Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 12, št. 1, s. 67-86, Ljubljana 1974 OXF. 228.81:176.1 Fagetus silvatica L. : 181.65:182.3 Abieti-Fagetum dinaricum Treg. ENOLETNA RAST VRŠNIH MLADIK V BUKOVI GOŠČI JELOVO-BUKOVEGA PRAGOZDA Dušen MLINŠEK, Marjan ZUPANČIČ Sinopsis Opazovali in merili smo dvodnevno višinsko rast v bukovi gošči na 121 dominant- nih osebkih v inicialni pragozdni fazi. Rezultate smo primerjali s podobnimi iz- sledki v gospodarski gošči bukve. Potek rasti pragozdnih mladik je v povprečju zelo razvlečen, s počasnim startom, izrazito kulminacijo in počasnim pojemanjem rasti. Začetek rasti je pri vseh osebkih dokaj sočasen, nadaljnji potek rasti pa je domala pri vsakem osebku različen. Populacije v pragozdnih bukovih goščah so izredno heterogene. Okolje sicer vpliva na potek rasti, toda ne more prikriti dedno pogojenih individualnosti osebkov. V nasprotju s tem so gospodarske gošče boli homogene, rast mladih je silovitejša in kratkotrajnejša. YEARLY HEIGHT-GROWTH OF TERMINAL SHOOTS IN. BEECH-SAPLING-STANDS IN WHITE FIR - BEECH VIRGIN FOREST Dušan MLINŠEK, Marjan ZUPANČIČ Synopsis Height-growth of 121 dominant beech-saplings in initial virgin-forest stage had been observed and measured in two-days intervals. The results were compared with similar findings in beech-sapling-stands in managed forest. In the average the height-growth of the virgin-forest-saplings in spread over a long period of tirne, has a slow start, clearly expressed culmination and decreases slowly. The beginning of the growth is rather simultaneous. The further dinamics of the hight- growth varies with almost every individual. The beech saplings-population of the virgin forest are very heterogeneous. The dinamics of the high-growth is influ- enced to a large extend by the environment conditions, yet individual hereditary factors remain noticeably expressed. In contrary the sapling-stands in managed forests are more homogeneous. The light-growth of the saplings is more vigorous and ends sooner. 67 Avtorjeva naslova: Dr. Dušan MLINŠEK, dipl.inž.gozd., univ.prof. Biotehniška fakulteta v Ljubljani 61000 Ljubljana, Krekov trg 1 Dr, Marjan ZUPANČIČ, dipl.inž.gozd. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo 61000 Ljubljana, Večna pot 30 Situacija je nastala na podlagi opazovani m meritev na terenu v letu 1963. Zara- di tehničnih zadržkov delo ni bilo objavljeno prej. K zamudnim terenskim merit- vam sta največ prispevala takratna štud.gozd. B. Anko in A. Šertelj. Mnogo razu- mevanja za delo je pokazalo gozdno gospodarstvo Novo mesto, financiranje pa .ie izdatno podprl takratni okrajni sklad Novo mesto na čelu s tov.ing. S. Rajičem. Vsem se za pomoč in razumevanje iskreno zahvaljujem. 68 UVOD Pragozd ni le muzejska vrednost. Pomemben je predvsem za spoznavanje gozda kot ekosistema. Intenzivnejša raziskovanja pragozdov nam lahko omogočijo resnič­ nejši vpogled v življenje gozda. Tovrstna spoznanja pa moramo upoštevati, če ho- čemo uspešno gospodariti z naravnim gozdom v mejah naravnosti. Prav za to so v zadn.fem času raziskave v pragozdovih vse številnejše. Njim se skromno pridružu- jemo tudi v Sloveniji. Pri tem je nekaj več fitocenoloških raziskav, drugih raziskav skoraj ni. V letu 1963 smo v vegetacijski dobi preučevali posamezne razvojne po- jave v Jelovo bukovem pragozdu Pečka in