iš1 'F'.
te
- |ij
iiiSp
mm
tfi - .
■- '"vv;v	‘:j§%
s«S
■. ;.v :,,. « - . • »’ >„
«.•»*• ' -■. ..■ , *SSnc. -r. . j, ■> * »	„ ' *- -"3
-a ■••■'- >w ' ■,.
$ v- m
L .
&
LETO XXIII. JUNIJ 1974
Mil
%‘iš s
MISLI
(Thoughts)
MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV
V	AVSTRALIJI *
USTANOVLJEN LETA 1952 *
Izdajajo slovenski frančiškani *
Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.
19 A’Beckett Street, KEW, Victoria, 3101. Tel.: 86 7787
sj-
Naslov: MISLI P.O. Box 197, Kew, Vic., 3101 *
Letna naročnina $4.00 (izven Avstralije $5.00) se plačuje vnaprej *
Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema *
Tiska: PoIyprint Pty. Ltd.,
7a Railway Plače, Richmond, Victoria, 3121
i
VSEBINA
Duh je, ki nas veže ... — Karel Mauser — stran 145
Kri ni voda — p. Bazilij — stran 147
Mrtva ognjišča (pesem) — Živan Žar — stran 149
Otroci prosijo — M. Zupan — stran 150
Baletne copatke (črtica) — Hedviga Stankovič — stran 151
Od ateista do duhovnika — odgovarja Janez Pogačnik — stran 153
Pričevanje — M. Francoise — stran 155
Misijonar nam je pisal ... — p. Evgen Ketiš — stran 156
Izpod Triglava — stran 157
P. Bazilij spet tipka ... — stran 158
V času obiskanja . . . (Mesto obiskanja) — stran 160
Naša zemlja (Geološka katastrofa — slovenska krasota VIII.)
— Stanko Ozimič, B.Sc. (Geology) — stran 162 Bumerang — stran 164
Pamet se je odprla (povest-nadaljevanje) — P. Bernard — stran 165 Kdor pozna razmere doma — stran 165 Naše nabirke — stran 166
Izpod sydneyskih stolpov — p. Valerijan — stran 168
Z vseh vetrov — stran 170
M1NORES bodo med nami! — stran 171
Kotiček naših malih — stran 172
Križem avstralske Slovenije — stran 173
PAPEŽ JANEZ DOBRI (življenjepis) — cena C
P
NAROČI
IN
BERI!
JEZUSOVO ŽIVLJENJE (Franfois Mauriac) na $1.—.
KOGAR ZANIMAJO DOKUMENTARNE KNJIGE
za razumevanje najtežjih let slovenskega naroda (1941—1945), lahko pri MISLIH naroči sledeč« knjige:
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NASO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih 1945) — Cena 50 centov.
PRAVI OBRAZ OSVOBODILNE FRONTE (II. in UL del) ~r Zbral Miha Marijan Vir, Arg'-ntina — Cena vsake knjige $1.50
ODPRTI GROBOVI (H., III. in IV. knjiga dokumentov) — Zbral Franc Ižanec, Argentina — Cena vsake knjige $2.—.
BELA KNJIGA (izdana v ZDA) prikazuje razvoj 1941 — 1945 ter vsebuje 10.000 imen v tem oddobju pobitih Slovencev ter vrnjencev iz Vetrinja. Cena $5.—
Danes je vse to že zgodovina in jo je vredno iz vseh virov trezno prebirati in presojati, četudi domovina te prilike ne daje niti študentom. Za nekoga, ki je študiral doma in ga snov zanima, knjige nudijo lepo priliko spoznati dobo tudi z druge strani.
MATI MLADIH CERKVA (Franc Svoljšak)
50 centov.
PLAMTEČI OGENJ (življenjepis W. HUnerm«11''’ o Piju X.) — cena 75 centov.
KNJIGA O INDUANCIH — Njih življenje i» vade zanimivo opisuje ikof Friderik Baraga. C«0* dolar.
ZADNJI DNEVI JERUZALEMA (Svrtovnozna*5* ** man J. Spillmanna) — Cena $1.50
LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod j^J resa KARLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji^ in po vojni) — Cena vseh treh delov je s vred $7.—
PASTIRJEV GLAS V TUJINI a. del) — pisem, govorov, pridig, duhovnih misli in člankov r„ kojnega Škofa dr. G. Rožmana zdomcem. — Cena
im#)
Priporočamo tudi angleško knjigo (žepna 11	<,
SHEPHERD OF THE WILDERNESS. Življenjep1^. povest o Frideriku Baragu je napisal Amerik® , Bernard J. Lambcrt. Bila bi lep dar vsakemu aVS skemu prijatelju. Cena en dolar.
to
JUNIJ. 1974
ST. 6
DUH JE, KI NAS VEŽE . . .
(fpj^ "AZLICNIH POTIH hodimo. Na različne načine k°t kr; se veselimo. Ni samo kri, ki nas veže. Bolj 8<>če * VC*e <*u*1'	na	vefnost pripet- ki ga ni mo-
Ji„ v*tleniti v nobene verige, ki mu niso nobene vi-ttiegaPreViSOko in nobene globine pregloboke. Zavoljo sn,° lahko prav tako svobodni vrh visoke gore sfcč- na ^nu "ajbolj temne ječe. V tem duhu se lahko n(> a> ^nio vsak dan. In to je velika milost. Zakaj ved-duše = dUh ,is,i ki veže, kar daljave ločevajo. V svoje ‘iubo.
in v
-iudo	sv«ja srca lahko spravimo vse, kar nam je
več *''e Samo svojega doma in svoje domovine, mar-vsa pota in vse, kar človeka dviga in boj; hrepenenje po pravici, hrepenenje po svo-Vsak *>° *-’u*)czn' in P° niiru. V tem je lahko bogat ’ nai živi kjerkoli . . .
ga j/'1"*' Vstavek, pa tako bogate vsebine. Ob priliki niecj P0vedal KAREL MAUSER, brez dvoma največji sam0 rVenskimi Pisatelji v zdomstvu. Moža ne pozna Po	eveland — ameriška Ljubljana — vsi Slovenci
,.SVetu
srno mu blizu in on nam. Njegove številne
katerj^0 .'zse,ienstvu v	ponos: z žuvljavimi rokami, s
žnih	* s'užil kruh	svoji številni družini, je v po-
marsik eri^ 'n no^eh ustvarjal in pisal. In še bo prišlo So vrecj lZ^oc* nJeg°vega peresa. A nič manj kot knjige kem £(,ne nje8°ve besede, naj bodo izgovorjene na kade; y ^or°vanju kot zgornje, ali pa zapisane mimogre-pcf0(xj| ratkem vabilu na kulturno prireditev, morda v
0	koncertu ali odrski predstavi. Prav po do-
V	Prep^f. Pric*ej° 'z srca, neprisiljeno, neponarejeno, vsa pj	an)u, ki vžge.	V gorenjski klenosti izrazov je
^°če D	)eva duša, ki	pove naravnost prav tisto, kar
^tlitosf6 kfez ovinkov in olepšavanj, v vsej kre-Potrek ' Značaja, ki ve, kaj hoče sam in ve, kaj je nam n°- Malo je takih med nami.
Miši;
Zapomnite si eno: če si mnogi žele, da bi nas ne bilo, je znamenje, da smo vest. Že zavoljo tega je prav, da živimo. Tu smo, isto mislimo, isto želimo — hranimo dediščino tudi za tiste, ki bi jo radi zavrgli. To je velika naloga, ki jc ne moremo in ne smemo opustiti.
Rad bi vam na srce položil: ne glejte, kako mislijo nekateri, ne kako se nekateri mučijo, da bi preteklost pozabili. Zgodovine ni mogoče zbrisati. Tisti, ki nas imajo za zastarele, gredo le meže mimo nje, v srcu pa natančno vedo, da imamo prav. To je njih muka in zavoljo tega marsikdaj tudi trde besede.
Človek mora biti vedno toliko načelen, da je pripravljen hoditi tudi sam po poti, za katero ve, da je prava. Le taki ljudje so zmožni zdrževati duha in upanje.
Da bi jih le res več med nami isto mislilo in isto želelo kot naš Karel, ki od svojih jasnih načel ni odstopil niti za las. Včasih se mi zde njegove besede poosebljena vest narodu, ki v svobodi tujine in pri polnih loncih ter kozarcih pozablja na kulturo in načela, na žive brate doma in na mrtve krivično umazanega imena in brez spomenikov. V živo zadevajo Mauser-jeve besede, kadar padajo na otopelo vest tistih, ki jim je kljub vsemu preteklemu danes vse dobro, vse ravno, vsak korak pravšen, vsak hinavski stisk roke dobrodošel, sleherni spomin preteklosti odveč — za ceno Judeževih srebrnikov. Res “vredna” cena za resnico, za vse tisto, kar nam je bilo s silo odvzeto, cena za jok tisočev slovenskih mater in smrtni krik tisočev žrtev. . .
Zato tu še nekaj Mauserjevih odstavkov. Ob junijskem spominu tistih, katerih grobov ne poznamo in jim spomenika ne moremo krasiti, naj nam prav po Mau-serjevo pretresejo vest. Če nekaterim že ni tako oto-
pela, da je tudi te “zastarele” besede ne bodo mogle več zdramiti.
Malo pomeni, če znamo ob Spominskih dnevih znova prešteti vse mrtve in obujati spomine na leta revolucije. Če delamo le to, bomo Spominske dneve le šablonsko ponavljali iz leta v leto. — Spominski dnevi imajo globoko vrednost v razmišljanju. Zakaj krivica tolikokrat zmaga, kdaj in kje prestano trpljenje za-cvetc in rodi svoj sad. kaj se pravi ravno hoditi, kaj se pravi ne se kriviti pred javnim mnenjem, kaj sc pravi stati za resnico, četudi sam, tudi takrat, ko se krive celo tisti, ki bi morali biti svetilniki? Je resnica več vredna kakor življenje, več vredna kakor družinske vezi? V čem smo stali mi in v čem smo omagali? V čem še stojimo in v čem smo že opešali? Kaj nam še po me nja značajnost, zvestoba idealom? Kaj nam še po-menja to, za kar so bili tisoči pripravljeni umreti?
To, dragi prijatelj, poglablja vrednost Spominskih dnevov. Zavoljo tega so lepi in zavoljo tega so potrebni. Zrcala so. Če se hočemo pogledati vanje, se bomo videli kakšni res smo — brez mask in olepšavanj . . .
Se bojiš pogledati v zrcalo — brez mask in olepšavanj? Videti kruto resnico in lastno zmaličeno stvarnost? “Kaj je resnica!” je dejal Pilat že tistikrat in si umil roke. Pa miru najbrž ni našel, ker ga je resnica bolela. Tista resnica, ki jo mnogi tudi danes taje, pa se je uničiti ne da, ker je neuničljiva in večna. Le oči in srce lahko zapreš zanjo — za skledo leče.
Življenje vedno nekaj neizprosno terja — in to je zvestoba resnici. Če se tej zahtevi ogibamo, postavljamo rcsnico no isto bazo, kot jo postavljajo naši sovražniki.
Trdijo namreč, da je vrednost resnice relativna, da ,e" snica iz preteklosti ni več resnica v sedanjosti in 'sf žrt»e za to resnico so bile aktualne samo takrat, daI,eS pa niso več.
Mi ne smemo in nočemo resnice tako maličiti.
Klasično je povedal o resnici pokojni pisatelj ^afte Velikonja, tik preden so ga — hromega siromaka ** leta 1945 ustrelili. Takole je povedal:
“Vem, da je bila resnica na naši strani. Morda 511,0 se kdaj zmotili in naredili napake. Če smo jih, ** snice niso dotaknile. Bile so taktične napake in tične pomote, toda resnica je bila z nami . . .”
To je najboljša apologija naše preteklosti, kar j® J' kdo izrekel. To je bila apologija človeka, ki je vc^, da ga bodo obsodili na smrt in je že govoril S S''®!11" Bogom.
tgb
Mnogo let je že preteklo od takrat. Kaj smo v letih vrnili mrtvim, s katerimi smo nekoč stali Z ** t ob rami? Ali njihov ponos in načelnost še nosim® f!1 mesto njih, ali pa smo samo še čolni, ki so zadovo^1 da so prek hudega viharja prijadrali v miren in fr',e ten pristan?
• •
“Treba je živeti”, mi je rekel nekdo, ki bi se ognil preteklosti.
, jjj
Da, treba je živeti. Toda zame je življenje pono* načelnost in zveza z mrtvimi. Nekoč jih bom spet srl čal — veselim se tega srečanja — toda želim jih st^ čati kot raven človek. Nočem jih srečati z zveri^ idejo. Naj mirno počivajo v prsti domače zemlje. 10 naj žive v nas — kakor da niso umrli!
Hvala ti, Karel Mauser, tudi za te besede!
Dolge vrste križev: na grobovih, ki jih ni . . .
V	spominih toplih lučka jim gori.
Kri ni vodo
P. BAZILIJ
natVSTRALSKI PRISELJENCI dostikrat tožimo, da Prav n°Va domovina nima nikake tradicije. Prav za je Je tudi imeti ne more, razen aborigenske — ostala (j0|)3nnešena z emigranti, ki so jo v teku ubogih ne-valjj an‘h dveh stoletij po rojstvu Avstralije naselje-
i	,n se ta tipična britanska tradicija se danes meša deš«-llr>l’ k' so i'*1 P° zadnji vojni prinesli priseljenci ta; L.'11 drugih narodnosti. Kako se bo vse zmešalo in
*ga
Sl,
Irna
de:
;mu
dOrn J0*311 Prav za Prav niti ne da prilike, da bi se na * ^nož'EZa* končno se novi rod stvarja ter meša ICo Priseljencev, ki so dospeli v novo deželo iz
nastalo iz tega, bo pokazala bodočnost tega najmlajšega kontinenta.
Pa tradicija brez dvoma svojo privlačnost. Tudi
mar'-?01 ° tradiciji radi govorimo, četudi jo v tujini
Sanio ° žal ne zna nadaljevati niti v prvi generaciji.
ima P°mislimo na tipično slovensko kmečko hišo, ki
£VroZa sabo že nekaj stoletij! Stala je že takrat, ko
takjh SE n't' n‘ vcdela za avstralsko celino. Malo je
•Ded S,0Venskih domov, pa vendar jih je še najti; manj
n)|mi je takih, da bi v njih še vedno živel isti sod
l0ln so verjetno še. Stari oče pripoveduje svojim vnu-
je n ° sv°iem očetu in o starem očetu . . . Koliko zgodb
niSo h i'Zan'^ V zanimivem pripovedovanju! Nikjer še
St,-; .' e Zapisane. Šle so iz roda v rod, kakor dom sam.
iste« 4 sP°niinov, skrinja zgodovine slovenske hiše in rodu v: .• x:i 	.... j _••	i
H Ja* Ponemčevanju preteklosti, se vrnil morda po Vselitvi zadnje vojne ali pa šel doma skozi stra-
sv0jj r°^U' ^ )e žilav° obstal pod svojim krovom, na skoz' tlačanstvo in kmečke punte, se
Prisil,
hote	-	*	i	-_________________
danesreVOlucije- Ma,° je takih domov in takih rodov 2aj kar jih je, Bog jim daj srečo! poraz se Je iz večine slovenskih domov danes mladina styu u P° svetu: doma po mestih, nekaj po zdom-drJit’a 6 0 Preko morij. Vezi se rahljajo; le stara dva še Ha n|..ni*adi pa sanjajo, kako bi prodali zemljo ali pa derno JJsai Podrli staro hišo in pozidali novo . . . Moliti	v*ienje in njegov tempo, tovarna, delo v tu-
fleb,,'VSe to prinaša tradiciji domače hiše smrt, ki je Pa na'
dojjjajj <?rc*a se družina vsaj enkrat na leto zbere pod da Sre. . rov> da se člani spet vidijo in porazgovore, Vrn*l naJ° ^omačega čl°veka, ki se je po dolgih letih še ostalo‘z dežele preko morja. Vsaj nekaj je le 'n r0lj ° od. stare tradicije, nekaj povezanosti na dom lepo ; nC\a* S^oboko v dnu srca, kar se opisati ne da. enkra( j**™* takole skupaj, bo priznal vsakdo, ki je to
Poc|0^ dežele, kot je naša Avstralija, na splošno kaj ro(jaega ne morejo imeti. Malo je domov, ki bi šla n-- v rod. Stari rod hiše kupuje in prodaja in mla-
Misij
Takole so kaznjenci prihajali v Avstralijo
sto različnih vzrokov, v veliki večini za večji kos kruha. Tudi med emigranti je sto prilik, da pretrgajo zvezo s svojo domovino in domačimi tam za morjem. Marsikak član tukaj rojenega novega rodu ne bo niti vedel, odkod iz Evrope je dospel oče . . .
So pa pri vsem tem modernem, netradicionalnem življenju novih svetov od časa do časa le vidni pojavi, ki dokazujejo, da kri ni voda. Srečal sem že v Ameriki fanta tretje generacije, ki se je nenadoma začel zanimati za svoj slovenski rod. Ni mu bilo lahko, saj že njegov oče skoraj ni vedel, da ima slovensko kri. Fant je hotel najti vse: odkod izvira njegov rod, kdaj je prvi član prišel v Ameriko, kje je živel, kaj je delal . . . S ponosom mi je po dolgem času iskanja sporočil, da je bil celo v Sloveniji in je našel vas ter hišo, iz katere je izšel njegov rod.
In bil sem že v Ameriki nakajkrat presenečen, ko sem bral oglas v dnevniku. Takole nekako bi se tak oglas glasil: Podpisani Patrick Murphy sem kot majhen fantiček prišel s starši iz Irske. Živeli smo tam in tam in imeli mnogo sorodnikov. Vem, da so mnogi tudi po Ameriki, pa ne vem naslovov. Vabim vse, ki se jim zdi, da so kakor koli povezani z mojim rodom, na ta in ta dan na domači piknik, da se spoznamo in najdemo po dolgem času. Saj smo iste krvi . . .
Tako nekako. Spominjam se tudi časopisnega članka, ki je prinesel sliko takega srečanja. Koliko ljudi je zbral skromen oglas v Chicago Tribune! Našli so se in marsikdo je spoznal v neznani osebi bratranca ali sestrično, njih otroke, ali kako daljne sorodstvo . . .
Tudi v Avstraliji sem že zasledil podoben oglas v časopisu. Ime sem sicer pozabil; šlo je za škotsko družino, ki se je preselila na našo celino pred skoraj sto leti. Vsi istega imena, ki naj bi izvirali iz istega okraja nekje na Škotskem, so bili povabljeni na neko farmo blizu Dandenonga. Ideja se je porodila iz želje nekoga, da bi v Avstraliji našel kaj svojih, da bi se sestal z ljudmi istega roda in iste krvi.
Da, kri ni voda! In priseljenec je svet zase, tudi v naslednjih generacijah. Vezi s staro domovino za morjem se hitro strgajo, pa znajo tudi oživeti na kaj čuden
način. Marsikdo hitro požene korenine v novo zemljo, pa pride lahko trenutek, ko se počuti kaj žalostno izkoreninjen in osamel. Celo tukaj rojen je lahko zopet naenkrat tujec, ki začuti, da bi bil rojen nekje drugje, če bi starši ostali v svoji rojstni domovini . . .
Lani sem se vozil z avstralskim sobratom po opravkih v Colac. Btsada je dala besedo, o vsem mogočem sva se menila. P. Mel Cotter mi je mimogrede povedal, da je bil pred par meseci blizu Canberre “na srečanju sorodnikov”. Postal sem pozoren in mu začel stavljati ducat vprašanj. Tole mi je povedal o srečanju samem in vpletel zgodbo v ozadju, brez katere tudi tega srečanja ne bi bilo. Vsaj tukaj v Avstraliji ne. Vse skupaj sc mi je zdelo dovolj zanimivo, da sem vzel iz žepa papir in glavne stvari zabeležil.
Srečanje so imeli dne 8. novembra 1972 vsi bližnji in daljni sorodniki v Avstraliji, ki izhajajo iz irskega rodu COTTER. Eden sorodnikov se je spomnil sto-petdesetletnice prihoda prvega Cotterja v Avstralijo in z malo organizacije, nekaj pismi in telefonskimi pogovori, se je zbralo kar precej družin v Michelago pri Canberri, N.S.W. Po patrovem pripovedovanju je bilo vsega skupaj s številnimi otroki okrog 400 ljudi. Sami sorodniki, ki se nekateri med seboj niso niti poznali, saj se še nikoli niso videli. Večina potomci prvega avstralskega Cotterja, nekaj pa sorodnikov, ki so iz rodu Cotter emigrirali v Avstralijo v teku zadnjega stoletja. Prišli so iz Sydneya in okolice, eni iz Adelaide, drugi celo iz Pertha in Darvvina. Izbrali so nedeljo, ki je bila najbližja pravemu datumu obletnice. — — —
GARRETT COTTER mu je bilo ime. Osemnajstletni irski fant je bil in član številne kmečke družine nekje v Corku na Irskem. Med angleškim zatiranjem in zapostavljanjem Ircev se je pridružil skupini upornikov. Ujet je bil, ko je streljal blizu vasi na angleško patruljo. Z ostalimi ujetniki je bil obsojen na smrt, končno pa je bila vsaj zanj kot mladoletniku njegova smrtna obsodba spremenjena v dosmrtno izgnanstvo na našo celino.
