodja.
Na S*iei.yLvsit bodo kmalu vse stranke nezadovoljne, ker se nihče prav varnega ne čuti. Tako imenovani narodni liberalci, ki so poprej vedno šli z vlado čez grm in strm, so od novega leta sem vznemirjeni. Zadnji govor kneza Bismarka v zbornici poslancev, namesto da bi jih bil potolažil, jih je še bolj vznemiril. Bismavk je pri oni priliki rekel, da liberalna vlada na Pruskem nij mogoča. Še nove cerkvene prenaredbe jim nijso po volji, ker jih bode izpeljevalo reakcijonarno ministerstvo. Nasproti pa so se nemški ka-toličanje in konservativci združili v odločuo opozicijo, tako veliko, kakor jo v pruski zbornici že dolgo nij bilo. Paderbornski škof Martin je že izrekel, da novib postav v svoji škofiji ne bode nikdar ubogal. Enako se je izrekel tudi nadškof Kettelcr v Moguuci, ter klice nemške katoličane, naj solidarno varujejo svojo pravo- proti absolutistični vladi. Vslcd tega sc v Slcziji, na Pozuanjskeni, in drugod podpisujejo adrese, ter delajo priprave za prihodnje volitve. Se celo protestantska „Kreuz. Ztg." piše, „da še nobeden despot, ne sultani, no kaliti, se nij tako vtikal v verske zadeve svojih podložnih, kakor sedanja pruska vlada."
Iz Španije dohajajo zelo nasprotna poročila. Med tem, ko vlada neprenehoma poroča o novih zmagah čez uporne karliste, trdijo francoski listi, da imajo poslednji veliko moč. Pomenljivo znamenje o tem jc to, da francoska južna železnica ne sprejema več vožnjo za Špaujsko. Brez dvombe ima tudi stari Thiers kaj opraviti pri španjski ustaji, ker jc njemu zoperno, da vladajo v Italiji in Španiji kralji iz ene rodovine.
Klttshi vojni sovet, v katerem sta tudi knez liariatiuski in maršal Berg, se posvetuje sedaj o upeljavi splošno vojaške dolžnosti. Nadaljna posvetovauja o orgauizaciji armade bodo pod osobnim predsedništvom carja Aleksandra. Kadar so nova organizacija izvrši , kar bode Čez malo let, se bode moč Busije še neizmerno povišala.
st»»i/ivčkfi vlada bode napravila za svojo novo parobrodno črto iz Adena v Zan-zibar na vzhodno afrikauskem pobrežji luke in vojaške kolonije, kakor jih ima na primer Busija oh črnem morji. Kraji ti so za trgo-viuo zelo važni, posebno od kar se je odprl sueški kanal. Zato si vse vlade prizadevajo, dobiti ondi varne postaje za svoje trgovce. Samo naša Avstrija ne misli na kaj tacega, akoravuo imamo tudi v Avstriji zadosti vsakovrstnih ljudi katero bi doma lehko pogrešali. Kako domači bi so gotovo Čutili ondi med zamorci Bosza Sandor, Bauch, Koller in drugi enaki! Tu bi se trgovalo! Naši ustavaki s svojo inteligencijo bi napravili ondi gotovo kar izgledno državo.
— imamo zvonik pri cerkvi, ki ima na eni sami strani uro, pa še ta ne gre in ne kaže nikdar prav; imamo tudi tukaj dva ali celo tti tabore, — nemškutarskega, slovensko-na-
Dopisi.
Iz Šmarja pri Cel j i 4 feb. [Izv. dop.j Iz malo znanega kraja Vam sicer pošiljam ta dopis, a vendar bode morda zanimalo čestite bralce, da izvedo, kako narodnost napreduje po slovenskem Štajerskem. Posebno zanimivega  Vam nemam poročati,
prednjaškega in s l < * v e □ s k o-konservativnega — katere loči voda in zvonik ; imamo poduzetnike na rudo, premog in mramor ■ samo tega nam še manjka, kar bi najbolj povzdignilo naš rodovitni in krasni kraj, namreč železnice. Zato pa nas osrečuje c. k. okrajna soduija kljuhu §. 19 osnovnih postav na vse slovenske vloge z nemškimi rešitvami. Vi ste v svojem cenjenem listu omenili, da so nemškemu uradovanju največ krivi advokati in notarji, da pa c. k. uradniki so vselej pripravljeni, slovenske vlogo v slovenskem jeziku rešiti. Mogoče, da se kaj takega kje drugod godi. Pri nas v Sniarji delata advokat in notar, zlasti prvi, še precej slovenskih vlog, a kolikor je meni znano, so vsi vladni odpisi nemški. V Šmarje pač ne drži niti telegraf, uiti železnica in zato menda naši gg. uradniki še nijso poizvedeli za §. 19. Sicer pa je že dalj časa naš stari poštni pot v pokoj djan in smo se spneli na konjsko, hočem reči, na vožnjo pošto, a „Slov. Narod" dobivamo navadno stoprv drugi dan. Kako to ? (Glej našo opombo v poslednjem listu. Ur.)
