Leto IXVH_poštnina pia^an« v gotovini. ? Ljubljani, v soboto, dne l marca 1939_stev. 53 a_gena 2 Din Naročnina mesečno ^^^^ __^ _ _ ___ Cek. račun: Ljnb- ssr&i ^^ m m mm J m^ /1J § gs »is w ■/ JLW »V-o EEEE Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik« ff Po pravičnosti k miru" Sv. oče Pij XII. je gešlo svojega papeževanja obrazložil v poslanici vesoljnemu svetu, ki jo je govoril po radiu včeraj opoldne Poslanica sv. očeta Pija XII., sporočena v latinskem jeziku vernikom vsega sveta, se glasi: Ko nas navdajajo najglobokejša čustva in ko se počutimo kot prestrašeni pred veliko odgovornostjo, ki nam jo je božja previdnost dodelila, občutimo potrebo, da brez odlašanja sporočimo vsemu katoliškemu svetu svoje prve misli, svoje prve očetovske besede. Predvsem in s posebno ljubeznijo pp očetovsko objemamo svoje ljubljene brate kardinale, kaferih pobožnost in katerih vrline ter velike sposobnosti so nam tako dobro znane. Pozdravljamo zatem s posebno naklonjenostjo tudi vse naše častitljive brate iz škofij in jim pošiljamo svoj blagoslov, kakor pošiljamo svoj blagoslov tudi duhovnikom, menihom in častitim sestram, vsem onim, ki delajo za razširjenje Kristusovega kraljestva in ki pod okriljem katoliške Cerkve in pod upravo škofov sodelujejo pri razširjanju apostolske misli. Pošiljamo svoj blagoslov vsem sinovom Cerkve na vsem svetu, a v prvi vrsti onim, ki so v siromaštvu in trpljenju prestali toliko skušenj. Naj pride nad vse nebeški blagoslov. Naše misli pa gredo v tem svečanem trenutku tudi k vsem onim, ki so izven Cerkve in ki se — v to verujemo — vesele, ko so zvedeli, da papež moli tudi zanje in da jim želi vse dobro. Tej naši očetovski poslanici želimo dodati želje za mir in svoj poziv k prizadevanju za mir, za oni mir, ki ga je naš prednik pobožnega spomina priporočal s toliko vztrajnostjo ljudem in za katerega je molil v svojih pobožnih molitvah, za katerega se je žrtvoval ter bil pripravljen, da zanj žrtvuje tudi svoje življenje, samo da bi dosegel svoj cilj, največji dar Vsemogočnega. Vsi ljudje, ki imajo srce, žele mir, ker je mir plod pravice in usmiljenja. Pozivamo vse ljudi k miru, in da prežeti z ljubeznijo do Boga žive v miru kot ena družina, ki jo navdaja ljubezen do Kristusa. Želimo mir med narodi, mir s pomočjo bratskega sodelovanja in prisrčnega sporazuma ter v interesu velike človeške družine pod naklonjenostjo božje previdnosti v teh težkih dneh, ko se, kakor se vidi, pojavlja toliko ovir za ta pravi mir. Obračani se v molitvi k Vsemogočnemu in prosim za vse tiste, ki stoje na čelu držav in katerim pripada velika čast in težka dolžnost, da vodijo narode po poti blagostanja in napredka. Gleje, gospodje kardinali, častiti bratje in častiti sinovi, to so prve želje, ki so jih rodila očetovska čustva, katere je Vsemogočni blagovolil zbuditi v našem srcu. Imamo pred seboj pogled, da je na svetu mnogo zla in da nas Vsemogočni pošilja na pomoč ne oboroženim, toda takšnim, ki imajo popolno zaupanje. V trenutku, ko se obračamo na vse, se bomo poslužili besed sv. Pavla »in zares niti vi, naši sinovi, niti vi naši bratje, — o tem smo trdno prepričani — ne boste hoteli, da bi moja želja, ki jo izražam, ostala neizpolnjena. Naše zaupanje se naslanja po milosti božji najbolj na našo dobro voljo. Naj bi Gospod naš, Jezus Kristus, od katerega smo dobili milost uslišal vaše želje ter jih raznesel po vsem svetu kot glasnika svetega pomirjenja, mi pa vam v njegovem , imenu dajemo od vsega srca naš apostolski blagoslov. Poraz rdeče Španije je poraz Kominterne Voditelji španske ljudske fronte so se odločili, kakor vele poročila, da se bodo skušali boriti proti Francovi Španiji še dalje in za vleči bratomorni boj morda tja v poletje, ko komunistična inter-nacionala pričakuje, da bodo napetosti med evropskimi državami tako narasle,' da bo prišlo do vojne, iz katere misli kominterna in oznanjevalci mednarodno svetovne revolucije kovati poglavitni dobiček. Ta nadaljna borba, ki jo je sklenila španska ljudska fronta po nalogu Moskve za samo usodo Španije nima nobenega pomena, ker Francove popolne zmage ne bo mogla preprečiti in je verjetno tudi ne do poletja zavleči. Odkrito sta to povedala Azana, dosedanji predsednik republike, in general Miaja, ki je vse dosedaj spretno in z uspehom branil Madrid in Valencijo, a je |x> zadnjih dogodkih na bojišču uvidel, da bi nadaljna borba bila le brezmiselno prelivanje krvi. Toda komunistična internacionala hoče, da svet ne pride iz vojne mrzlice, hoče, da se ustvarja ozračje polno nemira in vonja po krvi. Zaradi tega je bil Miaja kot pristaš sprave odstavljen in zamenjan s komunističnim generalom. Zaradi tega se španska državljanska vojna ne sme končati, ker ee Moskva še vedno ne more odreči svoji zamisli, po kateri naj bi Španija postala izhodišče evropskega vojnega požara in z njim v zvezi tako težko zaže-Ijene svetovne komunistične revolucije. Danes, ko lahko pregledamo ves potek krvave Španske drame, lažje razumemo tudi njen smisel in njen začetek. Po tem, kar se je zadnja leta .v Španiji dogajalo in zlasti med državljansko vojno, jo vsakemu nepristranskemu opazovalcu popolnoma jasno, da je glavni krivec španske pre-kucije in tudi glavni interesent bila Moskva in je zato ona tista, ki ji sedaj grozi popoln poraz. Kominterna se zaveda, da bo ponesrečena boljše-vizacija Španije pomenjala za njo udarec, ki ga vsaj v Evropi ne bo mogla več preboleti. Zato hujska do zadnjega in se krčevito prizadeva, da bi iz španske polomije reSdla, kar se sploh da še rešiti. Po naravnost genialni zamisli voditelja kominterne Dimitrova je evropski komunizem v letih 3!>35 in 1986 dosegel svoj višek in najmočnejši razmah. Komunizem namreč že nekaj let ni več nastopal pod svojo firmo in e svojim pravim imenom, ampak si je vzdel nedolžno in privlačno ime ljudskega, splošno narodnega gibanja, ki je v politiki nastopalo kot »ljudska fronta« za hrambo demokracije, ustavnih svoboščin in človečanskih državljanskih pravic. Zgodba o volku v ovčjem oblačilu se je komunizmu izvrstno posrečila in že 80 narodi tako rekoč k njemu — ki je nedosežen ikrvolok in tiran — stegali roke kakor k rešitelju 6vobode, človeške časti in demokracije. »Ljudsko frontaštvo« je šlo 6vojo zmagovito pot po Evropi. Ustoličilo se je v Franciji in v Španiji, majala se je Poljska, Belgija in Balkan. Posebno pozornost in nego pa je Moskva, kakor se je pozneje videlo, posvetila iberskemu polotoku, ki je bil zamišljen kot druga čeljust orjaških klešč, v katere bi kominterna zajela Evropo. Španija pa ni le igrala odločilne vloge v načrtih za boljševizacijo Evrope, ampak naj bi služila kominterni kot odskočna de-eka v Afriko in špansko govorečo latinsko Ameriko. V resnici je šlo za grandiozen načrt, ki so ga istočasno spremljali upori in početki revolucije v sosednji Portugalski, v državah Južne Amerike ln vneta komunistična propaganda med črnci v Afriki. Francovi boji in njegova zmaga je preprečila ne le boljševizacijo Španije, ampak tudi Portugalske in še marsikatere druge dežele. Komunistična bajka in laž je, da je Franco nastopil na pobudo fašizma in kot eksponent fašističnih držav. Francoski diplomat Peretti de la Rocca, ki je kot francoski poslanik pet let zastopal Francijo v Španiji pred revolucijo, je objavil nekaj svojih spominov, v katerih pravi (revija »Etudes«, Pariz), da se je miselna revolucija v Španiji že davno pred Francovim udarom začela. Frifnco je hotel rešiti Španijo pred boljševizacijo, ki je hitro napredovala pod pokroviteljstvom vladajoče »Frente Popular«. Pri tem je Franco najprej računal na pomoč Francije, toda ljudsko frontaška Blumova vlada je nasprotno z vso močjo podprla špansko ljudsko fronto in posredovala ogromne prevoze sov jetskega orožja in vojaštva v Španijo. Tedaj je Stalin v resnici dokazal, da je rdeča armada v služIti svetovne revolucije. Kajti za milijardne vrednosti je boljševiška armada poslala v Španijo orožja, etreljiva, živeža, letal in tisoče vojaških izvedencev. Z bolj-ševiškim denarjem so se nabirali prostovoljci po vsem svetu za rdečo Španijo. Moskva je napela vse sile in pokazala, da ji gre v Španiji za veliko, da, za vse. Dejstva kažejo, da je imela edino ta cilj, da se boljševizira Španija, njen boj je torej veljal predvsem Cerkvi in katolicizmu. Franco je sprejel pomoč Italije in Nemčije šele, ko eo že davno bile v rdeči Španiji mednarodne komunistične brigade, oborožene s sovjetskim orožjem. Vzrok, da se je po dosedanjem razvoju španske državljanske vojne okrepil položaj totalitarnih držav, je prav isti, ki je tudi Češkoslovaško prisilil, da je morala kapitulirati in sprejeti okrnitev — to je pogrešena politika francoske ljudske fronte, ki je zidala na moč sovjelije. Zmotno bi torej bilo, ko bi Franca in njegovo gibanje enostavno proglašali za fašizem, kakor to delajo marksisti in komunisti, ki vse in vsakogar, ki ni boljševiško navdahnjen, enostavno proglašajo za fašista. Ni vsako narodno gibanje fašizem. Ko bi Francija 1936 vodila narodno francosko politiko, bi Franco ne bil nikjer drugje kot v njenem taboru, državljanska vojna pa bi bila že davno končana. O bodoči Španiji in bodoči Francovi politiki so zaenkrat mogoča samo ugibanja. Vsi znaki pa govore za to, da bo nastala nova Španija, katere glavna označba l>o vstajenje španske narodne zavesti in probujenje tradicionelnega španskega nacionalnega ponosa. Franco je zmagal, ker je bil bolj Španec kakor pa zmerni radikalec Azana, komunist Caballero ali pa socialist Prieto, ki so se združili v Frente Popular, da vladajo Španijo po navodilih Moskve. Franco je nositelj ideje o obnovi Španije, pri čemer hoče sodelovanja Cerkve, naroda in države, to je verske, narodne in socialne ideje. Na vseh teh področjih je bil španski žlovek zanemarjen, zato je Španija mogla postati Pomen poslanice papeža Pija XII. po uradni razlagi Sv. oče Pij XII. par dni pred izvolitvijo blagoslavlja vernike. Vatikan. 3. marca. AA. (Ilavas.) Vatikanski krogi mislijo, "da je [»slanica novega papeža izjemnega pomena. Dejansko je slavnostno potrdilo verske politike, ki jo želi voditi novi papež. Ta dokument potrjuje vtis, ki so ga ti verski krogi dobili takoj po včerajšnji izvolitvi, ko je kardinal Pacelli po izvolitvi izjavil, da si bo izbral ime Pij. To je pokazalo voljo novega vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve, da Ik> nadaljeval versko ognjišče protinaravnega anarhizma in komunizma, ki bi ga kako drugo izobraženo ljudstvo že v naprej odklonilo. Marksistični komunizem se more razširjati le med narodi najnižje kulture in civilizacije^ kakor jo že pred Španijo pokazala Rusija. Gotovo sta Nemčija in Italija vse storili, da bi Francovi falangisti bili kar moč veren posnetek njunih miličniških organizacij, in sirer tudi po svojem duhu. Tega ti dve državi tudi nista nikdar prikrivali. Bilo bi tudi nespametno od Franca zahtevati, da hi 6c izkazal nehvaležnega napram onim, ki so mu pomagali v najtežji dobi. Jasno je pa tudi, da bo Franco za obnovitev svoje težko politiko svojega prednika. Tudi prve vrsle, ki jih Je papež naslovil danes na krščanstvo in ves svet, ^rav tako potrjujejo to željo. Opaža se, da so bile tri misli njegovega govora prav tiste, ki so bile najdražje tudi pokojnenju papežu Piju XI.: m i-sijonstvo, Katoliška akcija in mir. Prva misel papeža Pija XII. po zahvali Vsemogočnemu in tistim, ki so ga izvolili, je veljala misijam, ki jim je pokojni papež Pij XI. kazal tako veliko 6krb, a so ga krstili za misijonarskega papeža, in Katoliški akciji, v kateri je pokojni papež videl neobhodno potrebno orodje za cerkveno življenje in ki jo je zato tako vztrajno branil Sv. oče Pij XII. je svojo poslanico prebral v radiu v latinskem jeziku. Oddajala ga je vatikanska radiopostaja, s katero so bile zvezane vse večje radiopostaje na svetu. Pij XII. se je na to vrnil v Sikstinsko kapelo, kjer je zbor kardinalov zapel pesem »Tu es Petrus. Nato so se mu vsi kardinali poklonili. Uradno potrjujejo, da je sveti oče Pij XII. izbral za svoje geslo rek: »Opus justitiae — p a x I«. Mir je plod pravičnosti ali po pravičnosti k miru. Svoje vladarsko geslo je obrazložil tudi v svoji poslanici na ves svet. Slovesno ustoličenje in kronanje sv. očeta Pija XII. je določeno za nedeljo, dne 12. marca. Vatikan, 3. marca. AA. Reuter: Poročajo, da 6o kardinali že pri prvem glasovanju oddali veliko število glasov za kardinala Paccllija. To število glasov sc je pri drugem glasovanju še povečalo, pri tretjem glasovanju pa je bilo to število že odločilno. Točne številke oddanih glasov še niso znane. Dobro obveščeni krogi trdijo, da je kardinal Pacelli prebil ves čas v svoji celici v molitvi, dočim so se ostali kardinali za Ča6a kosila med seboj posvetovali. Uspeh teh razgovorov je bila izvolitev kardinala Pacellija za papeža. Ko se je začelo tretje glasovanje, je kardinal Pacelli še dalje ostal 6am in ni hotel vplivati na ostale kardinale. Pri glasovanju v Sikstinski kapeli je sedanji papež sedel poleg kardinala Lavitrana, ki so ga tudi smatrali za resnega kandidata za papeški prestol. V Italiji Čestitke kralja in Mussolinija Rim, 3. marca. A A. Štefani: Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Papež Pij XII. je prvi papež, ki je izvoljen v času po sklenitvi konkor-data med Italijo in Vatikanom. Z Vatikanom je obstojal dozdaj najboljši red. Tokrat se v sv. kolegiju in najbližji okolici papeža ni vodila razprava in polemika, ki so se vodilo dozdaj vedno o pri- preizkušene domovine potreboval tudi krepke finančne o|>ore in prijateljstva predvsem Francije in Anglije, ki sta tisti velesili, ki že od nekdaj posegata najgloblje v življenje Španije. Ni dvoma, da je Franco dal Franciji kot plačilo za priznanje jamstvo in zagotovila glede svoje bodoče politike, ki ne bo pomenjala kaj več kot blagohotno nepristranost v sedanjih trenjih med obema evropskima blokoma. Opravičeno je torej upanje, da bo Španija ostala izključno španska, živeč i. vsemi v iniru in dobri soseščini, ker hoče zaceliti krvaveče rane, da pripravi svojemu narodu lenšo bodočnost. Drin. pred vsemi napadi, naj so prihajali od koderkoli. Naposled se je papež Pij XII, spomnil na žrtev, ki jo je njegov prednik doprinesel Hogu za mir, ko je žrtvoval celo svoje življenje. Z največjo pozornostjo velja komentirati razlago tega miru, ki je zanj papež Pij XII. molil. Posebno se opaža, da zeli ta mir, »sad usmiljenja in pravice«, za vse, ki so »mirne vesti«, prav tako pa poudarjajo, da ni v svoji želji za mir maral izključiti nobenega človeškega bitja, naj pripada kateremukoli pie-menu ali veri, kajti za ta mir moli v višjem interesu »velike človeške družine, ki jo spremijo varstvo božjo previdnosti«. Prcdno se je pojavil na balkonu, da podeli blagoslo,v »urbi et orbi«, mestu Rimu in svetu, je novi sv. oče obiskal bolne kardinale v njihovih celicah in pri tem prisrčno objel kardinal Scva-giania, svojega najboljšega prijatelja iz mladih let. Eno prvih opravil 6v. očeta je bilo, da je osebno pa telefonu sporočil svojim sestram, da je izvoljen in da jim daje svoj apostolski blagoslov. Kardinal Maglione bodoči državni tajnik? Vatikan, 3. marca. AA. (Reuter.) Mislijo, da je papež Pij XII. sklenil imenovati za državnega tajnika kardinala Maglionija, čeprav o tem še ni izšlo uradno poročilo. Kardinal Maglioni je bil prej apostolski nuncij v Parizu, nekaj časa je bil pa tudi profesor diplomacije na vatikanski akademiji. Vatikan, 3. marca. AA. Havas: Msgr. Santoro, tajnik sv. kolegija, opravlja za zdaj funkcije državnega tajnika, ki jih je sedanji papež Pij XII. izvrševal pred svojo izvolitvijo. Po 218 letih — spet Rimljan Vatikan, 3. marca. AA. Havas: Prvič po 218 letih je bil Rimljan zopet izvo.ljen za papeža. Zadnji Rimljan, ki je bil izvoljen za papeža, je btl kardinal Conti, ki je vladal pod imenom Inocen-cij XIII., izvoljen 1. 1721. liki pa poškili volitev. Novi papež je izvoljen na svoj rojstni dan. On je znan po svoji veliki po-božnosti in globoki izobrazbi, kakor tudi ]io dolgih osebnih političnih in diplomatskih izkustvih. Treba je omeniti, da je ime advokata Francesca Pac-elija, brata sedanjega papeža zvezano s sklenitvijo konkordata, ker je bil eden njegovih glavnih tvorcev. Italijanski narod z globokimi simpatijami pozdravlja veliki dogodek. Rim, 3. marca. AA Štefani: Italijanski kralj in cesar je poslal novemu papežu naslednjo brzojavko: Kraljica in jaz smo na današnji slavnostni dan srečni, da lahko pošljemo vaši Svetosti naše najtoplejše čestitke in najlepše želje za dolgo življenje vaše Svetosti (Nadaljevanje na 2. strani) Dunajska vremenska napoved: Brez bistvenih izprememb sedanjega vremena. Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo in hladno. Ztmunska vremenskn nannved: Na Primorju in zahodnih krajih jasna, v vzhodnih in južnih predelih oblačno. Ponoči slabši mraz v severnih krajih in v sredini države. Pij XII. bo kronan 12. marca Radosten odmev po svetu iLiS, ] Premalo smisla za organizacijo in žrtve Belgrajska »Samoupravapiše, da Imajo v Belgradu nekak odbor in društvo za zgradbo zavoda Nikole Tesla. To druilvo je le dni imelo svoj letni občni zbor, kjer je bilo povedano, da je društvo zbralo ie precej denarja za tak zarod, ki ga leti podpreti tudi nemška in francoska industrija. Odbor pa ieli postaviti v Belgradu veličastno palačo, zaradi česar naj bi kaj več pripomogla tudi driava. — Ne da bi se hoteli vtikali v vprašanje, zakaj naj bi še driava prispevala, če pa je ie društvo zbralo denar, nas zanima le drugi del članka, ki kriti-kuje, zakaj to društvo vi moglo le več nabrati kakor je ie nabralo. List pravi: »Zato, ker imamo pri nas paradno članstvo, kakršnega sicer nikjer na vsem ivetu ne poznajo. Delavnost teli naših članov je omejena zgolj na to, da nosijo društvene znake, da pridejo morda enkrat na leto na občni zbor, na plese in koncerte. Od takega članstva ne moreš pričakovali prevelike delavnosti, zato pa so tudi društveni uspehi taki. To, kar manjka vsem našim akcijam, kar je velika hiba vsega našega plemena (rase), je, da nam manjka smisla za organizacijo. In pomanjkanje smisla za organizacijo so potem maščuje nad nami na področju javnega in koristnega delovanja Da torej izpopolnimo to pametno misel omenjenega lista, bi še dodali: In zalo, ker ljudje nimajo za take stvari ne smisla ne ljubezni, zalo naj potem driava odrine milijone, ki bi jih bili drugod ljudje sami nabrali. Zal, du ni le pri Teslovem zavodu lako. Ta bo vsaj služil namenom skupnega tehničnega napredka. Je pa pri nas še mnogo raznih privilegiranih društev, ki sama iz sebe nič ne zmorejo, ki pa zato molzejo dri. blagajno kar se da. In to je tudi lastnost te rase, ki pa ni doma le med Srbi. Hrvati in dr. Lavrlčev govor Mačkovo glasilo »Hrvatski Dnevnik« poroča o govoru slovenskega poslanca dr. Lavriča v narodni skupščini ter pravi: »Včeraj je v preračunski obravnavi govoril Slovenec dr. Lavrič. On je v svojem govoru izrazil pametno misel, ko je rekel: »Izdajalec mere biti posameznik, nikdar pa ne more biti izdajalec ves narod.« To izjavo, brez ozira na drugo, kar je dr. Lavrič govoril, more podpisati vsak Hrvat, Hrvatski narod se je v svojem boju vedno držal te resnice. — Mi pa dodajamo: »Tudi slovenski narod se je vedno držal te resnice, dasi so nas in nas še nekateri današnji dr. Mačkovi po sili zavezniki črnijo v Belgradu, češ da smo izdajalci in protidržavni elementi. Organizacije ameriških Hrvatov dr. Mačku Organizacije Hrvatov v Ameriki so poslale hrvatskim naseljenrem po vsej Ameriki posebno okrožnico, ki v njej men drugim vele, kakor piše Hrvatski Dnevnik«! ■ ^Volitve so . pokazale, da so naši bralje In spstre v domovini složni kakor en mož ter vsi zbrani v HSS. da se neuklonljivo bojujejo, da hrvatski narod postane sam svoj gospodar in da svojo domovino uredi na podlagi svobode in socialne pravičnosti, da je predsednik IISS in vodja hrvatskega naroda dr. Vladko Maček dobil tako zaupanje vsega hrvatskega naroda, kakršnega pred njim še nihče ni prejel.« Nato po-zivljejo vse hrvatske rojake v Ameriki, naj bodo zavedni Hrvati ter naj podpirajo delo rojakov v domovini. Avstrijski emigranti pri dr. Mačku Petkova številka »Hrvatskega Dnevnika« poroča od 2. t. m.: »Predsednik dr. Vladko Maček je danes sprejel odposlance emigrantov lz bivše Avstrije. Ti odposlanci so naglasih težavno stanje, ki v njem žive ti emigranti brez razlike vere. Tukaj prebivajo le mimogrede ter niso nikomur v breme, pa jim vendar hočejo preprečiti bivanje. Zaprosili so dr. Mačka, naj bi se za nje zavzel, da bi jim bilo dovoljeno bivanje, dokler ne dobe potrebnega dovoljenja za preselitev v kako drugo državo. Dr. Maček jih je ljubeznivo sprejel ter obljubil, da bo storil vse, kar on v današnjih razmerah more storiti.