Takrat je Avstralija veljala še zgolj za kazensko kolonijo mogočnega britanskega imperija. Posebna ladja s stotinami kaznjencev je bila šest tednov na morju, in šla je skozi hude viharje, predno je vrgla sidro ob peti celini. Garrett je 11. novembra 1822 stopil kot kaznjenec na avstralska tla. Kapetan ladje je bil Škot MacDanaher, in do kaznjencev prilično dober. Mladega
fanta je po prihodu priporočil in v novi zemlji rnu Je bilo vseeno malo lažje kot ostalim jetnikom. Delal Je po raznih kaznjenskih naselbinah, kjer so bili vi^aSI pazniki pravi mučitelji. Ob neki priliki so mu podtak nili, da je ukradel konja, pa se je končno le izkaz3'1* pravica in vse je bilo dobro. Po desetih letih (1^' je bil fant pomiloščen: zaradi lepega obnašanja je bil takozvani "Ticket of pardon", ki pa je seveda vedno vseboval pogoj, da se ne sme vrniti na Irsko-A vrniti se v irske razmere mu verjetno niti ne 1 dišalo, saj se tam medtem razmere niso spremen' Avstralija pa je bila velika, razvijajoča se dežela dočnosti tudi za bivšega kaznjenca. Začel je prekup^e vati z živino, obenem pa si je ogledoval, kje bi najleP>£ uspel. Bili so menda posebni predpisi za bivše kaznjelice glede zemljiškega lastništva. Pa je tudi te premostil zvezami in leta 1836 dobil ogromen kos državne Z®1® Ije (Crown Land), ki je v gotovem času postala njeg°vJ last. Zemlje v Avstraliji res ni bilo malo in so bil' njo kaj darežljivi. Bila je deviška, še nedotaknjen:j zemlja, pravi avstralski buš, ki se ga je Garrett 1° z irsko zagrizenostjo. Polja in pašniki so se večali, zra stla je skromna bajta irskega stila, kjer je samotaril 1 delal načrte. Tudi aborigini so še živeli na njeg°veI* ozemlju, s katerimi pa je živel v najlepšem soglaS^, Imeli so ga radi, ker je bil tudi on z njimi dober-svojih spominih na stara leta je pravil, kako so drža'1', uslužbenci prišli zastrupit studenec, ki so ga uporabi)* aborigini. To je bil eden načinov, kako so Angleži z činsko uničevali prvotne Avstralce. Garrett pa je rigine hitro obvestil, da niso pili zastrupljene v0 . Tudi na razne druge načine jim je skazoval prij3te[ stvo, v hvaležnosti so mu pomagali trebiti buš. davno sem svojih 150 milj severno od Canberre nale na potok, ki se imenuje "Potok zastrupljenega stu(^3 ca". Tudi to ime verjetno spominja na dobo, ko s° tako okruten način morili avstralske domačine).
• 197“* Misli, Junij 17
levi znameniti n>dne-'ski most -.pa isti kn,i r d v času, ko jc 7rrt« Cottcr sPeI v Avstralijo.
^Leta 1842 je na obisku Sydneya srečal irsko dekle. v jo Angleži z mnogimi drugimi s prevaro zvabili jn stfalijo. Hitro sta bila zmenjena: poročila sta se nih°^e^a' jo je na svoj skromni dom sredi nepregled-Planjav, ki so se počasi spremijale v donosno farmo.
(.|^°lterja sta imela sedem otrok: štiri fante in tri de-novo ®ajta je bila kmalu premajhna. Začeli so zidati v > er>onadstropno in iz kamna, ki še danes stoji, dane	SC	zače*a razv'jati vasica Miehelago, ki ima
p0 tudi svojo cerkev in pošto. Cotterjevo obsežno tamk V-° S° V te^U desetletij ceP>l' !n prodajali, a so vedn',)SI^e ^arme tu<^' danes za avstralske razmere še tak ° Ve^^e- Velik del Cotterjeva ozemlja tvori danes je °1ITlcnovani Australian Capital Territory in kdor se Sp	v°zil	po naši prestolici Canberri, se bo morda
čujemnil obcestn‘h napisov: COTrER ROAD. Ozna-^ Cn° 'eP'b cest- ki vodi iz mesta proti COTTF.R retu ^E, i^j Canberrčanom ni neznan kraj. Po Gar-C(wJe še danes imenuje eden tamkajšnjih potokov irrien RIVER, kakor tudi več drugih krajevnih °kolice spominja nanj.
p
otro^tt je umrl v januarju 1886, star 82 let. Svoje e ln njih otroke je po tradicionalnem irskem obi-
čaju blagoslovil pred smrtjo in jim želel božjega varstva.
V	Miehelago so se torej zbrali potomci Garretta Cotterja na praznovanje 150-letnice njegovega prisilnega prihoda v Avstralijo. P. Mel je imel za vse zbrane mašo v cerkvici, nato so skupaj obiskali pokopališče, kjer pod starinskim in izpranim spomenikom počivajo Garrettovi zemski ostanki. Sledila je prava domača veselica. Kot sem že omenil, se mnogi med seboj niso niti poznali. Spoznali so se zdaj, ob spominu na tistega, s katerim se je njihov rod na peti celini začel. Tudi zadnja generacija te verige rodov bo vedela, da je GARRETT COTTER prišel iz IRSKE in ZAKAJ je moral v daljno Avstralijo.
Kmalu po razgovoru s p. Melom na poti v Colac se mi je zgodilo, da sem vprašal slovenskega fanta, če ve, odkod so starši. Odgovoril mi je, da ne ve. Staršem je bilo nerodno, ko sem mu jaz povedal. In vprašal sem ga tudi, če ve, zakaj so morali v Avstralijo. Ko sem mu tudi to razložil, je bilo staršem menda še bolj nerodno
—	tudi oni so že pozabili . . . Meni pa je postalo čudno grenko ob mislih na srečanje spomina 150-letnice Irca Garretta Cotterja . . .
MRTVA OGNJIŠČA
Glej, mrtva po mnogih domovih so božja ognjišča in srca so hladna in duše so slepe v temi!
Družine so v senci, brez žarkov nebeškega blišča.
Vodniki ne vejo v smer pravo voditi s križišča.
Državnikov /eniško modrost slepe blodna žarišča.
In ves svet jc v zli temoti, ker šli
v pepel samoljubja počivat plameni so vsi . . .
Bratje in sestre, s posodami božjih plamenov in olja: prižgite spet božja ognjišča po temnih doinch!
Vrzite iz grenkih src strup: jok, obup svetobolja!
Vrnite vedrost in veselje nam v izbe, na polja, da v svete uspehe trud dvigala božja bo volja!
Poti m po teh dneh zablod in pregreh
v očiščenih dušah bo toplo kot v božjih dlaneh . . .
ŽIV AN ŽAR
OTROCI PROSIJO
Članek smo našli v Družini in jc vreden premisleka. Prošnja izseljenskih otrok bi bila morda še bolj obtožujoča, kot pa prošnja otrok v domovini.
Dve učiteljici sta mi pripovedovali o zanimivem doživljaju. Obe sta poučevali v vzporednicah četrtega razreda osemletke v manjšem središču, kamor so v šolo prihajali otroci s “podeželja”. Sklicali sta roditeljski sestanek. Otroci so nesli vabila domov svojim staršem. Dopoldne pred sestankom s starši sta med svojimi šo-larčki izvedli preprosto anketo. Spomnili sta jih, da bo popoldne sestanek z njihovimi starši, da se bodo o marsičem pogovarjali, onidve pa bi radi povedali staršem, kaj si od njih najbolje želijo njihovi otroci.
Dogovorili so se torej, da bo vsak izmed učencev napisal z velikimi tiskanimi črkami na listič eno samo svojo željo, ki bi jo želel skozi usta svoje učiteljice sporočiti svoji mamici in svojemu očku. Nihče se ne bo podpisal, anonimnost bo torej zagotovljena. Ko sta po pouku pregledali in urejali otroške želje, sta presenečeni obstali pred rezultatom. Skoraj 82 odstotkov vseh želja sta lahko uvrstili pod zelo preprosto, a pretresljivo: KO BI NAS NAŠI STARŠI HOTELI KDAJ MALO POSLUŠATI ... KO BI IMELI KDAJ PA KDAJ VSAJ MALO ČASA TUDI ZA NAS . . .
Postojmo pri teh naših dveh v bistvu identičnih, le z besedami drugače izraženih željah! Zamislimo se. Preprosto izrečena želja je polna obtožbe, da ni mogoče nikjer mimo nje, pa četudi na šoli, kamor hodi moj sin in tvoja hčerka, učiteljice niso delale podobne ankete!
Naši otroci nas prosijo, naj jim naklonimo malo svojega časa. Ali se zavedamo klica, ki prihaja s to prošnjo? Potrošniška mrzlica in bolezen sta nas tako ne samo okužili pač pa prepojili, da smo enostavno izgubili merila do kod smemo, kjer je meja, katere ne smemo prestopiti, če imamo družino in ji želimo dobro. Kolikokrat mi na srečanjih s starši oni tožijo skoraj podobno kot njihovi otroci: Saj smo tako obsedeni z delom in skrbmi, z dolžnostmi, da svojih otrok skorajda ne vidimo več . . .
Prof. dr. Trstenjak je pred kratkim zanimivo razgrnil svoj pogled na današnjo slovensko družino in v njegovem gledanju se mi zdi najpomembnejša ugotovitev, da so odpadle večinoma vse vezi, ki so nekdaj povezovale našo tradicionalno družino, ostala je ena sama — LJUBEZEN. To je najprej ljubezen, ki v korenine bivanja povezuje in napolnjuje moža in ženo. V znamenju in posledičnosti te ljubezni pa tudi ljubezen, ki mora povezovati starše in otroke. Te ljubezni ne izkazujemo s čokolado, bonboni, lepimi oblekami in vsem podobnim, temveč najprej in najbolj s svojim časom, ki ga posvetimo svojim otrokom in ki ga preživimo z njim. Ko bi se starši zavedali pomembnosti
tega stika, bi se bili pripravljeni odpovedati marSl čemu, kar jim ponuja življenje, da bi ohranili Ijubez^ svojih otrok. Tako pa naši otroci tožijo, da so osanwe ni. V svoji osamljenosti iščejo seveda stikov drug°“' Kdo ve, kakšni so, kaj bodo prinesli našemu otroK**' kako bodo v njem odmevali in ga zaznamovali? j Naši otroci nas prosijo, da bi se z njimi kdaj malo pogovarjali. Ta prošnja je še bolj obtožuj**3: Imeti otroke je velika odgovornost. Slišal sem pred 'f za neko mater, ki je podarila življenje enaindvajs6*'11 otrokom (da, prav ste prebrali!). Rekel sem: to 2efl pa moram spoznati. Ko sem sedel z njo za mizo
n)1'
hovi domači hiši, sem hotel vedeti, če je bilo roditi toliko otrok. Žena, ki je izžarevala neko r>°*ra
njo lepoto in modrost, mi je preprosto odgovorila:
roditi jih ni bilo težko. Ko se je rodil šesti, ga je iz ^ hujšega spravila že prva hči. Potem so mi otroci P v magali vedno bolj in tako zaradi enaindvajsetih roj511, pravzaprav ne smem biti nič posebno ponosna. ^0<ig^ sna pa sem, da sva z možem enaindvajset rojenih otr postavila tako v življenje, da so danes vsak na sV , mestu pošteni ljudje in da kljub temu, da jim n‘s mogla dati kaj posebnega, še vedno radi pridejo
domov”. Kako preprosto in globoko je povedala večjo modrost, ki izvira iz starševske odgovornosti! 0tr°'
,tr0cl
nj>'
kom smo dolžni dajati sami sebe. In pogosto si 01 bolj kot vsega drugega želijo za vse njihove skrbi, hova vprašanja in njihovo pripovedovanje odpr*e' očeta, pripravljeno mamo.
Prav tako kot vsakdo izmed nas, starši, tudi jaz da je včasih treba biti obdarjen s posebnimi daroVi>
150
Misli, Jumi iy
tem pogledu zadostiš vse želje in predvsem vse po-
e otrok. Ne recite mi, da takih darov starši ni-mo. Včasih je treba malo pobrskati v sebi, zavreči 0 svojo komodnost, pa bodo darovi poslušanja in tist V,?^anja sarni prišli na dan. Ti pogovori utrujejo
fnore
sti. v
bo
ljubezen med otroci in starši, ki nikoli ne obne-lr> ne obnemi, če smo je vneto graditi v mlado-nJih se utrjuje zaupanje otrok do staršev, ki še
vsaki stiski, vprašanju ali dilemi najprej obrnilo do re m očeta in pri njiju iskalo pomoči. Ali se za-
Vedamo
luien,
polni meri, kaj to pomeni? Koliko manj od-
°sh, koliko manj osamljenosti, koliko manj za-
^ladimi!
na koncu vsega, koliko manj problemov z
Globoko verjamem prof. dr. Trstenjaku, da je ljubezen tista vez v družini, ki je ne more nihče, noben sistem in nobena organizacija z ničimer nedomestiti. V njenem znamenju in po njej se pravzaprav družina dviga na višjo raven, tja, kjer ji je v človeški sreči in duhovnem zorenju odmeril mesto Bog. LJUBEZEN! Ta mora osrečevati vse, ki družini pripadajo, tudi otroke, ker so njen sestavni del. Ljubezen, ki jo imam v mislih, je celostna, je vseobjemajoča, predvsem pa tista osrečujoča toplota, katere ni mogoče nadomestiti z ničemer in do katere imajo naši otroci enako pravico, kakor jo imava midva z ženo.
M. ZUPAN
‘Baletne copatke
O SO SE zadnje snežene krpe izgubile, se je aZalu odpočita zemlja v svoji sveži čokolad -rlavi barvi. Travniki so ozeleneli in vabili ob	^rVe	Pom^ans^e cvetke. Tudi križ
je l? 1)0,1 ie bil že okrašen — kljub temu, da jj \ Prazen. Vzdušje vojne je še tiščalo svet in ,e so govorili: “Nemogoče več dalje — ko-ec Kora priti! . .
ve<T C^rU" lni 80!>Pe Irme se je po skromni večerji Za r Za ve^erom končala skupna molitev: “.. . Še Sre^n° svidenje z našimi na tem in onem svetu "" °čenaš . . ”
T
št' 6ta ^nčka in gospa Irma sta ostali sami s 'V/Ti ■ °tro^L V°ina vihra je divjala tudi nad domom. Vsak si je že želel konca, pa °stul° ^ ^a^°' *co^' Koliko slovenskih mater je o(et° Sarr,ih s svojim drobižem! Koliko skrbnih x. °v je vzela noč na eno ali drugo stran! HoSe za vedno.
. e'a Ančka je skrbela za vso družino, ki se lfe <aiekla pod njeno streho. Rada je imela otro-koSj°ni Pa nl°- Tomaže k je v živahnosti prebil fn^aišega brata in obeh sestrici. Vedno je }yQ Z nasn>ehom na ustih. Rad je pel in žvižgal, Pr^ n?S< °b°Ževal glasbo in balet, igral šah ter šnL)r,^eva^ teto Ančko in mamo, da bo enkrat ,aZi' m°ister in baletni plesalec. Otroška fan-a< ki ji tudi vojna ni mogla pristriči peroti. 0 bi
.. I‘ verjel, četudi sta obe molili zanj, da
V r>
, v a$u odločitve izbral kaj resnejšega za bo-°cn0sf .
■ 'z roda v rod so prihajali iz njihove dru-
Misij T .
’ Jur'ij 1974
žine resni poklici. Očka je doktor. Tomaž pa sanja o baletu . . .
Vojna se je res končala. Evropa porušena, razkopana, ranjena . . . Države sprejemajo nove voditelje, nove nazore, ne povsod po želji narodov. Zavese žalosti padajo kljub koncu vojne na nekdaj srečno in veselo Evropo: ljudje se ne vračajo k svojim, drugi bež.e od doma, preselja-vanje iz tujine v tujino . . . Mnogi se vračajo domov samo v prezgodnjo nasilno smrt . . .
Irmina družina je še vedno ostala brez očeta. Še vedno dostavljajo k večerni molitvi:	. . Za
srečno svidenje z našimi — Oče naš ...”
Končno se je oglasil mož s skromnim lističem papirja. Iz Nemčije je prišlo sporočilo. Živ je, hvala Bogu! Četudi daleč od doma in svojih . . .
Leta teko. Tomaž Z mlajšim bratom in sestricama trga hlače po šolskih klopeh. Uči se dobro, a v baletni šoli je prvi. Na tihem, proti želji matere se je vpisal. V šolskih počitnicah potujejo po daljših in krajših turnejah. Ves nasmejan se vrača domov in pripoveduje o uspehih. Teta in mati pa trepetata zanj in prosita v molitvah, da bi se po končani veliki maturi odločil za kaj drugega. Pokvaril se bo, dobil bo ponarejen smehljaj na lica, nič več ne bo tisti veseli Tomaž, ki rad objame mamo in moli za srečanje z očetom. ..
Čas gre svojo pot, otroci doraščajo. Zopet sledijo šolski razpusti, nato turneje. Tomaž je v baletni skupini, ki se pripravlja na pot preko meje. V Nemčiji bodo gostovali, po krajih, ki so
že od nekdaj sloveli po operah in baletu. Reklamni plakati oznanjajo njihov prihod v tujem jeziku, imena plesalcev pa so slovenska. Tudi Tomaževo je med njimi . . .
Pred temi plakati postaja mož. Čas in tujina sta mu zorala obraz, bolečine ločitve od domačih mu ni mogoče zakriti. Ustnice mu drhte, ko polglasno bere Tomaževo ime. Ga bo sin spoznal? Bo on spoznal njega? Bo dobil sploh priliko, da se srečata — ali pa ga bo gledal le iz dvorane in iskal med plesalci na odru? Že dolgo pred prvo predstavo si je kupil vstopnico, da bi ne zamudil. In večer za večerom je postajal pred plakati kot otrok pred izložbo igrač.
Težko pričakovani baletni večer je prišel. Mož je nervozno čakal, da se dvigne zastor. Imel je dober sedež, da bi lažje prepoznal sina po tolikih letih. Še enkrat je potegnil fotografijo iz suknjičevega žepa, da bi ga na odru ne zgrešil. Končno je luč ugasnila, akordi so zadoneli, zavese so se dvignile in predstava se je pričela. Ljubezen do svojih, želje, domotožje, rana tujine . . . vse se je mešalo v srcu moža, ki si je hotel z roko zakriti solze. Pa so kar same vrele na vela lica.
Balet je ob nežnih zvokih glasbe sledil prizoru za prizorom, mož pa mu ni več sledil. Saj ga je spoznal, svojega Tomaža. Samo njega je gledal, njegovo sloko postavo v baletnem trikoju in z baletnimi copatkami na vitkih nogah. V njegovem obrazu je iskal svoje poteze in zdelo se mu je, da sta se enkrat celo srečala z očmi. Pa ne, saj ni mogoče: preveč je gledalcev in v dvorani je temno . . .
Sam ni vedel, kdaj je bilo	predstave	konec	in
kako je prišel v svojo sobico	. .	.
Nekaj njegovih nemških prijateljev mu je obljubilo, da bodo našli za naslednji dan zvezo. Sam si ni upal — prenevarno bi bilo za sina. Žena mu je le med vrsticami omenila sinov prihod in razbral je njeno željo,	da	bi se	morda	le
srečala. Tomažu ni upala ničesar	reči. Bala se	je
zanj in tudi nova šolska vzgoja je po svoje vplivala na fanta.
V	parku na klopici ga je čakal oče. Nervozno se je presedal in minute so mu bile kakor ure. Baletna skupina si je ta dan ogledovala mesto in njegove zanimivosti, domači umetniki in so-
delavci so se ji ponudili za vodiče. Očetovim Prl' jate!jem se je posrečilo, da se je sin oddaljil oA skupine in da so mu zaupali, kdo ga pričakuj-Ni bilo lahko, toda posrečilo se je. Oče in objem brez besed, a v očeh solze in srci P0^1 občutkov . . .Gledala sta si v lice in se zope‘ objela. Dragoceni in napozabni trenutki us°de trpinov dvajsetega stoletja!