I/ gniartua pri Litiji 3. febr. [Lzv. dop.f Včeraj 2. t. m. je napravila šmar-teusko-litijska čitalnica besedo v Vodnikov spomin. Pokazalo se je pri tej veselici, da čitalnica prav dobro napreduje, kajti udeležilo se je te veselice občinstva iz Litije in Šmartna toliko, da jc bila velika dvorana prav napolueua in bili smo prav dobre volje in občno zadovoljni. Program je bil: Petje, govor ravnatelja g. Adamiča, potem govor gospodične M. Adamičeve, ki je nastopila z osem belo oblečenimi malimi deklici, ter nam razlagala zasluge Vodnikove za naš uarod, kar je poslušalce prav zanimalo in razveselilo. Potem je bila igra „vdova in vdovec". Igrali so : gg. Adamič in Skrajnar in gospodične Adamičeve prav izvrstno. Po igri je bila tombola, veseli smo se pozno v noči razšli. Priporočalo bi se, da bi se naši udje in okoličani drugi pot zopet tako obilno udeležili, in da bi se tudi družinskih večerov t. j. vsak četrtek in nedeljo večer v čitalnici obilueje udeležili. Z adreso slovenskih rodoljubov proti krivičnim direktnim volitvam smo tudi mi zadovoljni iu jo bodemo vsi podpisali.
Jx Celovca 3. svečana. [Izv. dop.j (Odbor družbe sv. M obor a) je razpisal za leto 1873 v podporo domačega slovstva in v omiko slovenskega naroda osem daril, in sicer štiri za štiri krajše izvirne povesti in štiri za podučue spise razuega zapopadka. Vsled raspisa, priobčeuega po slovenskem časopisji, se je oglasilo blizu CO pisateljev, ki so razno njih duševno izdelke odposlali odboru v presojo ter „z uma svitlim mečem" borili se za častna darila. V resnici lepo znamnje je to slovenskega napredka iu boljše slovstvene bodočnosti! Skoraj polovica vseh teh spisov pripadala je k prvej vrsti.
Presojevalci, povsem povzeti iz odbora, so na vse kriplje imeli dela, da so razne tvariue natanko si ogledali ter si napravili od posamezuih spisov stalno, dobro pretehtano razsodbo. Pri seji t. m. je skupni odbor o posameznih spisih razsodil iu to po prav natančni debati. O seji sami, katera je uekde bila prav zanimiva, bode skoraj gotovo bolj obširno  poročal   družbeni   tajnik v družbi-
nem listu „Besednik-u" ; objavljeno naj bode za deues le to, da izmed tekmecev, ki so odposlali povesti, nij ni h čer darila dobil. Nekatere povesti se bodo sprejele, druge, po zahtevauji dotičnega pisatelja, Besedniku v porabo izročile in slednjič so se nekatere popolnem zavrgle. Boljši so bili izdelki, pripadajoči drugi stroki: Izmed razprav in sestavkov podučnega zapopadka jih je bilo pet, katerim se je dar in to skoraj enoglasno pripozual.
Ker se je pri družbi sv. Mohora nadejati vedno bolj živahnega delovanja in z ozirom na to, da si odbor prizadeva na raznovrstni način popolnem zadostiti potrebam slovenskega ljudstva , da hoče družba s časom izdavati jako zanimivo knjigo o človeških iznajdbah in tudi obširno občno zgodovino s posebnim ozirom na zgodoviuo slovanskega sveta , — jo se enkrat vsem Slovencem naj živejše priporočamo.
V kratkem je naraslo število udov na 18.925 in hoče, ako nam pomore sreča junaška, še bolj narasti! Čeravno je številka 22.000 — v tolikih iztisih so namreč tiskajo knjige za leto 1873 — jako ogromna iu kin-čalua za slovensko ljudstvo, ki še dva milijona ne šteje, vendar šo ne smemo biti zadovoljni ž njo. Tu in tam se nahajajo vasi in celo župnije, v katerih niti enega uda nij ! Delati in prizadevati si mora vsak, ki le nekaj pri ljudstvu velja, da se število še bolj zdatno množi, da vsak prostak , vsak člen slovenskega roda natančno dobrote ove družbe spozna ter jej kolikor mogoče, s pristopom pribiti! —
Kakor znano , je družbiui odbor vsa slovstvena dela umrlega prof. Janeziča, tako : cvetnike, slovar, slovensko slovnico itd. odkupil ter tiskarni odsok pooblastil, naj sestavi postavno pogodbo. Zadnjo se jo zgodilo in že se nekatera dela tiskajo v družbeni tiskarni in sicer dela, ki so v prvi vrsti potrebua in to posebno glede naših šol.
Tudi družbena tiskarna prav veselo napreduje. Dela imadc ero z glavo in to ne samo družbiuskega, temuč tudi prav mnogo dru-zega. Vse to pa je veselo znamenje za narod naš!
|Z pri Brežicah. (Ncmšku-
t a r s t v o v o. k r. u r a d n i j a h o k r. glavarstva in davka rskega urada v Brežicah ter nezmožnost dotičnih uradnikov slov. jezika.) Pretočeni ponedeljek 27. januarja pridem kot posestnik po svojih opravkih slučajno v pisarnico c. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah. V sredi pisarne stojita dva c. kr. uradnika, in nekaj prav nerodno in bedasto neukretno bereta iz časopisa prav tako, kakor da bi kateri star Slovenec kaj v latinskem jeziku tiskanega in nerazumljivega bral, v jeziku, katerega se nikoli učil nij. Pogledam nekoliko po strani bolj natanko iu zapazim, da bereta „Slov. Narod" št. 21 , dopis iz Brežic, kateri se je glasil o slovenskem gledališči v Brežicah. Starakopitna vegasta moža ugib-ljeta zdaj na eno, zdaj na drugo stran, kdo namreč bi bil ta dopis pisal iu poslal „Slov. Narodu" izmed tukajšnjih za narod slovenski in za mili jezik slovenski v ljubezni vnetih rodoljubov, ali g. Tanšek ali pa g. dr. Sr-nec. Med branjem pa se zaničljivo smejeta v svoji bedariji. Tu svoj posel opravim, na videz se ne brigaje za njuno benekovanje. Od tod grem potem zopet po svojih oprav-
kih daljo v davkarski nrad. Tu najdem še le kaj smešnega. Tudi tukaj bereta dva duševno uboga uradnika „Siov. Narod" isto številko, in ravno prej omenjeni dopis. Ali kako? Smeh me jo silil, tako da sem ga komaj zdržal. Kajti ravno tako nerodno in abecedo vaje sta c. kr. moža brala, kakor sedem ali osem let star kmetski otrok, kateri pol leta Šolo obiskuje. Meni se je zdelo, da ta dva še slabše bereta kot tako dete, če ravno sta uraduika in eden že celo prileten. Posamezne besedo sta komaj skup spravljala, in drug drugemu povedovala, in drug drugega popraševala.