« — Škoda, da list ne pove, kaj več o teh emigrantih. Nam je znano le to, da je že svojčas vlada ukrenila, naj bi emigranti iz Avstrija trajno pri nas ne ostali, ker bi bilo to v marsikaterem pogledu škodljivo za celoto. Prehodno bivanje pa ni bilo nikomur prepovedano, če 6e je koreklno obnašal. »Hrvatsko vprašanje ni vprašanje uprave in gospodarstva« »Hrvatski liste, ki izhaja v Osijeku, piše med drugim: »Ne priznavamo, da bi z nami kdo ravnal kakor bi mi bili določen odstotek prebivalstva Jugoslavije, s katerim sicer morejo, vendar ne morajo sodelovati. Zahtevamo, da se odnošaji med Srbi in Hrvati rešijo v smislu nespremenljivih zahtev in pravic hrvatskega naroda, ki so znane vsem in vsakomur. Docela napačna je misel, da je hrvatsko narodno vprašanje v tej državi zgolj v izboljšanju upravo ter v pravičnejšem ravnanju pri razdeljevanju kreditov in investicij, ker mi ne zahtevamo nobene miloščine. Sicer pa bi dobra državna uprava ter prnvična razdelitev kreditov in investicij sploh ne smela biti predmet dogo-irov med Srbi in Hrvati.« »Nepotreben prepir« Pod tem naslovom prinaša novosadski »Dan« članek, ki se je njem peča z razmerami, ki v njih žive tako imenovani Bunjevci in Šokci na Madžarskem. Pred kratkim je ta list tak članek že prinesel. Sedaj pa ta list polemizira s »Hrvatskim dnevnikom«, kateri je »Danu« zameril, ker je pisal, da Bunjevci govore bunjevski jezik. Hrvatski list je trdil, da bi moralo bili pisano, da Bunjevci govore hrvatski jezik. »Dan« dodaja: »Mislimo, da je edino važno pri tem, da so Bunjevci na Madžarskem Slovani, ki naj bi ne bili pomadžarjeni. Njim naj bo prepuščeno, da se sami imajo za Hrvate... Dolžnost Srbov in Hrvatov v enaki meri je, da Bunjevce rešujejo madžarizaclje... Prepiranje, ali so Bunjevci na Madžarskem Srbi ali Hrvati, pa za sedaj ni umestno. Potrebno je, da ostanejo južni Slovani in da se ne izgube v madžarskem morju. Kar se »Dana« tiče, morejo za vedno ostati Hrvati, ker Hrvati so tudi južni Slovani kakor so Srbi.c Skupščina obravnava državni preračun V pričakovanju govora predsednika vlade Belgrad, 8. marca. m. V skupščini se Je danes nadaljevala načelna proračunska obravnava. Tudi na današnji seji so skoro vsi govorniki obravnavali naša notranjepolitična vprašanja s svojega stališča. Opozicija je poslala na govorniški oder spet dva svoja močna člana. Na dopoldanski seji je govoril dr. Sekula Drljevič, na popoldanski pa dr. Branko čubrilovič, poslanec bivše zetnljorad-niške stranke. Načelna obravnava bo jutri končana, nakar bo glasovanje o državnem preračunu v načelu. Vladni poslanski krogi ne izključujejo možnosti, da bo na jutrišnji seji načelno proračunsko obravnavo zaključil sam predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič, ki bo v svojem govoru odgovoril na izvajanja posameznih poslancev. Dopoldanska seja Govor dr. Sekula Drljevlča Na dopoldanski seli je bil prvi govornik dr. Sekula Drljevič, ki je v svojem govoru poudarjal, da po dvajsetih letih narod misli, da je dobil pravico že enkrat slišati odkrito razpravo o zgraditvi skupnosti, in sicer no za tri ali štiri desetletja, temveč za stoletja. V nadaljnjih izvajanjih govornik poudarja, da so naše pokrajine živele stoletja svoje posebno življenje. Nobeni teh pokrajin usoda ni bila posebno naklonjena ter je vsaka imela v zgodovini usodna razpotja. Po govornikovem mnenju pa stoje vse te pokrajine danes na usodnejšem razpotju kakor kdaj prej, ker stoje danes pred odločitvijo, ki ho pomenila novo smer v zgodovini vsake pokrajine posebej in vseh skupaj. Ta odločitev je v vprašanjih, na katerih pravnih in političnih temeljih Je treba organizirati državno skupnost, da bo močna in trajna. Niti Velika Srbija — Hrvatska niti Velika Vse stranke danes priznavajo, da se je pri nas v tem pogledu doslej slepomišilo. To po trditvi dr. Drljeviča priznava tudi sedanja vlada v svoji deklaraciji. Vse politične skupine so danes edine, da je Centralizem mogoče obdržati samo s silo. Prav tako vse stranke priznavajo, da je danes mogoče državno enoto organizirati samo na takih pravnih in političnih temeljih, ki se določijo sporazumno. Vprašanje ureditve naše državne skupnosti je na dnevnem redu že dvajset let in je to v gotovi meri poudarila tudi vladna deklaracija. Govornik zatem omenja motivacijo ostavke petih ministrov v vladi dr. Stojadinoviča, ki so v svoji ostavki posebno obdolžili izjavo prejšnjega prosvetnega ministra dr. Kujundžiča, ki je v svojem govoru delal, da Je v Bosni boj med državno idejo Velike Srbije in Velike Hrvatske in da je v tej borbi močnejša velikosrbska državna ideja. Govornik poudarja, da borba med temi idejami traja že dvajset let, to pa ne samo v Bosni, temveč na vsem državnem področju. Trije ne morejo postati eno Govornik zaterri a ttal 1 zf r* vi a d h katerem se bo jugoslovanska država ustanovila na podlagi samoopredelitve sorodnih narodov Si hov, Hrvatov in Slovencev. Ko bi se bila sprejela ustava Stojana Protiča, bi bili odnosj med Hrvati in Srbi drugačni, kakor so pa danes. Toda tedanja ekspanziva starih 6trank ni dopustila, da bi se vidovdanska ustava naslonila na zdrava načela omenjenih deklaracij. Za tem je obširno govoril o političnih dogodkih v naši državi ter je prešel na opozicijski sporazum, sklenjen avgusta meseca lanskega leta I dr. Mačkom. Po govoru dr. ČubriloviSa je prišlo v zbornici do večjega prerekanja med vladnimi in opozicijskimi poslanci. Za dr. čubrilovičem so govorili dr. Zivan Lu« kič, svoječasni pristaš Hodžerove Jugoslov. narodna stranke, za njim Aleksa Jovanovič, potem Dragotin Grgič in za njim Milovan Grba. Ko to poročamo* seja še traja. Odmev izvolitve Pija XII. po svetu (Nadaljevanje s 1. strani) Rim, S. marca. AA. Štefani: Mussolini je poslal novoizvoljenemu papežu Piju XII. naslednjo brzojavko: Italijanski narod se veseli z vsemi katoličani ksreč ni izvolitvi vaše Svetosti za papeža. Prosim vašo Svetost, da izvoli sprejeti izraze globokega spoštovanja fašistične vlade kakor tudi moje osebno. Izjave francoskih državnikov Havasovi uredniki so o priliki izvolitve novega papeža vprašali za mnenje mnoge francoske ugledne osebnosti, ki so soglasno izjavili, da so nenavadno srečni zaradi rezultata volitev. Louis Marin je v imenu republikanske zveze izjavil, da nihče ne more pozabiti vtisa, ki ga dobi v pogovoru z novim papežem,, pa Če govori z njim tudi samo on k M t. Prepričan sen?, je dejal Marin, da je, novi poglavar katoliške Cerkve s tem, da Je Izbral Ime svojega predhodnika, hotel naglasiti, da bo nadaljeval njegova pota in njegova dela. Bivši predsednik fruncoske vlade Flandin je dejal, da se bo z izvolitvijo novega papeža mož katoliške Cerkve okrepila. Vsi Francozi, tudi oni, ki ne pripadajo katoliški veri, se lahko veselijo, da je za novega papeža izvoljen kardinal Pacelli. Z njegovo izvolitvijo se je Vatikan pokazal kot velika moralna sila, ki bo znala ščititi človeško svobodo in človeška pravice ter odločno nastopila za ohranitev miru med narodi. Bivši zunanji minister Delbos, ki je spremljal kardinala Pacellija, ko je oblBkal Francijo o priliki verskih slavnosti v Li-sieuxu, je izjavil sledeče: Z izvolitvijo novega papeža so zadovoljni vsi. Francija je kot dežela duhovnih svobod in bratstva med narodi z navdu-• šenjem sprejela izvolitev novega papeža. Pred-j, sedtllk senatnega odbora za zunanje zadeve Be-ranger, je Izjavil: Kardinal Pacelli je pokazal vedno visoko razumevanje za tisočletno Kulturo francoskega naroda ter je vedno izjavljal, da bo podpiral Francijo z veseljem, kadar koli bo to potrebno in da bo to storil v duhu krščanstva, ki predstavlja enakost ras in mednarodnega bratstva. Iskreno veselje po vsej Poljsh! Varšava, 3. marca. A A. Pat. i Izvolitev msgr. Pacellija za vrhovnega poglavarja rimsko-katoliške Cerkve, jfe vzbudila v vsej Poljski globok vtis ter iskreno veselje. »Gazeta Polska« piše n tej izvolitvi poleg drugega tole: Kot intimni sodelavec Pija XI. je imel kardinal Pacelli posebne sposobnosti, Neomajno vztraja pri tem, da je treba nadaljevati z delom, ki ga je začel njegov prednik. V boju za popolno neodvisnost Cerkve, kakor tudi na drugih poljih, je msgr. Pacelli imel vodilno vlogo. Duh Pija XII. - v njegovih izrekih Pij XII. o papeštvu »Vsako katoliško srce je dolžno ljubezen in spoštovanje do onega, ki mu je izročil Kristus Gospod ključe svojega kraljestva, do onega, ki ga Je skrivnostno vodstvo božje previdnosti storilo ža škofa večnemu mestu in za poglavarja svoje Cerkve.« »Tisoči in tisoči vseh narodov, ljudstev in jezikov so poromali v Rim in so zopet odromali s svetimi vtisi in nepozabnimi spomini, od katerih živo vse svoje življenje ... Najganl jivejši trenutek jo bil pač ta, ko so pokleknili k nogam Kristusovega namestnika ter so ob njegovih hlagoslav-Ijajočih rokah spoznali: Tukaj stoji resničen najvišji duhovnik, ki je obenem resničen oče.« (Berlin, 11. febr. 1926.) »Vsi moramo sodelovali pri krščanskem odrešenju sveta. Pred nami gre papež. Slediti moramo za njim, ga posnemati in podpirati, škofje in duhovniki, vlada In ljudstvo, možje in žene vsakega stanu — nn delo za upostavitev kraljestva resnice, pravice in ljubezni.« (Wiirzbur£r, 10. dec. 1919.) »Zvesto stojimo s papežem, ker hočemo ohraniti Kristusu zvestobo in zapustili prihodnjim rodovom lepšo in srečnejšo dediščino, kakor ie bila dana nam.< (Berlin, 9. oktobra 1927.) Pij XII. o Katoliški akciji »Katoličani so v prvi vrsti poklicani, da dvignejo nasipe proti nravneinu podivjanju, ki vsepovsod ogroža čast in srečo narodov.« (Lichten-berg, 12. avg. 1928.) »Katoliška akcija hoče dati katoliškemu ljudstvu vodnikov, ki bodo povsod tam, kjer se kultura, gospodarstvo in politika druži z vero in nravnostjo, stali jasno na katoliškem stališču.« (Magdeburg, 5. sept. 1928.) Kako doseči pravičen in stalen mir »V teh žalostnih časih, ko vlada na svetu laž, krivlčnost in sovraštvo, to trojno trinoštvo, ki je povzročilo gorje sedanje ure, ne more krvavečemu, uslhajočomu in izstradanemu človeštvu pomagati nič drugega knkor pravičen in stalen mir: povrnitev k resnici, pravici in krščanski ljubezni. Izvir teh čednosti pa Je v Kristusovem križu, ki je nnpojen z božjo krvjo in ki Je naSel svojo poveličanje v častitljivem vstajenju.« »Pravičen in stanoviten mir more obstati le na temelju javnega krščanskegn prava, to se nI nikoli tako sončnoiasno pokazalo kakor v tel zaskrbljeni uri.« (MUnchen," 29. maja 1017.). Vsa Pacellijeva delavnost se odlikuje po nezlomljivi volji v službi vere in katolicizma. V vsem katoliškem svetu si je kardinal Pacelli pridobil velika spoštovanje in ljubezen. Poljska pozdravlja novega cerkvenega poglavarja s posebnim veseljem. »ExpreSg Porany« piše: Papež Evgenij Pacelli predstavlja vzvišen duhovni lik, ki je imel v katoliški Cerkvi veliko vlogo. Cerkvi je v resnici visoke duhovne odlike novega cerkv. poglavarja, katoliški cerkvi veliko vlogo. Cerkvi je v resnici potreben mož globokega duha in močne roke v tem času velikih preizkušenj, skozi katerega greda sodobni krščanski narodi. Vse časopisje poudarja varja. Na Češkoslovaškem izrazi globokega spoštovanja> Praga, 3. marca. AA. ČTK: Tudi na Češkem je izvolitev novega papeža Pija XII. vzbudila veliko veselje. Vse časopisje objavlja slike in obširna življenjepise novega poglavarja katoliške Cerkve ter poudarja njegove zasluge in velike sposobnosti, ki jih je pokazal dozdaj v službi katoliške Cerkve. »Češko Slovo« med drugim piše: Znano je, da je državni tajnik v Vatikanu kardinal Pacelli užival globoko spoštovanje v vsem svetu. Prav tako kot pokojni papež Pij XI. se je tudi kardinal Pacelli zanimal za napredek znanosti in za razvoj tehnike. Kot apostolski nuncij je bil zelo spoSto-van, kot državni tajnik pa je užival svetovni ugled. Ni dvoma, da je velika osebnost kardinala Pacellija sama po sebi odločila, da je bil ta mož izvoljen za papeža. »Venkov« in »Lidove listi« pišeta V istem smislu in naglašata, da je novi sv. oče ztian v vsem svetu kot velika diplomatska osebnost ter da bo nadaljeval z miroljubnim delom svojega prednika. Belgija brez vlade Bruselj, 3. marca. AA. Štefani: Mandatar krone, socialistični senator Sou-dan, ki ima nalogo sestaviti vlado, da se konča vladna kriza, je izjavil poročevalcem listov, da je zadel ob resne težkoče, ko je skušal sestaviti vlado iz treh največjih belgijskih strank. V političnih krogih mislijo, da je Martaensova zadeva še zmerom največja spotika za sestavo vlade, ker liberalci ▼ nobenem primeru nočejo sodelovati v vladi, dokler se ne likvidira ta zadeva, to je dokler Martaens ne poda ostavke na svoje članstvo v medicinski akademiji. V večernih urah je Soudan kralju vrnil mandat za sestavo nove vlade. Bruselj, 3. marca. TG. Kralj je poklical k sebi bruseljskega župana, liberalca Maxa, ki je pa tudi odklonil mandat za sestavo vlade. Nato je kralj pozval spet katoličana P i e r 1 o t a in mu poveril nalogo, da sestavi novo vlado. Pooblastil ga je tudi, da sme v najskrajnejšem primeru razpustiti parlament in raa-pisati nove volitve, 1500 delavcev v Brodu stavka Brod na Savi, 3, marca. b. Danes popoldne je stopilo v stavko 1500 delavcev v tovarni za Železniške vagone. Ko so danes izplačevali delavetm mezde, so bili nekateri delavci zelo nezadovoljni, ker so prejeli manj, kakor jim je pripadalo. Zato je neki delaveo predlagal, da stopijo v stavko, nakar se je 1500 delavcev izjavilo, da so z njim solidarni, ln so takoj pustili delo, Halifa*, (Nova Škotska), 3. marca. AA. V hotelu »Qlieen« je nastal ponoči velik požar, pri katerem i» na»!o smrt 27 oseb, V hotelu ss js nahajalo 117 gostov in osebja. En milijon moi je vpoklicanih v Italiji V Rimu pravijo, da je lo odgovor na francoske ukrepe Rim, 3. marca. Vojni minister je a uredbo od 2. t. m. vpoklical letnike 1915, 1916 in 1917, kakor tudi one, ki so rojeni v prvem četrtletju l. 1919. Angleški listi sodijo, da je vpoklicanih vsega skupaj 1 milijon mož. V Rimu zanikujejo vest »Daily Mayla«, ki je pisal, da je general Franco od Mussolinija zahteval, naj odpokliče italijanske dobrovoljske legije. V Rimu odgovarjajo lia trditev, da jc Italija vpoklicala pod orožje 1 milijon mož, da ima Francija v Tunisu zbranih 140.000 mož in da jih mora v najkrajšem času v Afriki mobilizirati vsega skupaj 600.000. Fašistični tisk oporeka tudi francoskim glasovom, ki omalovažujejo obisk grofa Ciana in njegove rezultate v Varšavi ter pravi, da je An- glija silno presečena in nejevoljna, ker je Poljska, oprta na Nemčijo in Italijo, postavila sedaj konkretno zahtevo po odstopu neke angleške kolonije. V Rimu spravljajo s tem v zvezo izredni dogodek, da je ministrski predsednik Chamberlain kot prvi angleški premier prestopil 1. t. m. prag sovjetskega poslaništva, kjer je bil prirejen sprejem. Ciano se je vrnil Rim, 3. marca. b. Grof Ciano in njegova soproga eta se danes po daljši službeni odsotnosti v Varšavi vrnila v Rim. Na postaji ju je počakal državni tajnik Starace z večjim številom višjega uradništva zunanjega ministrstva. Bonnet o položaju Francije Španija želi, da se italijanske čete kmalu umaknejo Z Italijo se Francija ne bo pogajala o kakšnem odstopu zemlje V Srednjo Evropo se vrača splošno zaupanje do Francije Pariz, 3. marca, a Zunanji minister je imel v zunanjepolitičnem odboru parlamenta daljši govor, v katerem je obrazložil sedanji položaj Francije v Evropi. Zunanji minister Bonnet je predvsem govoril o priznanju Španije in o koristih, ki jih bo Francija imela od tega priznanja. Bonnet ima verodostojne informacije, da se republikanska Španija ne bo zoperstavljala in da se bliža konec državljanske vojnb. Naslednik' generala Miaje general Cassado je sam izjavil, da je nadaljnja borba nesmiselna. Bonnet ne dvomi o tem, da ima general Franco iskreno željo, da bi Italijani čimprej odšli iz Španije. Saj se je pred generalom Gam-barro ob priliki vojaške parade v Barceloni izrazil, da naj bi po njegovem mnenju mimohod italijanskih čet bila poslovilna parada italijanske oborožene sile. General Gambarra je o tem obvestil Mussolinija. Francov zunanji minister general Jordana je izjavil francoskemu odposlancu senatorju Berardu, da prisotnost italijanskih čet po dokončni zmagi nima več nobenega opravičila. V svojih nadaljnjih izvajanjih je Bonnet govoril o sporu z Italijo. Dejal je, da so se odnošaji z Italijo znatno poslabšali. Dokaz za to so močni prevozi čet iz Italije v Libijo. Francija je v Tuniziji ukrenila vse potrebno, da je varnost tega ozemlja zagotovljena. Francoske in angleške bojne ladje križarijo po Sredozemlju, tako da presenečenje ni mogoče. Tudi Y Džibutiju je Francija ukrenila vse potrebno za obrambo te svoje kolonije. Zunanji .minister Bonnet je izjavil, da Francija ne bo šla na nobeno konferenco, kjer naj bi se pogajala o odstopu kakšne- ga ozemlja Italiji. Francija se sploh ne bo pogajala z Italijo v ničemer, kar bi šlo čez meje sporazuma, sklenjenega 1935. Vse druge vesti o zadržanju Francijo spadajo v polje domišljije. O svojih posestih se Francija z nikomur ne bo pogajala. Tudi mednarodni položaj se je po izjavah Bon-neta za Francijo izboljšal. Zaupanje v srednji Evropi se vrača. Zasluga tega preobrata je stalno sodelovanje med Francijo in Anglijo. V podonavskih državah, kakor na primer v Jugoslaviji in Romuniji, je ugled Francije narasel. Glede Poljske pa izjavi ja Bonnet, da ima v rokah nedavno izjavo polkovnika Becka, da se hoče Poljska na vsak način držati zavezništva s Francijo in da bo Francijo takoj vojaško podprla, če bi bila ta neizzvano napadena od kakšne države ali skupine držav. Francija poljsko izjavo z veseljem jemlje na znanje. Bonnet je podčrtal tudi važnost soglasnosti francoske in ameriške politike, ki bo pomagala, da se svetovnopolitična vprašanja rešijo tako, kakor zahteva pravica. »Turčijo povsod cenijo« Izjava zun. ministra ob povratku v Istanbul Carigrad, 3. marca. AA. Predsednik republike Ismetlneni je prispel snoči prisrčno pozdravljen od množice ljudstva v Carigrad. Malo pozneje je prispela jahta z ministrom za zunanje zadeve Saradzoglujem iz Aten. Predsednik republike je takoj sprejel Saradzuglua v avdienci, ki mu je poročal o zunanjepolitičnih vprašanjih. Minister za zunanje zadeve Saradzoglu je izjavil o priliki prihoda v Carigrad zastopnikom tiska sledeče: S svojim potovanjem sem nenavadno zadovoljen, ker sem spoznal številne državnike sosednih in zavezniških držav, s katerimi sem razpravljal o vprašanjih, ki nas zanimajo. Turško republiko zdaj povsod visoko cenijo, posebno pa njeno delo za ohranitev miru in okrepitev civilizacije. Zamisel Balkanskega sporazuma po sestanku v Bukarešti postala še močnejša. Prepričan sem, da se bo Balkanski sporazum v bodočnosti šc bolj strnil. Poljska zahteva kolonije Varšava, 3. marca. AA. (Pat.) V zvezi z vprašanjem kolonij »Gazeta Polska« piše med drugim to: Iz dveh razlogov mora Poljska zahtevati kolonije: 1. Poljski so potrebne kolonije zato, da bi zadovoljila potrebe svojega izseljevanja, in 2. Poljski je potrebno ozemlje s surovinami. V teku zadnjih 13 let je Poljska izgubila okoli pol milijona svojega krščanskega prebivalstva, ki se je izselilo. Francija je naselila v svoje afriške kolonije brez Alžira. ki zavzemajo 8 in pol milij. kv. km, komaj 280.000 Francozov, torej manj kakor pa se je Poljakov izselilo v nekaj letih. GLAVNA IfOLtHTIJRA DRŽAVNE RAZREDNI. LOTERIJE Goring o nemškem letalstvu: „Gradili bomo še toliko letal, kakor si ga najbolj drzna domišljija ne more predstavljati" Berlin, 3. marca. V mednarodnem svetu je zbudil pozornost govor, ki ga je imel na letalski dan v navzočnosti najvišjih zastopnikov nemške armade generalfeldmaršal Goring, ki je poudarjal sledeče misli: Versaillski mir nam je prepovedal letalsko orožje. Toda 1. marca 1935 se je nemško letalstvo dvignilo iz pepela kakor ptič Fenix. Ono ima velike zasluge na tem, da je vstala iz ruševin velika Nemčija, ki združuje v sebi osemdeset milijonski narod. Nemškega naroda v svetovni vojski ni mo- Prazni strahovi dr. Rosine izvolitev novega papeža je tako važen dogodek v političnem in kulturnem življenju sveta, da je tudi dr. Igor Rosina, ki je videti nekak vodja sodobnega slovenskega svobodomiselstva, čutil potrebo, da si razjasni mnogovrstne probleme, ki so v zvezi s pojavom take duhovne sile v današnji borbi duhov. Marsikatera misel, ki jo tozadevno pove dr. Rosina v svojem razgovoru v »Večerniku« od 1. marca, je dobra in v našem času zelo umestna. Tako na primer pripisuje ta svobodoumec Cerkvi veliko nalogo, da uravnovesi čisto razrahljano, razvezano in do dna razrvano duhovno življenje evropskega človeka in družbe, potem ko je svobodomiselstvo v tem oziru do kraja odpovedalo. Rosina se po pravici globoko klanja smernicam pokojnega papeža, ki so že dvatisoč let smernice katoliške cerkve, da se družba preporodi v svobodi nravstvenega človeka, ki je danes zopet ogrožena po boljševiškem in nacionalističnem poganstvu. In popolnoma se strinjamo z dr. Rosino, če čisto v duhu katoliškega nauka poudarja, da je polnost krščanstva v dejanskem življenju po veri, v izpreobračanju src po božji milosti in svobodnem pristanku na životvorne resnice, ki nam jih razodeva le vera, ne pa svobodnjaški racionalizem. Zakaj mi nikakor nismo pristaši velikega inkvizi-torja v »Bratih Karamazoviht, ki nima nič skupnega z duhom katoliške Cerkve, marveč je le duh pohlepa po oblasti, kakor 6e nam razodeva v raznih imperializmih, totalitarizmih in diktaturah, ki so iz poganskega duha in s katerimi je Cerkev bila vedno v borbi od prvoapostola Petra do Pija XI. Človek bi dejal, da bo dr. Rosina iz tega izvedel edino pravilne posledice in pozval evropsko ter slovensko »prosvetljenstvoc, ki mu sam s ponosom pripada, da 66 vrne k religioznemu in nravstvenemu izporočilu katoličan&tva, kakor ga oznanjajo papeži in želijo, da bi zopet prekvasilo sodobno družbo v svobodnem podvigu za posveče-njem našega zasebnega in javnega življenja, za poplemenitenjem našega osebnega nravstva in za preusmeritvijo svetovne politike po zahtevah večne pravice. Toda dr. Igor Rosina se tu naenkrat ustavi in pade nazaj v svoj tradicionalni antiklerikalizem, ki je prava psihoza slovenskega liberalnega človeka. On ne vidi nevarnosti za krščansko, človeka vredno bitje in žitje tam, kjer dejansko je, v svobodoumskem naturalizmu, v ma-terializmu, v verski brezbrižnosti in brezbožnem eticizmu niti v pareligiji socialistične vsedržave ali rasizma — kljub svojemu antifašizmu — marveč se spodtika ob fantom klerikalizma, ki mu ga riše pred duha starikavi liberalizem. Ta prazni strah je tisti, ki dr. Rosini in njegovim prijateljem zastavlja pot v hram resnične vere ... 