leta 1965 v bosenskih pragozdih jelke in bukve. Prvi izsledki so bili ob_iavljeni v Zborniku BF (MLINŠEK 7 in 8). Ta študi- ja fe nadaljevanJe raziskav v pragozdu Pečka na Dolenjskem. V raziskavi (MLIN- ŠEK 8) je ugotovljeno, da je prag_ozdna sesto_jna klima oster selektor in nf ugodna za množično pomlajevanje. Vzklijejo in razvijajo se le življenjsko najmočnejši oseb- ki. Pri tem je pomembno, da pade seme na primeren subi,t;_rat, da more vzkaliti. ,,,.,,., Pragozdna klima je dokaj raznolika, vendar v normalnih-~az~erah ni na pretek primernega prostora za uspešen nastanek in razvoj inicialne razvojne fa-ze sesto- ja (MLINŠEK 9). Mladovje, ki se uspešno razvija, Je vitko. Neposredno okolje one- mogoča razvoj ~g~~gy, kljub veliki vitalnosti preživelih osebkov (MLINŠEK 8). Mla- <\ dovje se razvija zadržano, zato ostaja vitko in vendar stabilno. S tem v zvezi nas ' zanima: l. Kakšen je potek višinske rasti zgornjih mladik med vegetacijsko dobo v pragozd~ ni bukovi gošči. 2. Kakšna je odvisnost poteka letne višinske rasti bukovega mladovja od njegovega neposrednega okolja. 3. Ali je možno na podlagi opazovanj letne rasti sklepati o nekaterih značilnostih (n.pr. stopnje homogenosti) pragozdne populacije bukve. l. RAZISKOVALNI OBJEKTI, METODA DELA IN GRADIVO V pragozdu Pečka nad Sotesko ob Krki (odd. 37) smo izbrali v osrednjem delu sestojev dvoje "inicialnih" pofl1Jaditvenih jedEl! v medsebojni oddaljenosti ca. 250 m. Nadmorska višina ca. 926' ~.-~RaŠtiinŠka združba je ABIETI-FAGETUM DINA- RICUM TREG., odrasli sestoji jelke in bukve, v lesni zalogi sta obe vrsti enako zastopani, lesna zaloga 500-600 m3 /ha. Obe jedri ležita v območju pragozdne fa- ze razpadanja, kjer že odmirajo in izpadajo posamezna drevesa - orjaki oziroma skupine dreves. Značilnosti teh pomladitvenih jeder so naslednje: ., _,.,,.,.,.,,,, pomladitveno jedro I. pomladitveno jedro II. površina 22, 4 a 6,4 a ekspozicija severna južna nagib 10-150 do 10° 69 teren faze razpadanja: inicialna faza: pomladitveno jedro I. pobočje, ki se za manjšo vzpetino steka v manjšo ravnino globoka, rjava tla je O, 5, bu 0,5 štirje izpadli orjaki. Višina odraslega drevja: 35 m pomladitveno jedro IT. rahlo nakazana, sveža vrta- ča globoka, rjava tla je O, 6, bu O, 4 dva izpadla orjaka. Višina odraslega drevja: 35 m redka, čvrsta, razgibana gošča, Pomladitvena stožca raz- vita v osi SW-NE. Zgornja višina opazovanih delov pomla- ditvenega stožca: 1, 5-2, O m 1, 4-1, 7 m medsebojno razmerje - S strani zastrta gosca. Opazovalni del pomladitvenega stož- fa za razpadanja: ca se nahaja v svetlobnem jašku. inicialna faza Vzdolž daljše in prečne osi jeder smo v enakomernih presledkih izbrali v skupinah 5-7 dominantnih osebkov. Vsega je bilo v jedru I. 11 skupin s skupaj 67 osebkov, v jedru II. pa 9 skupin s skupaj 59 osebkov. Osebki so pripadali zgornjemu sloju in so bili "močno vitalni", označba z IUFRO-šifro: 110. Vsi opazovani osebki so bili v svetlobnem jašku in niso bili neposredno zastrti. Merili smo v času od 23. aprila do 14, junija 1963, Vsak drugi dan smo med 17. in 18. uro ugotavljali dvodnevne višinske prirastke tako, da smo vsakokrat izme- rili vso dolžino nove mladike. V trenutku, ko smo opazili skrajšanje mladike, ki i nastane zaradi procesa olesenitve in ~g1,e?