Nikoli ne pridemo naprej, dokler trpimo nemško uradovanjc, dokler odločno in očitno no terjamo slovensko uradovanjc, kakor imamo pravico terjati po §. 19. Zakaj dokler tega ne terjamo, bomo dobili buteljne-uraduike, kakoršnib sedaj imamo, ki še slovenski brati ne zamorejo. Ako bomo pa to terjali, bodo taki uradniki, ki nijso zmožni našega jezika v govoru in pisanji, sami od sebe na slovenski zemlji službe popustiti morali, ali se vsaj toliko učili, ko mi kmetje. Kako, vprašam vas, kako bodo taki uradniki ljubili mili jezik slovenski, ki so tako topoglavi in trapasti, da še v tem jeziku tiskanih časopisov brati ne znajo? Kako bodo ljubili ljudstvo, in kako pravično uradovali, ker v sredi slovenskih kmetov uradovajoči, jim ne morejo v njih jeziku odgovarjati i u so ž njimi pogovarjati. In tako se tudi godi pri tukajšnjih uradnikih. Ako c. kr. okrajno glavarstvo, katerega izmed kmetov, ali katerega rokodelca pred se pokliče, pošlje mu poziv v nemškem jeziku pisan, iz davkarskega urada pošiljajo plačilno naloge v nemškem jeziku med kmete, iu ker vsi taki pozivi pridejo po dotičnih občinskih županih do pozivanoga, kateri ne zna nemškega jezika, kaj se pri taki priložnosti godi z ubogim Slovencem? koliko potov ima! Župan, kateri pozivanemu nemški poziv izroči, in nemškega jezika sam ne zna, mu potem ne ve razložiti zakaj mu je list poslan. Tako kmet mora nalašč enkrat do dotičnih uradnikov daleč iti vprašat, kaj hočejo imeti. Ali nij to strašno — nesramno? Koliko zadrege delajo županom taki nemškutarski uradniki, ki jim pošiljajo oznanila v nemškem jeziku pisane!
Iz E.eiitli*tft v Slovenskih Goricah 4. febr. [Izv. dop.j (Beseda o poštenem slo venskem in oži in drugo.) Kakor ste že obznanili, je Eduard Knez c. k. bilježnik pri sv. Lenartu 27. jau. t. 1. umrl. Naj tedaj še nekaj o njegovem življenji opomnimo. — Pokojnik je bil več let na Hrvatskem kot uradnik in nazaduje v Zagrebu kot javni bilježnik namesten, leta 18(51 pa so jo k sv. Lenartu preselil In tukajšnje bilježništvo prevzel. On jc bil tisti, ki si jo upal na nemški meji prvi narodno zastavo poprijeti iu še takrat le malo zavedno ljudstvo k domoljubja in spoštovanju svoje narodnosti spodbujati. Kakor skala je stal ponosno na domači straui, in če se je prav v početku moral skoraj sam bojevati, nikdar se nij udal, nikdar nij bil omahljiv. Kmalu je dobil od vseh strani Zaupanje iu ljudstvo jc v narodni tabor z veseljem prihitevalo.
Že pri zadnjih volitvah se je sv. lcnar-ski okraj posebno možato ponašal, iu poka-zal, da ima do pokojnika posebno zaupanje, kateri je zvest ostal narodu in domovini do
groba. Lebka mu zemlja! (Pokojnik je bil med prvimi ustanovniki „matice" in tudi med onimi možmi, ki so „Slovenski Narod" z velikimi žrtvami v neugodnih časih ustanovili. Zato tudi mi zakliČemo njegovemu spominu : slava! L redu.)
Ali se bode sedaj morebiti kaj preme-nilo v tem okraji? Ne, ljudstvo je izbujeno, če prav bilježnika Kneza nij več pod zastavo, če prav je namenil gospod dr. Cucek se v Ptuj preseliti. Poprcd na njivi pregosta lulika je izpuljena, še nekatere samopivke rastejo po drevji, pa tudi tiste so bile omajane, prijele in rastlc bodo, a veudar mislimo, da se bodo morale posušiti.
Ncmčurjcm sedaj raste tukaj greben, njihov vodja zloglasni dr. Jug iz Kozjega, kmetski sin, ki se jc že mnogokrat nepoza-bljivo blamiral, posebno v tožbi z dekanom Tutkom in v znanji vojaške postave, pa se sramote, kakor naš „pritekcl", če jc po vodi skakal, otresel, jc začel z nekim kramarjem in drugimi fantaliui njegove bazo ro-goviliti; misli, daje s smrtjo bilježnika in odhodom dr. Čučka mačko v vrečo zavezal, pa menimo, da dela račun brez krčmarja.