Ni bilo dosti časa in v nekaj minutah si mogla veliko povedali. Tomaž je bil mož, z ra>n° ob rami ob očetu, a ta trenutek je bil zopel otrok, nebogljeni otrok, ki je po mnogih letih šel očeta. Molče je sklanjal glavo, ko mu je °ce poočital: "Tomaž moj zlati, sin moj, zakaj ba' let? Pomagaj narodu: bodi zdravnik, inženir, Pr°' fesor, mizar ali čevljar, pa te bom vesel . . • let te bo pokvaril, Tomaž, verjemi mi! ■ • ' Isto je že neštetokrat slišal od mame, pa se S ni prijelo. Očetova beseda pa je rezala v srca. Morda ima atek prav . . . Kaj ni
nasil^
ločitev že dovolj velika bolečina zanj?
Morala sta se razstati, a Tomaž je napt°sl očeta, da se naslednji dan najdeta na istem stu. Bo že našel vzrok. Zdaj je moral preko ^ ce in nazaj v muzej, da ne bo vzbujal suma■ y skupini niso samo baletni plesalci ... Le izpfe vrat se je še enkrat ozrl in otroško poW°^ proti očetu.
Drugo jutro ob enajstih je oče že sedel na pici v parku. Morda pa sina ne bo? Morda $ prav to uro izprašujejo, kje je bil včeraj in ^ je bil tujec, s katerim je govoril? Sto misli, st° skrbi. Da, usoda trpinov dvajsetega stoletja ■ '
Tomaž pa je le prišel. Približal se je nagafl za očetovim hrbtom, da ga ni niti opazil, ni začutil njegovega objema. Nato sta sedela ,,a klopici tesno drug ob drugem.
“Tole sem prinesel, ata,” je končno rekel T° maž.■ Razgrnil je papir in vzel v roke —- sV°y baletne copatke. Nato je potegnil iz žepa
sil
co vžigalic, eno prižgal in jo podstavil c°^,0 kam. Rad je imel te copatke, a ljubezen očeta je zmagala. Molče je gledal, kako je požiral s svilo prevlečeno platno. Molče je % dal tudi oče in zajokal kakor otrok.
“Nič več jih ne potrebujem. Danes odhajafl1 domov in končal bom z baletom . . .”
ie nekaj besed, še nekaj objemov. Tiho sta se
P°slovila_ Oče je gledal za njim in bil ponosen
Ja_sv°iega Tomaža. Ga bo še kdaj videl? Bo
svojo obljubo?
ta a’ ^ /° ie- Sledil je poklicu svojega oče-
®anes je Tomaž ugleden in spoštovan zdrav-ni k o
v • J svojim poklicem služi narodu namesto Celci’ ki služi tujini. Svojim otrokom rad pripo-
veduje o tem srečanju z očetom in mamo ima še vedno od srca rad.
Življenje teče svojo pot. Nekaj pa se še ni spremenilo. Še vedno dostavlja tako mati kot teta, pa tudi Tomaž s svojo družino večerni molitvi: “. . . Za srečno svidenje vseh naših na tem in onem svetu — Očenaš . .
HEDVIGA STANKOVIČ
pri tebi vera ni bila tradicija, kajne?
°dloA-' nia^° ne! Rekel si, da se človek lahko za vero °d,oč*ttUdi v zrelih letih — jaz bi rekel, da se MORA
st j j. 11; Kljub tradiciji, kljub verski vzgoji v mlado-
ter'i ta vz8°ja je samo neke vrste priprava, na ka-boš
Češ ^^odno, prostovoljno odločal za Kristusa, če ho
sg — potem sam, ko postaneš zrel človek, gradil, Češ ° c'no> prostovoljno odločal za Kristusa, če ho-kl0’ra a *3° nekaj pomenil. Drugače je vse samo fol-
Pa navada.
'"lad U°icm Poliču je najbolj nenavadno to, da v
niVl I m n 1 nnknnnnn rtil/ii ’ t unrit
Od ateista do duhovnika
Mesec junij je nekako v znamenju duhovništva, saj navadno na praznik sv. Petra in Pavla (29. junija) škofje posvečajo nove duhovnike. Zato bo zanimivo prebrati misli, ki jih je povedal v razgovorih z urednikom OGNJIŠČA lanski novomašnik JANEZ POGAČNIK in jih tu v izvlečku objavljamo. Od ateista se je dokopal do duhovnika in je lani 30. septembra zapel v Kranju novo mašo. Njegova pot pobija očitke, da je vera le tradicija in obstaja samo zato, ker pač tradicija še ni izginila. Dokazuje ravno nasprotno: vera je dobrina, ki lahko človeka pritegne tudi če nima tradicije. In prav takrat je morda še več vredna.
primerna za slabiče, za duševne revčke. Ni mi šlo v glavo, da bi kdo lahko veroval v Boga. Zdelo se mi je nerazumljivo, kako more kdo pri današnjem stanju znanosti in tehnike sploh še verjeti. Tiste, ki so verovali, sem takrat, milo rečeno, rahlo zafrkaval. Proti koncu srednje šftle in kasneje na fakulteti sem postal toliko strpen, da sem spoštoval prepričanje verujočih, čeprav se mi je še zmeraj zdelo neumno. Vera sploh ni prišla na vrsto pri izbiri vrednot, ker se mi je zdela tako nepotrebna stvar.
V	meni se je vse upiralo, da bi šel med katoličane, med ljudi, ki mi niso pomenili veliko. Upiralo se mi je že to, da morajo verovati. Dolgo časa mi je bilo zoprno slišati besede: katoličan, Jezus Kristus, Cerkev. Pa ne da bi mi doma to zamrzili, tak negativen odnos sem imel do vsega sam od sebe.
Kaj je bil povod, da si spremenil svoje stališče do
t>o
n'si imel nobenega stika z vero
Versk ena'nc*vaisetega leta nisem imel sploh nikakršne k0 v*8oje
in nisem hodil v cerkev (razen nekajkrat, kon£a 0 nagajat). Sele pri enaindvajsetih letih, po ^Udent' ®ra^*3eni tehnični srednji šoli, ko sem bil že arhitekture, sem se začel zanimati za vero.
**{e« Pa si bil?
V	hišo"6*1 Sem kil> a “p° krivdi” stare mame. Prišla je krstu,„In rekla: “Kje je tisti vaš pogan, da ga nesem h t>ioja ^Zela me je in bil sem krščen in tako se je ij)j . Vera začela in nehala. Pri enaindvajsetem letu se SodobNera zdela nekaj preživetega, nekaj takega, česar en človek ne more sprejeti. Vera se mi je zdela
Misij T .
’ Junij 1974
Na fakulteti sem spoznal prijatelja, ki je bil veren. Najino prijateljstvo se je poglabljalo in po neki poti sem zvedel, da je veren. To mi ni šlo v račun, vendar sem si mislil: “No, če nima hujše napake kot je ta, da je veren, sva lahko še zmeraj prijatelja!” Med počitnicami leta 1967 me je povabil k sebi na dom. Prišel sem v soboto zvečer. Ko smo sedli k večerji, sem kar prijel za žlico, oni pa so začeli moliti pred jedjo. Bilo mi je nerodno, da nisem vedel, kam naj se denem. Kradoma sem pogledal kolega, če on moli — in tudi on je molil! To je bil zame pravi šok: kako je mogoče, da ljudje v dvajsetem stoletju še molijo? Imel sem jih za pametne, poštene in normalne. Naslednji dan sem šel z njimi v
Tudi mladina ima duhovnika Janeza rada — on pa njo
cerkev, seveda iz solidarnosti Med mašo sem bil oddaljen opazovalec in kritično sem si ogledoval vse, kar me je zanimalo. Ta obisk je pustil v meni sledove. Spraševal sem se: “Kako neki morejo ti ljudje, ki jih cenim, nekaj verjeti? Mogoče pa je res, da je meni nekaj prikritega?” Začel sam brati in študirati vse, kar mi je prišlo verskega pod roke.
Potem sem pisal starejšemu duhovniku, naj mi nekatere stvari pojasni. Prijazno mi je odpisal in mi poslal knjige, med drugim tudi koncilske dokumente, dogmatično in pastoralno konstitucijo o Cerkvi, ki sta mi takrat zelo veliko povedali. Svetoval mi je, naj se osebno povežem s kakim duhovnikom, ki mi bo pomagal razčistiti nejasnosti, da pa lahko tudi njemu vedno pišem.
Do takrat sploh nisi imel stika z duhovniki?
Ne, samo literaturo sem požiral. Študiral sem koncilske odloke, nisem pa znal osnovnih resnic in molitvic. Rekel bi, da sem začel kar z univerzo namesto z osnovno šolo. Če kakšne stvari nisem razumel, sem spraševal verne študente, pa mi največkrat niso znali razložiti. Ugotovil sem, da razmeroma malo poznajo svojo vero in to mi ni šlo v glavo.
Šlo je po dveh tirih: branje in dopisovanje s tem duhovnikom. Jaz sem spraševal, napadal, on je odgovarjal in izmenjala sva si kakih trideset pisem. Pošiljal mi je teološka skripta in to sem pridno študiral, grad-
beništvo pa nekako potisnil na stranski tir. Sem sicer absolviral, vendar so me ta vprašanja zelo zavzela.
V	Kranju sem stopil v stik s kaplanom. Koliko )e bilo trpljenja, preden sem prišel do njega! Bilo me )e sram, da se ponižujem in se z duhovnikom pogovarjal”; Čakal sem nanj veliko večerov pred župniščem v tem1 in gledal, kdaj bo prišel, kdaj se bo prižgala luč. l'0 se je prižgala, si pa noter nisem upal. Velikokrat sefl1 že nastavil prst na zvonec, pa je prišel kakšen človek in sem zbežal. Ko sem se enkrat le ojunačil, sem vprašal tako indiferentno, kot da gre za nekoga tretjeS3’ ki ga te stvari zanimajo. Dal mi je nekaj knjig. Ko se1” odšel, sem si rekel: “Nikdar več z duhovnikom se p°' govarjati!” Ko sem knjige prebral, sem jih dal pred vrata. Kasneje me je kompleks pred duhoVD^j minil, kajti ugotovil sem, da so normalni ljudje. M*s® sem si, da že verujem, pa sem spet dvomil, spet se Je začelo vse podirati. Začel sem brati protiverske W' ge, vse, kar sem dobil protiverskega. Mislil sem SI' jaz sem svododen človek, imam pravico brati tudi Večkrat sem hotel že vse skupaj pustiti, vendar en°j stavno nisem mogel reči: “Ne zanima me več!” Za sem hoditi tudi v cerkev k obredom. Ko sem bil *eta 1968 pri vstajenjski procesiji, sem že mislil: “Zdaj ve rujem, zdaj sem siguren!” Že prej se mi je zdelo, so dani vsi pogoji — kot pri električni napeljavi •" samo toka ni bilo, manjkala mi je vera. Istega leta sel11 potem šel k spovedi, obhajilu in birmi. Za botra m> bil tisti pol leta mlajši prijatelj. S tem se je neh moje oddobje iskanja.
Potem sem si mislil: zdaj pa moram živeti kot ot,‘ čajni kristjani: čez mesec ga več ali manj lomiš. prvi petek greš k spovedi, potem pa spet vse p° sta rem. Dvojno življenje, kot sem videl pri mnogih-
j«
ehalo
kel sem si: “Zdaj sem tako ali tako dosegel, kar
sel”
si želel”. Potem pa sem zbolel in sem tri tedne
v bolnici. Imel sem čas razmišljati. Premišljal sem
pot svojega spreobrnjenja in domislil sem, kako nehvaležno obstal na sredi poti: Boga sem sp1 zdaj se pa nič ne trudim zanj. “Zdaj pa zares,
sel" iozna1, ali f
nič!” Še bolj sem poglobil svoj študij vere, vključil se(1| se v študentovsko skupino, stopil v stik s kranjskj1^ duhovniki. Takoj januarja 1970, ko sem absolviTn gradbeništvo, sem se vpisal na teološko fakulteto-sedaj sem duhovnik, česar dostikrat še sam ne m°re verjeti.
Zdaj si že več kot pol leta duhovnik. Kako f° čutiš?
Pred nedavnim mi je neki otrok pisal in me sPra., val, kateri je bil najbolj srečen dan v mojem življa Pa sem mu v pismu odgovoril, da je bil to dan 111 jega mašniškega posvečenja in ta dan traja še
Tega poklica se ne da primerjati z nobenim drUž!1 . Drugih ne podcenjujem. A če bi bil inženir, bi bil ose^ ur na dan, potem bi bil prost poklicnih skrbi. ^ nik pa si štiriindvajset ur na dan, ker prvenstveno
voriš s svojim življenjem. Za novomašno geslo si izbral misel apostola Pavla: “Življenje je meni
sen1
Kri'
•• 197^ Misli, Junij 17
StUs»” t
t ■ 'o ni noben napuh, ampak ker mislim, da mora P°stati cilj vsakemu kristjanu.
Kakor boš drugim posredoval to, kar si sam našel?
^Najprej, divini po tem, kar oznanjam. Oznanjam JI t|sto’ kar z vsem srcem verujem. Nikdar nočem re-ods"1'^ ta*ce®a’ česar bi sam ne verjel in bil o tem sto-°tn° prepričan. Hočem biti do kraja pošten. ^ n:*njati dalje Kristusa z dobroto in ljubeznijo. K te-duh SIT10 P0^*'Cani vs'- Kristus nas je poslal; ne samo ovnike, ampak vse kristjane. Oznanjati Kristusa s Jeno Živl^enj'em’ Pa tul^' z besedo, pisano in govor-dif ^r'stus je tako privlačen, da je težko ostati in-erenten do njega, če ga bomo prav prikazali. Razu-111 človeka, če se še ni odločil za Kristusa, če se te-°dloča. Vem, kakšni problemi in borbe so, preden ^'deš t0 popolnega spoznanja. Nikdar ne bi obsojal °8ar, vedno bi le vabil: “Pridi in poglej! Če boš
Kristusa videl, ga boš vzljubil, ker je tako popoln ideal, da ne gre drugače”.
Začeti moraš z evangeliji, da te pritegne lik Kristusa. Jezusa sem dobesedno odkrival. Zanimivo: čeprav sem živel v nekako krščanski družbi, nisem imel pravilnega pojma o Jezusu: vse je bilo nekam sladkobno, pocukrano, poženstveno. Iz evangelijev pa sem spoznal moža, močnega, odločnega, ki je opora človeku. Vsa vprašanja in odgovori se stekajo v Kristusu.
Po moje bo edino Kristus tudi v prihodnje lahko dal zadovoljiv odgovor na večna vprašanja greha, smrti, trpljenja. Daje popolnoma novo življenje. Mir, ki ga obljublja, nam Kristus dejansko daje, pa to ni neki mir ustaljenosti, navade, ampak mir, ki mora povzročati nemir v človeku, da vedno iščeš Kristusa: v soljudeh, v najmanjših bratih in sestrah, v svetem pismu, v naravi, v molitvi, v evharistiji, v zakamentih . . ..
^)ričcvanfc
Žena (Samarijanka) je popustila vrč, šla v mesto in pripovedovala ljudem: “Pridite, poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila; ali ni on Kristus?” (Jan 4, 28-29)
Vprašali so ga torej: “Kako so se ti oči odprle?” Odgovoril je: “Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je napravil blata, mi z njim pomazal oči in mi rekel: ‘Pojdi v Siloo in se umij!’ Šel sem in se umil in sem spregledal”. (Jan 9, 10-11).
Ljudje velikokrat mislijo,
da mora biti človek, ki hoče postati apostol, veliko boljši od drugih, neke vrste nadčlovek, ki ga je milost popolnoma dovršila.
To ni res!
Samarijanka je bila žena.
ki ni prav nič vzorno živela
in sleporojeni je bil revček,
ki je imel edino jezik dobro nasajen!
Če hoče človek pričevati zate, ni treba, da je “boljši od drugih”, le čisto preprosto mora priznati, da bi brez Tebe bil — slabši.
Upati si mora reči:
"Kar sem, dolgujem Njemu!"
Upati si mora reči:
"Pridite, pripovedoval vam boni, kaj je storil moji duši!" Gospod, daj mi poguma, da bom govoril o Tebi!
M. FRANCOISE
^islj |
' Un>) 1974
MISIJONAR NAM JE PISAL...
DANES SE OGLAŠAM iz Pariza. Predstojniki so me poslali na zaslužen dopust, da si okrepim zdravje za nadaljne misijonsko delo. Sam ne vem, kam in kdaj so odtekla tri leta dela med ljudstvom naverjetno primitivnega življenja. Ob vsej tehniki dvajsetega stoletja si je to primitivnost težko predstavljati. Treba je videti in doživeti . . .
Priznati moram, da je po plemenitih srcih dobrotnikov bilo že veliko storjenega, toda tudi plemenitosti ljudi še ni uspelo prodreti v notranjost. Ko človek živi med tem afriškim ljudstvom, se nekako navadi na njihovo primitivnost, dasi sem jo v začetku močno občutil. Toda zdaj, ko sem spet v evropskem življenju, sam globlje spoznavam in čutim zaostalost Toga. Vidim svoje ljudstvo z leseno motiko, ki je za trdo zemljo domala nemogoča. Vidim, kako se ob istem izviru napajajo: krave, ovce, koze, ljudje . . . Vidim žene s težkimi bremeni na glavah, vidim nebogljene in lačne otroke.
Ob tem premišljevanju se mi kar vrstijo pred očmi neštete nujne potrebe, ki jih pričakujejo od mene. Stegujejo roke po orodju, ki se morda skriva v misijonskem avtu. Čakajo na čisto vodo, ki naj bi jo dvigali iz vaškega vodnjaka — mnogo vasi je še brez njega. Vidim pripravljenost, da si ga izkopljejo sami, seveda s pomočjo in sredstvi, ki jih bo pripeljal patrov avto. Težko čakajo moje vrnitve iz oddiha. Hm, “oddih”! Bolj
malo ga bo. Skoraj bi rekel, da je lažje delati v misi-
jonu, kot pa iti na oddih in ga porabiti za proŽeflie roke, da bi kaj padlo na dlan . . .
Beračiti ni lahko, a brez tega ne gre. Bratje v stusu potrebujejo. Iz vsega dosedanjega dela sem SP° znal, da je misijonarju nujno potreben pošten Saj sem jim po vaseh nujno tudi ambulantni, toVO^ in avtobusni šofer .	. .
Priznati moram, da sem trenutno suh.	In vendar	^
se ojunačil in takoj ob prihodu v Francijo naročil ^ tonski tovornjak. Končna cena bo verjetno 17.000 fran kov in avto mora priti v Togo žal skozi carino. A vim v upanju na dobra srca. Poleg tega bi rad p0®. _ dal tudi za orodjem in pripravami za kopanje vodni3 kov. Vodnjaki bodo glavni cilj nadaljnega fizičoe-dela, saj vodo je treba dati tem ljudem za norma11^ življenje. S starimi pripravami ni mogoče delati, da meni ponovno ali	pa komu	drugemu	ne	zgodi	n^.
sreča. Saj sem menda že pisal, da sem si pri neS^v. v vodnjaku poškodoval hrbtenico. Zdaj ko sem v .. ropi in je hladno vreme, čutim, da nesreča ni 0518 brez posledic.
Tako zdaj trkam na dobra srca avstralskih dobr°tf1^ kov — staršem bi moral reči, saj sem posinovljel1. sydneyskih rojakov.	Prepričan	sem, da	mi	bodo	P
skočili na pomoč, kakor so mi doslej.	j
Prilagam sliko svojih letošnjih krščencev. Dan Pr£(1 odhodom na oddih jih je oblila krstna voda. božja naj jih ohranja v trdnosti in zvestobi Kristusu- «
ČLANI ANSAMBLA “MINORES” bodo dospeli na sydneysko mednarodno letališče v četrtek II. julija ob 6.55 zjutraj. Prileteli bodo z letalom Filipinske letalske linije PR 201 iz Manile. Sydneyski rojaki, ki ste to jutro prosti, ste vabljeni na sprejem. Tuli narodne noše so zaželjene.
Da ne bo nepotrebnega čakanja, pred odhodom na letališče telefonirajte na urad Filipinske linije in se pozanimajte glede morebitne zamude. Telefonska številka je: 29-4123, po urah pa 667-1099.