1 Ta pesem je že stara in znana in nič kaj izvirna; dr. Rosina je moral iti po razne citate, da bi ji dal verjetno lice in je seveda ponovil stari motiv o dr. Mahniču kot krivcu vsega zla za lMzvoj slovenskega verskega in kulturnega življenja. Toda Rosina in tisti, ki so mu v tem oziru pokazali pot, so popolnoma prezrli, da je bil Mah-n'l prav tako, ko vsi takratni prvaki duha na ka-toliSki osnovi, bodisi v Sloveniji hodisi drugod po svetu, kladivarji, ki so morali razbijati zmote, predsodke in krivo grner, s katero je bil pkrenil svet liberalizem v svoji verski indiferenci, plitkem razumarstvu in zanikovanju najpozitivnejših verskih in moralnih vrednot krščanske omike. Taki kladivarji so bili tudi papeži tiste dobe, pa tudi naš Krek, ki ga danes nekateri čisto krivo skozi njemu popolnoma tujo prizmo sodobnih nazorov slikajo kot svojega predhodnika. Bilo je čisto prav z ozirom na ekstremni liberalizem in zgodovinsko nujno, da 60 ti možje poudarjali, kar katolicizem od takega prosvetnjaštva ločuje in prepoveduje vsak lažnjivi kompromis, in tako Mahnič, kakor Krek sta prav zaradi tega velika; danes, ko smo po zaslugi takih mislecev premagali tisto dobo skoraj do zadnjega ostanka, lahko gradimo na vsem dobrem, kar se je osvobodilo iz ruševin te borbe. Brez take borbe in dinamizma se ne more nobena dobra stvar uveljaviti, čeprav seka rane: to je edino pravilno stališče, ki ga moramo zavzeti nasprotni dobi apologetične polemike, bojevitosti v službi dobrega in udejstvovanja katoliških sil v javnem življenju, da je katolicizem iz kotička, kamor so ga bile zagnale nasprotne 6ile, zopet stopil na areno duhovnih borb, ki 6e na zemlji vodijo s človeškimi močmi in sredstvi, in da 6i je zopet izvojskoval mesto na vseh področjih kulturne delavnosti. Če pa kdo tako borbo duhov danes pretirava, kakor dr. Rosina, v pošastne izmere velikoinkvizitorskih totalitarnih sanj o neki teo-kraciji z mečem v roki, je to neeksaktno z zgodovinskega stališča in obenem 6inešno; nikoli ni nihče med nami katoliške vere enačil s pripadnostjo h katoliški stranki, čeprav so časov sile storile tako, da je bilo res le v taki stranki mogoče braniti verske duhovne interese in moralne podlage javnega življenja, ko jih je nasprotna stranka bodisi teoretično bodisi praktično izpodkopavala. Pa tudi v časih najhujše borbe za načelne razjasnitve in dejanske usmeritve nihče ni, kakor trdi Rosina, za verujočega proglašal nevernega človeka, če je le imel strankarsko izkaznico, ali pa obsodil koga za brezverca, če je bil v nasprotnem taboru, pa je mislil in živel kot dober katolik; kvečjemu in po pravici se je to označevalo kot nedoslednost skrajno kompliciranega Človekovega značaja. Tudi ni stranka, v kateri so se dosledno katoliško misleči ljudje bojevali za dostojno mesto in vpliv v politiki, nikoli mislila na to, da bi koga pošiljala v koncentracijska taborišča, kakor patetično vzklika Rosina. Res in edino eksaktno s kulturnozgodovinskega stališča je, da se je katolicizem boril in se bori za pravico do svobodnega prepričanja in za svobodo udejstvovanja vseh pozitivnih nravstvenih sil v človeškem občestvu, da pa obenem varuje meje resnice in pravice, da ne bi družba razpadla v popolno brezpotje in brezvladje, po objektivnih transcendentnih normah, ki so neodvisne od svoje-volja subjektivnih zmot. Temu pa se je treba brezpogojno podrediti: to je edino pravilni krščanski totalitarizem tako v osebnem kakor v socialnem pogledu. Izven njega pa je za vsako iskanje in prizadevanje ogromno svobodnega prostora in možnost plodovitega sodelovanja za vse resnicoljubne in poštene ljudi Mislimo, da se nn tej podlagi lahko razpršijo v6i prazni 6trahovi, ki mučijo dr. Rosinoi —---- gel premagati ves svet in če je podlegel, ni pod-iegej orožju nasprotnikov, marveč strupu boljše-viškega defetizma. Ta narod bo v kratkem štel sto milijonov in ker smo ga očistili tuje primesi in ga socialno ter zdravstveno dvignili, bo vsak Nemec za dva druga. Vsak novi jetnik nemško vojaške sile bo krepkeiši od prvega. Nemško vojnb'šilo nomo v bodoče izrabili do zadnje možnosti. Vsak otrok danes ve, kakšen pomen ima za narod armada, posebno pa letalstvo, ki že v diplomatski borbi igra važno vlogo. Lani, ko je šlo za to, ali bo mir ali vojna, je odločil za mir in v čast Nemčije naš meč, zakaj na pravico A.REIN IN DRUG OajevaS ZAGREB lllca 15 obvešča cenjene igralce neobvezno, da so bili dne 3. marca izžrebani sledeči dobitki: 100.000 din št. 9.429. 60.000 din št. 26.431. 40.000 din št. 26.518, 82.045, 86.264. 35.000 din št. 14.150. 30.000 din št. 92.881. 25.000 din št 24.374, 22.240, 49.552. 20.000 din št. 106, 1.134, 42.001, 93.193. 15.000 din št. 4.231, 38.213. 12.000 din št. 83.245, 95.572. 10.000 din št. 15.097, 24.922, 28.987, 63.741. 88.100, 95.199. 8.000 din št. 10.157, 10.308, 18.057, 24.021, 30.391, 30.577, 35.730, 69.088, 81.387, 90.404, 97.264. 6.000 din št. 269, 13.630, 19.198, 24.681, 36.758, 37.290, 42.225, 42.907, 47.968, 49.901, 52.999, 53.724, 63.60-1, 61.594, 84.795, 89.715, 95.409. 5.000 din št. 447, 3.389, 3.989, 18.871, 34.262, 37.595, 44.503, 37.595, 44.503, 47.881, 50.610, 52.779, 57.759, 59.066, 60.440, 62.217, 67.530, 71.972, 73.089, 75.930, 81.668, 89.566. 99.210. 3.000 din št. 3.750, 15.884, 24.134, 47.600, 58.437, 65 095, 69.671, 82.303, 86.135, 88.074, 89.233, 91.a85, 92.750, 95.370, 97.991, Nadalje je bilo izžrebanih 1300 srečk po 1000 din. Prihodnje žrebanje bo 4. marca. naši nasprotniki niso dali ničesar. Danes zahvalimo Boga, da je šla strahota nove vojne mimo Evrope, zato ker so vsi znali, da so mi ne bahamo prazno, ampak da za nami stoji sila, ki se je boji ves svet. Ta sila je prekvašena brezpogojne pokornosti našemu vodji, zakaj to je najboljše jamstvo za našo edinost. Nato je Goring govoril v sedanjem svetovno-političnem položaju, ki je označen po blaznem in mrzličnem oboroževanju vseh držav. Rečem, je dejal Giiring, da ima Nemčija v oboroževanju danes še vedno premoč pred nasprotniki in da bomo to premoč za vsako ceno držali. Mi bomo zgradili še toliko število letal, kakor si ga najbolj d r z n n domišljija ne moro predstaviti. Potem bomo skrbeli, da bomo glede surovin od inozemstva kolikor mogoče neodvisni. In končno bomo skrbeli za to, da bomo pravočasno izdelali najmodernejše konstrukcije. Glavno pa je, da bo vodil našo ietalstvo cvet našega naroda, zakaj le od človeka je končno odvisno, kaj orožje premore. Letos bo šlo zn to, da bo naše letalstvo imelo številčno in kakovostno pred-' nost prod letalstvom vsega svela za vselej, tako dn nas ne bo dohitel in pretekel nihče. Zadnja sraga nemškega naroda bo šla za armado. Berlin, 3. marca. TG. Maršal Goring je nocoj odpotoval s svojo ženo v Italijo, kjer bo ostal več tednov na oddihu. Maršal Pcfaill novi francoski poslanik v Španiji Staro prijateljstvo med Petainom in Francom Pariz, 3. marca. Novi francoski veleposlanik v Španiji maršal Petain odpotuje v Burgos verjetno koncem prih. tedna. Kot njegovi spremljevalci se omenjajo šef njegovega vojaškega štaba general Vautiser ter major De Lepin. Major De Le-pin bo verjetno imenovan za vojaškega atašeja. Maršal Petain se je sporazumel tudi že z vojnim ministrstvom glede imenovanja mornariškega in letalskega atašeja. Za svetnika veleposlaništva je imenovan dosedanji svetnik poslaništva v Bruslju Caselat. Maršal Petain ni samo najbolj slavni, še živeči francoiski vojskovodja, marveč je tudi osebni prijatelj generala Franca. Prijateljstvo 6ta sklenila, ko sta v borbah proti Abd el Krimu v severnem Maroku poveljevala Petain francoskim, Franco pa španskim četam. Združuje ju torej bratstvo s skupne fronte in ponos na 6kuipno zmago. Gotovo je, da bi Francija nc bila mogla poslati v Španijo poslanika, ki bi ga bili tamkaj bolj veseli. Ker je maršal star že 83 let, verjetno ne bo dolgo tamkaj ostal. Francija pa je vendar le skušala pokazati, da ji prihaja sprava s Francovo Španijo od srca. Imenovanje maršala Petaina za veleposlanika v Burgosu je dejanje, ki zna temeljito spremenili zunanjepolitične postojanke velesil okrog Španije in 6icer v prilog Francije in Anglije. Burgos, 3. marca. AA. DNB.: Radiopostaja jo objavila 6noči komentar o imenovanju maršala Petaina za francoskega veleposlanika v Burgosu. V komentarju se nagiaša, da je to imenovanje bilo v vsej Španiji sprejeto z zadovoljstvom, ker se ve, da je maršal Petain prijatelj Španije in generala Franca. Francija ni mogla najti boljše osebnosti za ta položaj. Gafencu v Varšavi »Prijateljsko zbližanje vseh držav v Podonavju« Varšava, 3. marca. AA. Romunski zunanji minister Gafencu je podal zastopnikom poljskega časopisja izjavo, v kateri je dejal: Srečen sem, da morem kot zunanji minister obiskati Varšavo. Vedno sem globoko veroval v velik pomen poljsko-romunskega zavezništva. Smatram, da je sodelovanje med Poljsko in Romunijo zelo pomembno. Poljska in Romunija moreta ustvariti okoli sebe miroljubni pas, kar more biti v korist vsem njunim sosedam. Poljsko-romunsko sodelovanje more dovesti do tega, da se mednarodna napetost poleže, posebno napetost med sosednimi državami. To sodelovanje bo usmerjeno k prijateljskemu zhližanju vseh držav r Podonavju. Jaz sem iz vsega srca pristaš poljsko-romunskega zavezništva. Srečen sem, da morem izkazati čast predsedniku poljske republike, ter da se sestanem s svojim tovarišem zunanjim ministrom Beckom, s katerim me veže že davno iskreno in zvesto prijateljstvo. Maši zdravniki v Parizu Pariz, 3. marca. AA. Štefani: Snoči ob 18 je bil prirejen v Slavnostni dvorani občinskega doma v Parizu sprejem na čast jugoslovanskih zdravnikov. Poleg drugih so bili na tem sprejemu tudi jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Purič, številni zdravniki iz Jugoslavije ter uglednejši francoski zdravniki. Parada na egiplskem dvoru Kairo, 3. marca. A A. Štefani: Danes ob 14 se je pripeljal v Kairo iranski prestolonaslednik. Njegov prihod so pozdravili s topovskimi streli. Na postaji so visokega gosta sprejeli princi in velikanska množica. Vse od postaje pa do dvora je bil iranski prestolonaslednik predmet viharnih ovacij. Na dvoru so ga sprejeli dvorni veiedosto- janstveniki in ga spremili do prestolne dvorane, kjer ga je čakal kralj Faruk. Kralj in visoki gost sta se prisrčno pozdravila. Nato je iranski pre-stolonaldenik odšel v palačo Jaffa, kjer so zanj rezervirani prostori. Celjski preračun sprejet Belgrad. 3. marca. m. Finančni minister Vojin Djuričič je potrdil preračun celjsko mestne občine, kakor je bil sprejet v občinskem odboru. Smrtna kosa. Družino železničarja g. Vilka Marolta na Sv. Petra cesti 38 je zadela bridka izguba: umrla mu je 9 let stara hčerka Nikolaja, učenka 2. razreda vadnire v Ljubljani. Pokopali jo bodo danes popoldne ob pol petih iz hiše ža« loali. Staršem naše sožalje I Produkcija premoga v Sloveniji in ostali državi Llubljena, 3. marca 1939. Včeraj smo poročali na tem mestu, da se napoveduje redukcija delovnega časa v naših premogovnikih. Kot je naši javnosti znano, je to zmanjšanje pripisovati manjilm nabavam državnih železnic pri naših premogovnikih. Da pa pojasnimo položaj naših premogovnikov v primeri z drugimi premogovniki v državi in da so neupravičene redukcije železniških dobav samo slovenskim premogovnikom. navajamo nekaj statističnih primerjav iz leta 1929 in 1938. V letu 1929 je znašala produkcija črnega in riavega premotfa v vsej državi 4 530.000 ton, v Sloveniji pa 2,125.000 ton. Nadalje je znašala produkcija lignita v vsej državi leta 1929 1,123.000 ton, v Sloveniji 169.000 ton. Leta 1938 je produkcija črnetfa in rjav«tfa premoga v vsej državi znašala 4,472.000 ton, v Slo-veniii pa samo 1,564.000 ton, nadnlie je znašala produkcija lignita v vsej državi 1,269.000 ton, v Sloveniji oa samo 128.000 ton. Kaj kažeio te številke? V Sloveniji je produkcija dosegla komaj tri četrtine normalne produkcije Jeta 1929 pri črnem in rjavem premogu ter približno prav toliko ori lignitu. Nasn-otno na kažeio podatki za vso državo, da ie bila lanska produkcija že skoro enaka kot leta 1029 pri črnem in rjavem premogu, lignita pa je bilo celo nako-panetfa več kot leta 1929. Z drugimi številkami povedano; Produkcija črnega in rjavega premoga je v Sloveniji p a d -I a od 1929 na 1938 za 26.4%, v ostali državi pa se je povečala za okoli pol mil'5«na ton ali za okoli 21%. Produkcija lignta je v Sloveniji padla za 24.3%, v ostali državi na se je povečala za 19.6%. Zaradi tega bi bilo popolnoma pravično, da se nadoknadi zmanjšanje produkcije v Sloveniji ravno z večiimi državnimi nabavami, ne pa, da se te zmanjšujejo) Tel. 27-no Kino Sloga Tei.27.30 Danes premiera na mednarodni tilniNki razstavi v Benetkah uiignijenegn volefilmu .Potujoči narod1 ; (Kahrendes Volk) V Klavni vlogi Kant llben, Frincoli« Ititv In Camllll Horn. Ta nemanljo-nalen film je btl do sedaj pravi doživljaj m rnlMcne glodalcev. — Kot donatak: Pevski zbor donnklh kozukov; muzi k. ep o njih po.iankn' trpljeu.lu in ljubezol do »tare domovine. — Rezervirajte si vstopnice' tJ&Jpodatetva Novi devizni predpisi Stanje Narodne banke Izkaz Narodno banko za 28. februar kaže naslednjo sliko (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. februar): Aktiva: zlato v blagajnah 1902.56 ( + 0.2), zlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1913.35 (+0.2), devize izven podlago 437.9 (—5.2), kovani denar 333.24 (—16.9), posojila: menična 1612.98 (—11.9), lombardna 37.4 (—0.46), skupno posojila 1650.4 (—11.4), vrednosti rezervnega sklada 236.7 ( + 2.0), razna aktiva 2019.75 (—6.5). Pasiva: bankovci v obtoku 6539.6 ( + 153.9), drž. terjatve 38.1 ( + 6.5). žirovni računi 1048.7 (—135.0), razni računi 975.2 (—50.27), skupno obveznosti po vidu 2062.0 (—178.74), obveznosti z rokom 30.0, razna pasiva 222.8 (—12.7). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.601.6 (—24.26), skupna podlaga s premijo 2458.65 (+0.26), samo zlato v blagajnah s premijo 2444.8 (+0.26) mili i., skupno kritje 28.58% (v prejšnjem izkazu 28.49%), od tega samo z zlatom v blagajnah s premijo 28.42% (28.33%). Stanje naših kliringov Dne 28. februarja 1939 je bila stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri 7, izkazom za 22. februar): Aktivni kliringi: Nemčija 720,347.571 (—974.136) mark, Turčija 17,575.180 (—36.125) din, Bolgarija redni 1.767.885 ( — 128.997) din, Poljska 1,700.027 (—856.862) din in Španija 2,934.060 pezet. Pasivni kliringi: Češkoslov. 98,345.171 (—781.588) kron, Švica 2.407.624 (—277.381) Švic. frankov, Belgija 2,245.996 (—8.310) belg, Italija 10,866.175 (—952.222) din. Madžarska 6.670.435 (—3.709.320) din, Romunija 1,908.934 (—241.101) din in Bolgarija turizem 294.306 (—1.645) din. V kliringu z Italijo smo bili še dne 8. februarja aktivni za 44.897 din, že v izkazu za 15. februarja pa je bila izkazana pasivnost v znesku 4.3 milij. din, ki je sedaj do konca meseca narasla na 10.87 milij. din. V nemškem kliringu se zmanjševanje salda nadaljuje in je saldo že padel na mejo 20—35 milij. mark, dočim je na koncu januarja 1939 znašal še 26.1 milij. mark. Narodna banka Je po vesteh iz Belgrada uveljavila uove predpise za devizno kupčijo, iz katerih posnemamo: 1. Nukup deviz. Vse zneske svobodnih deviz, I katere žele poublaščeui zavodi kupiti na borzi za stvarne potrebe svojih komitentov, morajo vsak dtdovni dau najkasneje do 11 dopoldne pismeno sporočiti teritoriulno pristojnim borzam po pooblaščenih zavodih (I) na sedežih posameznih borz. V teli prijavah morajo zavodi navesti samo skupni znesek svobodnih deviz, katere žele kupiti, tako da bo skupni znesek izražen v angleških funtih (ostale valute se imajo spremeniti v angleške fuute na podlagi londonske paritete) Kot zahtevo za svobodne devize morejo pooblaščeni zavodi prijaviti samo one zneske, ki predstavljajo stvarne potrebe njih komitentov, kar pomeni saino primere, v katerih imajo pooblaščeni zavodi pri sebi urejene dokumenle v smislu čl. 3 deviznega pravilnika, originalna pooblastila za uvoz in plačilo Narodne banke, v kolikor so ta pooblastila potrebna, kakor tudi originalna pooblastila finančnega mini- ! sira, v kolikor gre za zahtevo svobodnih deviz iz j tega naslova. Če v času prijave zavod ne bi Imel i pri sebi navedenih dokumentov, ue sme odnosue zahteve vnašati v spisek. Zavodi na sedežih borz morejo prijaviti kot 9 zahtevo svobodnih deviz tudi zneske na osnovi pismenih nalogov pooblaščenih zavodov (svojih ko-respondentov) izven sedeža borze, v katerih primerili ostanejo uvozni dokumenti in eventuelno J potrebna pooblastila za uvoz in plačila pri zavodih iz notranjosti. V pismenih nalogih svojim kores-pondentom na sedežih borz morajo zavodi iz notranjosti izrecno označiti, da se uvozni dokumenti in eventuelno potrebna pooblastila za plačilo in uvoz nahajajo pri njih, v nasprotnem primeru ne smejo teh vnašati v spisek tega dne. Za eventuelne prijave zahtev po svobodnih devizah brez popolne izpolnitve navedenih pogojev, kar bo Narodna banka preverjala, bodo pooblaščeni zavodi pozvani na najstrožjo odgovornost. Istočasno s predložitvijo poročila borzam morajo pooblaščeni zavodi iz Belgrada dostavljati neposredno centrali, zavodi iz Zagreba in Ljubljane pa pristojnim bančnim podružnicam specificirano poročilo, iz katerega mora biti razvidno: a) Ime in domicil domač, kupca svobodnih deviz; b) osnova, po kateri želi kupiti devize; c) država inozemskega upnlka-koristnika, in č) znesek svobodnih deviz, izražen v angleških funtih. Skupni seštevek se mora ujemati z vsoto, ki je za isti dan sporočena borzi kot skupna zahteva svobodnih deviz. 2. Prodaja deviz. Vse zneske deviz, razen onih delov, katere morajo obvezno ponuditi Narodni banki, morajo pooblaščeni zavodi prav tako vsak delovni dan, najkasneje do 11 dopoldne, prijaviti teritorialno pristojni borzi po pooblaščenih zavodih (I) na sedežih borz na isti način kot zahteva. Obvezni odstotek deviz se mora še nadalje takoj ponuditi Narodni banki na dosedanji način. Kakor za nakupe se morajo prav tako za prodaje dostavljati Narodni banki specificirana poročila z označbo 1. imena in bivališča izvoznika-pro-dajalca svobodnih deviz; 2. osnovo izvoza deviz (izvoz, blagajna) in 3. znesek v angleških funtih, ki se prodaja Skupni seštevek se mora ujemati z vsoto, ki je sporočena borzi za isti dan. 3. Izvedba zaključkov. Zaključki o nakupih in prodaji svobodnih deviz za prijavljene zneske borzam se morejo izvesti šele na prvem prihodnjem borznem sestanku (ne istega dne, ko so bile izvršene prijave). Na vsakem borznem sestanku bodo pooblaščeni zavodi obveščeni po borzi o načinu in pogojih, po katerih se lahko izvajajo zaključki. 4. Obračunski tečaj. Pooblaščeni zavodi smejo v obračunih za vse transakcije, za katere se lahko v smislu navedenih navodil izvedejo zaključki na borzah, kakor tudi pri vterjanju odgovarjajoče Bilance ljubljanskih bank Ljubljanska kreditna banka Dne 2, t. m. je bila plenarna se:a upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, na kateri je bil za predsednika zavoda soglasno izvoljen dosedanji njegov prvi podpredsednik g. Ivan Jelačin, veletrgovec in predsednik Zbornice za TOI v Ljubljani. Za prvega podpredsednika zavoda je bil soglasno izvol:en g. Leo Souvan, veletrgovec v Ljubljani, drugi podpredsednik pa je g. dr. F.rnest Rekar, industrijalec na Jesenicah. Istočasno je bil kooptiran v upravni svet zavoda dosedanji predsednik njegovega nadzorstva g. dr. Ivan Bolč, predsednik Jugoslovanske zavarovalne banke, z g. inž. Tomo Knezom, podpredsednikom Kmetske posojilnice ljubpanske okolice v Ljubljani. Na isti seji je podal bilančno poročilo za 1. 