Ljudstvo je tukaj res s smrtjo Kneževo prav mnogo izgubilo, ravno toliko izgubi s preseljenjem dr. Čučka, vendar zaupamo na to, da je narod zaveden, da ljubi domovino, da imamo novo podpiratcljc in da imamo nado še nekatere pridobiti.
Omeniti imam tudi, da obstoji tukaj med nemčurji en „Quarticraufkllndigung8vcreinu, katerega vodja je neki fante kramarček Spici; to društvo ima nalogo stanovanja, katere imajo sedaj narodnjaki, na tihem prevzeti, tako narodnjaka ven spraviti, in stano vanje drugemu prepustiti, od novega stanovnika denarje sprejeti, gospodarjem hiše pa nič plačati, kateri so mora za te krajcarje potem tožiti. Lepo nemčurji!, pa spomnite se na svoj prigovor nder Krug gcbt so lange zum Brunen, bis cr bricbt".
Ocl koro!<il40-btt*j4*i'Kke meje 3. febr. [Izv. dop.j Ker le redko kedaj kak nemški uradni list vidim, sem še le denos Št. 22 „Klagcnfurter Zeitung" od 28. jau. po uaključbi v roke dobil in videl, da noki dopisnik iz Prevale meno zarad zadnjega mojega članka v „Slov. Narodu" št. 12. kot lažnjivca postavlja in oklieujo! — Da sem zarad volitev pravo zadel, pritrjuje on sam, ali zavoljo šol iu občinske pisarne moj dopis napak obrača, da bi „laži" v njem našel in ravno s tem dokazujo, da ali dopisa razumel nij, ali pa da je njemu samo za obrekovanje.
On pravi prvič, da se v šolah v prvem razredu tudi slovensko podučuje iu samo v višjih razredih bolj na nemščino kot slovenščino gleda. Ali vi gosp. dopisnik mislite, da jc mar to že slovenski učni jezik, o katerim moj dopis govori, ako učitelj z otroci, kateri nemško ne razumejo, so po domače pogovarja? Ali nij to nemški, ako so vsi učni pripomočki, knjige itd. nemške? Iu v dokaz, kako se v 2. in 3. razredu v preval* ski šoli na slovenščino gleda, imajo tam v drugem razredu učitelja, kateri akoravno Slovan po rodu, vendar kot Čeh našega govora ne zna, v tretjem razredu pa trdega Nemca, kateri še ne zna,  kaj je kruh po slovenski.
Drugič, da imajo v občinski pisarni tajnika, kateri „perfekt" slovensko govori in da se  odborovc seje nemško in slovensko
vrše. Vprašam vas, ali je občinska pisarna že slovenska, ako samo gosp. tajnik s kmet-skimi ljudmi, kateri nemško ne znajo, slovensko govori? Ali nij mar popolnem nemška, ako tudi ne vidiš ni enega slovenskega dopisa, povabila itd., ni enega slovenskega zapisnika odborovih sej?; ako sesamo nemško dopisuje in še na slovenske dopise drugih občin in uradov nemško odgovarja, in s tem naš domač slovenski jezik na ravnost zaničuje? Povejto mi tedaj gosp. dopisnik „Klgf. Zcitg.", kje so tiste „krasse Unvvahr-heiten" in „\Vaffen der Verleumduug uud Lllge", katerih je moj dopis poln? Ali se ne da mar to na Vaš dopis zavrniti?
J z Kugrrelsai 4. febr. [Izv. dopis.) Zagreb nema čitalnice. Naše najstarejše društvo za branje in zabave jc bila „dvorana." Ce se ne motim, osnovala se je leta 1852. Političnega značaja „dvorana" nij nikoli imela. V njej se je zbiralo posebno naše višjo uradništvo. Lani osnovalo se je drugo društvo pod imenom „kazina". V tem društvu so se zbirali odličnejši mest jaui, trgovci, odvetniki itd. Dasiravno si kazina nij htela nobene politične barve nadeti, jc bila vendar kot narodnjaško društvo na glasu. V najnovejšem času stvorilo so jc tretje društvo pod imenom „Posielo." 0 tem društvu ne morem kaj reči, ker se še nij razvilo. Vsa ta tri društva zedinila so se te dni v eno društvo pod imenom „kazina." Dasiravno se bode kazina tudi v prihodnje ogibala politike, jo vendar velika veČina njenih udov narodu jaška. V ta namen, da si kazina svoj čisto socijalen značaj Čem bolje ohrani, nadela si je baš kozmopolitično in neutralno ime „kazina." Kaucbijauci so se sicer prizadevali , /.cd i nje nje gore imenovanih treh društev zapreČiti, ker so med njimi eno kot svojo zbirališče imeti hoteli, pa bili so za izvedenjc tega manevra preslabi. Politične homatije ogrenilo so celo našo socijalno življenje. Naj več pelina jo v njega ožel Kauch. Kjer god sta dva pri enej mizi sedela, sta gotovo drug drugega, se ve da na tihem sama pri sebi prašala, ali si ti moj vis-a-vis narodnjak ali magjarour1, za dalje časa je to neprenosljivo. Kazina je prevzela nalogo, da politično nasprotuištvo vsaj v socijaluem življenji oblaži in zato bode kolikor mogoče neutralno zbirališče za vse stranke.
Deputacija naših magjaronov, ki je šla v Pešto Szlavva prosit, naj spet liano ha za bana postavi, vrnila se je z dolgimi nosi v Zagreb. Ona nij bila niti pred Szlavva niti pred Deaka puščena. Vslcd tega liaska vo-lika mačja žalost v celem magjaronskem taboru.