.. i974 Misli, JunU
Izpod Triglava
dob ARNICE so se nekako preživele in niso več so-Tak*13 P°k°žnost, le še za otroke in starejše ljudi . . . pr6[j ne^ako se je bralo v domačem verskem časopisju gla |etošnjim majem. Pa so hitro vstali tudi drugi cerj,°V’’ ki so poudarili ravno nasprotno: slovenske starih6 S° Za šmarnice še vedno polne, pa nele otrok in Ho ’• ?mpak tud> mladih. In kar je zelo vidno: rav-VsaPr' šmarnicah se je ljudsko petje še najbolj ohranilo.
cerkev prepeva kot iz enega grla Marijine pesmi. jjm ater* bi res radi podrli vse tradicionalno in se ne Zt**,Vse predkoncilsko za staro šaro. Novega pa tudi vej2najo dati, ki bi staro nadomestilo. Vse je že odlepi kaj Pa nam bo ostalo? Mislim, da se da staro u Prikrojiti na modernejše, ki ustreza našemu času. Podr -° S° zad°voljni stari in mladi. Lahko je nekaj *> kaj težko pa znova pozidati.
ga ^TISTIKA OTROK ob začetku letošnjega šolske-
2	v Sloveniji ni vzbudila vznemirjenja. A kdor drugjh1)0 Pr'meria slovensko število s številom otrok 0^ delov Jugoslavije, se bo resno zamislil. jej0 ne*cako tri milijone otrok, ki v Jugoslaviji obisku-KoSo°Snovne šole, ie v Sloveniji le 217.729 učencev. Soy0 V° ^ 'ma v tem letu 267.090. A dočim je Ko-jih : Pred ^0 leti imelo manj kot pol milijona ljudi, ima ^ v ^eta 1971 imelo že 1,244.000. Makedonija, ki Prebj6t?S ^30.030 učencev, je štela v letu 1921 809.000 pri 2,Vj C.ev’ *eta 1971 pa že 1,647.000. Slovencev so kaj ^ I1!6111 ljudskem štetju našteli 1,678.032 — torej Poldr, .° Pr'rastka, saj nas je bilo že pred stoletjem p°ru8> milijon.
Vseh tu
v^duj •	primerjavah in številkah v Sloveniji pre-
ka?a]a ]0 stari ljudje in čez kakih deset let se bo po-vega P°P°lna slika slovenskega nazadovanja. Zdra-f’0nenix°Vens*cega naroda stoletja ni moglo uničiti ne ^°du Vanie na severu in ne poitalijančevanje na za-Pa v’e^ tudi izseljavanje na vse strani sveta ne. Zdaj dije je aze> se namerava sam uničiti. Jedro trage-iemajo v kr*zi moderne slovenske dužine: družine spre-sliti;aj °tr°ka navadno bolj kot posledico nesrečnega kakor pa dar božji . . .
^ ta^° naPre)> je matematično jasno, da nas S|°Venceval° V ^astn' državi in Slovenija bo ostala brez razmiS]. ; S tem zaključuje zaskrbljeni rojak svoje Ve,ll0> !|nje gorni‘ statistiki. Čisto upravičeno! Če a Je štela v stari Jugoslaviji Slovenija 10%ce-
^lislj r
’ Un'j 1974
lotnega prebivalstva, v novi pa je danes s priključitvijo Primorske vred komaj 8,2% Slovencev — že ta padec odstotka pove dovolj.
O ZASEBNIH AVTOPREVOZNIKIH IN OBRTNIKIH v Sloveniji se danes veliko govori in piše. Oblast res daje dovoljenja, pa zna na drugi način priviti vijak in če znaš iskati pri pravih virih, lahko marsikaj spoznaš. Je treba pošteno premisliti, predno se nekdo odpravi iz zdomstva domov z namenom, da bo tam “začel na svoje”. Podatki Gospodarske zbornice Slovenije jasno kažejo, da je v zadnjih letih vedno manj zasebnih obrtnikov in avtoprevoznikov. Če ta številka pada, je znak da nekaj ni v redu, četudi nekateri še vedno poskušajo. V sežanski in treh obalnih občinah je na primer lani število novih prijav privatnih obrti 102
—	istočasno in na istem ozemlju pa je privatno obrt odjavilo 137 privatnikov. Vzrok odjav upravičeno lahko najdemo v visokih davčnih dajatvah in pa v nepravilnem planiranju gospodarskega razvoja.
IZREDNO VITALNOST so pokazali slovenski pevski zbori, ki so nastopali po našem Primorju v marcu. Začetek je bil v Trstu, zadnji nastop pa v Kobaridu. Nastopili so tudi v Vipavi, Gorici, Dobrovem, Ilirski Bistrici in Divači. Med seboj se je povezalo kar 62 zborov, med njimi je bilo največ moških in pa oktetov. Ostali so bili povečini mešani zbori, ženski zbori pa kaj redki.
Nastopi so znak, da slovenska pesem le še privlači in združuje. In pokazali so, da se tudi med amaterskimi pevci najdejo pravi umetniki, pravijo kritiki teh nastopov.
VZGOJNE POSVETOVALNICE načrtujejo tudi v Sloveniji. Seveda je vse šele na papirju, ki pravi, da bo do 1990 leta 25 organizacijskih enot vzgojno-posve-tovalne službe v 18 krajih. Do takrat bo pa tudi število mladine, ki jih bo potrebovala, verjetno narastlo. Danes je v Sloveniji 30.000 otrok in mladostnikov (od petega do devetnajstega leta), ki bi potrebovali specializirano vzgojno-posvetovalno pomoč. Vsak petnajsti otrok je dedno ali psihološko obremenjen z negativnimi lastnostmi. Med vzroki je poleg družinskih razmer omenjen tudi kino, ki ima največ obiskovalcev med mladostniki. Da ves življenjski razvoj zavisi v veliki meri tudi od dobrih ali slabih sporedov na filmskem platnu, ne more nihče tajiti. Tako je tu, tako je doma, tako je po celem svetu.
LIPICANCI so znani konji po vsem svetu, zato tudi njihov rojstni kraj Lipica, ki ima vsako leto veliko obiskovalcev. Prilika za razvoj turizma je v Lipici res idealna. Uspelo je razviti del velikoobsežnih načrtov: kraj je dobil krasen hotel in pokrito jahalnico, kar omogoča obiskovalcem nemoten šport. Zdaj delajo načrte za pokriti bazen z ogrevano vodo, ki bo za turizem nova pridobitev.
Letos imajo v Lipici 180 lipicanev, od katerih je 45 jahalnih.
P. BAZILIJ
! SPET TIPKA
■
5. junija 1974
Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zemljak O.FM. Baraga Housc — 19 .VBeckett St., Kew, Vic., 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787
Adelaidski naslov: Holy Faniily Slovene Mission,
47 Young Ave., West Hindniarsh, S.A. 5007 Telefon: 46-5733.
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Cameron Court, Kew, Vic., 3101 Tel.: 86-9874
^ V ponedeljek 13. maja zvečer je v bolnišnici v Brightonu zaspala v Bogu, kateremu je tako zvesto služila, gospa FRANČIŠKA STIBILJ iz East Bentleigh. Svoje večletno trpljenje je zelo lepo in vdano prenašala. S potrpljenjem v bolezni in tudi s prejemom svetih zakramentov se je pripravila za pot v večnost, kjer jo je Gospod gotovo bogato nagradil za vse. Blaga pokojnica je bila rojena 26. septembra 1906 v Renkovi družini, Prem pri Ilirski Bistrici. V Trstu, kjer je služila, se je spoznala s Stibiljevim Pepitom iz Plač, Sv. Križ pri Vipavi, in v Trstu sta se 1935 tudi poročila. Vzgojila sta dva otroka. Po vojni se je družina prijavila za emigracijo in “Toscana” jo je v juniju 1954 pripeljala v Melbourne, kjer so si v East Bentleigh ustvarili svoj dom. Pokojna je bila dolgoletna naročnica MISLI in je vanje kdaj kaj napisala. Tudi slovensko cerkev je rada obiskovala, dokler je ni bolezen prisilila na posteljo.
Pogrebna maša je bila v četrtek 16. maja v farni cerkvi East Bentleigh, zadnje počivališče pa je dobila na pokopališču v Cheltenhamu. Naj ji bolahka avstralska zemlja, njeni družini in ostalim sorodnikom tukaj in v domovini pa ob težki izgubi naše iskreno sožalje.
0 V soboto 25 maja v rani jutranji uri je nenadoma umrl na svojem domu v Kew JOŽE ŠAJN. Prejšnji večer je bil s svojo družino še pri večerni maši v naši cerkvi — kdo bi si mislil, da mu bo že po nekaj urah zastalo srce. Pokojnik je bil rojen 25. januarja 1918 v Knežaku. V Trstu se je 1953 poročil s Frančiško r. Šajn, naslednje leto pa sta na ladji “Toscana” dospela v Avstralijo. Ustvarila sta si svoj domek v Kew in res lepo vzgojila tri otroke. Vsa družina je rada in redno prihajala v naš slovenski center in je med nami zelo dobro poznana. To je pokazal tudi pogreb, ki je bil menda največji, kar smo jih doslej imeli iz naše cerkve.
Ob krsti pokojnega Jožeta smo na ponedeljek zvečer zmolili rožni venec za pokoj njegove duše, nasled-
Naša baletna trojka na Materinski proslavi: Linette Drezga z bratrancema Petrom in Danijelom Bračko
nji dan (28. maja) pa je maši zadušnici sledil pogreJ' Keilorsko pokopališče zaradi stavke žal že nekaj te nov nima pogrebov, zato je dobil pokojni Jože grob ^ pokopališču v Kew.
Naše iskreno sožalje Šajnovi družini ter ostalim s°" rodnikom tukaj in v domovini. Ti, dragi Jože, pa P°" čivaj v božjem miru!
9 MATERINSKA PROSLAVA na prvo majsko & deljo je bila prisrčna prireditev naše mladine. N« . mamice, tudi ostali smo bili zadovoljni. Spored je ,• pester, pevske in instrumentalne točke prijetne, 1 kratka igrica je bila lepo podana, in baletna skuP"! je žela priznanje dvorane. Žal je navadno ob tak1*1. proslavah zaradi velikega števila najmanjših v dvof^ precej hrupa in je težko slediti, kaj otroci na govore. Treba bo misliti na dobro odrsko ozvočenje’ bi bilo za našo dvorano velika pridobitev. — Prisfc zahvala sestram in gospe Dragici Gelt, da so pr>Pra vile otroke za nastop.
Celotna organizacija materinske proslave je b‘*a. . rokah Društva sv. Eme in reči moram, da so se Cia® ^ res potrudile. Vsaki mamici so pri vhodu pripeli š°P po predstavi pa jih je čakala bogato obložena f11* Drugo omizje je bilo pripravljeno za otroke, ki so micam v čast nastopili. Seveda ni manjkalo dobrot . di za druge, a za nas moške je bila ta dan samosti®2 z obljubo, da “bomo sedeli na očetovski dan”.
..	P0'
Srečolov, za katerega je okvirjeno sliko MariJe magaj darovala Lončarjeva družina, je Bernardove^ j tiskovnemu skladu prinesel kar lepo vsoto $44.60, P j stovoljni prispevki pri vhodu pa so pokrili stroge j dali Slomškovi šoli $100.00. Zaradi velikega *te.V1jn \ otrok (okrog 60) smo morali dokupiti šolske klop' stole, zato je bil ta dar prav zdaj zares dobrodošel-
Vil®^
0 Slovensko poroko smo imeli ta mesec eno: ’	;
žužek in Leo \ViIliam Keenan sta si obljubila zakofl
•• 19’?'* Misli, Junij 17
j^estobo dne 11. maja. Ženin je po rodu Avstralec, ro-'n krščen v Yarrawongi. Victoria, nevesta pa je iz >n krščena v Knežaku. Komaj par let je imela, . )e s starši dospela v Avstralijo, in dobro se je spo-
minjam
fena
Paru!
iz Bonegille. Zdaj pa je že učiteljica in poro-• Čas res beži. — Iskrene čestitke mlademu
® Krstile so sledeče družine: Silvo Kristan in Ljud-^ a r. Mezgec, Nunawading, sta 4. maja prinesla h K.Slu Martina Pavla, naslednji dan pa je bila krščena afRicn Julija, hčerka Milana Jociča in Katice r. Ak-c a^’	North Altona. — Kar pet	krstov	je bilo v naši
V|	12.	maja: Martin Franc je sinko	Petra Bole in
ar,je r. Radivo, Burwood; Danilo Sušelj in Darinka k0 . °^er v Bundoori sta dobila Daniela; David je sin-
Dr;
k| a ^“vclčka; iz Bulleena pa so prinesli Barbaro Ivanko, . )e razveselila družino Renata Smrdel in Anike r. p	i • —	Isto nedeljo je bil tudi	krst v Geelongu (Bell
'•	za	Melindo Terezo bodo	klicali	hčerkico Raj-
Matjašič, Hemlin Heights.
Antona Brne in Cvetke r. Uršič, St. Albans; družina '^gutina štulec in Irene r. Bula v Noble Parku je do-
unda Seljaka in Tereze r.
vk,
sta
2ad
evv
nji krst, ki je vpisan v krstno knjigo naše cerkve Je bil 18. maja: Marcel Starc in Ivanka r. Marki,
Pa
lz East Keilorja prinesla svojega prvorojenca Jožefa, ase čestitke malčkom na življenjsko pot, staršem prav tako na pot veselja, skrbi in vzgoje!
Na nedeljo 16. junija bomo praznovali TELO-Ccrkve slovesno liturgijo ob desetih in procesijo okrog Vr^e- Po procesiji bo blagoslov z Najsvetejšim na
sPom St°PniSČa ^r£C* cer*cv'l°’ t'a nam ostane vsaJ malo siio lna na c*onla^° procesijo s štirimi blagoslovi, kot ?no 16 ^ili vajeni doma. — ŽEGNANJE pa bomo pra-po Val> na prvo julijsko nedeljo (7. julija) ob desetih. vSa/Tla^ bomo imeli domačo zakusko v dvorani, kakor 0 leto za praznovanje naših zavetnikov sv. Cirila in (,;njo ' članice Društva sv. Eme bodo skrbele za ku-bj ^ ,ln postrežbo, vse naše gospodinje pa naprošam, da sCrn J Pr>nesle v mesu in domačem pecivu. Prepričan pra^ bo — kakor vsako leto — tudi letos to naše brc,novanie prijetno domače in bodo mize polne do-^sem sodelujočim že zdaj iskrena zahvala! leg^, ^ečerne maše po domovih v okviru obnove sve-druj- C smo v zadnjih par mesecih imeli pri sledečih an: na domu Ivana Mervarja v East Bentleigh, pri
slovensko mizarstvo
Priporoča melbournskim rojakom *a 'zdelavo kuhinjskih omar n drugega pohištva
Zmerni ceni.
Telefon-4* 7275 •******^,
M
FRANC ARNUŠ 76 Beverley Road, HEIDELBERG, Vic.
Zelctovi družini v Doncasterju, pri Čampljevih v Glen-royu; dalje v družini Alojza Markiča v Ringwoodu in pri Šajnovih v Kew. Posebej moram omeniti mašo v Slovenskem domu v North Carltonu na sobotno popoldne pred cvetno nedeljo. Naši upokojenci, ki se zbirajo enkrat mesečno na svoje srečanje, so se ta dan zbrali ne samo okrog polne mize dobrot, ampak tudi okrog oltarja. Bilo je prijetno domače in peli so, da je bilo veselje. Ker so trije izmed njih praznovali rojstni dan. je bilo vzdušje še bolj toplo in domače. Vsi so bili zadovoljni. — Upokojenci so omenili skrb, kje se bodo zdaj zbirali, ko je Slovenski dom v Carltonu prodan, novi na Slovenskem gričku v Elthamu pa je komaj v začetku zidave. Rade volje sem jim ponudil na razpolago naš verski center v Kew. Ne bilo bi prav, da bi njihova srečanja izostala, saj jim toliko pomenijo. Škoda, da več naših ne misli na to, da bi njih ostarela mati ali oče želela vsaj od časa do časa veselo slovensko družbo svoje starosti. Koliko je še naših upokojencev, pa ni nikogar, ki bi jih pripeljal na sestanek.
Večerne maše po slovenskih družinah bomo še nadaljevali. Javite se, prosim, kdor bi želel, da se tudi njegova družina zbere doma pri mašni daritvi!
0 Prihodnjič bom objavil kaj več o sporedu obiska MINORES med nami. Poleg dveh koncertov v naši dvorani bomo izrabili prisotnost treh novomašnikov in imeli na nedeljo 4. avgusta tudi ponovitev novih maš. Škoda, da še prav nič ne kaže, da bi kdaj imeli med nami lastnega novomašnika. — Letos v maju je bil posvečen v Melbournu hrvaški novomašnik ter njemu in vsej srečni družini MAGLICA izrekamo naše čestitke.
0 Večerno mašo bomo imeli na praznik Srca Jezusovega (petek 21. junija), na praznik sv. Eme, četrtek 27. junija (članice Društva sv. Eme posebej vabljene, saj bo ta maša po njihovih namenih), na praznik sv. Cirila in Metoda (petek 5. julija) ter v torek 16. julija — praznik Karmelske Matere božje.
JJk
TISKARNA
P0LYPR1NT
PTT. LTD.
7a RA1LWAY PLAČI, RICHMOND, VIC »121 TEL. 42-7417
m priporoča melboonukim Slovencem in riovaoaidin podjetjem ca razna večja ali manjša tiakaraka dela
Marija se je morala ukloniti staremu običaju in se zaročiti. Saj stari Hebrejci samskega stanu niso cenili in glavna družinska skrb je bila pri njih čim številnejše potomstvo: biti brez otrok je pomenilo zanje božje prokletstvo, kar beremo že v peti Mojzesovi knjigi. Svoj sklep ostati devica pa je Marija lepo in preprosto razodela angelu ob oznanjenju: “Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam?” (Lk 1, 34) Vemo, da je bila ob tem dogodku že zaročena v Jožefom. Zato more biti razlaga njenih besed samo ena. S to svojo izjavo, da nima namena spoznati moža in izgubiti devištva, je posredno odkrila tudi mišljenje svojega zaročenca, ki bi ga nikoli ne sprejela, če ne bi bil sklenil, da bo spoštoval njeno odločitev. Ta Jožefova pripravljenost pa ima lepo zgodovinsko potrdilo v neporočenosti esenov, ki so svoje življenje posvečali Bogu.
Tako je bilo v božjih načrtih, da bosta Devica Marija in božji Sin imela varuha, ki bo oba čuval in hranil. Brez tega varuštva bi bila Marija po judovski postavi kaznovana kot nezakonska mati. Božji Sin je tako dobil mesto v skriti na-zareški družinici, kjer je ras tel in se kot človek naravno razvijal v mladeniča in moža.
Ko hodi romar po Nazaretu, si še danes zlahka predstavlja med mladenkami, ki z vrči na glavah prihajajo k vodnjaku po vodo, tudi Marijo. Tako je nekoč ona hodila po ulicah, doma pospravljala skromno stanovanje, pripravljala preprosto vsakdanjo hrano ... Ob pogledu na gruče podečih se otrok si ni težko zamisliti, da je bil pred skoraj dva tisoč leti med njimi tudi mali Jezus, hodil v mamo k vodnjaku, se otroško za-
V času oHskanja...
Ain-Karim, mesto rojstva Janeza Krstnika
baval ob svojem krušnem očetu rokodelcu. Takratno delo mizarja je vključevalo tudi tesarski iu kovaški poklic: dosti zanimivosti za razvijajočega se otroka, ki je moral svojemu krušnemu očetu tudi sam kaj kmalu pomagati in marsikaj poprijeti.
Nazaret pri vsej svoji skritosti in skromnosti le ni bil tako skrit: božji načrti so ga izbrali, da je v njegovi skritosti angel našel Marijo s svojim nebeškim pozdravom:
“Zdrava, milosti polna, Gospod je s teboj . . . (Lk
1,	28).
Iz Nazareta je poslanec ponesel pred božji prestol Marijino privolitev:
‘‘Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!” (Lk 1,38).
In četudi Nazaret ni omenjen v stari zavezi, v novi zavezi pa najdemo o vasici celo prezirljivo opombo Natanaela, človeka iz okoliša: “Iz Nazareta more biti kaj dobrega?” (Jan 1, 46) — je vendar prav ta kraj videl čudovite dogodke začetka našega odrešenja. In Jezus je domala trideset let živel v Nazaretu svoje skrito življenje “tesarjevega sina”.
MESTO OBISKANJA
V	DOKAZ, da je oznanilo o božjem materinstvu resnično, je angel Gabrijel pri oznanjenju Mariji dodal tudi vest o materi Janeza Krstnika-
“. . . In glej, tvoja sorodnica Elizabeta je tudi spO' čela sina v svoji starosti; in to je šesti niesec njej, ki sc imenuje nerodovitna; zakaj pri Bogu ni nič nemogoče’' (Lk 1, 36—37).
Mariji je ob tem oznanilu postalo očitno, da bodo njenega otroka in otroka Elizabete vezale posebne vezi. Saj drugače bi ji angel tega ne napovedal. Odpravila se je na pot, da Janezovi materi čestita in ji je vsaj za nekaj časa v pomoč.
Kakšno je bilo sorodstvo med Marijo in Elizabeto, je težko natančneje določiti. Elizabeta je bila vsekakor iz Levijevega, duhovniškega rodu, ne iz Davidove hiše kot Marija. Temeljiti je moralo na neki zakonski zvezi med nesorodniki-Lahko pa domnevamo, da je bila vsaj Elizabetina mati iz Davidove rodovine, če je bil že njen oče levit.