1938 glavni ravnatelj zavoda g. Ilanuš Krofta. Iz njegovih izvajanj sledi, da je banka v minulem letu vsestransko napredovala. Povečala se :e bilančna vsota od 325 milijonov na 347 milij. dinarjev, debitorji od 189 milijonov na 192 milij. dinarjev, vloge od 236 milij. na 290 milii. dinarjev. Med temi so nove vloge, ki so narasle od 103 milij. na 150 milij dinarjev, ali za 45%, kar je dokaz rastočega zaupanja v ta naš domači zavod. Surovi dobiček se je povečal od 4.360 000 dinarjev na 4,920.000 dinarjev in jc po izvršenih odpisih izkazani čisti dobiček v znesku 2,165.000 din za 96,000 din večji kot 1. 1937. Uprava banke bo na občnem zboru, ki bo 1. aprila t. I., predlagala izplačilo 4% dividende na prioritetne delnice, dotacijo 1 milijon dinarjev pokojninskemu skladu nameščencev in 500.000 din fondu za tečajne razlike. Francosko-srbska banka, Pariz. Za člana uprave je bil kooptiran g. Henry Reuter, glavni ravnatelj Banke centralnoevropskih držav in član upravnega sveta Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani. Kreditni zavod za trgovino in industrijo Pod predsedstvom g. A. Šarabona je bila včeraj (3. marca) seja upravnega sveta Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Obravnavali so bilanco za poslovno leto 1938. Bilanca sama izkazuje naslednje postavke (v milij. din, v oklepajih podatki za 1937): Aktiva: blagajna 38.6 (33.95), blagajniški zapiski ministrstva financ 30.0 (—), menice 61.4 (60.4), vrednostni papirji 10.3 (9.17), konsorcialni računi 10.3 (9.4), naložbe 11.2 (11.74), dolžniki 156.6 (184.1), realitete 0.1 (0.1). Pasiva: glavnica 12.5 (12.5), rezervni skladi 19.9 (19.0), sklad za izgubo izvestnih terjatev 2.36 (1.36), vložne knjižice in blagajniške priznanice 68.56 (73.2), upniki 212.45 (199.9), prenos dobička iz 1. 1937, oziroma 1936 0.65 (0.56), čisti dobiček za 1938 2.14 (za 1937 2.366) milij. din, skupni dobiček 2.79 (2.9), bilančna vsota 318. 6 (308.9) milij. din. Račun zgubo in dobička: Debot: plače 2.34 (2.3), stroški 1.98 (2.08), davki in pristojbine 1.06 (0.88), čisti dobiček 2.8 (2.9). - Kredit: prenos iz prejšnjega leta 0.65 (0.56), obresti in provizije 4.8 (5.16), dobiček iz deviz, valut in drugih poslov 2.7 (2.46), skupno 8.17 (8.18) milij. din. Bil anca kaže povečanje tujih sredstev v lanskem letu, kar je zavod porabil predvsem za okrepitev svoje likvidnosti, ki je zlasti znatna z ozirom na veliko vsoto blagajniških zapiskov ministrstva financ. Dolžniki so se znižali. Donos poslovanja se jo celo nekoliko zvišal, narasli pa so tudi stroški predvsem za davke. Sklenjeno je bilo med drugim tudi predlagati občnemu zboru, ki bo dne 21. t. m. ob 11 dopoldne, da se izplača 10%-na dividenda. V upravni svet je bil kooptiran g. Josip Bahovec, predsednik Mestne hranilnice ljubljanske. vrednosti v dinarjih za prodane svobodne devize domačim komitentom kakor tudi pri izplačilu odgovarjajoče vrednosti izvozniških in blagajniških deviz, porabljati 6anio svobodni tečaj za angleški funt z dodatkom odstotka, naznačenega v borznih zaključkih, vpoštevajoč pri tem borzno kurtažo in največ do 2 5% za svojo provizijo. 5 Nezadovoljene potrebe. Eventuelne nezado-voljene potrebe komitentov za svobi.due devize na jiosameznib borznih sestankih morajo pooblaščeni zavodi — v kolikor komitenti v niedčasu ne od-stopijo od svojih zahtev — vnašati v svoje prijave za naslednji dan skujino z novimi zahtevami. V poročilih, katera se dostavljajo Narodni banki, je potrebno označiti samo »kupni znesek uezadovoljenih zahtev od prejšnjega dne (brez nuznaeenja ostalih podatkov), v podaljšku pa navesti vse podatke, ki so bili prej omenjeni za nove zahteve. Na ta način mora biti skupni znesek zahtev po svobodnih devizah po teh poročilih isti kot skupni znesek, ki je za ta dan prijavljen na borzi. 6 Plačilo stroikov od komitentov. Narodna banka posebej opozarja vse pooblaščene zavode, da poleg 2.5% svoje provizije ne smejo vterjavati v nobeni obliki nobenih zneskov, s katerimi bi se stvarno povečali tečaji, odnosno vrednost deviz, razen stvarne stroške, katere bodo imeli in za katere bodo imeli v rokah urejene dokaze. Pri prodaji deviz drugim pooblaščenim zavodom se ne smejo vterjavati nobeni stroški v nobeni obliki, ampak samo odgovarjajoča vrednost odstopljenih deviz poleg plačila čekovnega blanketa in event. brzojavnih stroškov za brzojavna izplačila. Vsak nasprotni postopek bo imel za posledico odvzem pooblastila za delo. 7. Prepoved kompenzacij. Pooblaščenim zavodom je prepovedano kompenzirati pri sebi ponudbo in povpraševanje, odnosno da se pojavljajo na borzah samo z zahtevami, odnosno ponudbo razlike, ampak se morajo borzam prijavljati brutto: zahteve in ponudbe. S tem sta razveljavljeni devizni okrožnici št. 93 z dne 3. decembra in 98 z dne 9. decembra. * Uvoz melase iz neklirinikih driav pod uvozno kontrolo. Finančni minister je podpisal odlok, po katerem se uvaja kontrola uvoza melase iz ne-klirinških držav. Melasa se po tem odloku ne more uvažati prej, preden uvoznik ne dobi po-oblaščenja Narodne banke. Kontrola uvoza 6e začne izvajati 12. marca 1939. Plačila v kliringu do 300 din. Narodna banka jo izdala okrožnico, v kateri v zvezi z okrožnico št. 104 z dne 21. decembra 1938 obvešča pooblaščene zavode, da se morejo mala plačila do največ 300 din mesečno, o katerih govori odlok finančnega ministra z dne 27. decembra 1938 št. 71.731-VIII, izvrševati tudi brez predhodne odobritve Narodne banke, v kolikor gre za plačilo po posameznih kliringih koristnikom v klirinških državah in v kolikor so po obstoječih sporazumih taka plačila mogoča. — ob tej priliki opozarja Narodna banka, da se plačila do 300 din po kliringu morejo vršiti samo v primerih, v katerih gre za mala plačila zasebnikov. Krediti Narodne banke Iz poslovnega poročila Narodne banke za 1938 posnemamo podatke o meničnih in lombardnih kreditih v letu 1938, kakor tudi primerjalne podatke iz prejšnjih let. Menična posojila Narodne banke so znašala na koncu leta v vsej državi, nadalje pri ljubljanski in mariborski podružnici v milij. din: vsa država Ljubljana Maribor 1930 1.433.7 88.05 37.0 1932 2.112.0 140.5 43.7 1935 1936 1937 1038 1.522.96 1.458.6 1.431.9 1.707.7 109.8 96.55 79.56 66.7 23.3 22.16 24.7 31.55 Iz tega pregleda je razvidno, da v lanski krizi menična izjiosojila Narodne banke lani v Ljubljani niso narasla pač pa le v Mariboru. Če pogledamo druge podružnice, odn. centralo, vidimo, da so lani najbolj narasla menična posojila Narodne banke v Belgradu: od 651.0 na 887.8 in v Zagrebu od 305.8 na 339.76 milij. din. Pri drugih podružnicah ni večjih izprememb. Lomb^dna posojila so znašala v milij. din: vsa država Ljubljana Maribor 1930 203.5 3.8 0.04 1932 344.86 18.0 2.7 1935 258.35 1.7 1.84 1936 258.8 3.54 2.5 1937 272.74 9.7 0.56 1938 63.6 4.2 0.1 Iz te tabele je razvidno, da so se lani lombardna posojila banke znatno znižala, največ zaradi visoke obrestne mere in so sedaj razmeroma majhna. V tekočem letu se padec lombardnih posojil nadaljuje in so znašala ua koncu februarja le še 37.4 inilij. din. ^ Belgrajska industrijska zadruga. V Belgradu je bila registrirana Belgrajska industrijska zadruga z omejeno zavezo. Člani uprave so: Gjorgje Stefa-novič, Albert Bli (najbrž Bluh), Milan Popovič, vsi iz Belgrada, in dr. Ivo Ribarič, direktor, iz Ljubljane Nova trgovska organizacija v savski banovini. V četrtek 2. marca je bila v Zagrebu ustanovna glavna skupščina Zveze strokovnih prisilnih združenj trgovcev savske banovine. Za predsednika Zveze je bil izvoljen g. Živko Frkovič, predsednik združenja trgovcev z usnjem. Ustanovni glavni skupščini so prisostvovali tudi zastopniki Trgovinske zbornice. Meinlova podružnica v Kranju. V zagrebškem trgovinskem registru je bila pri tvrdki Julio Mcinl d. d. (cetrala Zagreb) vpisana podružnica v Kranju. Danes premiera UFA velefilma Predstave ob 16., 19. in 21. ari KAUCUK s Rene Deltgen, Gustav Dlesil, Vera v. Langen. Režija Eduard ». Borsodv. Film je zgodovinska isiina, na kak pustolovni način je prišla Anglija do kaučuk-semena in postala najbogatejša država na trgu kaučuka. Strahotna borbe v Brazilijskih pragozdovih s tisoči krokodili in drugimi pošastmi. Senzacija za filmsko platno KINO MATICA, tel. 21-24 Borze Dne 3. marca 1939. Svetovne efektne borze Pariz: lahno izboljšanje. London: na splošno dobra usmeritev tendence. Amsterdam: tendenca se je močno okrepila. N e w y o r k : zelo trden razvoj. Denar Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80 V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70—13.90. V Zagrebu so nadalje beležili za sredo aprila 13.70—13.90, za sredo maja pa 13.685—13 885. Grški boni so beležili v Zagrebu 34.22—34.92, v Belgradu 34.75 blago. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3.250.510 dinarjev, v Belgradu 5,997.000 dinarjev. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1,432.000 dinarjev. Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold. . . , . . 2319.-2357__ Berlin 100 mark 1757.32—1775.08 Bruseli 100 belg........ 734.50— 746.50 Curih 100 frankov , » , , , , 995.-1005.— Lcndon 1 funt . ... t , 204.70— 207.90 Newyork 100 dolarjev t , , , . 4349.25—4409.25 Pariz 100 frankov 115.45— 117.75 Praga 100 kron 149 75— 151.25 Trst 100 lir , 229.95— 233.05 Curih: Belgrad 10, Pariz 11.6625, London 20.63, Newyork 440.—, Bruselj 74.025, Milan 23.15, Amsterdam 233.75, Berlin 176.55, Stockholm 106.225, Oslo 103.675, Kopenhagen 92.10, Praga 15.05, Varšava 83.—. Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingfors 9.0975, Buenos-Aires 101.50, Sofija 5.40. Vrednostni papirji Vojna škoda; v Ljubljani 477—480 v Zagrebu 478—480 v Belgradu 477—477.50 Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. pos. 100 do 101, agr. 62—63, vojna škoda promptna 477 do 480, begi. obvez. 91.25—92.50, dalm. agr. 92 do 93, 8% Bler. pos. 101.50—102.50, 7% Bler. pos. 95—96, 7% pos. Drž. hip. banke 101—102, 7% stab. pos. 99—100. Delnice: NB 7800—7900, Trboveljska 190—198. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest pos. 102 den., agr. 62—62.25 (61.50, 62), vojna škoda promptna 478—480 (478, 480), begi. obvez. 92—93 (92.50), dalm. agr. 91.25—92, 4% sev. agr. 62.25—62.75 (62.75), 8% Bler. pos. 102 den., 7% Bler. pos. 95.75-96 (95.75), 7% pos. DHB 101 den., 7% stab. posojilo 99.25—99.80 (99.25). Delnice: Priv. agr. banka 230 den., Nar. šumska 20 bi., Gut-mann 35—40, Sladk. tov. Bečkerek 500 bi., Sladk. tov. Osijek 85—95, Osj. livarna 175 bi., Isis 50 bi., Trboveljska 195—210, Jadranska plovba 350 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 102.50 den., agr. 62—63, vojna škoda promptna 477—477.50 (477, 476.50), begi. obvez. 91.50—92 (91.50), dalm. agr. 91.25 den. (91, 91.25), 4% sev. agr. 61.75 den., 7% Bler. pos. 95.50—96.50 (96). Delnice: NB 7920 den., Priv. agr. banka 236 do 237.50 (236). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bač. 152—154, srem. 151 do 154, slav., ban. 152—154. Vse ostalo neizpr. Promet srednji. Sombor. Pšenica: bač., srednja bač., bač. okolica Sobmbor 152—154, gornja bač. 153—155, srem., slav. kasa duplicat 152—154, južna ban., gornja ban. 152—154, bač. ladja kanal 152—154, bač. ladja Begej 153—155, bač. Tisa šlep prima 154-155, bač. Tisa šlep 2 a 152—155, srem. ladja Dunav 152—154, srem. ladja Sava 151—153. — Oves: bač.,srem., slav. 165—176. — Koruza: bač., prompt. 96—98, bač., prompt., sušena 108—110. — Moka: bač. 242.5—52.5, 222.5—32.5, 202.5 do 12.5, 182.5-92.5, 152.5-62.5. 110-15. - Otrobi: bač. 102—104, srem. 100—102. — Fižol: bač. 2% 280—285. Tendenca neizpr. Promet majhen. Živinski sejmi Ptujski svinjski sejem 1. marca 1939. Prignanih je bilo 179 svinj in 74 prascev, skupno 250 komadov, od teh prodanih 105 komadov. Cene so bile naslednje: prasci od 6 tednov stari 130—160 din komad, pršutarji 7—7.25, svinje debele 7.50 do 8. plemenske 6 50—7.25 din za kg žive teže. Prihodnji svinjski sejem bo 8. marca. Na mariborski svinjski sejem 3. marca je bilo pripeljanih 212 svinj. Cene so bile: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 9O—110 din, 7—9 tednov 115—140 dinarjev. 3—4 mesece 200—280 din, 5—7 mesecev 330 do 450 din, 8—10 mesecev 470—510 din, 1 leto stari 730—980 din. Kilogram žive teže 6—7.75, 1 kg mrtve teže 8—11 din. Prodanih je bilo 91 komadov. Živinski sejem v Vel. Laščah 25. febr. Cene so bile sledeče: voli I. vrste 5 din. II. vrste 4.50 do 5 din, junci in telice 4—4.50 din. krave 3.50 do 4.25 din, krave klobasarlce 2—2 50 din, teleta 5—6 din za 1 kg žive teže. Proračun savske banovine za 1939-40 znaša 240.5 milij. din. Dobave: Gradbeni oddelek državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. marca ponudbe za dobavo razne železnine in 130 000 kg negašenega apna, prometno komercialni oddelek do 6. marca 1200 kg prašnega olja in 15.000 pol indigo papirja. Licitacije: Dne 4. marca bo pri štabu dravske divizijeke oblasti v Ljubljani licitacija za do,bavo večje množine razne ljudske hrane (riž, zdrob, makaroni, cikorija, suhe slive, suho grozdje marmelada ječmenček) in dne 13 marca za dobavo 12.430 m drv. — Dne 6. marca bo v pisarni »Štaba utrjevanja« v Ljubljani licitacija za dobavo gume za avtomobile; dne 8, marca aparata za vukanizira-nje gume. Ob mladinskih političnih tečajih Ali dovolj cenimo politično vzgojo naše mladine? Ljubljana, v marcu 1939. Te dni se vrši v Ljubljani tečaj mladinske strankine organizacije. Na vefi zaporednih tečajev bo prišlo iz vse Slovenije izbrano število udeležencev, ki se bodo pod vodstvom svojih voditeljev in predavateljev skušali poučiti o vprašanjih,' ki sodobni svet najbolj zanimajo. Tako je tudi to delo le nekak odziv vsega tistega obširnega in skrbnega dela po naših prosvetnih in ljudskih domovih in kakor sloni to delo tam na osnovah duha in sredstvih omike, tako se skuša tudi sodobno politično delo med mladino nasloniti predvsem na bogastvo naše duhovne kulture ki sloni na tako lepih tracijah zadnjih desetletij. In to bi bila prva značilnost te naše politične kulture, ki jo sedaj posredujemo naši mladini, da je ta kultura prestala že izkušnje več desetletij in da ni nikak izraz prehodnih idej, ki so lahko politični usmerjenosti kakega naroda najbolj škodljive. Tako smo ravno v času po svetovni vojni videli, da je val idejne inflacije zagrabil marsikak politični tabor in ga hitro razvrednotil duhovno in delovno. Najbolj značilno za te tabore je postalo nato, da so zašli v take napake, da so se začeli sramovati i svojega imena i svojih strankarskih pripadnosti ter se oprijemati vsega mogočega, samo da bi se lahko obvarovali razpada. Zazijal je prepad med starejšim rodom in mladino in vse se je nazadnje še razsulo v struje in frakcije, ki so enkrat skušali dvigniti na površje zastarelo načelo o naprednosti, nato pa zopet dajati poudarka n. pr. slovanski ideji. Vse pa je odmevalo v praznino in je služilo le enodnevnemu računu tega ali onega politika. V časih najhujše stiske pa se je naše gibanje raje umaknilo v ozadje in preganjanje, kot pa da bi služilo takim enodnevnim poskusom pre-obračanja ustaljenih političnih resnic. Teh resnic pa ni bilo mogoče prevpiti in zato se je mladina kmalu z vstajenjem narodnega političnega gibanja znala tudi primerno organizirati ter si ustvarila mladinske strankine organizacije in odseke, v katerih se politično, kulturno in socialno vzgaja. Vendar pa smo opazili, da je tudi pri obravnavanju problemov danes na teh tečajih vendarle nekaj razlik od onih iz časov še pred enim desetletjem. Tedaj smo pripisovali vsekakor največji pomen drobnim organizacijskim vprašanjem, radi smo proučevali dolžnosti društvenih tajnikov in blagajnikov. Vsekakor je danes čas nekoliko drugačen in tako vidimo, da je spored poln važnih načelnih vprašanj ki so osvetljena iz zgodovinskih in praktičnih vidikov. Če je bil človek v času po svetovni vojni torej nekoliko bolj poslovno usmerjen, ga je danes čas prav: bridko zasukal nazaj k vironj življenja in ga izpostavil na rob in ostrino vseh problemov in načrtov. Čo bi mogli kaj sklepati iz teh podatkov, tedaj vidimo, da si mladina v političnem oziru želi stroge načelne jasnosti in odločnosti in da bo nasproti vsem vprašanjem samo toliko »strpna« in »zmerna«, v kolikor ji bo ravno ta jasnost dopuščala, da bo lahko zvesta vsem svojim najlepšim zamislim. Mlad človek je edini tako srečen, da je lahko svojim idealom in zamislim iskreno zvest in vdan in sami ne smemo biti bolj kruti kot pa čas sam, ter bi mu skušali jemati to veliko in vse pre-magujočo vero v veliki in pravilni potek dogodkov. Največja in glavna resnica pri vsem pa je, da se nam jo ta naša mladina ohranila v tem okviru ravno kot katoliška mladina, to je kot mladina, ki se tudi v hudih časih ni sramovala zastopati o vseh naših javnih vprašanjih svojega katoliškega prepričanja. Zato je prav tako jasno, da ta mladina tudi v svoji politični vzgoji ne bo pustila ob stran te katoliške dominante. Ta ugotovitev pa ni v bistvu v naših vrstah nič novega, vendar pa zveni čisto novo in čisto drugače kot v drugih vrstah, kjer razni tabori iz inflacijskih naplavin rešujejo redke vrednote ter jim skušajo dajati nov blesk. Te inflacijske politične vrednote so morale biti drugod dvignjene na prestol državnih svetovnih nazorov, da so »lahko« zmagale, naša katoliška mladinska vzgoja pa je nemogoča, čc v človeku samem tiho v celoti ne živi katoliški svetovni nazor, ki nato ureja celotno njegovo javno udejstvovanje. S tein pa je tudi dovolj jasno nakazano, da se vprašanja, ki se tičejo verske in politične vzgoje, nikdar ne bodo mogla razbistriti neorgansko in izven vrst tega pokreta. Lahko smo ponosni na svojo zgodovino Kakor pa smo zvesti veri svojih prednikov, tako smo lahko ponosni na zgodovino svojih političnih oblikovalcev in veljakov, ki so pred nami izoblikovali naš politični obraz. Kes je, da ima mladina ravno to najlepšo srečo, da lahko gleda zgodovino pred seboj kakor na odru, vso pisano in vso v kulisah, včasih v karikaturah in včasih še zasenčeno. Toda kadar gledamo vse te dobe pred seboj, moramo biti v sebi polni neke glasbe, ki izvira iz notranjega bogastva in ljubezni do vsega, kar je naše, in to našo zgodovino nam je kronika naslikala v temnih in jasnih barvah. Vse te barve pa so naše,, razlikujejo se samo po dobah in po mešanicah, ki so se slikarju vsiljevale. Mojster nove dobe in umetnik novih podob bo pa ravno tisti, ki bo najlepše ujel vase vse te barve ter jih razdelil na svojo mojstrovino tako, kakor mu to narekuje samo srce in duša. Francija priznala Franca Notranji minister g. Sarraut (tretji desno) bero mednarodnim časnikarjem poročilo ministrskega sveta, s katerim je bila vlada generala Franca priznana kot zakonita predstavnica Španije po mednarodnem pravu. Prišli smo v čas, ko so zopet govori o usodi celili narodov in ko morajo ravno mlade države in mladi narodi skrbeti najbolj za to, da si bodo v vseli ozirih najbolj tankovestni in najbolj zvesti, da jih no prehiti ujma ali pa zlobnež iz zasede. Nanizali smo le nekaj misli ob tečajih, ki jih sedaj prirejajo naše mladinske organizacije. Vsekakor je delo mladinske politične organizacijo v današnjih časih najvažnejše in najbolj potrebno ter ji moramo zato želeti največ uspehov in k že doseženim samo iz vsega srca čestitat; Krokodili na koncertu V gledališču v Coimbri je neko angleško društvo priredilo velik koncert. Komaj pa je orkester zaigral prvo točko, se je kapelnik nenadoma zdrznil. Od nekod je zaslišal neko mrmranje. Koncert je vodil šo naprej, toda tisti glasovi, ki so motili njegov zbor, so bili čimdalje močnejši. Očividno nevoljen je še nekajkrat zamahnil s svojo palčico, t>otem pa je vse skupaj popustil in igranje zaključil. Reditelji so začeli po odru iskati, kdo naj bi segal v ubrano glasbo in jo tako brezobzirno motil. In so našli: v nekem kotu za kulisami sla stala dva velika zaboja. V enem sta bila dva krokodila, v drugem pa štirje mogočni pitoni, najbolj strupene kače. Vse skupnj je neki cirkus, ki jo v gledališču prirejal svoje predstave, pustil na odru, da zvečer odpelje. Očividno pa se je cirkus za nekaj dni zakasnil in je svoje živali pustil kar v gledališču. Ko so živali zaslišale glasbo, so začele v svojem nagonu odgovarjati na njo. Krokodila sla brundala |>o svoje, pitoni pa so s i k a I i in to skoro |>o taktu. Tako seveda dirigent svojega orkestra nikakor ni mogel prav uglasiti. Šele ko so oba zaboja odstranili, so je koncert nadaljeval, sedaj z večjo srečo. Na španskem poslaništvu v Parizu ni več »rdečih«. Ko jc Azana podpisal svoj odstop in zapustil palačo in Pariz, je kmalu nato novi španski poslanik Quinones de Leon (drugi od love) dal izobesiti zastavo nacionalistične Španijo Papeževo kronanje Kakor vsa ostala dejanja v prehodu od enega papeža do drugega, tako tudi papeževo kronanje spremljajo slovesni običaji in starodavni obredi, ki so v Cerkvi stoletja enaki, vendar jia v vsakem času kažejo neizčrpno globino krščanstva. Izvoljeni kardinal postane papež že z izvolitvijo in mu kronafije ne da nobene oblasti, vendar pa je kronanje tako slovesno »Ustoličenje« novega papeža, da Se doba njegovega vladanja računa od tega dne. In čimbolj novodobna poganstva kažejo, da hočejo Cerkvi vzeti