Jugoslovanska akademija je izdala do sedaj XXI knjig svojega „llada". Velika izguba jej preti s tem, da jc njenega tajnika Dauičiča srbska vlada nazaj v Lelgrad poklicala. Kakor se čuje, ho on temu častnemu poklicu posluhnil. Koucem leta 1872 iznašala jc njena glavnica 298.944 gold. 91'/a kr-Tečajem rečenega leta pomnožila so jc glavnica za G242 gold. 3.3 k r. Akademija je pako iz glavničnega prihoda v svojo svrhe potrošila 10.200 gl. Zaklad za utemeljenje jugoslovanskega vseučilišča imel jc koncem pretočenega leta 253.082 gld. 16 kr. premoženja. Pomnožil se je tečajem minolega leta za celih 49.457 gold. 54/2 kr. Matica ilirska, ki je žc veliko let spala, tako da smo mislili, da je žc umrla, počela se jc spet probujevati.
Njen sedanji predsednik Mesič je mož, ki ima vse lastnosti, da bo ta naš književni zavod spet na Čvrsto noge postavil. Enako prerojenje bi bilo tudi našemu društvu za jugoslovansko zgodovino želeti!
Naši „regnikolarci" odpravljajo se na pot v Pešto.
Domače stvari.
V IJtil»IJUili. G. februarja.
..Slovenski Narod" od 6. febr. št. 30, je bil včeraj konfisciran.' Ob 1 ,,v
zvečer je bil dan prvi dolžnostni iztia na državno pravdništvo iu na policijskega svetovalca Aheina, ob -/08 je bi! že policijski komisar g. Jesen a k z dvema bričema na posti, kjer jc kon-fiHciral en del, namreč kolikor jih je bilo na posto že oddanih, in precej potem v tiskarnici, kjer je tudi mnogo iztisov zasačil. Tiskarski stavek prvega in drugega članka je bil pa že poprej uničen. Ponatisnemo denes one stvari, katere konfiskaciji nijso mogle povoda dati, ter pridenemo novega gradiva za „prilogo", da kolikor mogoče odško-dujemo svoje naročnike, katere prosimo, naj z nami vred potrte v budili časih. — Pri tej stvari še kot kuriozum povemo, da je eden komisarjevih uradnih slug g. stavce oblastno inkvirirati začel, kdo in kateri Narod" stavi ? Čudimo se, da slavni c. kr. predstojniki ne poduče svojih služabnih duš, da 1. 1873 nema jo uradni sluge funkcij preiskav-n i h sodnikov.
— (Čitalnica v Kranj i) napravi v nedeljo JJ. svečana 187.-1 besedo Vodniku na spomin s sledečim programom: Prolog; Čve-terospev; „ Večerna" in „Rožica"; slavnostni govor, deklamacija; samospev planinski lovec; Trstenjakov prizor: „Vodnik v Olimpu". Potem ples pri vojaški godbi. Vstopnine plačajo posamezniki 50 kr., rodbine 1 gld. Zadetek ob 8. uri zvečer. K tej besedi uljudno vabi vse domoljube Odbor.
— (Čitalnica metliška) ima kakor se vidi s svojim predpustnim programom srečo. Vodnikova spominska svečanost žvr-Šavala se je od kraja do konca z ono vesel o nIjo, ki jc morala slavnega pokojnika navdajati, ko je svoje „ okrogle" pel. Po končanem ravnateljevem splošno odobravanom govorit, predstavljala se je igra „Županova Micka" ž nepričakovano ugodnim vspebom. Gospodična ZorctiČeva „Micka" in g. Kuralt Franjo „Glažek" igrala sta tako izvrstno, kakor da sta oba diplomirana igralca umetnika, gospodična Marija MežnarČiČcva „Pod-gorska", gg. Kentncr Žiga „Sttsshcim", Ka-menšek „Anžcu, Lakner „Windbcrgw držali so se vrlo dobro, tudi g. Tancck „Jaka" se je za prvič dosti lepo obnašal, njegova marljivost jc hvale vredna. Potem jc prišel ples in kadar ta na red pride, ne pomaga nobena interpelacija več, dokler se ne javi „bcli dan." Razveselilo nas je mnogo zunanjih društvenikov. Čisti dohodek vstopnine 14 gl. na korist zaklada domovine naše za svetovno raspostavo predal se bode si. c. kr. okrajnemu glavarstvu z Vodnikovo devizo „Estrajh za vse!
— (Ljutomerske čitalnice) odbor je vsled nove volitve pri občnem zboru
dne 2. febr. sestavljen : Ivan K u k o v e c, pred sednik, France O z me o, podpredsednik, Anton Mčrčnik, blagajnik, Ivan Lapajne, tajnik; dr. Anton Klemečič, Dragotinllu ber, in Alojzi ITercog, odborniki; Vatro-slav M o h o r i č, Mat. Z e m I j i Č, in Blaže P e r n i š c k, namestniki.
— (Vodnikova beseda v ljutomerski Č i talnici) tse je lepo in častno izvršila. Lepo število gostov iz trga in okolice je bilo nazočib. Posebno je bil krasni spol dobro zastopan. Slavnostni govor g. Pcrnišeka jc bil prav jedernat, ter se jc s polivalo sprejel. Vesela igla „Telegram" je pa najbolj ustrezala. Igra je že sama na sebi lepa in pikantna, pa bila je tudi dobro igrana, gladko, ročno in brez spotikljaja je tekla igralcem beseda. Nobenega izmed di-letautov se ne more grajati, marveč zaslužijo vsi žive pohvale. Ta se pristnja v prvi vrsti Ljudmili, gospej (iornilšakovej in E m i, gospodični K o r n p i h 1 o v e j, ki ste bili na odru obedve prav 1 j u b i in krasni prikazni.