Sveto pismo omenja, da je Elizabeta s svojih
“Ampak blizu NOVE ZAVEZE bo treba le ostati, ali pa nismo več kristjani. . . ” Zadnji stavek p. Bernarda bralcem MISLI.
možem duhovnikom Zaharijem živela v “gorati Pokrajini”, torej v Judeji. Imena kraja pismeno izročilo ne pove, ustno izročilo pa je enoglasno Za današnji AIN-KARIM kot mesto Janezovega rojstva. Tako kraj imenujejo Arabci, skozi stoletja pa je nosil ime SV. JANEZ NA GORI. Leži približno sedem kilometrov jugozapadno °d Jeruzalema. Iz Nazareta do tja torej kaj dolga Pot, saj je karavana potrebovala približno tri dni. Verjetno je Marija že kdaj prej ob priliki romanja v Jeruzalem obiskala tudi Elizabetin dom.
Kjer je proti aim-karimski dolini stoletja vodila le samotna steza, je danes zgrajena avtomobilska cesta, ki olajša obisk. Saj vsak romar v Sveto deželo gotovo obišče tudi Ain-Karim. Iz glavne ceste zavije pot na desno kakih sto metrov, pa smo pri veličastnem svetišču Marijinega obiskovanja. Cerkev je zgrajena na kraju, kjer je nekdaj stala hiša staršev Janeza Krstnika. In kakor pri drugih svetih krajih, je tudi tu skušal gradbenik kljub veličastni cerkveni stavbi ohraniti obenem vse zgodovinske ostanke prvotnih Poslopij. Zato sleherni obiskovalec nehote za-°uti v novih palestinskih svetiščih čudovito ozračje davnih časov.
Tu sta se torej srečali dve srečni materi — Marija in Elizabeta. Na tem kraju je Elizabeta, razsvetljena od zgoraj, pozdravila Marijo z besedami:
"Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad ‘vojega telesa . . .” (Lk, 1,42).
Tu je na pozdrav Marija odgovorila s svojim čudovitim spevom:
‘Moja duša poveličuje Gospoda . . .” Lk 1,46).
Njen spev — v latinščini ga imenujemo “Mag-nificat” po njegovi začetni besedi — ponavlja Cerkev skozi vsa stoletja. Je najkrajši in najlepši Marijin življenjepis”, čudoviti opis njenega bo-S°vdanega življenja, vlit v pesem veselja in blaženosti.
Svetišče ima nad glavnim oltarjem sliko, ki
r,a Filipovi
Kadet o
sko it/ero
U / GORA^ASAMON
TRAHONIT
Betsajda
Ger>«arelVo jeiero
Kana d
'd N«*aret^?^ Tar
vSV	A TABOR
oUL g
Sc it op
larmuk
Gadara
Cezure
A.EBAL Sihem	Arhelai	h
GARICIM
/ Efrem
0 Filadelfija
Itnho
Jeruzalem
Kumra
Betlahem
Alkalen
oKaltrhoe
0 Herodium
Marese
Maheront
Amon
Masada °
c Kerak
doma(?)
1DUMEJA
romarje spomni na veličastni dogodek srečanja: dve materi, ostarela in mlada, se pozdravljata s prisrčnim objemom.
Še nekaj romarja prijetno preseneti: Visoki zid, ki pred cerkvijo zadržuje breg, ima velike plošče. Če ni bila morda kaka nova vzidana v zadnjem času, jih je vseh skupaj triintrideset po številu. Sleherna plošča ima vklesan celotni Marijin spev, a vsaka v drugem jeziku. Poudarek je v tem: Cerkev ponavlja Marijin spev v vseh jezikih in med vsemi narodi. Pred Bogom so vsi narodi enaki: v vsakem jeziku molitev lepo zveni, če le pride iz srca . . .
Zanimivo je gledati romarje, ki iščejo ploščo svojega jezika. Najdbi slede veseli vzkliki in takoj se počutijo na tem svetem kraju še bolj doma. Slovenski romar tu ni razočaran, saj je med vzidanimi ploščami tudi slovenska.
ESA ZEMLJA
Geološka katastrofa — slovenska kratsota (VIII.)
STANKO OZIMIC, B.Sc. (Geology), B.M.R. Canberra. A.C.T.
SLOVENCI se radi pohvalimo, da smo kulturniki, razumniki, smetana na mleku med ostalimi slovanskimi narodi . . . Morda to vsaj delno tudi drži, saj smo v zgodovini kljub svoji majnosti veliko ustvarili. A slika bi ne bila pravična, če bi ji ne dodali, da je večina naših velikih mož zrastla — v kmečki hiši. Osebno se kar strinjam in prav nič me ni sram ob stavku, ki sem ga nekoč slišal: Postrgaj Slovenca, ba boš v vsakem našel kmeta! Celo pri vsemu razvoju industrije in občutnemu padanju kmetijskega stanu povojnih let v domovini se mi zdi, da ta stavek še drži; če gledamo v pretekla stoletja, pa sploh. Duh slovenskega kmeta, prirastlega na domačo zemljo, je dal narodu hrbtenico in osebno kar verjamem, da bo kljub vsemu tudi v bodočnosti to njegova naloga. Temelj je, ki ga ne moremo in ne smemo prezreti. Mnogo rojakov sem že srečal, ki se lahko pobahajo z dobro izobrazbo in svojim življenjem v mestu, pa jih je pri vsem tem nekako sram priznati, da so po duhu in naravi kmetje. Le čemu? Naš narod je lahko samo upravičeno ponosen na to, da je zrastel z zemljo — ljubezen do rodne grude je morda prav zato v nas močnejša in zvestejša. Držala nas je skozi stoletja in naj nas le še dolgo prav s tem drži na površju!
Morda tega mojega mnenja kdo naših razumnikov ne bo hotel sprejeti. A zdi se mi, da preveč dejstev priča, da imamo pri vsem svojem smislu za kulturo, za razumniško ustvarjanje, pa tudi za tehniko in trgovino če hočete, obenem nekako prirojen, neomejen smisel za tisto preprosto življenje z zemljo —- biti kmet.
Nobeden ni bolje opisal tega občutka kot naš največji pesnik France Prešeren v svoji pesmi o domači rojstni vasi med “Soneti nesreče":
!*v
&
Čeprav je Prešeren živel v mestu, kjer je imel ^ tudi temeljito izrabil priliko nekaj postati, ga je nje?0' duh vlekel domov in je tam iskal svojo izgubi)6110 srečo. Ko spet in spet prebirate njegove verze, se vl|n' zazdi, da izražajo vaše lastno mišljenje in čutenje-ni ista želja šla že tudi skozi naše glave? Posebno n'1-’ nami izseljenci, daleč od doma, z večjo ali manjšo nie rico domotožja, s katerim ni nikomur prizanešeno-Prešeren pri vsem svojem pesniškem zanosu ni n1° gel skriti svojega zdravega kmečkega duha, naveza110 sti na zemljo. Ko govori o izgubljeni sreči na d0111'* čem gruntu, obenem prizna, da so le tisti najbolj sre ni, ki svojega kmečkega doma niso nikoli zapustil'-Dolg uvod, kajne? Dokaz, da tudi geologa misel zemljo lahko daleč zanese. Saj vam hočem nekaj 1,3 pisati o nastanku zemlje, vrstah zemelj v Sloveniji ,n odnosih med zemljo ter življenjem.
Vsa zemlja po našem planetu je produkt drobljen|3 in prhnenja kamnin. Vzeti moramo pri tem seveda
poštev tudi mnogo drugih činiteljev, če hočemo
raz-
O Vrba! srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b'uka žeja me iz tvoj’ga sveta speljala ne bila, goljfiva kača!
Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjih b'igrača!
Zvesto srce in delavno ročico za doto, ki je nima miljonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico;
nii mirno plavala bi moja barka.
pred ognjem dom, pred točo mi pšenico
bi bližnji sosed varoval — svet Marka.
ložiti sestav posameznih vrst zemlje. Po geoloških n‘* ukih je formula tale:
Zemlja = funkcija kamnin, klime, rastlinstva, t0P grafije, časa itd. . . . Torej ena funkcija mnogih P°s^ meznih činiteljev. Zgoraj je imenovanih pet glavnih , niteljev ustvarjanja zemlje, pa to še dolgo niso v5l_ Razlika med posameznimi vrstami zemlje zavisi °d ga, kateri od činiteljev je imel močnejši vpliv.
ima še na razyo1
Sleherna vrsta zemlje v Sloveniji ima gotov
vzrok’ bd)
zakaj je ena na primer bolj mehka ali trda, ena druga manj peščena, spet druga ilovnata in podobn°-Nastanek kakršne koli zemlje je sam po sebi ka) gotrajna zadeva. Lepe dobe so za njo. Zamislite si £‘ ^ ko je naša Zemlja bila še gola — vsa njena P° jr le mrtvo kamenje. Šele z razvojem ozračja je naš P net dobil novo dimenzijo — možnost nastanka zen1 S tem pa seveda tudi možnost razvoja življenj3
, eml)i- Darovalec zemlje in z njo našega vsakdanjega ruha je torej ozračje.
Verjetno se še spominjate pred nekaj leti: celo na ev,zijskem ekranu smo mogli občudovati, kako je arrieriški astronavt Armstrong stopil na Mesec in za-Sa j* v “mesečno zemljo” — če smemo tako reči — SV°i° zastavo. V tej “mesečni zemlji” smo lahko sami ■deli astronavtove stopinje. Če bi nam kaka kamera j* Kazala isto sliko danes, bi ne bila prav nič spre-nJena: Armstrongove stopinje so še vedno tam in ne ° tam osta'e nedotaknjene še stoletja in stoletja, da rečem tisočletja. Zakaj? Ker je Lunina površina ra 'a	ie s finim vesoljskim prahom, ki ne izvi-
°d kamnin na Mesecu, pač pa se je usedal polagoma .* Površino Lune iz vesoljstva. Za to mu je vzelo svo-J000—4000 milijonov let. Prav zato, ker Mesec ni-nirt atmosfere> ozračja, ne more spremeniti svojih kam-nekaj drugega: mrtev je.
nasprotju z njim pa naša Zemlja živi in nikoli ne ka U)e ^Se se sPrerr,inia iz dneva v dan. Tudi goli ^rilen, ki pride danes svež iz kamnoloma, bo začel v nekaj tednih na zraku “umirati” in s tem ustvarjati ^ 'J0* v kateri bo v teku časa moglo nekaj rasti, bi na primer iz kakega drugega planeta prišli na ernljo nekakšni astronavti — lahko bi hodili celo
PO r» v v
^ puščavskem pesku, ki je najbolj sličen Luninemu jetn °	bi	ostale v njem njihove stopinje? Ver-
0	niti nekaj dni ne. Morda bi jih veter zakril že v
*ai minutah . . .
Sih . Va zernl)e zavisi — kot sem omenil — od mno-v.,.. n*teljev, ki so med seboj tesno povezani. Naj-ktn' V^'v kamnine ima klima ali podnebje: sprememba lo Perature razteza in krči kamnine ter jih s tem tudi jih ln ^r°bi- Padavine odnašajo kamenje v nižine in s tem počasi topijo. Velik vpliv na razvoj zemlje
ima kakršno koli rasti nstvo, saj njih korenine opravljajo z zemlji svoje delo, pa tudi trohnenje lesa in odpadlega listja na zemeljski površini. Če posekate gozd, lahko vidite, kako je tam zemlja čisto drugačna, kot pa na sosednji jasi ali na bližnjem travniku.
Veliko vlogo igra topografija. Zemlja po bregovih in hribih je popolnoma različna od one v dolinah. Zato tudi razlika — dasi je vzrokov več — med rastlinstvom po dolinah in po višje ležečih predelih.
Čas priznavamo kot enega najvažnejših činiteljev ustvarjanja zemlje. Večina vrst zemlje po Sloveniji je stara okoli 20,000 do 25,000 let. Domala vse vrste so bile torej tam že pred zadnjo ledeno dobo. Dovolj vzroka, da pri razvoju zemlje spoštujemo čas — če nismo previdni in po svoji napaki ali kaki naravni katastrofi izgubimo nekaj zemlje, bo zelo dolga pot do slične ustvaritve — če bo sploh kdaj prišlo do nje.
Pa je pri vsem tem še mnogo drugih činiteljev. Zemljo spreminjajo tudi živali, ki se pasejo po rastlinstvu. Posebej naj omenim živali, ki v zemlji žive: razni črvi, krti in podobno. Neverjeten je njih vpliv na spremembe zemlje, njeno sestavo in tudi globino.
V	Sloveniji imamo pet glavnih vrst zemelj: alpinsko, nižinsko, kraško, kislo in pa zemljo v visokih planinah.
Alp.nska zemlja je najbogatejša in za nas res zlata vredna. Ta vrsta zemlje zavzema okrog 60% naše domovine. Nižinska zemlja je v glavnem na Dravskem polju in v Pomurju. Kraška zemlja je redka in uboga ter zelo neplodna. Kisla zemlja je produkt močvirij in jo najdemo *na Ljubljanskem barju ter delih Pomurja. Visoko planinske zemlje so v glavnem na Gorenjskem in uporabljive le za pašo: v njih raste zelo revno rastlinstvo.
To je torej nekaj dejstev o ustvarjanju zemlje. So
Vernova rojstna hiša ponosen kmečki dom. Isti hiši je bil rojen •udi pokojni ljubljanski nadškof Anton Vovk.
M,
zanimivost zase in so za človeštvo važna. O njih se zlasti mnogo razpravlja danes, ko se toliko govori in piše o “population explosion”. Težko je razumeti, da je pri vsem tem še tolikšna površina dobre zemlje neizrabljena, pa z moderno tehniko (umetnim napajanjem in podobno) bi se tudi manj dobra dala veliko izboljšati. Bog že ve, kam gremo. Kljub znanstveni izobrazbi ne verjamem, da bi mi sami lahko preusmerili pot in cilje človeštva. Lahko pa s tehniko in novimi viri prehrane (morsko dno) pomagamo napraviti sliko bodočnosti življenja na svetu svetlejšo in lepšo..
Vsekakor je zemlja ena najvažnejših delov našeg2 planeta, saj spada s Soncem (svetloba in toplota), vodo in ozračjem med darovalce življenja. Slovenci smo *>e posebej dolžni spoštovati	ta božji dar	—	da	se	p°'
vrnem k mislim svojega	dolgega uvoda v	ta	članek-
Rod, ki z zemljo živi in jo obdeluje, je	naš	steber.	Ob
njem je narod vzdržal v	preteklosti in	bo	—	kar	z3'
trdno upam — tudi v prihodnosti. Le naj še dol?0 drž' resnica: Postrgaj Slovenca, pa boš v vsakem naše' kmeta!
Slovenska
kmečka
idila
BUMERANG
V	slovenskem mladinskem verskem listu je bila priobčena tale zgodbica. O VETRU govori, ki objavlja svoj dnevnik. Ko ga je zaneslo proti Avstraliji, je vanj zabeležil tudi srečanje s sinom plemenskega pogla-
varja. Fant je bil oborožen z bumerangom in v zveZ1 z njim je tole pomodroval:
“Rad bi vam nekaj povedal o pošteni in odkriti sedi in o zahrbtnem govorjenju ter o laži. Danes sp11 ljudje premalo spoštujejo besede. Veliko tega sem °Pa zil po mestih, ki sva jih z očetom obiskala. Jaz pa va povem, da je beseda prav taka kot moj bumerat1.®. Uporabljam ga samo za lov in dobro pazim nanj, to je zelo nevarno orožje. Če z bumerangom koristim sebi in drugim. Pravočasno ga moram llJ da ne zadene prav mene. Isto je z besedami. Če ?°v\j rimo, govorimo tako, da bomo mi in drugi imeh ^ tega le korist! Če pa se z besedami zabavamo, m°ra paziti, da nikogar ne žalimo in s tem še najbolj šk° jemo sebi. Bumeranga ne moremo nikdar zavreči. v . no se nam bo vrnil. Tudi beseda, ki ni iskrena in ^ lažniva, se vedno povrne na nas in nas lahko rani. Pri nas je ponos vsakega, da zna s pridom vV rabljati bumerang. Ponos vseh, tudi vas, pa naj bi s pridom porabljena vedno iskrena beseda . . ■”
Ker lep nauk ne le za mladino, tudi za nas starej^ ^ In ker primerja besede z bumerangom, ki ga VS^cii Avstraliji poznamo, je nauk nam še bližji in raZ še bolj razumljiva.
P. BKRNARD AMBROŽIČ O.F.M.
PAMET SE JE ODPRLA
Povest iz zgodnje mladosti
Nadaljevanje
(12. RAZBURKANA VELIKA NOČ) n ,	se	je kaplan jezil na prižnici in jaz sem dobro vedel,
srp m se PZi' Zg0cto0 o vstajenju sem znal na pamet. Iz vsega ve3 ,^em pritrjeval pridigarju, da takim pričam zares ne bomo Pri i' ^osP°d je Pa menda mislil, da nas še ni do kraja pre-gUv ' Zamižal je in nadaljeval: “Poglejte mene, dobro me popra 6 ^s'.v‘dite, da mižim. To se pravi, oči imam zaprte, če-mov	spim. Recimo, da bi mižal skozi vso svojo pridigo, ali bi
^alc • ^ v'^et^ Nič, to vsi veste. Potem bi pa šel pravit ljudem, bi r j*r.neki šolar doli v cerkvi drugemu šolarju jezik pokazal. Ali Pa ^ • sPreieli m°je pričevanje? Vprašali bi me: kako ste Prid^	^°*ar	šolarju	jezik	pokazal, ko ste pa imeli vso
ne '®°. zaprte oči? Prav bi rekli in prav bi imeli, ko bi mi nič prjv erjeli. Pa jaz bi samo mižal, takole kot zdaj, saj zaspati na tistjnici. resničn° ne morem. Potem naj pa kaj verjamemo ljudem, 111 nmskim stražnikom, ki sami pravijo, da so spali.	”
^a je gospod kaplan na prižnici tako dolgo mižal, je bila vega. Kdo bi si tega ne zapomnil? Tudi njegove besede, oj" Je miže govoril, so morale ostati v spominu. No, potem je
L * OCl in C	1 /~\	nnalprlol r\r\ mr	1	ir	rl	T	nl/z-vl	i	n	InVil/-«
brg] °C1 in svetlo pogledal po nas doli v cerkvi. Takoj je lahko je 2a”a,vse^ obrazih, da smo zdaj prav do kraja prepričani. Zato SjCe . spet pridigati kot po navadi. Nič več mu nisem sledil, ifj Je Pa bilo popolnoma zadosti. Mama bo gotovo zadovoljna v'delU k° Pozabljen. Gospod je še dolgo govoril, jaz sem pa sgH. ?,red seboj samo rimske vojake in jim metal v obraz be-e: Spali ste ...
Še -j-., smo udrli iz cerkve, se nisem hotel pomešati med ljudi.
je ’Ceta nisem poiskal. To nedeljo je bil z nama tudi Luš, ki
let j, Pomlad začel hoditi redno v cerkev. Imel je že svojih šest
da m 3,nai bosta Tiče in Luš kjer hočeta, jaz moram biti sam,
do^6 kaJ ne zmoti in ne pozabim pridige. Skoraj tekel sem proti
■n vse bližnjice sem pobral.
So bjv6 sem bil pri Žirovcu. Rimski stražniki, močno osramočeni,
Žirov* Vso pot ob meni. Še na misel mi ni prišlo, da bi se pri
pes £.u. kaJ ogledoval. Pa je nenadoma planil proti meni tisti
je, L 1 le bil zmerom odvezan in mu je bilo Šekelj ime. Zalajal
oni Ve.Sem .\edel, da me ne misli ugrizniti. Potem je zalajal tudi
čas ču , ^ je bil na verigi ob konjskem hlevu. Tretjega, ki je svoj
žgocjil Val pri kravah, niso več imeli. Ne vem, kaj se mu je bilo
ki je f1'-^kelj n' imel navade, da bi lajal nad vsakim človekom,
Ha dv-^jal mimo žirovca. Samo kadar je bil sam z Miceljnom
žila ,,°ns^u’ je lajal. Mislil je, da se mora pokazati ljudem, kako
p r°vati Miceljna.
serri m.i ie torej namignil, da Micelj ne more biti daleč. Pogledal
es je sedela na klopi pod turškim kostanjem. Igrala se je
^islj .	..