besedo na tem svetu, tembolj se zlasti pri papeževem kronanju ta njena pravica poudari. Krono, »tiaro«, položi novemu papežu na glavo najstarejši kardinal z besedami: »Sprejmi trojno krono in vedi, da si oče knezov in kraljev, krmar zemeljske oble in na tem svetu namestnik Jezusa Kristusa, ki naj mu bo čast in slava vekomaj. Amen I« Novi papež nato stopi na prestol, »sedia ge-statoria«, ki ga nosi 12 nosilcev, oblečenih v svilena oblačila. Iz Sikstinske kapele se razvije najveličastnejši sprevod pod mogočne oboke cerkve sv. Petra k slovesni maši. Pred papežem nosijo svežnje prediva, ki jih ceremoniar v cerkvi sežge in papeža nagovori z besedami: »Sveti oče, tako mine slava svetal« In trikrat s palico nese po ščepec suhega prediva na plamen sveče, kjer vzbuhti in ga ni več ... Med sv. mašo prejme papež iz rok kardinala diakona, ki mu je prej položil tiaro na glavo, palij, znamenje najvišje duhovniške oblasti: za ped širok pas iz bele volne z všiiimi šestimi črnimi križi. Ta palij se mu položi preko ramen tako, da mu en konec pada po prsih, drugi pa po hrbtu.. Te palij«; v vsem njihovem nastanku spremljajo lepi obredi, polni otroško preprostega zaupanja v Boga, da bo podpiral liste, ki jih bodo nosili. Na dan sv. Neže se v cerkvi sv. Neže (Santa Agnes fuori le mura) blagoslove ovce. žit kateth j>otf>nP!ttodolin sv. Petra, ki sedi v majhnem čolnu in spušča mrežo. Papeška palica, ki jo tudi novi pajiež prejme ob kronanju, ni ukrivljena kakor škofovska, ki je znamenje omejene oblasti, ampak ravna srebrno pozlačena in se končuje v enakoramen križ z enim povprečuikom. Redke so prilike da bi Vatikan razvil ves svoj sijaj, navadiy> le pri papeževem kronanju in ob proglasitvah svelnikov. Ob teh prilikah pa pokaže tako veličastne prizore, polne veličine in dostojanstva, kakršnih ni na svetu Oba najmočnejša tvorca kulture, vzhod in zahod, sta v stoletjih izumila to sklad je čutnih lepot, barve, oblike, glasbe, z globokimi mislimi liturgije. »Oče knezov in kraljev, krmar zemeljske oblo« v do smrli vdani službi večnemu Vladarju neba in zemlje, najvišji na svetu globoko sklonjen pred Najvišjim —nobena ideja nima tako veličastnega izraža kakor ta. Film. duhovitega in finega humorja, film, ki Vas vodi v središča mondene ga življenja, v iuralnice v Minite Carlu Biarritzn itd Tvorec romana in filma je slavni Ta film se je predvaial na Dunaju v enem kino-matogrnfu nepretrgoma 28 tednov!! Sacha Guitry Sleparjev roman KINO UNION tel. 22-21 Premiera danes ob 16., 19. in 21. uri - C I S T E K J. Jorgensen: Laž in resnica življenja 9. Hočem ti pripovedovati o nekem večeru — trileta je od tega. Sedel 6em v kavarni z možmi, ki sva oba zrla nanje od spodaj gor zaradi njihove umetnosti. In vino je odprlo njihove duše — in šem videl vanje, vanje za lepa bronasta vrata z umetniškimi reliefi. Kakor veš, je Alkibiades občudoval božanstva v notranjosti satira Sokrata. A ko so oni možje odprli svetišče svoje umetnosti, sem sc osuplo zaprl v temo najsvetejšega in nisem videl ničesar drugega kot grde malike: zlato tele, Farno in babilonsko Venero. Spominjam se, da sem nekaj dejal o tem, kako bi z umetnostjo preoblikoval duhove. »Preoblikovati z umetnostjo,« se je ro,gal nekdo izmed njih. »Nikdar si ne domišljajte, da je poezija kaj drugega kot čtivo za zabavo. . Pišemo, da kratkočasimo občinstvo. Izslediti hočemo njegov okus . . . in če smo občinstvu všeč, smo veseli! Kaj ne živimo? Kaj ne jemo? Ne pijemo? In nimamo še neko drugo uživanje — ono —« in jc napravil kretnjo, ki po njej spoznajo čarovnice Mefista v »Faustu«. In kmalu za tem je bil drug večer. Sedel sem v gledališču :n sem poslušal neko novo delo nekega mladega pisatelja. Delo je bilo prvikrat uprizorjeno in od tega večera je bilo odvisno, če bo kaj uspeha ali ga ne bo. In delo je uspelo. Vsakemu dejanju je sledilo navdušenje. Tedaj sem se slučajno ozrl in sem pogledal po onih, ki 60 ploskali. Z vseh obrazov sem čital nasičeni nagon po genotju, prijetno vzburjenje, zadovoljstvo strasti — vse to sem videl na rdečih in bledih obrazih, na gladkih in nagubanih, na obrazih mož in žensk. In tedaj sem mahoma zastrmcl v praznoto svojega življenja — v praznoto onega, ki sem delal zanj. Saj jc bil tudi zadnji, končni, potrebni smoter mojega življenja, da sem si pridobil naklonjenost nekaj sto gospodov in gospa. Brez te naklonjenosti bi bilo moje delo brez upravičenosti. Zakaj — noben umetnik ne more rasti, čc nima rodovitne zemlje občinstva. Potem mi jc bilo, kakor bi se po,greznila tla pod menoj. Če je bila umetnost pri zadnji instanci le v toliko kaj vredna, v kolikor so jo priznali drugi — in nemogoče mi je bilo spoznati, kako bi jo cenili sicer — potem sem žrtvoval v6e, da sem postal glumač na odru občinstva, da sem postal burkež, ki sc igra s cvetjem svojega življenja kot z žogo, da more živeti, da mo.re jesti in piti in da ima še ono tretje, ki jc zadnjič naš tovariš namignil o njem . . . Po predstavi bi se bil moral sniti s srečnim avtorjem. Čestitali so mu in tudi jaz sem mu želel sreče. Prišle so kritike, pisali so članke — deloval je ves oni stroj, ki bo jutri potrdil uspeh mladega pesnika ... I Vendar si nisem mogel kaj, da bi se bil udeležil slovesne radosti. Vstal 6em in sem odšel. Zunaj je bila zimska noč, na nebu jc bilo polno zvezd. In sem šel in šel po najsamotnejši poti ven v predmestja. In pogledal sem proti zvezdam kakor k zadnjemu pribežališču, k skrajnemu upanju, saj je bilo odšlo vse pozemsko in je izgubilo vse moči. Kakor bi molil, sem dvignil roke proti nebu in sem vzkliknil: »Ve ste čiste! Ve ste blesteče in ncomadeže-vane! Ve ste trdne in neizpremenljive! Ve me ne varate! Ve boste vedno ondi za oblaki in meglami, da me boste tolažile me dvignile, očistile!« In dolgo 6em romal okrog in sem zrl gor v večne jasninc in mir sc jc naselil v mojo dušo. 11. A kaj koristi čistoča zvezd človeku ki si mora iskati kruha v umazanosti zemlje? Ko odide noč in ugasnejo zvezde, izide solnce na nebu in so,lncc ima dvojno vprego; bledo lakoto in žarečo hotlji-vost. In potem peče oni kačji pik v peti človeka. In mož in žena hitita dalje po potih dneva, da sc z zaprašenimi nogami srečata na ležišču noči. In sem pozabil nauk onih večerov in sem živel kot prej in sem napolnjeval svojo praznoto z zlatimi meglami omotičnosti, stanoval sem v grehu kakor v prostorni hiši. In sem pričel ljubiti smrt in sem dejal, da je trohnoba s v č t a. Tako sem bil cigan med cigani, — dekadent med dekadenti — človek, ki je bil njegov čas blizu onih mej, ki ne poznajo nobenih zčkonov. In postal sem vse to, kar postane človek v takem taborišču, pri svitu o,gnja, pri pijančevanju. Bil sem nepošten in nezvest, nevoščljiv in zlohoten, hudoben in strastiželjen ... Živel sem ne- redno, kakor so živeli moji tovariši. To življenje je bilo kakor veriga, sklopljena iz enega člena veselja in desetih členov skrbi, narejena iz enega zlatega o.broča in desetih svinčenih obročev . . . Svojo dušo sem oklenil z verigo. In členi verige so bile same majhne laži in previdne goljufije, neznatna obrekovanja in resnične nezvestobe ... Bi! sem kakor izpodmikajoči se pesek, bil sem kakor tla, ki ne more nihče zidati nanje. In okro,g mene je bil 6am izpodmikajoči se pesek,, so bila sama nezanesljiva tla . ., Bil sem kakor majhen pozabljen grob na velikem pokopališču, kjer so bile pokopane duše vseh drugih. Bil sem majhen, neznaten človek, ki ni ljubil nikogar in ni hotel nikomur dobro Imel sem majhno, izsušeno in samovšečno srce, ki jc bilo pobeljeno z vljudnostjo, ki je bilo skrito za opažem zunanje ljubeznivosti. ,. ...In takega sem se videl onega večera, ko je zazvenela ona cerkvena pesem. Tak sem postal jaz, ki bi bil moral ohranili svojo dušo... Bilo je, kakor bi me bila upognila mogočna ro.ka v samoti one noči, da bi me bila vklenila iz oči v oči v svojo lastno podobo. In sem sc boril proti temu, otepal sem krog sebe in sem hotel uteči. Zatekel sem se k vselil hudobnim silam S svojo voljo sem hotel ven, ven. kjer je večer poln luči in bobnečega življenja — ven k svitu ogn|a ciganskega življenja, ven k pijančevanju, kjer je romala steklenica žganja iz roke v roko tovarišev, ven v blesteče sc hcznicc, kjer jc bila pijanost in je bil dim, kjer so bila divja dekleta in grmeča godba — ven k zadovoljstvu omotičnosti in utrjevanja . . A močna roka me je držala še vedno. In «c nisem mogel izmuzniti samoti. (Dalje.) Koledar Sobota, 4. marca: Kvatre. Kazimir, spozna- valec; Lucij, papež, mučenec. Nedelja, 5. marca: 2. postna nedelja, Janez, Jožef od Križa, spoznavalec. Ščip ob 19. Herschel napoveduje dež in sneg. Novi grobovi + V Skoplju je umrl podpolkovnik mag. pharm. gospod Bogomil A. Hanak, šef vojne lekarne III. armijske oblasti. Pokojni g. podpolkovnik je bil poročen s hčerko pokojnega g. Ignacija Hladnika, skladatelja in kapiteljskega organista v Novem mestu. Naj v miru pačiva! Žalujočim naše iskreno sožaljel f Ivan Guze) Slovenj Oradoc, 2. marcu Pretekli torek jo v tukajšnji bolnišnic umrl g. Ivan Cluzej iz Bukovsko vasi. Hodil se jo leta 1885 na Teharju pri Celju. Že pred vojno sa Je priselil v naš kraj, kjer jo bil trgovski poslovodja pri llatonber-gerju v Mežl pri Dravogradu. Mod vojno pa je vodil trgovino Jurija Časa v ftt. Jan-žu pri Dravogradu, nakar so je priženil na Cmokovo posestvo v Bukovski vasi. Ker se jo z uspehom udejstvo-val javnega življenja in ker je bilo težko dobili sposobnih ljudi, jo postal žo leta 1017 tajnik občino ftt. Jani. Mesto tajnika pri občini St. .ianž in pozneje združeno občine Pameče jo obdržal do svoje smrti. Pri osvobodilnem gibanju v lotili 1917-18 je aktivno sodeloval. Tudi jo sodeloval pri znanem narodnem taboru v ftt. Janiu leta 1918. Leta 1021 je bil izvoljen za župana občino št. .Ianž. Leta 1023 je županstvo zaradi bolezni odložil, leta 1924 pa je bil ponovno Izvoljen za župana, katero funkcijo je skupno s tajniškimi posli opravljal do leta 1932, nakar je bil kot državi nevaren elemente razrešen županske časti, dočim je tajnik šo ostal. Leta 1027 Je bil izvoljen za oblastnega poslanca za mariborsko oblast. Za svoje delo na narodnem, gospodarskem in kulturnem polju je bil g. Guzej odlikovan z redom Sv. Save. IV. stopnje. O. (iuzej jo bil tudi član in funkcionar ranili društev. Predsednik bivše Županske zveze, Prosvetnega društva, Orla, član Kmečke zveze, Bikorejske zadruge, Gasilske čete, Apostolstva mož in fantov, Fantovskega odseka, dalje dolgoletni naročnik »Slovenca« in »Slov. Gospodarja ter drugih naših listov. Po svojem značaju je bil poštenjak, dobričlna, ki je vsakemu rad pomagal in svetoval, kar je le mogel. Njegov pogreb je bil iz mrtvašnice javne bolnišnice v Slovenj Gradcu na župnijsko pokopališče v ftt. Janž, kamor je bil prepeljan z gasilskim vozom obdan s številnimi venci. Zupan g. Ivan Vrhnjak se je poslovil od njega v Imenu občine. Moški pevski zbor, cerkvenih pevskih zborov Slovenj Gradec in Šmartno je zapel žalo-stinko »Vigred se povrne«. Pri odprtem grobu se je z v srce šolajočimi besedami poslovil od pokojnika msgr. Fr. Meško, nato še g. Alojzij Kranjr za občinske uslužbence in končno g. Ivan Vrhnjak. Moški pevski zbor pa je zapel žalo-stinko Blagor mu!« K počitku je legel mož dela, poštenja in trpljenja, ki naj bo vzgled nam vsem, ki smo ga poznali. Mir njegovi duši! Osebne novice — Izpit so napravili za čin poročnika bojnega broda II razr. pore.čniki fregate Bruno Šegvič, Hr-voje Gregorin, Vekoslav Krolo, Josip Scselja. Ivan I.oc, Igor Beran, Božidar Brejc, Krešimir Vranič, Štefan Lerner in Josip Pretnar in za zvanje voj-pisarja IV. razr. v mornarici mornariški naredniki vodniki II. razr. Ivan Rakvin Boris Berger in Tri-po Belan in mornariški naredniki vodniki III. razr. Emil Ciganovič, Anton Zemlja,k, Nikolaj Martinis in Ernest Jurhar. * — Družba sv. Elizabete za ljubljansko škofijo bo imela svoj redni občni zbor jutri, 2. postno nedeljo, t. j. 5 marca popoldne ob 5 popoldne v gledališki dvornai v Marijanišču (Poljanska cesta št. 28], po sledečem sporedu: 1. Nagovor predsedstva; 2. Poročila tajnice; 3. Poročilo blagajničarke; 4. Volitev tajnice in dveh namestnic tajnice, blagajničarke in dveh namestnic; 5. Slučajnosti. Pred občnim zborom bodo ob pol 5 litanije v marijaniški kapeli Razen članic, ki se naprošajo, naj se udeleže polnoštevilno o,bčnega zbora, se vabijo tudi članice drugih karitativnih organizacij. Vabljeni so tudi vsi prijatelji in dobrotniki karitativnega gibanja! — V počastitev spomina pok. msgr. dr. Jos. Debevca so zbrali za Baragovo semenišče abitu-rienti kranjske gimnazije iz !. 1908 1.050 din. — Pokojni ravnatelj je te abituriente vodil kot razrednik od 4. razreda do mature. Bog plačaj! j plavite? Ob priliki zadnjega zasedanja banskega sveta smo brali v časopisih, da kupuje vala banovina od ljubljanske občine licejsko poslopje na lileiir,eisovi cesti v Ljubljani, in sicer zu dva milijona dinarjev. To se pravi, da mestna občina daruje to poslopje banovini, zakaj dva milijona je med brali vreden samo svet, na katerem lo poslopje sloji. Sicer ti«* vsa stvar ne bi nič brigala, vseeno se nam pa čudno zdi, da občina prodaja šolsko poslopje v času, ko sama ne ve, kam bi z ljudskimi lolami, za katere mora ona skrbeli. Kdor pozna ljudsko-šolske razmere v Ljubljani, ve, da imajo nekatere šole tako slabe jtrostore kakor matokatere šole v zakotnih hribovskih vaseh. Menda so mestni očelje. ki lo poslopje prodajajo, pozabili, da še obstoja licejska ljudska šola. ki se je morala umakniti prav j)od streho s svojimi prostori. Tudi na deško vrtaiko šolo so mestni očetje menda pozabili, čeprav so zdravniki le večkrat izjavili, da ie to poslopje za šolo neuporabno. Zdi se, da boao morali starši sami nastopili in se potegniti za to. da dobe njih otroci, ki obiskujejo ljudsko šolo, tudi r Ljubljani primerne šolske prostore. Čas je le. da te enkrat ludi te šolske razmere, ki so za Ljubljano pravi škandal, odpravijo. — Podružnica »Slomškove družba« za ljutomerski in ptujiki okraj v Ptuju bo imela svoj II. sestanek v nedeljo, dne 5. marca 1939 ab 9 v učilnici II. oddelka na okoliški deški ljudski šoli v Ptuju. Predavata gg. dr. Stanko Cajnkar in Alojzij Pihler. K obilni udeležbi vabi odbor. — Semenj v Krainji. V 6oboto, dne 11. marca pred sv. Gregorjem bo živinski in kramarski sejm v Krašnji. Občinstvo ima veliko zaniman|a za ta sejm ter je pričakovati, da bo velik dogon lepe živine. Kupci, udeležite se sejma! —Prijave za izlet v Trst, Gorico in Idrijo z odhodom dne 18. marca sprejemajo vse biljetarne »Putnika« samo do 11. marca t, 1. — Pri laprtju. motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozaroc naravne »Franz-Josef« proučim. — Ponovni natečaj zdravniških mest. V državnem zdravilišču za tuberkulozo v Topolšoici se ponovno razpisuje: 1 mesta šefa upravnika v lV/I pol. skupini in 1 mesto asistenta v VII. pol. skupini. Prošnje z vsemi potrebnimi prilogami je vložiti v roku 15 dni no prvi objavi v »Službenih novinnh« pri upravi zdravilišča Topolšica. —• V vlaku okraden io bil med Liubljano in Litijo Ernest Kovač iz Tacna pri St. Vidu nad Ljubljano. Kovač je v vlaku zadremal, to priliko je pa izrabil neznan žepar, ki mu je Izmaknil iz notranjega žepa »uknMča listnico, v kateri sta bila dva bankovca po 500 din, okrog 50 din drobiža, plačana delnica za 10.000 din tekstilne tovarne »Tezo« v Kranju in potrdilo, da ie plačan vodni števec za župni|sko hišo na Farovški loki v Kra-n|u V vlaku med Litijo in Zidanim mostom je bi! okraden tudi Oskar Lcskovšek Iz Cel|a. Tat mu Ie odnesel mal ročni kovčeg iz rjavega usnja, v :aterem je bilo za 400 dinarjev perila. Obe tatvini je najbrž zakrivil čedno oblečen mlader. č, ki je izstopil v Litiji In tam izginil. — Nesreča v tovarni, V tovarni pohištva Remec & Co na Duplici pri Kamniku je včeraj med delom odtrgala clrkularka prste na desni roki 31 letnemu tovarniškemu delavcu Karlu Lundru. Lunder je moral v liubljansko bolnišnica — Občina St. Vid nad Ljubliano razpisuje za oddajo de! ob priliki adaptacije občinske ubožniefe v Stanežičah, javna pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18 marca 1939 ob 11 dopoldne v sejni dvorani občine Št. Vid nad Ljubliano in sicer: I. Zidarska, težaška, betonska in železobetonska dela 58 349 18; II Tesarska dela 7.023 40 din; III. Krov-ska 467.50 din; IV. Klepareka 568 40 din; za skupno proračunsko vsoto 66.408.48 din. Pojasnila in po.nudbeni pripomočki, kakor tudi podrobna navodila dobe interesentje proti plačilu predpisanih stroškov pri občinskem uradu med uradnimi urami, kjer je do dneva licitacije vlagati pismene zapečatene ponudbe. Skrajšan rok za oddajo del je dovolilo okrajno načelstvo v Ljubljani. Ponudniki morajo položiti 10% kavcijo na dan licitacije, najkasneje pa do 10 pri omenjenem uradu. Občina Št. Vid nad Ljubljano, dne 1. marca 1939. — Najnovejši uspehi znanstvenega dela v laboratorijih so dokazali važno vlogo razkra/jajočih sredstev pri pranju. Med temi raziskavami 60 bile proučene lastnosti mnogih zanimivih snovi, ki bi se dalo uporabiti za okrepitev razkr^jajpčcffa učinka odličnega mila. Ugotovljeno je, da uporaba sredstev za obelitev ne odgovarja stvarnemu cilju, ker ne razkraja nesnage v perilu, nego ji samo vzame barvo. Prava, dobro izbrana razkraiajoča sredstva pa zvišajo učinek mila za čiščenje. V »Al-bus« terpentinovem milu je posebno važen ter-pentin, ki ima posebno moč za razkrajanje nesnage, a napravi poleg tega perilo tudi prijetno duhteče. »Albus« terpentinovo milo je zaradi tega idealno sredstvo za pranje. — Vinski tatovi na delu. V noči od nedelje na ponedeljek tega tedna so neznani tatovi na Savskem vrhu pri Vel. Nedelji vdrli v klet, last g Canjka Franca, trgovca v Savcih. Odnesli so mu dva polovnjaka belega vina, ostalo vino, ki ga je bilo blizu tri polovniake, so pa spustili, da je steklo po kleti. Orožniki od Sv. Tomaža pri Ormožu, ki vodijo preiskavo, so prijeli sumljive osebe s Savskega vrha, ki pa ne priznajo, da bi odnesle vino. — Tatvina na vlaku. V torek 28. februarja je bila izvršena na vlaku na progi Maribor—Čakovec večja tatvina. S tem vlakom se je peljala iz Maribora v Pragersko Reitmajer Hilda, hčerka upokojenega železničarja. Med postajama Rače—Pragersko ji je izginila torba, v kateri je imela zlato za-pestno uro, železniško legitimacijo ter 100 din. Tatvine sla bila osumljena dva znana moška, ki sta izstopila na postaji Oslušcvci. ....................... * Grško katoliški škof Njaradi v Podkarpatski Rusiji. Križevški škof dr. Dionizije Njaradi je že pred tremi meseci odpotoval v Podkarpalsko Rusijo. Sveta stolica ga je tam imenovula za apostolskega administratorja. Dr. Njaradi je bil kol tak ustoličen z velikimi cerkvenimi slovesnostmi v iiustu. Tam ga je čakalo veliko delo. Grškokatoliški duhovniki v Karpatski Rusiji so prej spadali pod škofijo v Munkaču. Ker jc to mesto pripadlo Madžarski, je dobil dr. Njaradi nalog, da organizira novo grško-katol. škofijo v Hustu za področje Karpatsko Ukrajine, ftkof dr. Njaradi se je z vsemi močmi vrgel na to delo, ki ga z velikimi simpatijami podpirajo Ukrajinci. Uspeh se že kaže in jo nedavno vatikanski »Osservatore Romano« zelo |*>hvalno pisal o delovanju škofa dr. Njaradlja. Sodni Se ni znano, kdaj se bo škof dr. Njaradi vrnil v Križevce. * Most čez Donavo med Jugoslavijo in Romunijo. Kmalu po svetovni vojni so začeli premišljevati, kako bi se Jugoslavija in Romunija zvezali z mostom čez Donavo. Začela so se pogajanja, ki so trajala dolgn leta. Končno so bila pogajanja leta 1930 zaključena in podpisan je bil med Jugoslavijo in Romunijo dogovor o gradnji mosta čez Donavo. Ta dogovor je pa šele pred enim mesecem stopil v veljavo in je sedaj znanih več zanimivih podrobnosti iz dogovora. Od-hodnn točka železniške zvezo na jugoslovanski strani je mesto Stuhik, na romunski strani pa mesto Timna. Stroške pripravljalnih del nosita v enakih delih Jugoslavija in Romunija. Stroški same gradnje mostu in železniške proge pa bodo razdeljeni na obe državi s poznejšim sporazumom. Most bo zgrajen za enotirno železniško progo in cesto. Strokovnjaki morajo sedaj določiti dolžino mostu In ostaie jiodrohnosti gradnjo. Z delom sp mora začeti najpozneje letn 1910 in jpajo, da bo most dograjen v začetku leta 1914. Meia med obema državama bo na sredi mosta. * Hrib je počil. Dne 1. marca je nastala na nekem hribu blizu Vareša v Bosni 30 cm Široka in 8 m dolga razpoklina. Zaradi tega se je zemlja udrla na železniško progo, ki jo je zasulo. Železniški promet so morali za nekaj ur ustaviti. Sodijo, da je to v zvozi * potrosi, ki »o jih nedavno čutili v okolici Semizovca. * Velik požar Je nastal v Podravskih Sesve-teh. Zgorela |e velika hiša, v kateri je bila tudi trgovina. Ogenj je bil zelo velik, ker so plameni zajeli tudi potroloj in olje. ftkade je okrog 250 tisoč dinarjev, * V primorski banovini jo samo 20% obdelane zemljo. Je pa veliko zemljišč, ki bi se z melioracijo luhko spremenila v rodovitno polje. Od teh zemljišč je največje Livanjsko polje s površino 20.000 ha. Za tem pride BuSko Hlato, Mo-starsko Blato, Imotsko-Uekijuko polje, Vrgoračko jezero ild, Skupna površina zemljo, ki bi se z melioracijo mogla spremeniti v rodovitne njive in polja, znaša okrog 75.000 hetarjev. Od tega bi bilo 30.000 ha sposobnih za najboljšo kulturo in bi samo na tem kompleksu bilo mogoče prehra-niti okrog 100.000 ljudi. Sodaj se je začelo gibanje, naj bi se melioracijskim delom v primorski bunovinl dala prednost pred ostalimi javnimi deli. Letni primarijkljnj v ljudski prehrani znaša okrog 700.000 stotov. Ta primanjkljaj bi izginil, če bi se izpeljale jiotrebne melioracije. * 22 požarov v enem letu so Imeli v okraju Križovcl. Požari so povzročili škode okrog pol milijona dinarjev. Pogorelcl večinoma niso bili zavarovani. Darujte jutri, v nedeljo, S. marca, za brezjanski spomenik vojnim Žrtvam! - Oddolžimo se jim kar najizdatneje v znak hvaležnosti in ljubezni! * Nič dobrega mu no želi. Pred mestnim disciplinskim sodiščem v Čakovcu je bila te dni zanimiva razprava. Obtožen je bil mestni blagajnik Vinko Sever, ki je 24. dec. lanskega leta mestnemu županu, ki mu je voščil vesele božične praznike odgovoril: »Jaz vam ne želim nič dobrega.