— (Notarska mesta) na Vranskem in pri sv. Lenart-u v slovenskih goricah so razpisana; prvo do konca februarja, drugo do 15. marca t. 1.
— (Sankcionirana postava.) Cesar jo 15. jan. t. 1. potrdil postavo štajerskega deželnega zbora, vsled katere se vpri-hodnje občinske in okrajne priklade morajo na direktne davke z vojskino priklado vred nalagati.
— (Iz Ljubljane) prinaša „Agramer Zeitung" 4. febr. dopis, o katerem trdi, da je izvireu. Dopisnik pravi, da je „ecbter Slovene" in „Krainer" — pa se spravi kriti-kovati — ne o ljubljanskih temuč o hrvatskih rečeh. Ker jc ves stil tako brez duha In tako po „hausknechtM-ovsko pisan, kakor piše samo magjaronska „Agramerica", v surovosti unikum evropejskega žurnalizma, stavimo glavo, da dopisnik nij Slovenec, da ga sploh v Ljubljani niti nij !
— (t ž MarenberŠkcga okraja) na slov. Štajerskem se nam piše: Kakor znano, imamo zdaj tudi „poštne nakaznice" nemško- si ovc n s k e. Zo začetka meseca decembra pr. 1. je zahteval eden tukajšnjih rodoljubov, na pošti v R—i nemško slovenske. Tamošnji poštar T. je djal „da jih zdaj nema"; kjer cele tri osobe (!) v poštnem okraji hočejo imeti popolnem nemške. „Kar jc, to je; to mi je mogoče dati." Denes "e že šteje 4. febr. 1873, in še zdaj nijso došle slovenske nakaznice. Če jc tedaj nemogoče, v dveh mesecih nemško-slovenske dohiti, ki so za nemško, ali ncmškittarsko Stranko lažjo rabiti, nego popolnem nemške za slovensko stranko: vprašam le: kako dolgo bomo S1 o-venci še mogli na popolnem slovensko poštno tiskovino čakati? liog ve ali bo došla v enem stoletji! — Pa pravijo vladni Nemci, da so pravični glede ravnopravnosti!
— (Iz Zagorja) na Notranjskem se nam piše: „Tukajšno bralno društvo jc od deželne vlade vsled odloka 18. januarja t. 1. Št. 520. „als staatsgef ahrl i ch (!!!) zpo-znano, tedaj prepovedano!! Začasni odbor si hode po drugem potu k dovoljenju pripomogel, in izid tega ob času naznanil." 11 c j! kako v klasje gre zlata svoboda pod vladanjem nemškega liberalizma! Se brati v društvu ne smemo;  to je vse „zakonito."
— (Železnica Kn ittelfel d-Z a p r e-šič.)   Te dni se je podala posebua deputa-
cija podvzetnikov te* železnice na Dunaj, da so se predstavljali trgovinskemu ministru ter ga pros li, naj še v tej sesiji državnega zbora predloži dotični načrt. Minister je sicer bil prav prijazen (/.akaj bi ne bil, lepe besede so po ceni), pa obljubil nij ničesar. Naposled je g. minister celo djal, da se državnemu zboru nobeden železniški načrt ne bode predložil, dokler ne reši vprašanje arlbergske iu predilskc železnice. Ta odgovor deputacijo nič nij razveselil in tndi no bode dobro sprejet v vseh krajih, kjer že težko pričakujejo te železnico in prostranske črte Drajberg-Ccljc-Smarjc-lircžicc.
— (Imenovanja.) O. dr. Adalbcrt Krava, c. k. sodnijski adjuukt je na svojo prošnjo prestavljen iz Planine v Postojno. O. Tottssaint Deu je imenovan za o. k. adjunkta v Kozjem, (r. Julius Ledenig pa za c. kr. okrajnegS sodnika v Kočevjt. (W. Z. od 4. februarja.)
Razne vesti.
* (Dalmatine i) so v cerkvenem ostra dozdaj spadali pod srbskega metropolita v Tran*dajtaniji. Vsled dualizma so se tudi cerkvene razmere med Cis- in Translajtauijo tako uravnale, da ste se orijentalsko-grškc biskupije v Dalmaciji iu IJukovini ločile od srbske metropolije iu se je za te biskupije ustanovila posebna metropolija, pa ne v Dalmaciji, ampak v daljnih Čcrnovicah v lluko-vini. Za metropolita pa je imenovan škof Ilackman v Čcrnovicah, nemški ustavoverec in centralista. Radovedni smo, kako bo shajal uemšku-rumunski metropolit s svojo slo-vausko duhovščino v Dalmaciji. Mislimo si, da se ho malo zanj brigalo.
* (lt u s k i a d m i r al P o p o v) potuje po Auglcžkem, da si ogleduje tamošnje državne in privatni delavnice za ladije. Te dnij je bil v IT u II u in ko se je vrnil v London, ga jo marinski minister obiskal ter k obedu povabil. Ali mu jc ruski gost res bil po godu v tem Času, se nam nij poročilo.