’ Junij 1974
KDOR POZNA RAZMERE DOMA. niti malo ne dvomi, da je ined nami izseljenci na delu tudi UDBA. Poslužuje se svojih poslanih agentov, pa tudi izseljencev samih, ki jih na en ali drug način prisili k sodelovanju. Švicarski listi so lani pisali o tem, saj je v Švici precej naših ljudi in dokazov jc bilo dovolj. Nedavno so v Bernu naznanili, da bo odslej vsakdo, ki sc bo pečal v Švici z vohunstvom na škodo tamkajšnjih prebivalcev in v korist tuje države, obsojen po členu 272. kazenskega zakonika. Ta odlok se nanaša na politično vohunstvo brez ozira na to, če se z njim peča Švicar ali tujec; in ne glede na to, ali je ogleduštvo naperjeno proti švicarskemu državljanu ali tujcu, ki v Švici biva samo začasno. Na osnovi te odločbe je sodišče v Zugu obsodilo v odsotnosti nekega 21-letnega jugoslovanskega državljana na deset mesecev pogojnega zapora ter ga pregnalo iz Švice za dobo deset let. Obsojeni je bil zaposlen v gradbeni industriji. Ko je leta 1972 obiskal svojo mater v Srbiji, ga je UDBA povabila na pogovor: pristal je na dogovor, da bo vohunil med rojaki v Švici in pošiljal poročila v Bclgrad. Ko je ponovno obiskal rojstno deželo, je imel zopet stik z UDBO in ji poročal, kot vse kaže, o vidovdanski proslavi srbskega kluba sv. Save v Zurichu. V začetku lanskega leta se je obsojeni srečal z neko mlado rojakinjo, hčerko lastnika umetniške galerije. Pri njej se je zanimal za njenega očeta in še nekatere druge rojake v Švici, kar je vzbudilo sum. Dekletov oče je moža prijavil policiji, ki je pri preiskavi našla njegovo zadnje neodposlano pismo UDBI. — Švicarska zvezna policija je kasneje izjavila. da so bile po vrnitvi iz Švice v Jugoslavijo aretirane in kaznovane vsaj štiri osebe, češ da so imele stike s predsednikom kluba sv. Save. Uspeh poročevalca, ki morda niti sam ne misli, kako usodno je lahko njegovo na videz nedolžno poročanje . . .
Londonski slovenski list “KLIC TRIGLAVA” temu poročilu iz Švice dodaja: “Spričo novega stalinističnega režima v Jugoslaviji ni nobene-
ga dvoma, da se je poostrila vohunska dejavnost udhaških agentov v tujini, pa naj gre za zamejce, izseljence, sezonske delavce ali emigrante. Treba je opozoriti zlasti emigrante, ki hodijo na obisk v domovino, da v lastnem interesu ne nasedajo ud-baškim vabam in da v primeru izsiljevanja ob povratku v tujino stopijo takoj v stik z lokalnimi policijskimi oblastmi ter jim vse razkrijejo. Častneje je biti lojalen do nove domovine kot pa vohuniti za vsiljeni nasilni režim lastne domovine”.
Končno pa gre tu za obveščanje na škodo bližnjemu, ki sc je umaknil v tujino in pošteno živi. četudi je doma še vedno v “črnih bukvah”. Kje je vest takega obveščevalca, da ne govorim o njegovem hinavskem značaju? Koliko zla lahko povzroči — pa četudi zgolj iz strahu, lastnega prestiža pred domačimi oblastmi, lažjega obiska domačih . . .
Ne recite mi: Zgornji je Švicar ski primer in Švica je daleč! Mi pa smo v daljni in svobodni Avstraliji! .. . — Tudi med nami je lepo število obveščevalcev, ki prostovoljno ali prisiljeno poročajo. Niti ni treba direktnih zvez z UDBO — saj do nje je mnogo “nedolžnih" kanalov, ki pa so za marsikoga lahko prav tako usodni.
Kaj nam ni bilo strahu pred ovajanjem in njegovimi posledicami že doma dovolj?
DAROVI ZA BERNARDOV TISKOVNI SKLAD: $44.60 Srečolov na Materinski proslavi v Kew (sliko Marije Pomagaj je darovala družina Lončar); $30.— Toni Požar (NSW); $14.— Vladimir Menart; $10.— Zlata Arhar; $9.— Karl Bezjak; $8.— Miloš Abram, Dr. Josephine David; $6.— Alojz Kocjančič, Jože Potoč-
s pirhi in pomarančami, čudno lepo je bila oblečena in počesan*;-Obstal sem in jo gledal. Sekelj se je bil že obrnil in se vrnil k njej-"Jeli, kako sem danes lepa”, se je kar sama pohvalila.
“Za veliko noč si dobila vse novo,” sem pritrdil.
Pogladila se je po obleki in pokazala, kako je sama set*1 všeč. Mislil sem iti naprej.
“Ti pa kar sam iz cerkve?”	.
“Tekel sem, da bom prej doma. Tebe in vaših nisem nič vide • Sem hodih po bližnjicah.”
“Saj mi nismo bili. Od prve maše so prišli prepozno, poteA* smo pa morali ostati doma.”
Na to nisem vedel kaj reči. Spet sem se obrnil na odhod.
“Ti, počakaj! Ali hočeš zdajle iti pogledat, kako pri nas voda sama v kuhinjo teče?”
To je prevrglo vse moje misli. Kako naj odrečem?
“No, pa!” "	_
Ogledal sem položaj, pa ni bilo žive duše blizu. Nameril se*1 se proti kostanju. Pes je spet zalajal. Micelj mu je ukazala: “Tih0’ Šekelj! Ne bo te snedel, ne.”
Takoj je prijazno pomahal z repom in šel z nama do hlS^ Micelj mu je ukazala, naj zunaj počaka. Pred pragom sem vprJ šal: “Ali so vsi doma?”
“Nobenega ni. Samo jaz in dekla. Hlapec je v hlevu pri kf£l vah, mama je šla k vam. Mene ni marala s sabo.”	.
Čudno je bilo, da je šla Žirovčeva takle čas k nam. Pa Mic.e) mi ni dala časa, da bi še kaj vprašal. Moral sem za njo v kuhinj0' Dekla si je dala nekaj opraviti tam, drugega človeka ni bilo nikJ?. Ko je dekla videla, da me ima Micelj na skrbi, se ni dosti zrnen* zame. Poznala se pa nisva, zakaj ni še bila dolgo pri hiši. P°te mi je Micelj vse razkazala, da sem imel kaj gledati.
Iz zidu v kotu je molela železna cev, na njej bil pritrjen V1 telin. Micelj ga je zasukala, da je voda veselo pritekla in se v škaf. Bilo je nad vse imenitno. Potem me je Micelj odved^. skozi majhna vrata na prosto. Takoj za vrati so bile stopnice . breg. Šla sva po njih in zagledal sem v tleh lesen pokrov. j mi je povedala, da je pod njim narejen tolmun iz cementa. ' 1 teče voda naravnost iz zemlje. Naj poslušam, je rekla. Prislonil uho, da sem dobro slišal klokanje vode. Potem je še poveda ' da teče voda iz tega tolmuna tudi v oba hleva. Pa ne po ceve ' ampak kar po vrhu zemlje. Kolikor je ne porabijo v kuhinji. v tako odteče. Res se je vil od tolmuna po bregu majhen potoce “Bi rad videl moj mlinček?” je vprašala.
Seveda sem brez pomisleka pokimal.	.
Pomigala mi je za sabo in me odvedla proti hišnemu v°?m Tam je potoček naglo padal za dober korak navzdol. V nieb tla je bil vdelan žlebič iz drevesne skorje. Po njem je tekla v° . in padala na lopate kolesca, izrezanega iz leskovih palic. KoleS. jj ie veselo teklo in metalo vodne kaplje daleč od sebe. To je Miceljnov mlinček. Kar zaveroval sem	se	v prijazno igračo.
“Zdaj si vse videl”, je rekla Micelj.	“Zdaj verjameš?”	.	0.
“Verjetnem”, sem rekel. “Pa o mlinčku mi nisi nikoli P vedala.”
“Oh, to ni nič takega”, je zamahnila. “Ko sem bila majhna, ga rada gledala in se igrala ž njim. Zdaj to ni nič. Kar tebi hi * dala, če bi imeli pri vas kaj vode.”	;
Zmignil sem z rameni. Ja, ko bi	bil	tisti hudournik ostal	P^.
nas! Saj jaz bi se tudi ne menil dosti za mlinček, ampak 11 otroci. ..
• • 1974 Misli, JuniJ
z K nama je prišel okoli vogla Šekelj, ki naju je zaslišal ali sr)V • ’ kaj vem- Potem smo šli vsi trije pred hišo. Jaz sem se taV^’ se m* mudi domov. Bogve kaj si mislijo, ko sem se zamudil. Obrnil sem se, da odidem. Takrat sem zaeledal Cudno reč.
sed konjskem hlevu je stal vprežen zapravljenček. Hlapec je že Bj] na njem z vajetmi z rokah. Zraven sta stala moški in ženska. č a s.ta Ždrovčeva mama in naš ata. Silno sem se začudil. Žirov-iz t* ^ atu nekaJ naročala. Ves zaverovan sem gledal, kaj bo na C^a' Micelj 'n Šekelj sta se mi že nekam izgubila. Ata je sedel , v°z in hlapec je pognal. Žirovčeva je obstala na mestu in gle-la za njima.
De ^se je bilo tako čudno, da se mi je naredilo pri srcu čisto Se nano; Že sem hotel skočiti in vprašati žirovčevo mamo. Pa sem Cr<virern's?'*; kar nekak strah me je prijel. Stekel sem in bil doma, en bi zmolil očenaš.
,	tu<^' P1-' nas doma ni bilo vse prav. Tiče in Luš sta bila
goloro^3. morala sta biti že precej časa doma. Tiče je sedel Čeč/11*2' 'n nekaj bral, Luš je bil med otroki, ki so bili čudno mol-i. ame ni bilo videti.
Kje si pa zaostal?” je vprašal Tiče.
Bom mami povedal. Kje pa so?” krtialu	so	se	zaPrl'-	Naj	bomo tiho, so rekli. Južina bo
Govoril je šepetaje. Tudi jaz sem komaj slišno vprašal:
Kam so pa ata šli?”
. K Žirovcu. Mati jih je prišla nekaj prosit. Ali nisi nič videl, \sel mimo?”
Nekaj se mi je zdelo. Ali veš, zakaj so šli?” ‘'Ne.”
Pa . otem smo bili vsi tiho. Imel sem občutek, da se nekaj godi.
>sem mogel prav nič uganiti, kaj bi moglo biti. ne Kmalu je mama odprla kuhinjo. Poklicala je Tičeta in me-h}j’e a sva nesla žlice in vilice na mizo. Jedi je sama prinesla.
r.az je bil tak, da je neprestano ukazovai: Otroci, le tiho! nikoime1!. sni° >n molčali kot miške. V taki napetosti nismo še še ki' ,Južinali. Kljub vsemu sem se spet spomnil na pridigo. Da, sPeči J° 2nal Povedati! Po tihem sem ponavljal kaplanove očitke stražnikom. Pa kako naj sprožim pogovor, ko še Tiče zvesto molči? Kar tesno mi je bilo pri srcu.
Nazadnje se je mama vendar otajala:
Je bilo zelo lepo v cerkvi?”
Pre(j v|gnila je oči in sem videl, da je vprašanje veljalo Tičetu. deli sn Je mogel fant kaj reči, se je mama odtrgala od mize. Vi-“Oh Je imela pogled uprt skozi okno, ko je vzkliknila: pa jo mora ravno danes spet prinesti!” se 2 ,“hitela je ven in kar za voglom ustavila — teto! Dolgo sta slišni rZa-'-’ Pos'u^ah Pa nismo. Saj tudi ni bilo prav nič glasu sodo V °' Nekaj časa smo čakali ,potem je Tiče molil, pa po-znesli v kuhinjo. Jaz sem počistil mizo, potem smo spet J1 m bili čisto pri miru.
se je ez čas je bilo podobno, da sta se oni dve le domenili. Mama je prjv.Pet zaprla v kuhinjo. Seveda, saj mora pomiti posodo. Teta la mo? k nam v hišo. Nekam hitro je stopila, drugače pa je bila si gQ1 c Prijazna. Če bi bil človek takrat znal več slovenščine, bi Ng Vs°v° dejal: Teta je danes tako ljubezniva, da je kar sladka, le <je, načine se nam je skušala priljubiti. Zdi se mi, da se ji je da Sm H1.3 posrečilo. Od prejšnje napetosti je bil tako velik skok, eutili: Teta se sili.	(Nadaljevanje	prih.)
’ Jur>ij 1974
nik, Rado Škofič, N.N., Eva Wajon, Tone Gabršek, Ivan Legiša; 5.— Valerija Sedmak; $4.— Štefanija Smole; $3.— Marija Žbogar, Ivana Berginc; $2.— Jože Lipec, Leopold De-jak, Janez Rutar, Marija Kogovšek, Marija Radič, Ljudmila Fijavž, Gabrijel Čefarin, Pavlina Pahor, Jože Peršič, Ivanka Dodič, Dinko Zec, Savo Tory, Franc Bračko, Ivanka Ecbek. Vera Može, Kunegunda Turk, Ana Bertoncelj, Franc Erpič, Anica Sivec, Alojzija Ferbežar, Da-vcrin Zcrzut, Alojz Mihič, Danilo Kresevič, Zora Kirn, Pino Ivančič; $1.— Edvard Robnik, Jože Brodnik. Maks Furlan, Frida Vuletič, Lcuis Širca, Zlatko Sket, Teresa Kaiser, Anton Mršnik, Frances Modic, Peter Košak, Štefan Srnec, Marija Frank, Adam Klančič, Anton Bogovič, Ivan Tom, Stana Fatovič, Jurij Bogdan, Mirko Brenčič, Pavla Pirc, Stanko Andrejašič, Karel Barber, Miro Novak.
P. STANKO PODERŽAJ, INDIJA; $2.— Helena Pirc, Pavla Pirc.
P. EVGEN KETIŠ, AFRIKA: $100.— N.N.; $10,— Ivanka Bajt, Katarina Kurtež (za lačne).
P. HUGO DELCNJAK, AFRIKA: $30.— Druž. Anton Bavdek, $5.— Ivan Kovačič, Julka Mrčun, druž. Laurenčič, Stanko Andrejašič; 3.— N.N.; $2.— Karolina Gregorič, N.N., Andre Zacutti, Davorin Zorzut; $1.50 N.N.;	$1.— Marija Radin,
Francka Anžin, Silvo Kristan, Mihaela Žafran.
FRANČIŠKOVA MLADINA:
$5.— Ivan Kovačič, 2.— Davorin Zorzut; $1.— Vera Može.
BARAGOVA ZADEVA:	$10	—
Janez Primožič (izpolnjena zaobljuba).
Za NAGROBNI SPOMENIK P. BERNARDU preko “MISLI” poslali: $5.— Julka Mrčun; $3.— Druž. Košir; $2.— N.N., Karolina Čargo, $1.— Marta Jakša.
Za MOZAIK MARIJE POMAGAJ V NAZARETU preko “MISLI” poslali: $15.— Družina Figar; $10,— Ivan Kovačič; $5.— N.N.; $1.— Marta Jakša.
Dobrotnikom Bog povrni!
167
IZPOD SYDNEYSKIH STOLPOV
Fr. Valerian Jenko O.F.M.
St. Raphael’s Slovene Mission
313 Merrjlands Rd., Merrjlands, N.S.VV. 2160
(Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!)
Tel.: 637-7147
SLUŽBE BOŽJE
V	Merrjlandsu je slovenska služba božja vsako nedeljo ob 9.30 dopoldan. Pri tej maši redno sodeluje mešani zbor pod vodstvom g. Klakočerja. Sv. maša je tudi ob sobotah zvečer ob sedmi uri. Ta maša velja za nedeljo. Tudi prve petke v mesecu praznujemo z večerno mašo ob sedmih. Torej 5. julija, 2. avgusta, itd.
Wolongong ima redno slovensko mašo vsako drugo nedeljo v mesecu. Torej 14. julija. Tokrat bo sv. maša eno uro preje, to je že ob 4. uri popoldan. Maševali bodo trije novomašniki, člani ansambla “Minores”. Nato sledi koncert v Tovvn Hall.
Canberra, Garran ima slovensko službo božjo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 6. uri zvečer. Torej 16. junija. Le v juliju bo izjemoma na četrto nedeljo, to je 28. julija. V avgustu pa zopet no tretjo nedeljo, to je
18.	avgusta. Čas in kraj bo takrat izjemoma drugačen, ker bodo takrat pri vas “Minores”. O tem boste pravočasno obveščeni.
Newcastle ima slovensko službo božjo vsako peto nedeljo v mesecu, to je 30. junija ob 6. zvečer v Hamiltonu. O obisku ansambla “Minores” boste obveščeni pozneje.
Brisbane ima slovensko mašo v nedeljo, 4. avgusta ob 6. zvečer v St. Mary’s, Merivale Street, South Brisbane. Tri tedne pozneje, to je 25. avgusta, pa bo prav tam ponovitev nove maše treh članov ansambla “Minores”. Ta slovesnost bo ob 11.30 dopoldan. Koncert “Minores” pa je v soboto zvečer.
Telovska procesija -— Letos bo zopet pristno naša, slovenska. Sedaj smo že nekaj let povrsti šli na avstralsko procesijo. Zato so nekateri izrazili željo, da bi zopet imeli svojo. Škof Clancy nam je dal dovoljenje. Procesija bo lepa le, če bodo vsi rojaki sodelovali. Udeležba mora biti polnoštevilna, tudi narodne noše ne smejo manjkati. Vršila se bo na Slovenski zemlji, 45 Ferrers Road, Horsley Park. Slovensko Društvo nam je rade volje odstopilo zemljišče za nedeljo 23. junija. Opoldan bo sv. maša, nato pa procesija. Zaključek pobožnosti bo blagoslov z Najsvetejšim. Sodeluje mešani zbor pod vodstvom g. Klakočerja. Da ne bo samo zunanja pobožnost, naj bi čimveč rojakov prejelo pri maši sv. obhajilo. Opravite spoved že en teden preje! Naročite otrokom, naj store isto! Belo oblečene deklice naj pridejo, da bodo potresale cvetlice na poti pred Najsvetejšim. Kdor ne more na našo procesijo, pa naj se udeleži avstralske v Westmead (kakor lansko leto) isti dan
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. RaphaeTs Convent
311 Msrrvlands Rd., Merrvlands, N.S.\V„ 2160 Telefon kot zgoraj.
•
ob 2.30 popoldan. — V Merrylandsu bo ta dan zjutraj ob 9.30 tiha sv. maša. Če bo slabo vreme, bo v Horsle' Parku ob 12. uri v društvenih prostorih samo sv. n13
ša (za tiste, ki bodo kljub slabemu vremenu prišli)-
Od
18,
2.	ure popoldan dalje pa bo piknik v priredbi Slove11 skega društva.
Svetoictna tridnevnica — Rezervirajte datume
19.	in 20. julija (četrtek, petek in sobota) za svetoletr,° tridnevnico v Merrylandsu. Vsak večer ob sedm'url bo sv. maša, posebej prirejena za svetoletne slovesn1 sti. Med sv. mašo tudi govor s temo “Kristjanovo dr11 žinsko življenje”. Tridnevnico bo vodil minoritski pr°^ vincial p. Martin Vidovič. Ker bodo takrat pri _ “Minores”, boste lahko opravili spoved pri tujem hovniku. Ne zamudite prilike, katero nekateri že od obiska škofa Leniča. Po sv. maši bodo vsak čer “Minores” zapeli nekaj duhovnih pesmi.	•
Ponovitve nove maše — V juliju bodo med na . “Minores”. Trije od njih bodo letošnji novomašniki« bodo posvečeni na praznik sv. Petra in Pavla, 29- J nija. V Merrylandsu bomo imeli slovesnost ponovi nove maše v nedeljo 21. julija ob pol enajstih dop°' Skušali bomo napraviti po našem slovenskem obic J Sodeloval bo tudi naš mešani zbor. Po sv. maši b°_ šli v prezbiterijansko dvorano (kakor od blagoslov zvonov) na zakusko. Matere naprošam, da spečejo P civo in ga prinesejo pred mašo k sestram. Vablje°e tudi vse narodne noše. To nedeljo (21. julija) bo tranja maša z ljudskim petjem ob 9.30.
BLAGOSLOVITEV ZVONOV je za nami. Ne^j
5.	maja je bil krasen sončni dan, čeprav je še p°n^, deževalo. Slovesnost blagoslovitve je opravil škof . vard Clancy iz Blacktowna. Blagoslovil je zvonove oltarju, da so vsi navzoči lahko sledili obredu. Nat° jih možje odnesli v zvonik in namestili na ležaj6 jarme. Pri povzdigovanju so se že oglasili. Škof C1 ^ je imel lep govor o pomenu zvonov. Nato sem Pre še sporočilo škofa Leniča iz Ljubljane, ki nam poslal za našo slovesnost. To je bilo objavljeno v o članka v majski številki “Misli”. Prvi del sv. ma e
1	slovenski, od darovanja dalje pa angleški. Škofova ^^sevalca sta bila poleg mene še č. g. dr. Ivan Mi-a >n p. Lucijan Armstrong O.F.M.. Pevski zbor je ^sv°jim petjem prijetno presenetil naše povabljene go-e- Po cerkveni slovesnosti je bilo kosilo (Bar-B-Q) v zbiterijanski dvorani. Naši nadebudni ‘'Ministranti”
So c
^ 5 svojo godbo pripomogli k dobremu razpoloženju li^Zočih. Hvala jim. Hvaležni smo pa tudi vsem osta-Pomočnikom in pomočnicam v kuhinji, pri pijači in Pri Bar-B-Q.