« Toži tel j disciplinskega sodišča je to označil za težek prestopek proti službeni dolžnosti. Toženec je priznal inkriminirane besede. Izjavil je, da je prav tako mislil, kakor je povedal. Zagovornik je zahteval oprostitev, ker božične čestitko ne sjindajo k dolžnostim mestnega župana in ker ni nobenega predpisa, da bi mestni uradniki svojim predstojnikom morali želeti le dobro. Disciplinsko sodišče je kaznovalo Severja s 5% odbitkom od plače za pol leta. Sever se je proti sodbi pritožil. * Splašeni konj povzročil hudo nesrečo. V Varaždinu se je pripetila huda nesreča. Neki v voz v p režo n i konj se je splašil in divjal po ulicah. Podrl je 80-letnega meščana Maksa Vučaka, ki je eden najbolj priljubljenih mož v Varaždinu, in pa (50-letno vdovo železničarja Baro Kocjan. Oba sta hudo poškodovana in so ju prepeljali v bolnišnico. * Skrivnostna zadeva. Pred 14 dnevi je v Leskovcu na Hrvatskem umrl večkratni milijonar Milan Petrovič. Te dni je pa prejelo državno tožilstvo pismo brez podpisn, v katerem se trdi, da Petrovič ni umrl naravne smrti. Državno tožilstvo je odredilo izkop trupla. V kemičnem laboratoriju v Belgradu bodo ugotovili, če je bil Petrovič žrtev zastrupljanja. Petrovič je podedoval po svojih starših nad 100 milij. din vredno premoženje, bolehal pa je na mladostnih zablodah. Njegov oče si je vtepel v glavo, da bi sinu samo zakon mogel prinesti zdravje. Oženil ga je zato z neko deklico lz Pančeva, vendar pa je bil zakon kmalu ločen, ker mlada žena ni mogla vzdržali pri duševno bolnem možu. Pozneje je pripeljal oče v hišo neko deklo, s katero je imel sin štiri otroke, od katerih trije še živijo. V Leskovcu pripovedujejo, da se je Petrovič pozneje tajno poročil s to deklo. Vsekakor Je dekla gospodarila v hiši kakor gospodinja. Pred tremi leti je stari Petrovič umrl nagle smrti. Po mestu šušljajo, da je bil tudi on zastrupljen. Vsi pričakujejo, da bo preiskava razjasnila tajno Popovi-čeve hiše. * Ponoverjcnja v občinah donavsko banovine. Zadnji čas pregledujejo nadzorni uradniki donavske banske uprave delovanje občinskih uprav. Pri tem so že v nekaj občinah naleteli na primanjkljaj in poneverjenjn. Tako je v Branjinem Vrhu odkrita poneverba 400.000 din ter vsak čas pričakujejo aretacije tamkajšnjega obč. tajnika. V občini Fekelič v Bački so odkrili primanjkljaj v znesku 50.000 din. Prijeli so občinskega blagajnika Valentina Barto, ki je takoj pokril škodo, vendar bo imel kljub temu opravka s sodiščem. V bački občini Gospodinjci so odkrili poneverbo 30.000 din. Za to ponverbo je odgovoren župan in še nekaj članov občinske uprave. * Nepojasnjen umor v kleti. Pred štirimi leti izvršen umor v kleti Miška Ferenčaka v Crkve-nem Brodu pri Bjelovaru je ostal nepojasnjen. Ivan Miklušič je 22. oktobra 1935 gnal na sejem vola in ss ni več vrnil. Drugi dan je Miško Fe-renčak našel Mlklušiča mrtvega v svoji kleti. Na glavi je imel tri udarce od kola. Preiskava ni-kakor ni mogla ugotoviti, kako se je to zgodilo. Pri Miklušiču niso našli denarja, ki ga je dobil za vola. Ker se je zvedelo, da je njegova žena živela 7. njim v prepiru, je bila aretirana ona in pa njena hči. Preiskava pa je dognala, da sta obe nedolžni. Sedaj je pa 14-letni sin pokojnega Miklušiča naznanil oblasti, da je očeta ubil neki Miško ftoše, ki so ga zaprli. Anekdota »Ozmerjal sem ga z najgršlmi psovkami: osel, tepec, šema, bik Itd., pa si je vse pustil dopasti in mi ni nič odgovoril.« »Temu se ne smete čuditi, on je namreč nogometni sodnik.« Ljubljana, 4. marca Gledališče Drama: Sobola, 4. marca: »Prevara«. Premiera. PremIcrski abonma. —■ Nedelja, 6. marca ob 15: »Upniki • na plan!« Izven. Znižane cene. Ob 20: »Žene na Nlskavuorlju«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 0. marca: »Potovanje v Benetke«. Red B. — Torek, 7. marca: Zaprto. Opera: Sobota, 4. marca ob pol 20: »Lohen-grin«. Izven. — Nedelja, 5. marca ob 15: »Pod to goro zeleno«. Izven Globoko znižane one od 24 din navzdol. Ob 20; »Jesenski manevri« Izven. Znižane cene — Ponedeljek, 6. marca: Zaprto. — Torek, 7. marca: Zaprto (gostovanje v Colju: »Trubadur«), Radio Ljubljana Sobota, 4. marca: 12 Plošča za ploščo pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes— 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Plošča za ploščo pisana *me», godba vesela in pesmice vmes — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: 1) Selma Lagerldff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi goi-mi. — Povest v nadaljevanjih; b) Dogodivščine Miki-miik (Članice Nar. gledal.) — 17.5T Pregled sporeda — 18 Za delopust, igra Radijski orkester — 18.40 Organizacija in program zveze bojevnikov (prof M. Ratej) — 19 Napovedi, poročila, 19.30 Nac. ura: Kniiga ln čitatelji v Južni Srbiji v XIX. stol. (Potar Mitropan) — 19 50Besada k prazniku (g. F. S. Finžgar) — 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 O žabah, klobasah, in drugih rečeh. — Kmečki pisan večer Besedila napisa! inž. O Muck. Izvajajo člani rad igr. družine. Sodelujelo: F»nt|e na vasi in Radijski orkester. Vodi inž Ivan Pengov — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahka glasba, Radijski orkester. Drugi programi Sobota, 4. marca: Belgrad: 20 Narodne pesmi, 20.30 Prenos iz Sarajeva, 22.15 Plesna glasba — Zagreb: 20 Koncert Janigre, 20.30 Vokalni koncert, 21 Zabavna glasba — Praga: 19.25 Vojaška godba, 20.30 Lahka glasba, 21.10 Ljubezen na kmetih — Sofija: 19 Mandoline, 19.20 Pevski koncert, 19.50 Beethovnove skladbe — Varšava: 10.50 Pisan koncert, 21 Pevski in orkestralni koncert, 23.15 Plesna glasba — Budimpešto: 19.45 Ig-a. 20.20 Valčki, 21 Poljska plesna glasba, 22.05 Madžarska plesna glasba, 23 Ciganski orkester in jazz — Trst-Milnu: 17.15 Plesna ctlasba. 21 Opera »Faust« — Rim-Rari: 21 Igra. 21 30 Pianino, 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 20.10 Vesel smučarski večer — Vratislava: 2010 Pesmi hrepenenja in ljubezni — Frankfurt: 20.10 Koncert v prid zimske pomoči — Stutlgnrt: 20.10 Zabavna in plesna glasba — Monakovo: 19 Filmski šlagerji. Prireditve in zabave Nikolaj Orlov je ime najslavnejšega sodobnega ruskega pianista. Pred štirimi leti je koncertlral v Ljubljani ln je imel tako velik uspeh, kakor malokdo pred njim Nikolaj Orlov pride ponovno v naše mesto prihodnji teden ter bo koncertiral v veliki Filharmoničnl dvorani v petek 10. t. m. ob 20. Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani uprizori v nedeljo 5. t. m. ob 5 popoldne ljudsko igro s petjem in godbo v 5 dejanjih »Deseti brat«. Vstopnice od 3 do 10 din so v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanskem prehodu. Predavanja »Slovenska šola« je naslov šaljivemu skiop-tičnemu predavanju s petjem, godbo in recitacijami, ki ga bo imel ob številnih skioptičnih slikah g. dr. Ivo Česnik 7. marca ob 8 zvečer v dvorani frančiškanske prosvete M. O. v Ljubljani. Sodelujejo člani glasbenega in dramskega odseka. Za ta večer vlada vsesplošno zanimanje in priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« po enotnih cenah po 3 din. V prosvetnem ilomu na Viču bo predaval drevi dr. p. Roman Tomlnec o rimskih katakombah. Zanimivo predavanje bodo spremljale skioptično slike. Sestanki F. 0. Ljubljana - mesto. Drevi ob 8 članski sestanek z izredno zanimivim predavanjem g. Žagarja v društveni sobi, Vzajemna zavarovalnica. Zaradi važnosti tega sestanka pozivamo vse člane, da se ga brezpogojno udeležijo! Občni zbor Zveze šoferjev dravske banovino bo drevi ob pol 8 v salonu restavracije »Pri Levu«, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Udeležba je za vse člane obvezna. Kino Zvočni kino Vič predvaja drevi oh pol 9 prekrasen film v naravnih barvah »Alahov vrt«. Za dodatek zvočni tednik. Lekarne Nočno službo imajo: mr. Leustek, Resljeva 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Knezova ulica 34-1. (telefon št. 41-52). Ptuj Strelska druitna v Pluju Ima v nedeljo 5. marca ob 9 dopoldne občni zbor v Narodnem domu. Z desko je namlatil neki fant 44 letnega kočarja Novaka Jožefa iz Cerovca, ker mu je ta branil iti po neki poti. Novaka so morali prepeljati v ptujsko bolnišnico Oddelek kontrole mer v Mariboru sporoča, da bo po odobrenem delovnem programu ministrstva trgovine in industrije, osrednje uprave za mere in dragocene kovine v Belgradu z dne 18. januarja 1939 pod štev. 214 uradovanje pri postaji za kontrolo sodov v Ptuju, aprila: 25., 26., 27. in 28: maja: 23., 24., 25. in 26; junija: 21., 22., 23. iti 24. »Zdi se mi, da ste alkoholik. Al! pijete trajno ali samo od časa do časa?« »Samo od časa do časa -»Na koliko časa?« »Vsake pol ure.« 85 letnico svojega življenja obhaja danes g. Ivan Skušek, revizor davčnih uradov v pok., v katerega je stopil šele pred sedmimi leti po 60 letnem zveatein službovanju. O. Skušek se je rodil 4. marca 1854 v Kadečah kot sin davčnegu uradnika. Tudi nje- gov stari oče je bil davkar v pleterski graščini, zato ni čudno, da je tudi 17 letni Ivan Skušek po končanem šestem razredu gimnazije stopil v davčno prakso v Novem mestu. Služboval je nato še v Žužemberku, Metliki, Postojni, Ribnici in naposled v Ljubljani, kjer je ostal 36 let do svoje upokojitve. Dosegel je pod Avstrijo visok čin lustratorja (revizorja) davčnih uradov in bil večkrat odlikovan. Po prevratu je bil imenovan za glavnega revizorja davčnih uradov na ozemlju Slovenije. Naš jubilant je služboval nič manj kakor 60 let, 3 mesece in 5 dni. O. Skušek se je leta 1876 poročil z Marijo Nahtigal, ki mu je bila družica dolgih 55 let. Imel je devet otrok, od katerih žive še štirje. Vse je vzgojil v krščanskem duhu, v kakršnem je tudi sam vse življenje živel. Ze nad 35 let je naročnik »Slovenca«, naročen je pa tudi na druge katoliške časopise. Bog ohrani našega jubilanta zdravega in zadovoljnega do skrajnih mej človeškega življenja. * 1 Zahvalna pobožnost za srečno izvolitev papeža bo v stolnici sv. Nikolaja jutri, v nedeljo, 5. marca v sledečem sporedu: ob pol 10 bo pridiga prevzvišenega g. škofa dr. Gregorija Rozmana, ob 10 slovesna pontifikalna škofova sv. maša, po maši zahvalna pesem in molitev za novega papeža Pija XII. — Vse vernike najvljudneje vabimo, da se zahvalne službe božje udeleže. Skupno s svojim prevzvišenim nadpastirjem se zahvalimo Bogu, da je dal svoji Cerkvi tako hitro novega poglavarja I 1 Cerkvena glasba v stolnici. V nedeljo, dne 5. marca pri slovesni škofovi maši ob deeptih se bodo izvajale sledeče skladbe: Ign. Mittererjeva Missa Ss. Nominis Jesu, Foersterjev gradual, Pre-mrlov ofertorij in Tebe Boga hvalimo, ter dr. Fr. Kimovčeva Papeška himna. 1 Prosvetna zveza v Ljubljani poziva svoja društva in Dekliške krožke, da se z zastavami udeležijo zahvalne službe božje za srečno izvolitev sv. očeta Pija XII. 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 1 Vsi hišni posestniki iz k mestu Ljubljani inkorporiranih bivših občin, katerih hiše so bile zgrajene pred 5. septembrom 1936, se vabijo, da se nemudoma zglnsijo v času od 8—13 v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova ulica 6-1. v svrho potrebnih podatkov za podaljšanje davčne olajšave na 20 let. Prinesti je s seboj odlok o davčni olajšavi in plačilni nalog za zgradarino za leto 1938. Zadeva je nujna in potrebujemo podatke do vštetega 9. marca. V nedeljo, 5. marca ob 20 akademija ZFO v Unionu! 1 Opozarjamo vse interesente na razpis raznih dobav živil in premoga za Delavski dom v Ljubljani. ki je bil objavljen v prilogi k 17. kosu »Službenega lista kr. ban. uprave dravske banovino« z dne 1. marca 1939. 1 Mestni trošarinskl urad se seli. V ponedeljek In torek ee bo solil mestni trošarinski urad iz svojih dosedanjih prostorov v 11. nadstr. Kresije v I. nadstropje Kresije, vhod iz Llngarjeve ul 1. Zato bo urad v teh dneh sprejemat stranke le v nujnih zadevah, v sredo 8. marca pa bo poslovanje urada zopet normalno. 1 Huda nesreča na Celovški cesti. Včeraj zjutraj je na Celoviki cesti podrl neki avto 55 letnega podpreglednika finančne kontrole Marka Ujčiča, stanujočega v Galetovi ulici 9. Ujčič je da-bil hude poškodbe po vsem telesu. Prepeljan jc bil v bolnišnico. | VAiO NOVO OBLEKO i S ali površnik za pomlad kupite tam, kjer je res < m poceni, lepo in dobro blago. Naslov trgovine je- < S BRATA VLAJ, Wolfova 5 S 8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A 1 Do vključno 5. marca so razstavljene orientalske preproge >Mekka« pri >6«, Tyr-ževa cesta 8. I V Stritarjevi aIfd it. 6 v Llubljanl, pri frančiškanskem mo«tu, se sedai nahaja optik in urar F r. P Z a i e c torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika 1 Velika izbira za Črne obleke marengo. modne hlače — JELOONIK & SIMONCTC, Ljubljana, Pred šenklavžem. Delo ljubljanskega Rdečega križa Ljubljana, 3. marca. V četrtek ob 6 zvečer je imel svoj redni občni zbor ljubljanski Rdeči križ, ki ga je vodil predsednik dr. Oton F e 11 i c h. Udeležba članstva je bila zadovoljiva. Predsednik je pozdravil zastopnike raznih oblasti, med temi zastopnika divizije san polkovnika dr. B r u s t a, zastopnika oblastnega odbora g. Maksa Hočevarja, zastopnika mestnega občinskega sveta insp. Westra ter druge zastopnike. Z občnega zbora sta bili odpo- Tatvine mesa v klavnici Maribor, 3. marca. Danes se je pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjal 39 letni mesarski mojster Ivan Lipovšek s Pobrežja pri Mariboru zaradi znanih tatvin v mariborski mostni klavnici. Obtoženi Lipovšek je mesarski mojster na Pobrežju in je bil znan, da živi v urejenih gospodarskih razmerah. Vkljub blagostanju, v katerem je živel, pa je svojim stanovskim tovarišem od 1. 1932 stalilo kradel meso in mesarske izdelke. Njegovim tatvinam so sicer prišli na sled, vendar ga niso hoteli prijaviti, ker je škodo poravnal in ker so imeli obzir do njegove družine. Od 1932 do 1934 je imel Lipovšek skupno pre-kajevalnico z mesarjem Ivanom Bencikom. V tem času je Lipovšek svojemu tovarišu stalno kradel meso, in sicer v tolikih presledkih, da znaša vrednost vsega ukradenega blaga po Bencikovih navedbah kakih 6000 dinarjev. Ni pa Bencik bil edina Lipovškova žrtev. V mestni klavnici ima vsak mesar v hladilnici svojo celico, ki so druga od druge ločene z žično ograjo. Celice so vedno zaklenjene, ključe pa imajo lastnik oziroma najemniki celic. Mesarji in čuvaj so več let opažali, da iz celic zmanjkuje meso, drobovina in razni mesarski izdelki. Čuvaj je poleg tega večkrat opazil na žičnih vratih kose mesa, ki jih je nekdo očividno skušal s priostrenim predmetom izvleči, pa se mu to ni posrečilo, ker so bili kosi preveliki. Hrastnik, ki opravlja službo čuvaja, je opažal sumljive stike med obtoženim Lipovškom in mesarskim pomočnikom Lahom, ki je bil uslužben pri mojstru Piršu. Dne 24 avg. je Hrastnik Laha zalotil pri tatvini in tako so prišle dolgoletne tatvine na dan. Oba sta kmalu priznala, da sta skupaj kradla raznim mesarjem ineso v velikih množinah. Tako navaja mesar Pirš, da mu je v zadnjih letih zmanjkalo mesa v vrednosti kakih 9600 dinarjev. Pri preiskavi so tudi ugotovili, da se je obtoženec pri svojih tatvinah posluževal tudi nekega svojega ne-doletnega vajenca. Lipovšek povečini priznava svoja dejanja, nekatera pa taji vendar se mu da vse dokazati z izpovedbami raznih prič. Kradel je tudi raznim drugim mesarjem, ki ga pa niso prijavili, ker je škodo poravnal. Mesarski pomočnik Lah je izpovedal, da ga je Lipovšek za tatvine pridobil s trditvijo, da so tudi prejšnji Pirševi pomočniki pomagali pri tatvinah mesa svojemu mojstru. Sodniki so Lipovšku za tatvino prisodili 6 mesecev strogega zapora in 3 leta izgube državljan, pravic. slani vdanostnl brzojavki pokroviteljici Rdečega križa Nj. Vol. kraljici Mariji, in predsedniku Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Predsednik jo naglašal, da Rdeči križ v Ljubljani lepo napreduje, saj je do sedaj članstva nad 3000, to se pravi, da je vsak trideseti Ljubljančan član Rdečega križa. Dalje je poudarjal, da vojna še vedno ni izločena kot sredstvo medseliojnegn obračunavanja, kakor nam dokazujejo razni zgledi in dogodki zadnja leta Položaj ie danes tak, da moraio stopiti — česar smo se vedno bali — priprave za vojne dolžnosti Rdečega križa v ospredje. Potrebujemo številno izvežbano sanitetno osebje bolničarjev, samarijanov. pomožnih strežnikov in drugih, poučili moramo prebivalstvo o nevarnostih vojne, zlasti o nevarnosti zračnih napadov. Hočemo biti armada človekoljubja, ki ne išče ne tavorik ne slave, ampak vidi v zmanjšanju človeškega gorja in v sreči človeštva svoio zmago. Tajniško poročilo je podal g. M a I n a r i č, ki je omenjal, da ima sedaj društvvo 3427 članov ter je v primeri z letom 1937 napredovalo za 1225 članov. Blagajniško poročilo je podal g Mlej-n i k. Zelo zanimivo poročilo je bilo upravnika g. Aniona Jagodica, ki je poročal, da je Rdeči križ razdelil skupno 70 Ion premoga meri reveže, 1170 kg moke, več obleke in blaga Obdarovanih je bilo 595 družin « premogom. 117 družin s krušno moko in 20 družin z blagom. G. Jagodic je izrekel vsem dobrotnikom iskreno hvalo za storjeno dobro delo. Zelo zanimivo poročilo o samarilanskem odseku je podal g. dr. M i s. To poročilo govori o velikem idealizmu, ki preveva vse mlade člane samarijanskega odseka. Predsednik je tudi prečital troje zelo značilnih pisem, ki razodevajo požrtvovalnost teh članov Pri volitvah je bil na predlog ge. Kroftove ponovno izvoljen za predsednika dr. Fettich, za podpredsednico pa na predlog dr. Fetticha ga Kroflova, v ostali odbor pa po večini dosedanji odborniki. — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova* voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg po min. soc. pol. in n. tdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Za razpravo je med mariborskimi mesarji vladalo veliko zanimanje, saj je menda prvi primer, da bi mesar tako oškodoval svoje stanovske tovariše. Zvočni kino Pobrežje-Maribor 4. in 5. marca — velefilin Pater Voj teh fflfc8 m Elektrifikacija pesniškega kolodvora. Na Pesnici se je elektrifikacija začela izvajati tudi na vzhodni strani železniške proge. Položili so 500 m dolg kabel, ki je izpeljan pod progo. Sedaj bi bil primeren trenotek, da elektrificirajo tudi železniško postajo, ki se sredi drugih že elektrificiranih hiš še vedno šopiri s petrolejkami. in Ojačenje ulične razsvetljave. Mestno elek-triško podjetje je ojačilo ulično razsvetljavo na Koroški cesti in v Stolni ulici. Namestili so nekaj novih svetilk, pri ostalih pa so sedanje žarnice zamenjali z močnejšimi. Ojačila se bo tudi razsvetljava v Tattenbachovi, Jurčičevi in Kopališki ulici in v Ulici 10. oktobra. ni Dela na stavbah so zopet pričela. Na novih stavbah, ki so bile na jesen v surovem stanju dograjene, so zopet pričela. Številne stavbe v mestu so oživele ter je dobilo zaposlitev več sto zidarskih delavcev, ki so imeli Čez zimo neprostovoljne počitnice. in Zahvala. Neimenovani iz Počehove je po podružnici »Slovenca« v Mariboru daroval 50 din za Slovenski dom v Ljubljani in enako vsoto za mariborski stadion. Najlepša hvala! m Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini trgovca z modnim blagom Izidorja Fincija v Gosposki ulici. Terjatve je prijaviti do 8. aprila, prvi narok bo 17. aprila. Dolžnik ponuja 40% izravnavo. Aktiva znašajo 58.556 din, pasiva pa 110.304 dinarje. 111 Vojaški urad sporoča, da so z lastniki prevoznih sredstev, ki se morajo udeležiti razporeda oz. pregleda, mišljeni vsi lastniki voz, motornih koles, osebnih in tovornih avtomobilov. m Umrla jc Marija Siinoničeva, 60 letna zasebnica v Cankarjevi ulici 15. Naj v miru fiočiva, sorodnikom naše sožaljel m Prihodnja novost na odru mariborskega narodnega gledališča bo Bernarda Shawa duhovita komedija »Pygmalion« v režiji Vladimira Skrbniška. Premiera bo v nekaj dneh. m Občinska uprava na Pobrežju sporoča, da vojaški razpored za občino Pobrežje v nedeljo, 5. marca, zjutraj od sedmih do pol šestih zvečer na vojaškem vežbališču na Teznem. Javiti se morajo vsi za vojaško službo sjiosobni obvezniki od 1889 do 1917 letnika. Predložili morajo vojaško izpravo. Obenem s temi se morajo javiti vsi dajalci živine in komore. Dne 12. inarca se v istem času in na istem prostoru vrši pregled konjev, vozov, vprege ter avtomobilov. Lastniki bodo Se posebej pismeno vpoklicani. 