* (P o t o p L a d i j c „N o r t h f l e e t"; o katerem smo že poročali, jo uzročil portugijski parobrod „Murillo", kakor vse kaže. Prija-d.al jo te dni v Cadis, izogibaje se portugijski tu lukam, kjer bi kapitana bili tirali pred sodnijo, ne samo za to, da je trčil ob „Nortlifteetu, ampak še bolj zategadelj, da se nij ustavil po storjeni nesreči in nij pomagal rešiti utopljencev. Parobrod sam zdaj nij videti, da bi bil poškodovan, vendar so oficirji že poklicani pred sodnijo. Oficirji parobroda „Murillo" so pri zaslišanji pred sodnijo izrekli , da so čutili, koje parobrod treščil v „Northfleet-a". Hiteli so gledat, kaj se je pripetilo in videli, da seje „Northflcet" začel pogrezavati ter slišali upitje nesrečnih utopljencev. Kapitan „Murillo" pa, da si so oficirji od njega terjali, naj ustavi parobrod in priteče na pomoč, branil se je to storiti in za u kazal naprej jadrati.
* (Viharji) so 2. febr. strašno razsajali po morji ©kolo angležkih bregov. Mnogo ladij jc poškodovanih; dva parobroda sta naletela ua skalovje in se pogreznila. Od enega se je edini kormanoš rešil.
* (Potresi.) Na otoku Samoskem So hudi potresi podrli dosti hiš ter pod svojimi razvalinami pokopali mnogo ljudi.
* (Poslednji sneg) je zapadel večji del srednje Evrope, na Francoskem ga je toliko, da so ceste po njem zaprte. Tudi po Krasu so morali plugi pred vlaki sneg na stran metati, da jc bilo mogoče naprej priti.
* (Angleški v r e m c n o-p r e r o k) .James Piidlev pravi, da bode leto 1873 uajro-dovitucjŠc v tem stoletji. Žita bodo obilo, vino tako dobro, kakor I. 1834. On hoče to vednostim dokazati iz tega, da so ekvinok-0 jonalni viharji novembra in decembra zimo gnali čez naš kontinent,  da tedaj  ne bode
mraza in žc koncem februarja drevje cvesti začelo. Uodemo videil, pa preroki nijso nezmotljivi.
* (J a j) a n e z i) iščejo ministra za nauk, ker dnsedaj Še nijšo imeli posebnega mini stcrstva za to stroko državni h ©pravil. Ako po vsem Japanskom in tudi po v>cin Kitajskem ne najdejo sposobnega moža; naj prido k nam. Imamo jih na ponudbo izvrstnih po dagogov, katero bi prav lehko pogrešali. Se potne stroške jim rade volje plačamo.
Narodno-gospodarske stvari.
Š p a rgc 1 j.
(Spisal E. Meti.) Med vsemi kulturami so spargelj naj bolj splača, ker se vselej lehko in po visoki ceni proda in se ne skazi, ako tudi porezan več dni leži ali so v oddaljena mesta po-šilje. En oral zemlje s špargljemza-s aj e n dajo na leto 000 gold. čistega doneska. Spargelj nij zbirčen, kar se lege in zemlje tiče, vendar več rodi na težki, nego na lehki zemlji in ljubi malo proti jugu nagneuo lego. Zemlja za spargelj se mora dobro pripravljati, vendar no tako globoko, kakor se je dozdaj delalo. Zadostuje, da sc na globočino dveh čevljev prckoplje (prerovta). Poprej je bila navada, 3 do 4 čevlje globoke jame kopati, jih do 2' s trobneuimi treskami, žagaluico itd. napolniti. Tako pripravljanje zemlje visoko staue in vendar rastlini nič ne koristi. Kajti Spargelj svojo korenine le bolj površno razprostira, tedaj svoj redilni sok iz površne zemlje dobiva in ne iz globoČine. Zato se naj zemlja samo na 2' globoko prckoplje.
Potem se napravljajo luknje, po 2' sak-sebi, vsaka 15 c»lov povprek in 1 '/2 čevlja globoka. V te luknje pride strohnel gnoj, V3 čevlja visoko; ta se potepta in se najnga V visoko dene prst, na katero se spargelj sadi. Koreninico se lepo na vse strani uravnajo in 3 cole visoko z dobro živo perstjo pokrijo. So le v pribodojem letn se luknje napolnijo in sicer z nekoliko gnojem in prstjo. V 1. in 2. letu se smejo najmočnejše kali porezati, pa ne preobilno, da vsa rastlina ne oslabi.
Na vrtih pa se mora drugače ravnati, da je dobiček večji. Na prerovtani zemlji se delajo jarki ali jame 3 čevlje saksebi 1 /2 čevelj globoki in 1 /._, do 2 čevlja široki; napolnijo se do s trohuelim gnojem, na katerega pride malo žive prsti. V te jarke se sade dve vrsti špargljev tako, da so vrste 1 /., čevlja saksebi; potem se pokrijo 3 do 4 cole visoko s prstjo. V 2. letu se jarki napolne in dobro gnoje. V 3. letu pa se med vrstami izkopa čevlja globok jarek, prst okolo špargljev se po, rej zrabla in gnoji in se nanj namreč prst iz jarkov, tako da so špargljeve grede sedaj više.
Za obdelovanje špargljevih gredic služe videči bolje od navadnih motik, ker se po teh korenine preveč poškodujejo. Da spargelj obilno rodi, treba vsako Uto dobro gno jiti, gredice večkrat opleli in na to paziti, da je nad koreninami vselej najmanje za 1 čevelj prsti. V mesecih juli in avgust se naj z gnojnico polijo, pa samo v oblačnem, mokrem vremenu.