~_enja, smo z meritvami prenehali. Hkra- 1 'ti smo izvedli obsežnejši program hidrometeoroloških meritev za vso vegetacijsko · dobo. Gre za posebno, še neobjavljeno studijo. Iz nje smo uporabili le podatke o dnevnih temperaturah in padavinah za čas rasti mladik. V kabinetu smo za vsak osebek izdelali diagram prirastkov in diagram višinske rasti. Dodali smo diagram priraščanja za povprečje vseh 121 osebkov. Posebej smo grupirali osebke, ki so kazali nekatere skupne značilnosti rasti, med njimi: čas kulminacije prirastka, zaključek rasti, različno dinamiko rasti, čas, potre- ben za nastanek polovične dolžine mladike in naknadno rast. Za primerjavo smo uporabili še neobjavljeno gradivo KORDIŠA. Gradivo izvira iz meritev leta 1969 iz Krekovš nad Idrijo v gospodarski bukovi gošči. Natančnej­ ša označba tega stališča: G.E. Idrija II., odd, 19. Nadmorska višina 700 m. Geološka podlaga~-..: norfške dolomitne plasti. Tla - sprsteninasta rendzin~, ki prehaja ponekod v rjava tla. Ekspozicije - NE, nagib do 15°. Rastlinska združba - dinarski gozd bukve in jelke z gorskim javorjem. Sestoj - mešana gošča bukve, jelke in javorja. Zmes posamična in šopasta. Starost 14-16 let, višina 2, 5 do 3,0 m. 70 \. I 2. RAST MLADIK V VEGETACIJSKI DOBI 2.1. Trajanje priraščanja pragozdnih mladik bukve Priraščanje se je z majhnimi izjemami začelo 23. aprila, Začetek i~El~.l!!~.rne xa- , ) sti; ki se odraža na zunaj s komaj opaznim podaljševanjem popka, smo nehote pre- ' zrli. Na podlagi, poznejše rasti pa smemo sklepati, da so časovne razlike glede sa- mega starta rasti minimalne. Podobno ugotavljamo za gospodarsko goščo, nastalo po zastorni sečnji (KORDIŠ 1). Trajanje priraščanja je različno dolgo, in sicer: Jedro I. Jedro II. Razlika dni dni dni povprečno trajanje priraščanja 37,20 31,05 6, 15 standardni odklon 6,54 5,84 0,70 najkrajše trajanje priraščanja 26 22 4 najdaljše trajanje priraščanja 52 44 6 Trajanie priraščania v jedru II. je skoraj za teden dni krajše. V začetku odganja- nja med jedrom ni bilo zaslediti bistvenih razlik. Enotedenska razlika v trajanju rasti opozarja, da lahko že majhne mi,krorastiščne razlike povzročijo znatne spre- J membe v trajanju priraščanja. 2. 2. Potek priraščanja Primerjava med povprečnimi in maksimalnimi prirastki pove, da so maksimalne vrednosti nekajkrat večje od povprečnih (graf. 1). Iz grafikona povprečnih vredno- sti (graf. 1) ugotavljamo, da je priraščanje v povprečju zelo umirjeno s počasnim startom in počasnim, nekoliko dolgotrajnejšim pojemovanjem rasti. Tudi kulmina- cija prirastka je izrazita. Povsem drugačna je podoba, če analiziramo posamezne osebke, Primerjava vseh osebkov pove, da je ritem priraščanja zelo različen, Domala vsak osebek ima med vegetacijsko dobo svojstven ritem rasti, Poizkušali smo poiskati nekatere skupne poteze rastnega ritma in združiti osebke s sorodnim ritmom rasti v skupine. Kot kriteriji so bili izbrani: - začetek, konec rastne dobe - kulminacija rasti - trajanje startne rasti - trajanje pojemanja - povprečni dnevni prirastki - čas, potreben za nastanek pol dolžine mladike - dodatna rast (po prenehanju glavne rasti). Izkazalo se je, da je mogoče razdeliti osebke v 8 skupin. Vendar je znotraj vsa- ke skupine razlika med osebki še zelo velika. Nekaj je tudi primerov, ki se jih zaradi posebnosti ni dalo vkliučiti v nobeno od skupin. Povprečja za vsako skupino 71 Višinska rast Hohenwachslum cm 9 8 7 6 5 4 3 2 o 21. 