12. marca bo sporočen tudi vojaški razpored onim, ki se iz tehtnega razloga v nedeljo, 5. murca, ne bi mogli odzvati pozivu k razporedu. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzeln s 1. marcem staroznani Hotel in restavracijo »MARIBORSKI DVOR« Večletna praksa v tej stroki bo najboljše jamstvo za solidno postrežbo v splošno zadovoljstvo cenjenih gostov. Danes zvečer ob 20 bo otvoritveni koncert. Za obilen obisk sc priporoča Fani Kveder najemnica hotela »Mariborski dvor« m Društvo prijateljev SK Železničarja ima v nedeljo, 5. marca, ob desetih dopoldne na svojem športnem igrišču ustanovni občni zbor. m Cokanova jo umrla. V četrtek zvečer je na svojem domu v Mejni ulici umrla Cokanova. katero jo njen mož obstrelil in o čemer smo obširneje poročali pred dnevi. m Pod kolesa težkega voza. 29 letnemu Viktorju f"moru od Sv. Ruperla v Slov. goricah so se splašili konji. Voz sla konja tako naglo potegnila, da je Čmora vrglo z voza pod kolesa. Zlomilo mu jc čeljust, dobil je pa tudi hude notranje poškodbe. Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! m Zadnji član Plnterlčeve razbojniške tolpe prijet. Z Vranskega je prispela vest, da so tamkajšnji orožniki aretirali zadnjega člana Pinlari-čeve razbojniške tolpe Karla Hojkerja, brezposelnega Čevljarskega pomočnika, ki je osumljen soudeležbo večjih vlomov v Dravinjski dolini, ki so jih izvršili Pintarič, Juharl in Kole. Hojkerja so odgnali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. m 20 vojaških rjuh ukradel. Studenški orožniki so bili od poveljstva pionirskega bataljona v Ptuju obveščeni, da je od vojakov odpuščeni Jožef Fistravec iz Studencev ukradel 20 vojaških rjuh ler jih dal shraniti svoji zaročenki. Orožniki so rjuhe tam res našli in jih zaplenili. Prlstavca so povabili 1111 crožniško postajo, kjer so mu naročili, naj rjuhe zavije v zavoj. Meil zavijanjem pa je Fistravec izrabil priliko tor eno rjuho skrivaj vlaknil pod svoj plašč. Orožnik je tatvino opazil ter mu vnovič ukradeno rjuho odvzel. 111 Ijažnn potrdilo o plačanih davkih je mariborski policiji predložil neki mariborski nemški zdravnik. Dobiti je hotel polni list, za kar je moral predložti običajno potrdilo o plačanih davkih, kar je tudi storil. Kmalu pa so ugotovili, da je potrdilo nerosnično, čeprav je napisano na pravilni formular in opremljeno s pravilnim žigom. Dognali so namreč, da davčni upravi dolguje na davkih 23.000 dinarjev, potrdilo pa jo pravilo, da ima vse davke plačane. Policija je zdravnika, ki je v Mariboru zelo znan, prijavila državnemu tožilstvu. 111 Dva mlada tatova pred sodniki. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča sla se včeraj zagovarjala dva mladoletnika, ki so ju zalotili, da sta trgovcu Lahu iz skladišča na Koroški cesti ukradla večjo množino čokolade, kave in riža. Take tatvine sta večkrat izvrševala. Ko je Irgo-vec Lah nekega dne okoli poldneva prišel v svoje skladišče po blago, je opazil, da so vrata odklenjena. Ko jih je hotel odpreti, jih jn nokilo od znotraj tako tiščal, da jih ni mogel odpreti. Poklical je stražnika, ki je iz skladišča kmalu izvlekel dva nepridiprava, ki ju jc mali senat za le pregreške včeraj obsodil na 4 mesece za|>ora pogojno na 4 leta. Gledališke Sobota, 4. februarja ob 20: »Prodana nevesta«. Red D. — Nedelja, 5. februarja, ob 15: Boccaccio«. Gostovanje g. Povheta. Znižane cene. Ob 20. uri: »Autonielody«. Znižane cene. Zadnjič. Celje c Katoliško prosvotno društvo v Celju priredi v nedeljo 5 marca ob 2 popoldne in v ponedeljek 6. marca ob pol 9 zvečer predavanje o papežu in Vatikanu s krasnim filmom iz življenja blagopo-kojnega sv. očela Pija XI., cerkvi sv. Petra, cerkvenih slovesnosti itd. c Važno za člane Hmeljarske zadruge. Premog po znižani ceni iz državnih rudnikov Velenje in iz Zabukovca dobe člani Hmeljarske zadruge s tozadevnimi izkaznicami prav tako kakor lani tudi letos v času od 1. marca do 30. septembra Zadružniki dobe potrebne nakaznice v zadružnem skladišču v Žalcu, v glavni pisarni v Celju ali pa pri posameznih podružnicah. V interesu hmeljarjev je, da si potrebne količine premoga pravočasno dobavijo, ko jo cona znižana. (Združenja trgovcev za mesto Celje imajo skupščino v čelrlek 9. marca ob 6 zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Celju. c -f Ivan Saksida. V Frankopanovi ulici 3 je v četrtek umrl v 59. letu starosti sodni uradnik Ivan Saksida. Zadnja leta je mnogo trpel zaradi bolezni. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 5 popoldne iz mrtvašnice na okoliško pokopališče. Naj v miru počiva! c Popravi! Pri včerajšnji notici je tiskarski škrat izpustil nekaj besed. Moralo se je glasiti sledeče: Dopisnik Delavske politike je slabo in-lormiran o stanju Delavskega godbenega društva ter sporoča društvu, da je kapelnik godbe gosp. Turk, g. Lančič pa je upoštevan pri društvu kakor vseh ostalih 125 članov. c Dela na občinski cesti drugega reda od Špegliča proti posestniku Tonaču v gališki občini se nadaljujejo tako, da bo cesla res lepa Seveda Galicija želi, da bi se popravile tudi druge ceste, ki so [»pravila nujno potrebne. c No pozabilo v nedeljo ob 4 popoldne v celjsko mestno gledališče, kjer |>rireili KPD s sodelovanjem FO Meškovo žaloigro »Na smrt obsojeni«. c V Hudi jami je pritisnil pri delu jamski voziček delavca Vebra Rudolfa in mu zlomil roko ter prizadjal težke poškodbe po glavi in telesu. V Št. Jurju in Novi cerkvi pri Celju bodo zgradili vodovod Celje, dne 5. marca. Šentjurčanom se je izpolnila dolgoletna želja, da bodo v kratkem dobili vodovod. Dela so se že pričela. Sedaj je zaposlenih samo nekaj delavcev, v kratkem pa so bodo dela pričela v večjem obsegu, tako da bo letos spodnji del Šentjurskega trga preskrbljen z dobro pitno vodu iz Ferleževega studenca v Šibeniku, deset minut od železniške postaje, ki ga je v ta namen kupila šentjurska občina. Vodovod gradi vodovodna zadruga, občina pa bo prispevala za gradnjo samo toliko, kolikor je dolžna prispevati kot neposredni interesent, ker rabi vodo v šoli, v občinskem uradu 111 drugih občinskih zgradbah in v javnih vodnjakih. V la namen bo pa prispevala tudi banovina, ki je preskrbela načrte za gradnjo vodovoda. Brez banovinske podpore se delo seveda ne bi moglo izvršili. Akcija za napeljavo vode v Št. Jurij je slara že sto let. To potrjujejo občinski zapisniki in arhivi. Pred vojno so bili na razpolago že zadostni krediti, pa zatrjujejo, da takrat niso mogli najti primernih studencev. Pomanjkanje jiilne vode v zadostni višini v šentjurski okolici je načrte za gradnjo vodovoda zavleklo kar za desetletja. Vodo so iskali po hribih Rifniku in Resevni. Našli so slu dence z dobro vodo, ki pa ne bi zadostovali, ker nimajo dovolj vode Proti gradnji prepotrebnega vodovoda je bilo dalj časa mnogo nasprotnikov, skoraj vsi ti pa so danes sprevideli njegovo nujno potrebo kajti vodovod ni važen samo za Št. Jurij, da bo dobil dobro pitno vodo, ampak je zlasli važen za razvoj industrije, katero je doslej oviralo pomanjkanje vode. Velike važnosti je seveda vodovod iz turističnih ozirov. kujti v Št. Jurij prihaja vsako leto več letoviščarjev. Drugo važno vprašanje je kanalizacija gornjega trga. Kanalizacija je nujno polrebna, ker se sedaj nima voda in blato kam odtekati, še bolj potrebna pa bo. ko bo napeljan v zgornji del trga vodovod. Prepolrebno bi bilo tudi, da bi se zgradilo v gornjem delu trga javno stranišče. Vodovod bodo gradili tudi v Novi cerkvi pri Celju V četrtek je bila na kraju samem komisija, tako da je pričakovati, da se bodo tudi tu dela v kratkem pričela Tudi za gradnjo vodovoda v Novi cerkvi bo stroške v glavnem krila banovina. Sedemnajst dirkačev je jahalo preko njega Pri jahalnih tekmah »R. B. Sansoon« v Hiirst-parku v Londonu jo prišlo do nenavadno nesreče. Tekem se je udeležil tudi znani ameriški jahač L. E. Stoddard na konju »Milunoc. Pred zadnjo zapreko je bil drugi in je pravkar gnal svojega konja da hi se povzpel na prvo mesto, pa sc mii jo konj spodtaknil In Stoddard se je zvalil po tleh. Vsa vrsta sedemnajstih d.rkačev je drvela preko njega, ko so oddrevili, je vstal - popolnoma nepoškodovan, le tekma jc bila za njega izgubljena. KULTURNI OBZORNIK Ob današnji premieri v Narodnem gledališču: ljudska igra »Prevara« Iz pogovora z avtorjem Lojzetom Štandekerjem. Bilo je v Mariboru, med banketom, ki ga je priredila gostoljubna uprava mari-liorskega gledališča ljubljanski gledališki družini, ki je gostovala ob '20-letnici gledališča s »Hlapci«. -Član mariborskega gledališča, Lojze Š t a n -d e k e r, čigar drama iz kmečkega življenja z naslovom »Prevara« je doživela v letošnji sezoni na tamošnjem odru svojo uspelo krstno predstavo, je sedel pri večerji poleg mene, zato sem mu, glede na bližnjo ljubljansko uprizoritev, zastavil nekaj vprašanj Ljubljansko občinstvo vas še ne pozna — prosim predvsem nekaj osebnih podatkov: rojen? kdaj? kje? »Rojen 6em v GaSniku pri Mariboru — leta 19il.< Vaši prvi literarni poizkusi? »Ko sem bil še pri Križarjih in seveda tudi v Mariboru v gimnaziji, sem ,zagrešil' različne pesmi in novele.« Kako ste prišli k mariborskemu gledališču in kako dolgo ste že njegov član?« »Odkar pomnim, sem imel rad teater in vse, kar je v zvezi s to umetnostjo, zato sem že zgodaj nastopal in sodeloval kot dijak pri različnih kuj-turnih in prosvetnih društvih, dokler nisem končno leta 1934 postal član mariborskega gledališča.« Kakšne vloge igrate? »Krvav začetnik sem še in delam šele prve korake, saj ni da bi govoril o njih...« No, pa vendar: kaj ste doslej igrali? »Same karakterne vloge: Melvila v Mariji Stuart, brata Martina v Sveti Ivani, brata Sergeja v Prvi legiji, iu podobne ...« Ali je »Prevara« Vaše prvo dramatično delo? »Ne. Lani sem spisal socialno igro »Stavka«, s katero pa nisem bil zadovoljen. Bil je pač moj prvenec. Toda temeljito ga nameravani popraviti in predelati.« Kdaj ste spisali »Prevaro«? »V letošnjih počitnicah, in sicer v najkrajšem času: v enem mesecu. Takrat sem res intenzivno delal in priznati moram, da mi je teklo delo neverjetno naglo izpod peresa. Seveda s tem nočem reči, da ni bilo težkoč, toda snov se je izoblikovala in dozorela v meni kot plod mojega življenja med ljudmi in ozko povezanostjo z njihovim mišljenjem in čustvovanjem, z njihovimi prilikami in razmerami, z vsem, kar oblikuje njihovo današnje življenje.« Zanima me, ali je drama popolnoma plod Vaše svobodne dramatične domišljije, ali Vam je dal kak poseben dogodek ali doživetje povod, da ste jo spisali? »Dramatični motiv prežarjev, ki sem jih videl nekoč na neki svatbi — seveda pod povsem drugimi okoliščinami — se mi je vsiljeval kot Izrazito dramatičen in na odru učinkovit pojav. V glavnem pa so igralci pri rojstvu te drame spomini na kraje in ljudi, ki sem jih srečaval in jih srečujem, in nekoliko rodbinske kronike — odločilno vlogo.« Pisatelj ima navadno v igri osebo, ki je no-teljica njegovega življenjskega nazora. Kateri osebi v »Prevari« sto odločili to vlogo? »Ne mogel bi reči, da je ena sama oseba glasnik mojega prepričanja, vendar bi kot glavno imenoval Toneta, kmečkega fanta z vasi, ki je šel za kruhom v tujino in se vrne v domačo vas, ko si je prislužil toliko, da si lahko ustanovi dom_ in vzame dekle, ki ga ljubi — Lonko — za ženo, ki pa se je medtem vdala gospodarju Lemežu, v digar hiši je rejenka.« Kaj je torej osnovna misel in glavni motiv Vaše drame? »Tonetov stavek: »Bil sem po svetu in spoznal sem, da svobodni ljudje več razumejo, več odpuščajo — le tlačen človek se ne zna obvladati.«^ Tragična krivda glavne osebe v dram]""je Lemeževa strast, zaradi katere izvrši zakonoloni-stvo, nato zločin nad ženo, in končno pobegne iz ječe, da bi si zopet osvojil Lonko, toda skesa se in sprejme zasluženo kazen. Lonka pa je dekle z zdravim, toda sebičnim življenjskim nagonom, zaradi katerega greši, toda njeno, v bistvu dobro jedro, jo privede še za časa do tega, da izpre-gleda svojo krivdo in se skuša rešiti. V svoji drami hočem pokazati, kako je sreča in vse drugo, kar je bilo zgrajenega na prevari, trhlo in brez cene, in kako se prej ali slej samo po sebi, ali iz drugih, zunanjih vzrokov zruši v nič.« maša SI. Predavanje dr. Grivca o Velehradu V prenovljeni ve.randni dvorani hotela Union je imel v okrilju Slovanskega kluba ter Jugosl,-češkoflovaškc ligo predavanje prelat, univ. prof. dr. G r i v e c o pomenu Velehrada za vse Slovane ter še posebej za stike med Čehi, Slovaki in južnimi Slovani. Predavanja se je udeležila odlična družba ljubljanskega meščanstva, ki je napolnila verandno dvorano, med njimi tudi g. čsl. generalni konzul M i n i o v s k y. G. predavatelja je predstavil predsednik JČS lige gospod dr. Egon Stare, ki je govoril tudi o tečajih, ki jih pripravlja JČL v tekoči sezoni in ki jih otvarja današnji predavatelj. G. Predavatelj, brez dvoma eden največjih poznavateljev delovanja svetega Cirila in Metoda, je orisal postavi svetih apostolskih bratov ter njihovo poslanstvo, njihov izum slovanskega pisma, s čemer je zvezal vse Slovane ter so tako bili Slovani povzdignjeni na enakovredno stopnjo najsvetejših jezikov. Govoril je o starem Velehradu, kjer nove izkopanine potrjujejo, da je slalo v tej moravski vasici resnično nekoč veliko mesto, večje kot Nitra ali Devin, najstarejša moravska kraja, ter je verjetno, da je tu bila štolica sv. Metoda. Od tod je vele-liradska ideja slovanskega krščanstva, ki dobiva posebni pomen v današnjih razmerah. Pojasnjeval je zgodovinske vezi Moravanov s Slovenci, Kocljem ter drugimi južnimi Slovani. Velelirad s 6vojo idejo predstavlja kot simbol združitev vseh Slovanov v eni Cerkvi. Predavatelj je orisal tudi pomen Velehrada v srednjem in novem veku, ki je skoraj pozabil na sv. Metoda, dokler ni v najnovejšem času poslal prav ta kraj nekak slovanski Jeruzalem, kamor romajo Slovani. Veliko zaslug za obnovitev Velehrada in njegov sloves ima tudi naš škof Slomšek, ki je ustanovil bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki se je razširila bolj kot med nami med Čehi in Slovaki. Avstrijskim oblastem je bilo slovansko romanje na Velelirad neprijetno, zato so na pr. 1. 1&S5 prepovedali, češ da tam vlada kuga, kar je v naši književnosti ovekovečil Gregorčič s pesmijo »Vele-grajska kuga« Več naših velikih ljudi je obiskalo Velehrad (Krek), ter se tam navduševali za ze-dinjenje slovanskih cerkva. To idejo propagirajo unionistični kongresi, ki se redno vrše na tem svetem mestu, ki pa se letos ne bo mogel zaradi novih razmer. — Občinstvo je g. predavatelja za tehtne misli ter jasno predstavo o eni vodilnih krščanskih slovanskih idej sodobnosti, nagradilo s priznanjem, ki je tudi sicer kol eden najvidnejših deiavcev na tem polju, s svojim delom zasluži. Iz francoske književnosti Vsa Francija se pripravlja ia letošnjo proslavo 300-letnice Rac i nove smrti. Več literarnih listov in revij je že razpisalo ankete o tem, kako se naj ta najpomembnejši letošnji francoski kulturni dogodek proslavi. Vsi sodobni kulturni in literarni veljaki odgovarjajo in prihajajo na dan z zanimivimi predlogi. Nekateri predlagajo, da naj bi se riklus Racinovih tragedij izvajal v kraljevskem gledališču v versajski palači, drugi zopet predlagajo, da naj glavno francosko gledališče, Francoska komedija, priredi turnejo po vseh važnejših francoskih mestih in povsod uprizarja Racinove žaloigre. Prav tako bodo vpregli tudi radio, češ, da bo lahko najlepše prenašal nesmrtnost pesnikovih verzov in v radijskem prenosu bo predvajal vlogo Nerona pesnik Jean Cocteau, ki se je za to vlogo sam ponudil. Prav tako vlada že veliko zanimanje zato, kdo vse bo v Francoski komediji režiral Racinove tragedije. Pod novo upravo sedaj že nekaj let v Komediji režira|o pomembnejša dela režiserji, ki imajo svoja samostojna gledališča, tako predvsem Jouvet, Duiiin in Gaslon Daiy. Posebno Jouvctova veljava se je zadnji čas silno dvignila ter ga ne cenijo že več samo kot igralca, režiserja in fjlm-skega zvezdnika, temvel ga napovedujejo tudi.že kot uspešnega dramskega pisatelja. Za enkrat','je izdal svojo prvo knjigo »Reflexions d'un comedjeh "— Igralčeva opazovanja«. Gaston Baty je v svojem gledališču na Monlparnassu dramatiziral znano delo »Manon«, Dtillin pa je pravkar zelo prepričevalno zmagal z izvedlio Beauniarchisovega »Mariage de Figaro« v Francoski komediji. Znani poznavalec nemške literature in nemške duše, prof. Edmond Vermeil na Sorboni, je izdal te dni že drugo knjigo o Nemčiji, in sieer študijo o znanem pesniku Heineju. V knjigi razčlenjuje posebno njegove vidike o nemških in evropskih prevratih v 18. in 19. stol. Isti pisatelj je prav tako šele pred kratkim izdal obsežno knjigo tudi o Nemčiji, in sicer pod naslovom »Les doctrinaires de la revolution allemande«, kjer začenja z Lutrom in končuje z GSbbelsom in Rosenbergom. Jacques Ancel, prof. na vzhodnem institutu, je napisal knjigo pod naslovom »La geographie des frontieres«. Knjigi je napigal predgovor Andre Siegfried. Znana knjigotrška revija »L a revue d4fe L e c t u r e s« pa je dne 15. febr. zopet objavila lepo poročilo o prevodu Jurčičevega »Jurija Ko-zjaka«, ki je izšel lansko jesen in ki je bil tudi nagrajen od Francoske akademije. Prav tako je lepo oceno o prevodu objavila revija »La vie b e u e d i c t i n e« v svoji januarski številki. Q knjigi je tudi napisal pohvalno poročilo naslovni škof elatejeki Roger Beaussart, predsednik Zveze društev za krščansko vzgojo. —c * .Tacques Martain: Questions de la conscience (Descle de Broinver). Ni še dolgo, kar je Maritain, ki je precej znan že tudi pri nas, izdal s svojo ženo knjigo: »La situation de la poesie«. Sedaj pa je izdal knjigo, ki rešuje sodobna vprašanja, dasi naša doba nikakor ni naklonjena filozofom, ki razmišljajo o človeških problemih in o abstraktnih vprašanjih. In ravno v tem neredu nam je treba mislecev, ki utirajo pot našemu mišljenju. Tak namen ima tudi najnovejša Maritainova knjiga. »Ta knjiga ni kaka obstraktna obdelava snovi ... Je osebno in konkretno pričevanje, kjer filozof, zavedajoč se praktične funkcije filozofije razmišlja o vprašanjih vesti. Razlogi, na katere so naslanja, imajo univerzalno vrednost in morda bodo pomagali drugim pri ustvarjanju jasnega vpogleda.« Vprašanja, kakor že naslov pove, razpravljajo o permanentnih problemih, ki jim sedanje križe dajejo še posebno ostrino. Vzemimo za primer le razmišljanje o konfliktu med krščansko vestjo in totalitarnimi režimi, ali drug esej: nemogoč antisemitizem. Kako zadoščenje za katoličana, ko bere tako jasno izražene zahteve naravne morale, ki jim da krščanstvo še višij pridih in močnejšo sankcijo! Treba bi bilo tako naštevati poglavje za poglavjem. N. pr.: odnos med akcijo in kontenipla-cijo, razmišljanje, ki ho marsikomu pokazalo nove perspektive in ga osvobodilo težke more. Noben tomist, noben kristjan, mogoče celo noben filozof ne bo stavil akcije nad konteinpiacijo, toda kako potem klicati kristjane, kot kliče Maritain, da vstopijo v areno življenja, da ne zakrijejo svojega pričevanja, če nas pa najvišji cilj vabi v višine? V tem je težkoča, ni pa to nasprotje. Za svete kipi akcija iz obilja kontemplacije. Z gotovilmi omejitvami velja to tudi za navadne kristjane. Kratko poglavje o odnosu med katoliško in politično akcijo, da mnogim pojmom, ki so do-sedaj nekako viseli v zraku, pravo distinkcijo. »Dovolj dolgo se je v moderni dobi krščanstvo pokoravalo dvema nasprotujočima si ritmoma: krščanskemu ritmu kulta in religije, problemom notranjega življenja, in naturalistič-n c m a ritmu profanega, socialnega, gospodarske- Železniški most se je podrl Most čez reko Pataha v državi Washington (USA) se je zaradi velikih povodnji, ki so razmehčale njegove temelje, podrl, ko je vozil čezenj tovorni vlak. Francosko prebivalstvo Belgije izumira Sestav belgijskega prebivalstva se nevzdržno izpreminja v prid flamskemu delu in če bo šlo tako naprej — na obzorju ni videti nobene moči, ki bi mogla to izpreminjanje ustaviti — bo Belgija v nekaj desetletjih povsem drugačna. Število prebivalstva v štirih flamskih pokrajinah, Antwer-pen, Vzhodna Flandereka, Zahodna Flanderska in Limiburg, vztrajno raste, v valonskih pokrajinah Hennegau, Liittuch, Namur in Luksemburg, pa prav tako vztrajno pada. Izračunali 6a, da bo čez dvajset let, ako bo to obstalo, v valonskih provincah samo še 2,788.000 prebivalcev, v flamskih pa že 4 milijone in pol, računano v obeh primerih samo pristno valoinsko in flamsko prebivalstvo, brez priseljencev. V naslednjih štiridesetih letih bo po tem računu valonsko prebivalstvo narastlo na 2,761.000, flamsko pa na 5,431.000. Tako bodo Flamci kmalu preplavili vso Belgijo in bodo lahka dobili najidealnejšo — avtonomijo. ŠPORT Državno prvenstvo na Pohorju Da bi letošnje državno prvenstvo v alpski kombinaciji v vsakem pogledu čim svečanejše poteklo, je MZSP naprosila ministra za telesno vzgojo naroda g. Djura čejoviča, da je prevzel pokroviteljstvo in častno predsedstvo nad prireditvijo. V častnem predsedstvu so še tudi drugi odličniki: ban dravske bar novine g. dr. Marko Natlačen, knezoškof lavantinski g. dr. Ivan Jožef Tomažič, mestni župan mariborski dr. Alojzij Juvan, komandant mesta gen. Čedomir Stanojlovič, predsednik SPD Maribor g. inž. Vladimir Šlajmer, načelnik sreza Dravograd g. Ivan Milač in župan Ribnice g. Janko Zabovnik. Maša za planince na Senjorjevem domu. Na prošnjo MZSP bo priskrbel Aljažev klub v nedeljo 5. t. m. ob 8 zjutraj za udeležence državnega prvenstva mašo na Senjorjevem domu na Pohorju. fijjp "dv * t* N> * "»—V «,<«' Glavna pisarna za časa državnega prvenstva v alpski koipbinaciji bo poslovala na Slomškovem trgu 11, pritličje, levo, kjer se nahaja mariborske Mestni turistični urad, in sicer v dnevih od 2. do zaključno 5. marca od 7 do pol 13 ter od 14 do 19 dnevno. Tel. št. 27-36. Avtobusna zveza z Ribnico na Pohorju. V nedeljo bo za udeležence državnega prvenstva na razpolago avtobusna zveza z Ribnico, ki pa bo v glavnem na razpolago le onim, ki se bodo prijavili do sobote ob 17 v trgovini Sport-Divjak na Glavnem trgu, telefon 27-12. Cena vožnje v obe smeri je 35 din. Odhod ob 6 zjutraj z Grajskega trga. Senjorjev dom v glavnem za tekmovalce in vodstvo tekem. Vodstvo tekmovanja nas naproša za objavo, da bo zaradi velikega števila prijavljenih tekmovalcev Senjorjev dom v prvi vrsti, rezerviran zanje. Zato se naprošajo ostali gosti letošnjega tekmovanja, da se ozrejo po prenočiščih v Ribnici, Koči pod Kopo itd. Spored tekmovanja. Objavljamo v svrho boljše orientacije še enkrat na kratko spored tekmovanja. 