Porežejo naj se samo močnejše kali, slabejše pa naj ostanejo in rastejo, ker se tako okrepča cela ia*tiiua. Kakor hitro se prikaže glavica nad z-mljo, naj se prst okolo šparglja ostrga in se spargelj z dolgim nožem (tako zvanim špargeljskim nožem) v dol-
gosti !' do 10 colov pod zemljo poreže. Taki šparglji so posebno okusni. Tukaj pri nas je navada, da puste Špargljc rasti 5 do <; colov nad zemljo, jih pokrivajo s posebnimi lonei. Ta navada naj se opusti, ker spargelj nikoli nij tako oknsen in celo gren-lak postane, če Mite visoko nad zemljo. Spargelj se ne sine dalje, kakor od početka pomladi do sredi junija rezati. Po končani rezi se naj gredice po leti in do jeseni večkrat prekopajo. Jeseui se zemlja dobro gnoji.
Za sajenje je najbolj jemati 21otno sadeže. Naj rodovitnejša plemena so: angleški, nemški, crturtski i u zgodnji argenteul-ski spargelj.
— Nova delniška postava je v načrtu dodelana. Vladni komisarji odslej ne bodo imeli toliko pravic, kakor dosihmal. Oni bodo samo imeli opraviti z nadzorovanjem blagajuičnih nakaznic itd., v naprav-I je uje bilance pa se ne bodo smeli vtikati. Sploh sc ves načrt naslanja na trgovinsko postavo.
— Magjarsko državno posojilo je na londonski borsi fiaško naredilo , ker so je samo 12 milj. gold. nanjo podpisalo. To jasno kaže, koliko kredita ima ©gerska država na denarnem trgu in tedaj tudi v vuauji politiki. In vendar si Magjari domi-šljujcjo, da vsa Evropa gleda samo na njih in se suče, kakor bi oni radi zaukazali.
l.istnU-u opravnlNtva.   G. dr. F.
Ip .. . Vaš inserat velja 8 gld. 58 kr.
B .
Dunajska borna G. februarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   68 gld. 70 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   72 „ 80 „
1860 dr*, posojilo.....103 „ 7f>
London.........108 n 90
Kreditne akcije......                      333 „ . 85 „
Akcije narodne banke   .   .   . 970 „ — „
Napol..........8 „ 67«/, „
C. k. cekini.......— w — ,,
Srebro........ 107 „ 7&
Eden trezen v slovenskem in nemškem
jeziku popolnem izurjen
pisar
dobi takoj službo pri odvetniku.
1*1. Giiiiflo Sirbn'
(25—2) v Brežicah (Knnn).
Dr. Ferdo Rojic,
zdravnik v Ipavi, [i0-2)
ne stanuje več v Fluksovi hiši, temoč v tej nasproti stoječi ko*p. iivaiT.
brez zdravila
Na prsih in plučah
bolan! se po naravnem potu tutll v obupnih In od zdravnikov zn neozdravljlvb razglašenih
slučajih  r: i. 11 k j 1111. >   <ia'I rnv I.jmJo
brez zdravila.
Po natam'nein popisu bolezni pove pismeno vci"
Dir. J. II. Fickert, Berlin.
VVall-Strasse No. 23.
Ilonorar 5 gld. a. v., ki «0 nuj pismu priloži.
|(1U2—42)   broz zdravila
Za svetovno razpostavo
nn l> ai nuj i
se kupujejo lepi, dolgi ženski 1*1*1«':
rumeni (blond), rdeči in sivi imajo prednostne cene in se lahko po pošti pošiljajo; tudi se sprejemajo posamezni kosi, in denar za-njc se takoj pošlje. (33—7)
Wilhelm Stutz,
v „Zvezdi" (Slernallco), hiš. štev. 30 t Ljubljani.
Do sedaj iiepreseženo!
Ce.i. in kralj. _v       <H^|^^|§^^^^^^. izključ. privileg.
pravo ^^P^^^pP^BJ^r^ očiščeno
olje iz ribje masti
od
Viljema Maager-ja na Dunaj i.
Od prvih medicinskih avtoritet preiskano, priporočeno in zapisano kot najčistejše, najboljše, najnaravnejše in priznato nauspešniše zdravilo za ttolVziii v lit i»lu4'&ili, za skrofule, lišaj, gnojne bolečine, izpustke na koži,
otekle bezgalke, slabotnost itd. se dobi pravo — steklenica a I gld. — ali v moj fabriški zalogi: Dunaj, Backerstrasse Nr. 12, ali v najbolj renomiranih lekarnah in špecerijskih štacunah monarhije, tako med drugimi pri teh-le firmah: Maribor: J. D. Bankalarijeva vdova, A. W. Kiinig, lekar; Gradec: Ertl & Krcpesch, D. Sigmund, M. Seiner, F. X. Seeger, trgovci, V. Grablovvitz, lekar; Celje: F. Janesch, trg.; Judenburg: J. Posti, trg.; Celovec: Dr. P. Hauser-jevi dediči, A. Bcinitz, F. Ervvein, lek.; Ljubljana: Eggenbergerjeva vdova, Ot. Scheuk, lek. P. Lassnik, M. Golob, trg.; Ptuj: G. Karagyena, A. E. Reithammer. (199—8)
Tujci.
5. febr.
. Pri E,cr<"»l»s Stojan iz Otoka. — Fortuna iz Planine. — Balagič iz Gbcina (?) — Mudbcia iz Trsta. — Vitoz pl. Plapart iz Celovca. — Hossen-berg iz Vcrono. — Gulor iz Krope. — Lengl.
Pri Malicat Mehi iz Gradca. — lic rtu iz Dunaja. — Dehnis iz Lip-skega. — Iliibner — ltoiclienburg. — B<»gač iz Dunaja. — Zore iz Gradca. Egor iz Ljubljano. — Gioih, Nagim iz Loko.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast O* liilltMCli, Berlin, Louisenstrasse 45. (255—12)
Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
izdaiclj in za  >.uduititvu odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk ,^Karo^u^^sk^rne^7