Sl
>, 0Venska šola v Merrylandsu je letos prvič pripravila jj MINSKO PROSLAVO, ki se je vršila 12. maja ^ slovenski zemlji v Horsley Parku. Na programu so številne pevske, recitacijske in instrumentalne toč-^a sporedu je bila tudi enodejanski prizor “Mamici nJen dan”, ki ga je z otroci pripravila s. Mirjam s , ..	1° ge. Angele Mikuletič. Napovedovalka je pove-
ork a	^an'ca	Novak.	Sodeloval je tudi
dojeSter *^'n'strant'”- Vsi želimo, da bi bilo v bo-e več takih prireditev. To je odvisno seveda tudi od n' ’ ksko redno otroci obiskujejo slovensko šolo.
penjeni 'Pa
program je gotovo vsem navzočim materam
i
Obenem jim je povrnil trud, ki so ga imele, ko so
d,n drugim) napravil vsaj nekaj veselja za njihov
^'le otroke v sobotno slovensko šolo.
,akDARovi ZA NAŠ CERKVENI SKLAD so prosti Hosj6	)un,ja- Kdor želi, se lahko posluži te ugod-
cetn' 'n ^aruje za odplačilo dolga v Merrylandsu. Kon-
-	finančnega leta bodo vsi dobrotniki prejeli uradna ‘la* ki jih prilože davčni poli. Kdor potrebuje '■o kmalu, naj nam telefonira v Merrylands.
SVDnevčAM!
„ P°*abite prebrati oglas o prihodu “MINORES” s,rani 156!!!
KRSTI
Linda Joan Vozila, Blacktovvn. Oče Jože, mati Alma, rojena Grlj. Botroval sta Anton Vozila in Jadranka Grlj — Merrylands, 4. maja 1974.
Dennis Edward Kocjančič, Eastvvood. Oče Stanko, mati Draga, rojena Anželin. Botrovala sta Anton in Marija Komel — Merrylnads, 5. maja 1974.
Irma Silvana Vrečič, Marickville. Oče Jože, mati Marjana, rojena Ančič. Botrovala sta Ivan in Dragica Vuljanič — Merrylands, 11. maja 1974.
Margaret Hren, Rooty Hill. Oče Srečko, mati Lepa, rojena Joverska. Botrovala sta Tomislav in Viktorija Maričič — Merrylands, 11. maja 1974.
Mark Anthony Gomboc, Winston Hill. Oče Ivan, mati Ana, rojena Grah. Botrovala sta Vili in Marjana Men-cigar — Merrylands, 12. maja 1974.
Michelle Rcnee Kostevc, Fairfield. Oče Marjan, mati Wilhelmina rojena Prinsen. Botrovala sta Alex Shepard in Margaret Prinsen — Merrylands, 25. maja 1974.
Daniel Kustec, Fairfield. Oče Ignac, mati Ida, rojena Jenoš. Botrovala sta Štefan in Ana Šernek — Merry-lands, 25. maja 1974.
Ingrid Lipovž, Fairfield. Oče Jože, mati Jožica, rojena Flajšaker. Botrovala je Iva Pirjevec — Merry-lands, 26. maja 1974.
Goran Radovan Cerovac, Auburn. Oče Mirko, mati Zorica, rojena Rusovič. Botrovala sta Radovan in Katica Prodan — Merrylands, 26. maja 1974.
POROKE
Johann Pankraz, Attnang, Avstrija in Ivanka Ritlop, Srednja Bistrica, Prekmurje. Priči sta bila Josef Kness in Herman Škornik — Merrylands, 11. maja 1974.
Jože Petrič, Planina pri Vipavi in Danica Novak iz Ljubljane. Priči sta bila Vinko Kobal in Lucijan Kos
—	Merrylands, 18. maja 1974.
kerT ' * ČAS, da si kupite listek
TEkV-" dol:,r) za NAGRADN0
«<’°>VAN,E ”
prid slovenske Sydneyu! Glavni dobitek:
i!e‘:,ski karti za potovanje v Ev
ni ^rebanje bo na koncertu 21. sitih**". * dobite tudi pri sloven-MSit U^(,vn'kih v Melbournu, ali pa nn. . Ponic naravnost na naslov syd-ltia(|stentra sv. Rafaela, Merry-
»olga
doSpe|.Pot zvonov je končana:
V *v°nik‘s na.,SV°je mesl° -nik Sv. Rafaela...
NOV GROB. — V soboto 18. maja 1974 je v bolnici v Penrith-u preminula komaj 35 letna MARIJA MELINC, rojena Semper. Že dalj časa je bolehala na slabokrvnosti. Rojena je bila 27. 6. 1938. v Kutini. V Avstralijo je prišla v februarju 1957 z ladjo “Austra-lia”. Kmalu nato se je poročila v cerkvi v St. Marys z Rafaelom Melincem, ki je po rodu iz Trnovega ob Soči (v Avstraliji od leta 1952). Poleg moža zapušča pokojnica hčer Margaret, 15 let, ki je dijakinja 4. razreda srednje šole St. Agnes, Rooty Hill, in Marijo
ml., 12 let, ki je v prvem razredu iste šole; dalje dve sestri, v domovini pa ima še živega očeta in več bra' tov ter sester. Pogrebna sv. maša za pokojnico je b'Ja opravljena v torek 21. maja v farni cerkvi okra)3 St. Marys, N.S.W.. Tam je bila tudi pokopana. V Meflt landsu je bila opravljena zanjo sv. maša 3. junija. žu Rafaelu, otrokoma, sestrama in ostalini sorodnik0111 naše iskreno sožalje. Spomnimo se pokojnice v fl10” litvi! R.I.P.
P. VALERIJ^
Z Vseh Vetrov
V	NAŠEM ČASU tolikrat slišimo nadute besede, da bo končno “znanost končala z vero”. Pa so navadno izgovorjene iz ust oseb, ki o znanosti kaj malo vedo, o veri pa še manj. Zato so bolj zanimive izjave znanstvenikov svetovnega slovesa, ki so prav preko znanosti prišli do spoznanj in duhovne poglobitve. Znan je Einsteinov izrek: “Bolj ko se poglabljam v atome, bolj sem prepričan, da je Nekdo, ki jih je naredil . . .” Pa bi lahko citiral še desetine in desetine izjav iz ust svetovnoznanih mož na polju raznih znanosti.
Nedavno je ukrajinski strokovnjak za jedrsko fizi-ko, dr. Dočenko, izjavil, da je po vseh svojih študijah prišel do spoznanja, da mora vzdrževati svet neka “nematerialna sila”. Po njegovem mnenju bo svobodno raziskovanje po sedaj veljavnih metodah zahodnega sveta slej ali prej privedlo do temeljnega spoznanja, da vse vesolje vzdržuje božja sila.
Dr. Dočenko je vrsto let sodeloval pri programu sovjetskih Akademij znanosti za medcelinske in vesoljne rakete. Leta 1966 je bil poslan v Kanado, od koder se ni več vrnil v Rusijo. Med drugim je tudi izjavil, da najmanj tretjina sovjetskih znanstvenikov iskreno išče resnico in pravičnost na poti, ki jo je pokazal Kristus. Tudi to je zanimiva izjava.
Dr. VALENTIN MERŠOL je letos v Clevelandu praznoval svojo osemdesetletnico. Mož zasluži, da se ga spomnimo tudi mi. Pred vojno je bil priznani ljubljanski zdravnik, primarij splošne bolnišnice, obenem pa je vedno opravljal tudi vrsto visokih stanovskih funkcij: med drugim je bil predsednik Slovenske zdravniške zbornice in podpredsednik Zveze jugoslovanskih zdravniških društev v Belgradu. Bil je vedno zaveden Slovenec in odličen katoličan. Ker ni odobraval nasilja, se je v maju 1945 s prvimi desettisoči beguncev umaknil na Koroško. Prav njegova intervencija pri feld-maršalu Alexandru je pripomogla, da je bilo ustavljeno nasilno vračanje v domovino — žal šele potem, ko je bilo 12.000 naših fantov in mož že vrnjenih in brez sodbe pobitih. Ostale tisoče je rešil dr. Meršol, ki je potem storil mnogo dobrega tudi po begunskih taboriščih. Njegovo ime bo ostalo v zgodovilni slovenskega begunstva zapisano z zlatimi črkami. Tudi iz Avstra-
lije mu kličemo: Še na mnoga zdrava leta!
USTANOVA ALFREDA JURZYKOWSKEGA )e
najvažnejša poljska kulturna ustanova v velikem svetu' ki vsako leto podeljuje posebne nagrade za kultur110 delo Poljakom in tujim prevajalcem poljskih nih umetnin. Svoj sedež ima v New Yorku. Slovens izseljenci smo lahko ponosni, da je med letošnjimi ^ grajenci te ustanove tudi naš rojak dr. Tine DebelJa ’ predsednik Slovenske kulturne akcije v Argentini-grajenec je bil izbran kot vnet in odličen prevaja poljskih del. K mednarodnemu priznanju naše iskre čestitke!
O	ZATONU “PROSVETE", slovenskega “napreduj ga” dnevnika v Ameriki, smo nedavno poročali. je izhajati z 31. decembrom zaradi finančnih težav, prizadevanje čitateljev in prijateljev pa je v februa zopet oživel in bo v bodoče izhajal trikrat na te^efl
P«
Ga le niso pustili žalostno umreti.
Da, življenje slehernega lista, tudi mesečnika, zavisi samo od uredništva in uprave, ampak v glaVfl od čitateljev in dobrotnikov. Mnogi izmed njih se s smrtjo lista zavedo, kaj so v njem imeli in kaj z njim izgubili.
NAŠI MOŽJE se radi smejejo avstralskim zakone6^, ker pomagajo svojim ženam pomiti posodo in še ,
lito
drugega postore v kuhinji. Kolikokrat sem že ® marsikatero pikro in posmehljivo na ta račun.
Uidi MKtllCl U plMU III ptJMIlCIIlJIVU Ilci Id ldtu*11
pa me je presenetila statistika, ki pravi, da se bolga možje najbolj spoznajo na delo v gospodinjstvu let . prostih dneh pomagajo svojim ženam celih pet ur o*1 no. Bolgariji sledi še pet dežel izza železne zaV Angleži so se po tej statistiki bolj slabo odrezali1 ^ hova pomoč ženi znese le dve uri in 42 minut za mivanje posode, brisanje prahu in čiščenja oken- j prvem mestu pa so v tem, da največ Angležov 11 svoji ženi zajtrk na posteljo. Nemški zakonec Porll|j's ženi v prostih dneh tri ure in 21minut, kar je za ^ minuti več kot Francoz. Američan zaostaja za Nernc^ za 18 minut, Belgijec pa za 19. Avstralci v statlSp0 sploh niso prišli v poštev — torej se jim ne born?j.oli’ več posmehovali, če jih bomo videli s predpasn* pri pomivanju (ali razbijanju) posode . . .
"MIHORES”
ansambel °uhovnih popevk GOSTUJE v AVSTRALIJI
Ansambel sestavljajo minoritski bogoslovci iz Dobrunj pri Ljubljani. Poleg duhovnih pesmi imajo na sporedu tudi lepo zbirko narodnih in modernih pesmi. S svojimi koncerti so nastopali že po vsej Sloveniji, pa tudi med našimi izseljenci po Evropi — zdaj bodo s svojimi nastopi razveselili tudi nas.
SPORED KONCERTOV:
SYDNEY: Sobota 13. julija ob sedmih zvečer — PADDINGTON TOVVN HALL. Nedelja 21. julija ob šestih zvečer — AUBURN TOWN HALL.
Po obeh koncertih domača zabava s plesom. Vstopnice v predprodaji pri Sv. Rafaelu, pri Slovenskem društvu in pri klubu Triglav. Povsod dobite tudi listke za NAGRADNO TEKMOVANJE. Žrebanje bo na koncertu 21. julija. WOLLONGONG: Nedelja 14. julija ob 6.30 zvečer — WOLLONGONG TOVVN HALL.
Po koncertu domača zabava s plesom. Vstopnice v predprodaji pri: J. Božič, “Espresso Cafe”, 108 Keira Street (Tel.: 29-7867 po ,osmi uri zvečer), B. Brodnik (Tel.: 84-4292), Zvonko Groznik (Tel.: 61-4075) in pri društvu Planica. Tudi listki za NAGRADNO TEKMOVANJE so na razpolago.
ADELA1DE: Petek 26. julija zvečer — NAJBRŽ V POLJSKI DVORANI
V	priredbi župnije sv. Jožefa-Delavca, Ottoway Sobota	27. julija ob šestih	zvečer — SLOVENSKI	DOM,	W.	Hindmarsh.
Po koncertu prosta	zabava s plesom.
Nedelja	28. julija ob .šestih	zvečer (po slovenski	maši)	samo koncert	z	drugim sporedom —	ista dvorana.
BERRJ, S.A.: V ponedeljek 29. julija po večerni maši.
MELBOURNE: Sobota 3. avgusta ob osmih zvečer — BARAGOVA DVORANA v Kew.
Nedelja 4. avgusta ob štirih popoldne — ista dvorana.
MORVVELL: Sreda 7. avgusta — FARNA DVORANA. Po večerni maši ob sedmih. WODONGA-ALBURY: Petek 9. avgusta ob osmih zvečer — BARANDUDA HALL pri Wodongi. — Po koncertu domača zabava s plesom. GEELONG: Sobota 10. avgusta zvečer — CORIO CENTENARY HALL.
Po koncertu domača zabava s plesom.
CANBERRA: Sobota 17. avgusta ob osmih zvečer — SLOVENSKI DOM, Phillip. Nedelja 18. avgusta ob treh popoldne — ista dvorana.
Obakrat sledi prosta zabava s plesom.
BRISBANE: Sobota 24. avgusta ob 7.30 zvečer — CHADWICK HALL, Creek Road, Carina.
Za vstopnice skrbi društvo Planinka.
Ne zamudite prilike, ki Vam je na razpolago! Povabite na koncert tudi znance drugih narodnosti, saj so številne duhovne popevke po svoji melodiji mednarodno znane.
VSI VLJUDNO VABLJENI
V,
KOTIČEK NAŠIH MALIH
]
Ko s m bil z mamo in atom v Sloveniji na počit*11 cah, sun cd t m odnesel veliko spominov. Bratran1-3 Božo in Milan sta me vzela s seboj na pašo. Nared1 smo ogenj in smo pekli koruzo. Teta je imela krav'0f
ki je bila huda. Jaz sem zažgal palico in sem se
hote'
s kravo pošaliti. Krava pa se je zagnala proti meni
POT 1)0 KRUHA
KMETIC JE SEME VSEJAL,
BOGEC JE SONČECE DAL,
DEŽEK IN VETRČEK VMES,
PA JE RODILO ZARES.
PRIŠEL ŽANJIČIC JE TROP,
ŽENE VEZALE SO SNOP,
KMALU JE CEPEC ZAPEL.
MLINAR NAM MOKO JE ZMLEL.
MATI SO SPEKLI NAM KRUH,
KRUH PRI NAS NIKDAR NI SUH,
PROSIMO VEDNO BOGA,
DA BI NE ZMANJKALO GA.
L. CERNEJ
MOJA NESREČA. — Mamici sem letos za materinski dan kupil lepo vazo. Vem, da ima rada cvetje in ga bo brž stavila v vazo na mizo, meni pa v zahvalo dala poljubček. Toda imel sem smolo. Ko sem mamici voščil in ji dajal darilo, mi je vaza padla na tla in se razbila na tisoč kosov. Jaz sem začel jokati, mama pa me je objela in rekla: “Nič ne bodi žalosten! Pokazal si svojo ljubezen do mene in to je več vredno kot pa vaza”. Potem sem nesel črepinje v smeti za hišo.
Tako je letos zame minil materinski dan. Drugič bom pa bolj pazil ali pa bom mamici raje kupil kaj takega, ki se ne razbije. — Joe Mavec, 12 let, Sun-shine, Vic.
Med mojimi počitnicami sva z mamo obiskali kraj, kjer dela atek. Še prej pa smo šli na tržnico, kjer smo videli dosti malih piščančkov in kokoši ter dosti vsega drugega. Ko smo prišli k ateku, smo imeli skupaj kosilo, potem je moral atek iti nazaj delat, mi pa smo se vrnili domov. Peljali smo se z vlakom. To je bil lep dan mojih počitnic. Še lepši dan pa je bil, ko sem bila pri prvem svetem obhajilu. O tem bi lahko dosti napisala, pa je premalo prostora. Takih dni si še želim. Skrbela bom, da bo Jezus vedno ostal moj prijatelj. — Sonja Janž, 8 let, Crojdon, N.S.VV.
ni prav nič poznala šale. Dvignila me je na svoje ro?^
in me nekaj časa nesla. Tako sem se prestrašil, 1111
n
niti večerja ni dišala, ki sta jo skuhali moja mama teta. Kravja nošnja na rogovih mi ni bila prav nlC všeč. Bratranca pa sta se mi smejala: Tebe je nesla, na)1! je pa že brcala, pa sva še živa ... To svojo zgodbo bom za vedno zapomnil. — Peter Bračko, 10 let, N°r Caulfield, Vic.
DRAGI OTROCI!
V	N.S.VV. gremo d»0‘s slovenskega
po
Kar prav bo, da se
u-tf
ŽABKARJt>
vimo pri  ---------
VIH v Barrack Helg",, in se pozdravimo z hovim BRANKOM- ^ leg Stanka in Sonje
del«
kot najstarejši starše«1 posebno veselje. Tal" prilike za slovensko v S.vdnej pa je pred;l jj In vendar: četudi jc | Branko komaj dve in P
starši v Avstralijo, je njegova slovenščina zelo Dom je njegova slovenska šola in z mamo ne
išd -dob<»
rešujeta slovenske križanke, ampak jih tudi šesta'
Bral sem njegovo pismo, ki ga jc v slovenskem J ^ pisal staršem lansko leto, ko je bil prvič zdon>a: odličen dijak je bil poslan na posebni tečaj v In,c v tional Science School. Sydney. Marsikaterega	(
domovini je s pismom posekal. Kdo bi takega fai**a bil vesel?
Da materinski jezik Branku prav nič ne škoduj6 ^ redni angleški šoli, je lep znak to, da jc vsa le*11 ličnjak in najboljši v razredu. Tudi v zadnjem šol^ ^ letu je bil zopet Dux in je prejel za svojo pridnost ^ knjižno nagrado. Je vesten pri učenju in izpolnje,‘1
•	otr°
šolskih predpisov, zgled vam vsem, slovenskim ^ kom po širni Avstraliji. Bomo videli, kaj bo odloči* svoj poklic in kaj bo v bodočnosti dosegel. S sta^*1 smo na Žabkarjevega Branka že zdaj ponosni
in mu samo želimo, da bi večjim uspehom.
po
tej poti nadaljeval ^
FiUNKSTON, VIC. — Iz MISLI smo izvedeli za dragega Švigljevega očeta. Po tolikih letih tujine ni bilo dano, da bi	vsaj nekaj let	večera življenja
lvel	na domu. Naj	mu bo lahka	domača zemlja!
.j, rekamo naše globoko sožalje sinovom v Sydneyu: 0r>etu z ženo, Ivanu, Lojzu in Jožetu. — Koširjeva ru*ina.
TAS. — Po dolgem času se zopet ogla-1^ 0 Slovenci iz Hobarta in vsem skupaj pošiljamo is-^ne pozdrave. Sicer nisem navdušen pisar, zato bom bo,J kratek.