26. 1. april 6. _ -_}faks. vred. Ma.x.Werle 11. 21. ~t. fo. 20. ma1 junij Graf. 1 - Letna višinska rast pragozdne bukve v gošči pomladitvenega jedra (sred- nje in maksimalne vrednosti za dvodnevne periode, merjene na 121 oseb- kih). Abb. 1 - Verlauf des jahrlichen Hohenwachstums von Urwaid-Buchenheistern in der Dickung im Verjungungskern (Mittel- und Maximum-Werte von 121 Heistern, gemesBen in 2-tiigigen Perioden) so prikazana na graf. 2., ki nai ponazarja veliko raznoterost osebkov v bukovi pragozdni gošči. Velika raznoterost je značilna za obe pomladitveni jedri, kljub dejstvu, da gre za izbrane osebke iz zgornjega sloja gošče, z zelo podobno vital- nostjo, videzom in za enotno okolje, ustvarjeno s krošnjami, ki zasenčujejo s stra- ni. Izračun, kdaj so posamezni osebki dosegli polovico dolžine, je pokazal, da je bila polovica mladike dosežena različno naglo, in sicer v razponu 31 dni - glej graf. 3. Prav- tako je zanimiva porazdelitev osebkov glede na konec priraščanja vršnih mla - dik. Tudi ta čas je zelo različen, kar je razvidno iz graf. 4. Opomba: v tem gra - fikonu ni upoštevana dodatna rast (k_resni po_ganjki). l Zaradi velike individualne različnosti v rj!p:111 rasti le-tega ni mogoče natančno defi- 1 nirati. Pri tem so pomembne naslednje ugotovitve: 72 Višinska rast Hohenwachlum mm 10 o 20 10 o 20 1/J o 20 10 o 8 72 16 20 24 28 32 36 40 44 dnevi - Tage Graf. 2a Pragozd. Enoletna rast mladik v višino. Predočena so povprečja za 4 skupine. Abb. 2a - Verlauf des jahrliohen Hohenwachstuma der Urwald-Buohenheistern, dargestellt an Durchschnitten fur 4 Gruppen. 73 / Višinska rast Hohenwachlum mm 20 - 10 o 20 10 o ; 20 t 10 o 20 10 o -·--· .\. 1 L--'- L i ; , 1 1 1 ; 1 , _1___.1_J ___ l.-L . .i--1.J __ , . .....L..._l _ _1__J__ i l . ------·· ---·T 1 : 1 . .l _ _L__t _-1-----1 .. .1._l __ L_..l._____j__ r --i---- ! 8 12 16 28 32 36 40 44 dnevi - Tage Graf. 2b - Pragozd, Enoletna rast mladik v višino. Predočena so povprečja za 4 skupine. Abb. 2b - Verlauf des i:iihrlichen Hohenwachstums der Urwald-Buchenheistern, dargestellt an Durchschnitten fiir 4 Gruppen. 74 -:, 01 'Frekvenca Haufigk8JY % 12 10 8 6 4 2 1 mJD mmlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ~ IILl1111,1111111111 nrn 1. 11. 2f. 31. ma; Graf, 3 - Pragozd. Porazdelitev osebkov glede na datum, ko je bila dosežena polovica letnega prirastka vršnih mladik. Abb. 3 - Verteilung von·Urwald-Buchenheistern nach dem Zeitpunkt, an dem die Halfte des jahlichen Hohentriebes erreicht wurde. -1 a:, Frekvenca Haufi'gketf % 20 15 10 5 o Graf. 4 - Porazdelitev osebkov v pragozdni bukovi gošči glede na datum, ko se je končalo priraščanje vršnih mladik. Niso upoštevani naknadni poganjki. A bb. 4 - Verteilung von Urwaldbuchenheistern nach dem Zeitpunkt, an dem das iahrliche Hohenwachstum abgeschlossen wurde, 31. maJ 21. junij 10. Iz letnega rastnega ritma sklepamo, da so pragozdne bukove gosce, s tem pa tudi pragozdni bukov gozd, v populacijskem pogledu zelo pestro sestavljene. Ta ugoto- vitev .ie še posebno pomembna ob spoznanju (MLINŠEK 8), da se v pragozdnem o- kolju izloči že v fazi semena in vznika vse manj vitalno, kar pa stopnje pestrosti v mladovju ne zmanjšuje. Okolje v pragozdnih vrzelih (zastiranje od strani) sicer vpliva na rast mladik (glej naslednje poglavje), vendar ne more zatreti dedno pogojenih individualnosti. 