V|jl^ne 3. februarja letos smo hobartski Slovenci sla-Prvo obletnico ustanovitve našega tasmanskega slo-pl^e8a društva “BLED". Ob tej priliki smo priredili ga S| Sm° ga z^ru^'*‘ z občnim zborom. Odbor prve-je	eta	je bil ponovno	izvoljen še za	eno leto. Večer
dn^V	P° sl°vensko veselo potekel in	vsi smo bili za-
saj • Jn' ^es na^e društvo ze'° majhno po številu, rod-a komaj 33 članov, pa še ti niso vsi slovenskega r • ’ a vsi smo zares kot ena družina. Kje so še drugi Uv-ri '.P° Tasmaniji? Samo želimo, da bi tudi drugi sku ’ se da z dobro voljo le nekaj narediti za t,0 Pnost- Čim več nas bo povezanih v društvo, globlje tUcjVsa^ena korenina slovenstva. Kar gradimo, gradimo tt)or^Za naše otroke. Kje je slovenski ponos? Ali pa je °gib Preve^ ponosa v posameznikih, da se nekateri kar VJ0 s*ovenske družbe? Ali ni lepo biti v prijatelj-sluč •°^nos’*1 med sabo in eden drugemu v pomoč v jeno JU nesreče ali bolezen? Na tej podlagi je bilo zgra-^ nase društvo in tako hočemo nadaljevati. — Iskre-Pczdrave vsem! Jože Mavrič, predsednik.
iž^ANDERRA , N.S.W. — "Veliki zvon je zabučal g|..s Pr' fari. Od gore do gore je zadonelo kakor božji jCVe ' Tako sem bral v zadnjih MISLIH v Finžgarje odlomku o slovenski nedelji. Da, da, veselili smo y6®a glasu, ki je oznanjal slovesnost.
^ko	ČISLIH sem videl tudi sliko p. Valerijana,
da °dbija deske okoli enega zvončkov; in videl sem, verj a ostala dva še vedno v patrovem avtomobilu, Šteno ° Ce'° 2 ogrodjem in jarmi. Moral sem se po-krat nasrnejati. Spomnil sem se namreč na prej en-Melj-, °^av'iene vrstice, da so italijanski kapucini v Pom(,°Urnu morali svoje zvonove zazidati, in na pripon'	^a'erijana, da “bo moral biti bolj kratek z
Ub0gi Jern’ Se niemu ne Pr*Pet' kaj takega . . .” v ok nar°d> sem si mislil, brez srčne kulture in s srcem batj	^ zvončkov pa se jim res ne bi bilo treba
p saj dvomim, če bodo soseda zbudili . . . naj e ne^aj dnevi sem gledal na televiziji, kako se je ki Sq 'Sracijski minister A. Grasby spopadel s tremi, Zast°pali avstralsko takozvano “belo politiko”.
^islj ..
’ Jur>ij 1974
Žalostno je odrekati pravice človeku zaradi barve kože, saj je vendar naš brat pred Bogom. Pa saj taki ne sovražijo samo druge barve kože — takim tudi Evropejci nismo dobrodošli. Pač le v kolikor jim je delavec nujno potreben v razvoju industrije. Od mojega prihoda v Avstralijo leta 1958 pa do danes je prebivalstvo narastlo komaj za nekaj milijončkov, pa se gotovi krogi borijo v prid uzakonitvi splava, proti novemu priseljevanju itd. . . . Res bi bil čas, da se enkrat uredijo socialne pomankljivosti. Tudi je mnogo novo-naseljencev nepriznanih poklicev, obenem pa vemo, da svojim prodajajo spričevala . . .
Ni dolgo tega, ko sem na TV-sporedu KUNG-FU slišal tale moder izrek: “Sovražiti je kot piti slano vodo!” Mislim, da bi naša Avstralija potrebovala še veliko duhovnikov, ki bi oznanjali božje zapovedi in enakopravnost pred Bogom ne glede na kožo — Ciril iz Brezij.
MELBOURNE, Vic. — Čitala sem z MISLIH članek izpod peresa Danice Novak: Zakaj je osamljena? Ko bi to osamljeno srečala, bi ji povedala, da ni sama na tem svetu tako grenko razočarana. Tudi moje življenje je zelo podobno njenemu, samo da sem ostala sama s tremi otroki in vse tri pripeljala do poklica. Pa ni bilo lahko — vseskozi je bila trnova pot. Zdaj sem pa spet s?.ma. Večkrat sem poskusila najti razumevajočega človeka, pa ga do dones nisem srečala. Odrasla sem sama brez staršev, na kmetih med živino, nimam ne brata ne sestre. Včasih si mislim, da imajo tisti prav, ki mi govore, naj bom srečna, da nimam moža. Saj je danes tako malo srečnih zakonov. Imela sem priliko spoznati vdovca; ko sem mu omenila, da imam rada živali, mi je zelo nesramno odgovoril in med nama je bilo že z začetkom vsega konec. Tako sem tudi jaz ostala sama in sem se kar vživela, da je ta pot najboljša. Osam-
; •	u
MELBOURNSKI SLOVENCI!	!l
’! 11 Kadar potrebujete TAXI TRUCK	];
za selitev in podobno,	]|
!’	se	boste z MAKSOM HARTMANOM	j;
po domače pomenili za čas prevoza,	!;
;	delo	pa	bo opravljeno dobro	■!
!	in	po	konkurenčni ceni.	;
J;	] >
s	Kličite čez dan: 311 6366	‘;
!' '' RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. !; 1’ 11 s	(vprašajte	za Maksa Hartmana!)	J	j
!;	Ob	večernih urah	j
'■ kličite Maksovo številko doma: 850 4090	'!
MELBOURNE - LJUBLJANA
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
Ker je	junijsko letalo že zasedeno, smo organizirali še en polet z odhodom iz	Melbourna	dne
16.	JULIJA 1974. Prijavite se čimprej po telefonu, pismeno ali osebno.	Dokler bo kaj	mesta
na letalu, Vam bomo radi ustregli.
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih	delov	sveta.
L nami se raorete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Kadi in hitro Vam bomo ustregli.
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich
Čez dan:	Po urah:
72 Smith Street,	Paul	Nikolich,	Tel. 44-6733
ColIingwood, 3066, Vic.	Ivan	Gregorich,
Tel. 419-1584 - 419-2163	Tel.	842-1755
ljeni bi rekla: ne klonite glavo, saj niste edina, ki vas je življenje tako kruto razočaralo. Pa mislim, da bo tudi njej zasijalo sonce, ko bo držala v rokah vnuka ali vnučko — takrat bo verjetno pozabljeno vse gorje in novorojenček bo prinesel božji blagoslov tudi v spomine osamljenosti in bridkosti. Človek začuti, da je potreben ne samo otročku, ampak tudi hčerki in zetu, in vsi trije bodo hvaležni za ljubezen. To sem tudi sama doživela.
Lepo pozdravljam vse bralce MISLI. Tudi lepa hvala za članke Stanka Ozimiča, ki nam na tako prijeten način razlaga geologijo in obenem budi ljubezen do domače zemlje, ki smo jo morali zapustiti. Tudi jaz sem zrastla na našem zelenem Pohorju. — Anica Vrbančič.
Urarsko in zlatarsko podjetje: ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER
31	The Centre, Seven Hills, N.S.W.
(nasproti postaje)
Telefon 622-1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5% na vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte
o	ugodnih pogojih.
Priporočata se Edvard ln Kristina ROBNIK
Cm d«r; zofi"
BRISBANE, QI.D. — Nedavno je upravni odbor A® šega društva PLANINKA sklical letni občni zbor, si zbere novih moči za nadaljne delo Razrešen )e ^ lanski odbor, ki so ga sestavljale same požrtvovalne gostoljubne žene, in žele priznanje nas vseh. Tudi ‘e je bilo težko najti ljudi, ki bi zagrabili za delo. ^ je vzrok, da se vsi občni zbori naših izseljenskih ° nizacij navadno vlečejo pozno v noč. Končno smo 0 odbor le dobili in to so nova imena: Predsednik Jože Barbiš; podpredsednik — Viktor Pahor; ničarka — ga. Edita Penko; tajnik — Mirko man; poverjenik za članstvo — Rudi Štavar; na<^z° odbor: Slavko Pekolj, Albin Škrbec in Stanko Za vec. Na naslednjem sestanku si bomo odmerili ki nas čaka. Marsikaj bi radi, če bomo le zmogli-Na občnem zboru smo zvedeli tudi novico, da kmalu tudi med nami ansambel MINORES. MarsiK8^ remu je ansambel minoritskih bogoslovcev že poznali { jih poslušamo na ploščah duhovnih popevk. Zato 2 ^ z veseljem pričakujemo in jim že zdaj kličemo veS dobrodošlico v “kraljičini deželi”.	v
Na tretjo majsko nedeljo je tudi naša škofija pra
52-lctna Slovenka želi spoznanja z resnim r0^,|jj|t v svrho ženitbe. Odgovor z osebnimi podatki P° ^ na uredništvo “MISLI", ki bo pismo posredoval0 naslov.
Vala
a Svojo emigrantsko nedeljo. V brisbanski stolnici sv. |.etana je bila slovesnost somaševanja tukajšnjih izse-eDskih duhovnikov. Odpevi in odgovori so bili v ra-jezikih. Slovenci nismo bili zastopani, saj nimamo ^ nega duhovnika. Pa tudi udeležbe z naše strani ni bilo, razen dveh družin, vsaka iz svojega konca ro'Se^a niesta — Petri in Park Ridge. Kako srečni so ^aki v večjih središčih — zlasti v Sydneyu in Mel-Urnu — pa se mnogi tega najbrž niti ne zavedajo. ^•ePe pozdrave vsem — Mirko Cuderman.
“No, zdaj pa spet kar dobro hodite. Kajne, ste si le dali izrezati svoje kurje oko?”
“Saj sploh nisem imel kurjega očesa. Ves teden sem hodil z manšetnim gumbom, ki mi je padel v čevelj...”
Mestni turist opazuje, kako odlaga kmet gnoj na vrtu.
"Oprostite, kam pa boste dali gnoj?”
“Na rdeče jagode”.
“Hm, čudno! Mi pa dajemo na rdeče jagode vedno smetano”.
VOLF, morda po maminem priimku ŠER-Vj . ’ i* mogoče kje v Avstraliji Rojen jc bil v Bczgo-Osilnici nekako 1927 leta. Leta 1942 jc bil v fan!J' (Treviso), nato v Nemčiji, od koder je po kon
• TEL. 47-2363
TEL. 47-23«
STANISLAV FRANK
v°jni zelo verjetno emigriral v Avstralijo. Če bere	Rosewater	Terrace,	OTTOWAY,	S.	A.	S#13
V|-stice ali ga kdo bralcev pozna, naj mu sporoči, “j st Sova
aJ sc oj>lasi na uredništvo MISLI. V Avstraliji je njc-
sestra Ana, ki bi pogrešanega brata zelo rada
^B| kdo vedel, kje se nahaja ANTON CVEK, rojen v	v Ce|ju, v Avstraliji od leta 1962. Svoj čas je bil
v , arjRoveni d°mu in je tudi kasneje živel nekaj let zaposlen pa jc bil v Kew Cottages. Zadnji-sc je oglasil mami leta 1966 iz Hanthorn. Mamo
:	LICENSED	LAND	AGENT:
; Posreduje pri nakupu in prodaji zemljiii in hiS
I
[DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje
I	redno in po zmerni ceni.
J SERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne do-■	kumente,	pooblastila,	testamente	itd.
! ROJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na na v teh zadevah!
skrbi
da se mu je kaj zgodilo.
TEL. 47-2363
TEL. 47-2363
PAUL NIKOLICH
PHOTO STUDIO
VARDAR
108 GERTRUDE STREET, FITZROY
MELBOURNE, VIC.
(blizu je Ezibition Building)
TELEFON: 41-5978 — DOMA: 44-6733
IZDELUJE: prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske ,razne.
Preslikava in povečuje fotografije, črno-bele in barme.
POSOJA BREZPLAČNO SVATBENA OBLAČILA.
Pri nas dobite labko tudi poročne vencc •n cvetje ter ostale poročne potrebščine.
Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah od 9—6.
**° sedmi uri zvečer se glede svatb dogovorite po telefonu: 44-6733.
L
REŠITEV KRIŽANKE zadnje številke:
Vodoravno: 1. ljubavnik; 9. OMO; 10. kojot; 13. važen; 15. preseda; 17. Amen; 18. urar; 19. RVR; 20. sok; 21. opij; 22. knez; 23. prod; 24. dreza; 26. plen; 27. svoj; 28. april; 30. stop; 32. tron; 33. imam; 34. sir; 36. red; 37. oven; 38. kila; 39. apostol; 41. pivec; 42. narek; 43. ate; 44. lastovica.
Navpično: 2. Jožek; 3. umen; 4. bon; 5. iker; 6. kos;
7.	podvez; 8. kvas; 11. Jernej; 12. Tarzan; 14. Amor;
15.	prid; 16. raj; 18. upon; 21. orel; 22. krop; 23. plin; 24. dvom; 25. katran; 26. prodor; 27. stan; 29. prepad; 30. smel; 31. vile; 33. Ivo; 34. sivec; 35. raca; 37. ot-ka; 38. kiti; 40. sel; 41. pav.
Rešitev so poslali: Lucija Srnec, Anton Šajn, Lidija Čušin, Jože Grilj, Vinko Jager, Lucija Laznik, Jože Pust, s. Silvestra, Dragica Gelt, Francka Anžin, Marija Bizjak in Emilija Šerek.
Zdaj pa je rešitvi križanke Vinko Jager tole pripisal k Lidijini pripombi v zadnji številki: “Ali ima gospa Lidija v majski številki prav ali ne, je najbolje nič reči. Moški poznamo tudi pregovor: Kdor molči, devetim odgovori! Če ta pregovor velja tudi za ženske, je zares neprecenljiv . . No, vsaj eden od ugankarjev se je oglasil! Če velja tudi pregovor: “Kdor molči, soglaša!” — potem ima gospa Lidija kar prav. Zal Vinko ni bil tako srečen, da bi ga zadel žreb. Nagrado za križanko je dobil Jože Pust.
IZPOLNJEVANKA
(Sr. Miriam)
1.	_	A	R —
2.	—	IS-------------------
3.	—	LB-------------------
4.	—	O	V----------------
5.	—	H	R----------------
6. — P E-------------------V-------------------
7. — I N-------------
8. —KR-------------------
9. — NE S---------------------------
10.	—	M	P------
11.	_	E	G-------
12.	—	K	C------
13.	—	O	M---------------
14.	_	B	R----------------
15. —RA-----------------------
16.	—	O	T---------------
17.	—	N	U----------
18.	—	A	P---------------
1. eden izmed planetov; 2. steljo hranimo v njern’
3.	ena balkanskih držav; 4. končati; 5. postati nezn10^ žen hoje; 6. razvajenček, crkljivček; 7. črna tekočin3’
8.	ličinka trakulje; 9. grška boginja spomina, mati r0112’ 10. veznik; 11. kotišče, vir; 12. izpuščaj, lišaj; 13. no rimsko mesto pod Vezuvom; 14. reber, pobočj®’ 15. telovadno orodje; 16. okrogla stavba; 17. porna”) ševalnica za Ano; 18. zakon, postava.
Če se ti posreči najti prave besede, ti bosta prya četrta vrsta od vrha navzdol povedali lep in pomen'J švedski pregovor. Obilo sreče! Žreb bo določil nafr!1 jenca 1. julija.
IZ LJUBLJANSKEGA "PAVLIHA":
£ Polovico	življenja porabimo,	da bi obvladali
jo,	drugo	polovico pa, da ugotavljamo, kako	se
orija ne sklada s prakso.
0 Poslanstvo poslanca lahko postane kaj kmalu postlanstvo.
0 Dokazali smo, da je ljudem laže napolniti j kot usta.	J
0 V	imenu	narodnega zdravja	predpišimo gostink-111
da	v vino	lahko mešajo samo	zdravo vodo!
Se želite naučiti voziti avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANK’S AVTO ŠOLA”
32	THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST. ti6S NAW.
TELEFON: 72-1583
;; STE ZAVAROVANI ZA SLUČAJ BOLEZNI? 1:
Za ZDRAVNIŠKO ji in BOLNIŠKO ZAVAROVANJE ;
! (Medical and Hospital Benefits)	|;
in po želji tudi za	!
ŽIVLJENJSKO Life Insurance)	|
j'	Vam je na razpolago	!
H! BERN!AN S0CIETY
!;	Družba je registrirana pod Friendly	!
!;	Societies Act of Victoria kot podporna	I
!!	katoliška organizacija, ki ne išče	;
dobička. Je od oblasti priznana po	;;
National Health Act in morejo člani I;	prejeti tudi vse vladne dodatke	■!
I;	(Commonwealth Government Hospital	'
j!	and Medical Subsidies).	;
i	V Melbournu morete izpolniti prijavnico!;
||	in plačevati tromesečne obroke v slo-	!
!;	venski duhovniški pisarni. Tudi v	j!
s	Sydneyu Vam more dati vse infor-
macije slovenski duhovnik.	;;
i! 299 La Trobe Street, ii MELBOURNE, Vic. 3000 i; Tel. 67-7345
TOBIN
BROTHERS
funeral
directors
VIKTORIJSKIM	SLOVENCEM
NORIH MELBOURNE,	
189 Boundary Road,	329 6144
MALVERN,	
1382 Higb Street,	504720
SPRINGVALE-DANDENONG,	
505 Princes Hlghway, Noble Park, 5467860	
MENTONE,	
3 Station Street,	93 2460
FRANKSTON,	
232 Cranbonrne Road,	781 2115
NA USLUGO V CASU	ŽALOVANJA
PUTIMIK
VASA PRVA TURISTIČNA AGENCIJA
Vam more nuditi odlične ugodnosti in najnižje cene za vse vrste potovanj, za skupinska potovanja pa še posebne popuste.
♦ Kdor želi, more za potovanje v Jugoslavijo in nazaj izbrati
* Na izbiro so seveda tudi druge zračne in morske linije za potovanje kamor koli po sveto.
★ Dokumente za Vaše potovanje in dokumente za prihed Vaših rojakov v Avstralijo urejujemo brezplačno.
MELBOURNE — BEOGRAD — MELBOURNE ali tudi samo na eno stran MELBOURNE — RIM — LJUBLJANA — ZAGREB POTOVANJE OKROG SVETA SAMO S71S.10 (Melbourne — Amerika —- Jugoslavija — Melbourne)
POSLUŽUJTE SE VASE POTNIŠKE AGENCIJE
m uw m ■
72 Smith Street, COLLINGWOOD, Melbourne
POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH, OD 9. — 7.
TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. Nikolich, N, Nakova, M. Nikolich in I. Adamič
V°rTPsovati skozi Italijo in obiskati RIM?
MU sta Vam po zmernih cenah na razpolago dva slovenska hotela:
Hotel BLED
Via S. Croce in Gerusalemme, 40 »0184 — ROMA (Tel. 777102 in 7579941)
in Hotel DANIELA
00185 -
Lastnik: Vinko Levstik
Via L. Luzzatti, 31 ROMA (Tel 750587 in 771051)
udnc^'v?st: 85 sob’ 150 težišč- Vse sobe imajo lastno kopalnico, telefon in ostale modeme
. obnori. Postreženi boste v —•* ------------" -----------— *- *-	-
se boste res domače.
P0x,,f.?stl- Postreženi boste v novi slovenski restavraciji. Osebje je pretežno slovensko,
uc«tlll se hrwti» rK Hnmsfr
DOBRODOŠLI!
TURISTIČNA AGENCIJA
Theodore Travei Service P7L
TELEFON^rnE;0'	66 Oxf°rd St., (Darlinghurst), Sydney, 2010.
ali pišite*	Tel.: 33-4155, A.H. 32-4806
mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb • pri nas dobite najcenejše možne vozne karte
Bavite se izključno z opolnomočenci in registrirano	y	uradu:
agencijo, katera objavlja veliki Q za Qantas	RATKO	OLIP
PODRUŽNICE:
SYDNEY	241	Elizabeth	St.,	Tel. 265-778, 26-5940, A.H. 32-4806
BLACKTOWN 6 Campbell St., Tel. 622-7336, A.H. 32-4806.
PENRITH	498	High	St.,	Tel.	(047) 31-3588, A.H. 32-4806
CAMPBELLTOWN 172 Queen St., Tel. (046) 25-5927, A.H. 32-4806
—|	EMONA ENTERPRISES
P.O. BOX 188, COOGEE, N.S.W., 2034  1 Tel. 399 9061	jelena	in	alfred	breznih
Nudimo Vam najnovejše SLOVENSKE PLOŠČE tn KASETE ter KNJIGE vseh slovenskih založb. Delni seznam plošč in kaset je bil objavljen v zadnjih dveh številkah MISLI. PiSite nam, pa Vam bomo postregli s popolnim	seznamom	naše	bogate	zaloge.
Če živite v Sydneyu so Vam plošče in vse	drugo	na	razpolago tudi	pri
sestri Miriam, Slovenski Center sv. Rafaela, 311 Merrylands Road, Merrylands.
—	—	—	—	—	Izrežite in pošljite —	—	—	—	—
EMONA ENTERPRISES, P.O. Box 188, Coogee, N.S.W., 2034
Prosim pošljite mi seznam in cenik plošč □ kaset □ knjig p (Označite kvadratek)
Naročam plošče:	 *................ $....
Naročam kasete:..............................................   $...
Prilagam ček, money order za vsoto	$...
Ime in priimek ..............................................   .
Polni naslov ........ :.............................................
Država
Postcode