3. PRIMERJAVA PRIRAŠČANJA VRŠNIH MLADIK PRAGOZDNE GOŠČE Z GOSPODARSKO GOŠČO Primerjavo obeh gosc Je treba sprejeti z zadržki. Rast gosce, ki je služila za primerjavo (KORDIŠ 1). je bila analizirana drugje (Krekovše nad Idrijo), in sicer leta 1969. Kljub temu je- pri primerjavi možno sklepati o nekaterih bistvenih raz- likah. Izsledki slone le na 20 osebkih, Gradivo je bilo obdelano na podoben način kot v pragozdu. Obravnavana gospodarska gošča je nastala po razmeroma hitri odstranitvi starega sestoja'. To omogoča množično nasemenitev in hitro rast buko- vega mladovja na prostem. Iz grafikonov 5,, 6, in 7, razberemo naslednje: Priraščanje se skokovito prične spomladi; takoj v začetku mladike močno poženejo. Sledijo manjša nihanja, nakar priraščanje ponehava. Pri večini osebkov se pojav- lja še naknadna rast (kresni poganjkil, Priraščanje je enotnejše. Maksimalne vred- nosti ne presegaj.o dvojnih srednjih vrednosti. Polovico dolžine vršne mladike so dosegli osebki enotno. Čas med najhitrejšim in najbolj počasnim je znašal le 9 dni. Zaključevanje priraščanja je razvlečeno le na 17 dni, Kljub podobnemu spomladanskemu vremenu obeh pomladi, v katerih smo merili, ugotavljamo veliko razliko med značajem pragozdne in gospodarske bukove gošče, Rast vršne mladike je v gospodarski gošči hitrejša in silovitejša kot v pragozdni gošči. Zadnje je posebej izraženo s skokovito rastjo v začetku rasti. Tudi v gospodarski gošči prevladuje znatna raznoterost osebkov. Vendar je stop- n.ia homogenosti večja kot pa v pragozdni gošči. Razlike je pripisovati različnosti obeh populacijskih struktur (Rog, Krekovše) in različnemu okolju. Prav gotovo je k populacijskim razlikam prispeval način gospodarjenja v idrijskih gozdovih, kjer so z oplodnimi sečnjami obnavljali bukove gozdove že najmanj od leta 1840, po navedbah predvojnega italijanskega ureditvenega elaborata so pri gozdni upravi ob- stajali zapiski, po katerih so oplodne sečnje začeli uporabljati že pred 400 leti (glej "Plana di Assestamento per il decenio 1928-1937, Foresta di Idria II", stran 15,). 77 "" 00 V,,~inska rast Hohenwachs/um cm 7 -· n ~ / I Maks vred. f l 1 \ /tfax Wede , 1 I 11 : .I / \ 1/ l 1 '-- . :I' LJ ~ J ----- -- ---- l . 2 ' ·! -7 . •• '1 ------· . - --- \------;----- . \ r-- \ J "--- ' T" --. -- -----·, ~ , zr 26 6 II_ 21 3r. 10 ap,·,! ma_; \ /~ .. '---, \_/ , _ __ -,..._ -----r-----~ -- . -T-- to. 30. ,u. 20. 1i.lr.~ jultj Graf. 5 - Povprečni enodnevni prirastki vršnih mladik in ustrezne maksimalne vrednosti v bukovi gošči gospodarskega gozda (skupaj 20 osebkov). A bb. 5 - Das jahrliche Hohenwachstum von Buchenheistern aus der Dickung des Wirtschaftswaldes (Tagesmittelwerte und - Maxima von 20 Heistern). Frekvenca Houfiqkeil % 50 iJO 30 20 10 o 1, ma1 11. 31. Graf. 6 - Gospodarski gozd. Porazdelitev osebkov v bukovi gošči glede na datum, ko je bila dosežena polovica letnega. prirastka vršnih mladik. Abb. 6 - Verteilung von Buchenheistern aus dem Wirtschaftswald nach dem Zeit- punkt, an dem die Halfte des ja:hrlichen Hohentriebes erreicht wurde, 79 frekvenca Hiiufigk. il % 60 50 30 20 10 L o ~J maJ 16, 21. 31. Graf. 7 - Gospodarski gozd. Porazdelitev osebkov v bukovi gošči glede na datum, ko se je končalo priraščanje vršnih mladik. Niso upoštevani naknadni poganjki. Abb. 7 - Vertellung von Buchenheistern in der Dickung