4. marca bo ob 9 dopoldne na Jezerskem vrhu start za tekmo v smuku, cilj pa bo približno 20 min. oddaljen iz Ribnice. 5. marca bo ob 9 dopoldne tekmovanje v slalomu v bližini Senjorjevega doma na Pohorju. Smužarske štafetne tekme v Mojstrani ne bo Zaradi nastopa močnega juga so se snežne razmere toliko poslabšale, da se razpisana štafetna tekma dne 5. marca ne more izvesti. Prosimo, da klubi vzamejo to objavo na znan:e. Sm. KI. Dovje Mojstrana. Celjski šport Jutri v nedeljo bo na igrišču pri Skalni kleti ob pol 11 dopoldne prijateljska nogometna tekma med SK Rapidom iz Maribora in celjskimi Atletiki. Po zadnjem porazu se bodo Atletiki gotovo malo bolje potrudili, da ne bodo odšli iz igrišča s tako nečastnim rezultatom kot zadnjič. Predtekma bo med kombiniranima moštvoma Atletikov in SK Štore. Jadran : Celje Domači SK Jadran je pozval v goste najboljše moštvo Celja kot zadnio predpripravo svojemu moštvu za bližnje naporno in važno prvenstvo. Celjani se od-liku'ejo z brzo in požrtvovalno igro, ki pa diči tudi domačine, tako da se bo to prijateljsko srečanje razvilo v zanimivo, tudi nekoliko prestižno tekmo. Z ozirom na redka gostovanja celjskih moštev bo to ena najboljših nedeljskih nogometnih prireditev v Ljubljani na igrišču SK Jadrana v Kolezu ob 15 s predlekmo ob 13.30. ga in političnega življenja, predanega svojim nagonskim zakonom. Danes, saj za kristjane, ki imajo ušesa, da poslušajo, je ta dualizem končan. Prihaja doba, ko bo obnovljena organična in življen-ska enota vsega, kar je bilo nepravilno ločeno.« Knjiga ni namenjena le ozkemu krogu višjih izobražencev, ampak širokim plastem, kot Maritain sam pravi, da »vsem, ki so dobre volje«, zato je napisana kolikor mogoče poljudno, kar njene miselne vrednosti nikakor ne zmanjša, pač pa ii poveča praktično vrednost Tone Čokan. Po športnem svetu Evropsko prvenstvo boksarjev v Dublinu Boksarji bodo imeli evropsko prvenstvo letos od 18. do 22. aprila v irskem glavnem mestu Dublinu. Ta prireditev bo dosegla višek v predolimpijskih pripravah boksarjev. Športni teden v Zagrebu Telesnovzgojni odsek pri zagrebški občini je sklenil prirediti v Zagrebu »Športni teden«, v katerem naj bi se prebivalstvu Zagreba prikazal razvoj športa in telovadbe v Zagrebu. Z raznimi predavanji naj bi se prebivalstvo seznanilo in zainteresiralo za posamezna vprašanja telesne kulture na splošno in za šport posebej. Zagrebški športni teden bi imel v glavnem naslednji program: propaganda s predavanji potoni radia, z "razstavo in tretjič s strokovno tehničnim delom, s katerim bi se prikazalo delo obvezne telesne vzgoje.,pri taborenju, pri civilni zaščiti in končno z javnim nastopom. Športni teden bi se zaključil z olimpijskim dnem 18. junija t. 1. Naši ping-pong igralci potujejo 1. marca Naši ping-pong-igralci, ki bodo zastopali našo državo na svetovnem prvenstvu v Kairu, odpotujejo dne 1. marca. Določena je devetorica, ki nas bo zastopala na teh tekmah. Tudi denarna sredstva so že zasigurana; namreč ministrstvo za telesno vzgojo naroda bo dalo 5000 din, ostanek, v znesku 25.000 din, pa bo krila zveza. Peru je postal prvak Južne Amerike Trinajsto prvenstvo južne Amerike v nogometu je zaključeno. Letos sieer niso sodelovale vse dežele, toda v finalni borbi je nepričakovano zmagal Peru nad Urugvajem z 2:1 pred 40.000 gledalci. To se je prvikrat zgodilo, da je Peru zmagal in si osvojil prvenstvo južne Aineerike. Peru si je namreč v štirih tekmah osvojih 8 točk, Urugvaj, ki je zasedel drugo mesto, pa 6 točk, da tretjem mestu je Paragvaj s 4 točkami. * Šport 1939 — Priročnik za vsakogar je izdal urednik »Ilustr. šport, novosti g. Vladimir Bicanič iz Zagreba. V te: 34 strani obsegajoči knjižici žepnega formata je zbral ogromno zanimivega športnega gradiva iz našega in mednarodnega športa. Navedeni so vsi naši in mednarodni rekordi, kar bo zelo prav prišlo raznim športnikom in vsem onim, ki vodijo evidenco o naših in svetovnih rekordih, V knjižici so navedene tudi vse vrhovne športne organizacije domače in mednarodne in pa razni drugi podatki, ki jih športniki vedno rabijo. Obdelane so statistično vse športne panoge, ki se goje pri nas, nekaterim je odmerjenega precej prostora, Na koncu so podatki o našem športnem tisku in pa termini o na:važnejših letošnjih športnih prireditvah, Knjižica stane 4 din in se naroča pri izdajatelju v Zagrebu, Nodilova l/II. Vesti športnih zvez, klubov in društev ISK tHcrme.it nogometna sekcija. Opozarjam vse lgrnleo na nedeljske dopoldanske in popoldanske trening, ozir. prijateljske nogometne tekme. Udeležba je strogo obvezna za vse določene. Podrobnejša poročila na običajnih mestih. — Načelnik. SK Ljubljana prosi r.a s|K>ročilo dobrotnika, ki bi bil voljan prevzeti na hrano brezposelnega aktivnega člnna-nogometašn. Blagohotna sporočila naj se dostavijo nn naslov kluba: Beethovnova ulica 9, I. nndstr. SK Grafika. Danes zvečer bo ob 8 v gostilni Mencinger, Smartinska cesta, prijateljski sestanek vseli naših igralcev. Na ta sestanek so vabljeni tudi podporni člani iu naši prijatelji, da skupaj zaključimo prošio poslovno dobo klubovega delovanja. Obvestite so med seboj! STK Mnstc. V nedeljo bo napovedan Izlet na Hv. Katarino. Člani se opozarjajo, dft se strogo drže določb. ki so jim bile dostavljene potoni okrožnice. Zbirališče je ob 7 pri Bajen. V primeru dežja izleta nc bo. Ce kdo ni dobi! okrožnice, dobi podrobno informacije pri tajniku. Znloška resta 181. tz SK Ljubljane. .Tntri. v nedeljo, igramo i T? o V o na njenem igrišču prijateljsko tekmo. Postava moštva na običajnem mestu. ZFO II. telovadna akademija ZFO in ZDK bo jutri zvečer ob 20 (8) v veliki dvorani hotela Union. Pester in bogat spored, ki obsega 15 najrazličnejših točk, bo vsakogar zadovoljil. Vstopnice so razprodane. Kje so zadnji papeži pokopani Sveti oče Pij XI. je v svojem testamentu določil, da naj bodo njegovi telesni ostanki nede-Ijeno pokopani ob grobu Pija X. in ne daleč od groba Benedikta XV. Ta dva papeia sta pokopana v kripti blizu groba »v. Petra. Pij X. ima prepro/sto krsto z napisom: Pius Papa X. Na krsti Benedikta XV. je kip, predstavlja papeža ležečega na mrliškem odru. Krsto mu je napravila Bologna, kjer je bil za nadškofa pred izvolitvijo za papeža. Oba papeža imata spomenika v cerkvi sv. Petra. Pij X. ga ima v levi stranski kapeli. Ker je umrl v začetku svetovne vojske, ga kip kaže, kako v mo.litvi dviga roke k nebu, da bi Bog odvrnil vojsko. Spomenik eo odkrili lata 1923. Benedikt XV. ima spomenik v drugi stranski kapeli. Sv. oče kleči pred Marijo, kraljico miru. Pij IX. in Leon XIII. sta bila začasno pokopana v cerkvi sv. Petra. Ker pa sta želela drugod počivati, so ju pozneje prepeljali v tisti cerkvi. Pij IX. si je izbral za svoj grob cerkev »v, Lav- rencija. Tja »o ga prenesli 13. julija 1881. Takrat so pogri»bce napadli papeževi nasprotniki in 60 hoteli njegovo truplo vreči v Tibero. Preprost, a ljubek »pomenil* mu je napravil njegov naslednik Leon XIII. Ta je želel biti pokopan v lateranski baziliki. Tja so ga prenesli leta 1924. Da bi se ob prevozu ne ponovili dogodki, kakršni so bili pri Piju IX., so ga prepeljali ponoči in na tihem. Njegov grob jc desno od kora nasproti grobu Inocenčija III. Spomenik predstavlja Leona v papeSkem ornatu s tiaro. Sv. oče stoji in ima roko dvignjena za blagoslov. Na njegovi desnici kleči pred nijm delavec z rožnim vencem v roki. Na njegovi levici je žalujoča žena, ki je podoba »v. Cerkve. Ker bo Pij XI. stalno pokopan v cerkvi iv. Petra, mu bodo najbrž tu postavili spomenik, V cerkvi sv. Pavla kjer so slike vseh papežev, so sliko Pija XI. odkrili že ob njegovem godu 12. maja 1927. Požar srebrno poroko samo prekinil V majhnem danskem mestecu Kvorning sta pred kratkim dva srečna zakonca obhajala srebrno poroko. Na slavnostno pojedino 6ta povabila več sto gostov. Ko so bili že vsi gostje zbrani in se je pojedina z vso, 6 tem združeno zabavo, začela lepo razvijati, prileti nekdo s poročilom, da je domačija enega izmed gostov v plamenih. Vsa, prej veselo razpoložena družba, je planila ven, moški so odvrgli slovesno obleko in se vrgli na reševanje. Iz goreče hiše in gospodarskih poslopij so rešili vso živino in tudi skoro vse pohištvo, Tudi gasilci so sicer kmalu prišli, toda bilo je prepozno, ker je bilo vse poslopje lesena Pogorelo je do tal. Ko se je ogenj pomiril, ker nI bilo več gorljivega, so gostje spet Bedli za slavnostno mizo —■ slavljenca, lastnik pogorelega doma, ostali svatje in še gasilci, vsi pri eni mizi, kakor da se ne bi nič zgodilo. Torej vse po znanem danskem pregovoru: Ne rogovili, če nič ne pomaga. , Kranj ■f Ivana Lukman. V visoki starosti 88 let je umrla v petek zjutraj na Planini v Kranju gospa Ivana Lukman. Pokojnica je bila v Kranju dobro znana kot globoko verna in poštena žena. Bila je dolgo vrsto let oskrbnica v Ljudskem domu, kjer je svojo službo opravljala v splošno zadovoljstvo. Ljudski dom je bil za časa njenega oskrbovanja vzor reda in snage. Ker ji je mož kmalu umrl je sama lepo oskrbela bodočnost svoji hčerki gdč. Ivanki, katera pa je svoji materi dobro poplačala njen trud. OdS. Ivanka je že 18 let uradnica v Hranilnici in posojilnici in je ves čas vzorno skrbela za svojo mater. Naj v miru počiva! Žalujoči hčerki in sorodnikom naše iskreno sožaljel Veselo bajko »Pastirček Peter In kralj Bri-ljantin« uprizori Prosvetno društvo v Kranju drevi ob 8 in v nedeljo 5. marca ob 4 popoldne V Ljudskem domu. Radeče pri Zidanem mostu Umrla je ugledna gospodinja ga. Antonija Si-mončič, posestnica in gsotilničarka na Brodu, po domače Cotova mama. Njene roke so bile vedno pripravljene, da so revežu pomagale; žalostnega jc znala prav po materinsko lepo potolažiti; v veseli dTužbi je bila tudi ona rada vesela kljub velikim skrbem, ki jih ima mati sedmih otrok. Svoje otroke je lepo krčansko vzgojila v dobre in zavedne katoliške slovenske delavce, V hiši si vedno našel naše liste kakor »Domoljuba« in »Slovenca«. Vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje, posebno pa možu Lojzetu in otrokom, Pokojna mama naj počiva v miru! Vsak četrtek zvečer ob 8 so sestanki FO, ki prav marljivo deluje. Zagorie V Podstranl nadaljuje TPD z Iskanjem premogovne žile, ki bi bila kaj bolj izdatna. Premog, ki so nanj naleteli dosle) z nekakim poševnim rovom, zaenkrat spravljajo še primitivnim potom na prosto ter ga prepuščajo sirotnašnejšim »lojem svobodno odnašati, kar je vsekakor hvale vredno, Litija Koncert Glasbene Matico ljubljanske v Litiji. Ponovno opozarjamo, da bo koncerti rala Glasbena Matica ljubljanska v litijskem Sokolskem domu jutri, v nedeljo dne 5. t. m. ob pol 16. Koncertni spored bodo izvajali: ravnatelj Julij Betetto, bas solo, koncertna pevka Ljudmila Polajnarjeva, sopran solo, prof. Marijan Lipovšek, uvodna beseda in klavirsko spremljevanje, ženski in mešani zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Janka Končarja v Litiji. Otroški količek. Murentkovo potovanje KonceVtu Je sledila tekma v teKu. Naš junak je prehitel vse ostale tekmovalce kt je zopet žel splošno priznanje. Sledile so še druge tekme. Nag muren-ček je bil vedno prvi. Navdušenje je bilo tako veliko, da so ga nekateri dvignili na ramena in nosili po trgu na okrog. Kot zadnja pa je bila tekma z vozovi. Murni so se vozili na listih cvetlic, pred katerimi so bili vpreženi hrošči. Naš murenček se te tekme ni udeležil. Stal je ob strani in gledal, kdo bo zmagal. Prva J<* dospela nai cilj lepa gospodična, ki je imela zelo ličen voziček, pred katerim sta bila vprežena dva iskra hrošča. Slavnoet se je zaključila z bogato pojedino. P€B€CO PEBECO je novo peneč« ■• sredstvo za nego zob. Dasi ne vsebuje nikakega mila, vendar daje fine mehke pene, ki temeljito čistijo in dezinficirajo. Ker PEBECO vsebuj« PEBEC1N, napravlja Vaie zobe bleščeče bele ia ovira tvorbo zobnega kamna. Dozo za Din 12 — Imate zelo dolgo. Trbovlje Občni zbor JRZ bo prihodnjo nedeljo, 5. marca ob poldevetih dopoldne v veliki dvorani Društvenega doma. Poleg običajnega dnevnega reda je tudi poročilo g. poslanca Bitenca o političnem položaju. Podružnica SPD »Bohor« gre na novo delo Rajhenburg, dne 3. marca. Te dni je podružnica SPD »Bohor« polagala račune o svojem delovanju za prvo leto obstoja. Iz poročila predsednika arh. ing. tov. Žnuderla je bilo razvidno, koliko je podružnica preteklo leto storila za razvoj turizma in tujskega prometa v našem kraju, Posamezni odseki so storili več, kakor je bilo pričakovati in to brez vsakršne podpore iz raznih fondov, odkoder so poscstrlme naših podružnic deležne bogatih milosti. Dejstvo jc, da je naša podružnica že prvo leto pokazala, da je živa, krepka in sposobna za življenje. Na občnem zboru se je sklenilo, da sc bo v tem letu začelo z gradnjo planinskega doma na Zasilna koča pod Javornlkom najlepši točki Bohorja-Oslici in bodo storejeni vsi koraki, da se bodo našla sredstva za izvedbo tega načrta. Podružnica je našla povsod popolno razumevanje. S tem moramo priznati, da je občina Senovo že lansko leto v ta namen poklonila podružnici znaten znesek, kateri je zagotovljen tudi letos, kljub temu, da se nahaja v slabem finančnem položaju. Zaveda pa se gospodarskega po- mena in je umestno, da bi jo tudi sosedne občine posnemale. Če bo sedanji odbor, ki je pomnožen z novimi močmi, delal tako, kakor preteklo leto, in če bodo vsi tisti, katerih dolžnost je tako gibanje podpirati svoje storili, je upanje, da bo v doglednem čaiu na Bohorju zgrajen planinski dom, kakršen bi že davno moral biti. Bodi ob tej priliki omenjeno, da je podružnica iz lastnih sredstev zgradila pod najviljim vrhom Javornikom zasilno kočo, kjer lahko izletnik najde zavetišče v slabem vremenu. Ko bo pa še zgrajen na Oslici planinski dom, bo postal Bohor ta kar bi že davno moral bili. Saj se mnogi izletniki iz daljnih krajev čudijo, da je Bohor, tako lepa planinska točka, dosedaj bil šc tako malo poznan. t »Ali znate šofirali?« »Ne.« »Izbornol Potem ps pazite nekoliko na moj avtomobil, dokler ne opravim 6vojih zadev v banki,« al •/trli nr.' nf> Dotrpela je moja predobra 5n skrbna mamn, gosp* Ivana Lukman roi. Zelnik Nepozabno poko.jnico bomo spremili na njeni zadnji poti v nedeljo, dno 5. marca ob pol 4 pop. iz hiše žalosti na Planini št. 42 na farno pokopališče. Sv. maša zadušnica bo brana v tukajšnji farni cerkvi. Prosimo tihega sožalja! Kranj, 3. marca 1939. Ivanka, hčerka in vse ostalo sorodstvo. Dolores Vieseri 66 Podkrnoški gospod Poslovenil Janez Pucelj Toda kaplana teži sporočilo, kf ga nosi fn ki več ne more izročiti. Morda so se medtem, preden pride domov, vrnili hlapci, ki Jih Je bil poslal Zrelčan k Dravi iskat gospoda. Četudi so ga našli: mrtvemu ne bo mogel ničesar več povedati. Tudi nič več prositi odpuščanja. — Žalosten stopa Rutar čez tanki, cizeči sneg. Misliti mora na tolikanj reči, ki jih je prizadejal gospodu — na sovraž in prezir, na marsikatero lokavščino in na tisti večer; vroča rdečica barva kaplanu obraz, sram ga je. Saj, takrat, tedaj je videl, da sam tudi ni prav nič boljši kakor ta vroči mladi človek, ki Je bil njegov gospod. Meni, da bi bil moral kot duhovnik misliti odpustljlveje in prlzanesljlveje — nemara bi bilo potem marsikaj drugače. Tako se Rutar približa Podkrnosu; oklevajo pridrži korak, zaječi in zavzdihne. Tedaj zasliši v zraku zvonek žvižg; naglo mu trzne pogled proti nebu. In glej: visoko gori plava nekaj sivega med redkimi snežinkami, kroži v širnih kolobarjih in se vrača spet nazaj proti Goram. To je vendar Rudeš! Gospoda išče — V vrvežu zadnje noči so bili na sokola či»to pozabili. Kapelanus oprezuje za njim in ga poskuša privabiti k sebi. Toda ptič kroži venomer nad strmo padajočim gozdom, venomer tam gori, kjer stoji velik«, gola bukev. Njegove glasno tožbo prodirajo Rutarju do tankih ušes. »Piu, piu,« poskuša kaplan posnemati gospoda. Trenutoma se zdrzne: usmiljena Mati božja, kaj ne stoji bukev vprav nad prepadom? Morda — morda — žival vidi čestokrat več od ljudi 1 Sopeč od razburjenja steče zdaj kaplan proti gozdu: tu je'zavinek, tu mostek, tam čez ee vije stezica v globoko giobei. Je precej tema med vlažnim skalovjem. Voda šumi. Izgubljene snežinke se opotekajo doli z ozke nebesne proge. Rutar skače tako urno s kamna na kamen in pazi tako malo, da mu voda brizga skozi čižme; nalo spet postoji in se ozira in išče. Kaj se sveti tam, kaj leži tam čez pod visečim kamnom? Orožje??? »GospodU zadonl skozi skalovje; drhteč plane kaplan čez potok na Skril, ki meče mračno senco v globel. »Gospod —,< So enkrat zadušeno zaječi duhovni mož. Pri tej besedi se zgrudi na kolena in se zastrmi prepal Lenartu, proštu, v mrtvaško-bledi, tuji obraz. Obotavljaje se prime Rutar čez kamen visečo roko; mrzla je ko led. Potiplje prestrašen po upa-lih licih, težkih vekah, ozkih ustih-- In zdaj postane kaplanu samemu čisto ledeno. Bojazljivo zre podolgoma stegnjeno postavo: srajca je vsa polna krvi — v boku zija grozna rana, tanka, rdeča struglca se izgublja v skalovju. Je gospod izkrvavel!!?? Polahko obriše Rutar sneg z gub platnene srajce ln e plavih las, ki leže prerlenasto vlažni na rjavem kamnu. Potem dvigne gospodu težke roke in mu Jih oprezno sklene na prsi. Pri tem ee mu pa le zdi, da čuti ob svojih mrzlih prstih samih le Se nekaj toplega. Hlastno nagne uho na srce otrplemu gospodu in prisluškuje. NIČI Pa vendar — ne bije, ah, samo slabotno podrhtava — pa vendar Živil Rutarju postanenjo lica vlažna, a ne opazi. Drhteč potisne roko pod plavolaso glavo in jo vzravna. »Gospod prošt l< zakliče tesnobno, pa gospodu ne gane nobna poteza v bledem obrazu. Previdno hoče zdaj kaplan dvigniti težko truplo; tu ga vendar ne more pustiti ležati, mora ga nesti domov. Pe veliki mol mil je pretežak. Mora poiskati pomoči. Tedaj potisne narahlo 6voj plašč Lenartu pod glavo ln oddlrja. Ima srečo. S|x>daj pri prvi požganl domačiji, blizu globeli, stojite dve ženski in jokate. Od daleč že jima zakliče kaplan: »Lahko teče ena od vaju Pod Krnos?« Mlajša pride bliže: »Jezes, kaplani Kaj pa je, gospod?« »Steči Pod Krnos, Jerica, in reci, naj nekaj moških pride z nosilnico v globel. Pa šitro! Gospoda eem našel 1« ■ »Gospoda!?« se zvesali Jerica in objokani obraz se ji zjnsni. »Ze tečem!« In steče čez tanki sneg. da jI plahutajo krila. Kapelanus gre nazaj v globel in se zgrbi na kamen poleg gospoda. Diha mu v mrzli obraz; mu drgne roke in nogo ln mu suši lase s konci širokih rokavov. Srce pa mu zaganja divje molitve gori k Bogu: enkrat še naj prošt odpre oči in bo pri čisti zavesti, da mu bo mogel povedati zadnjo s()oročilo Alenkino. »Ne daj, da bi prej umrl, Gospod Kristus, prosim te, ne daj, da bi umrli« Toda raztepena In okrvavela postava leži tako tiho, da se Rutar spet zmede, ali je še življenje v njej. Bolestno ozka usta nekoliko kažejo zobe, oči so težko zatisnjene. Nekoč, takrat ko Je videl kapelanus te oči široko razprte: nekega jutra je bilo, ko Je ma-ševal Toda tedaj se je kaplan ustavljal, ni hotel videti ničesar, kljub temu da je čutil, da je gospod v stiski. NI to njegova krivda? NI Šele ta samo-pravična trdosrčnost naredila blodečeg« moža za takega, za kakršnega ga je imel kaplan? Rutar potoži na glas in stisne v nenadni bolečini Lenartu prste — tedaj gospod odpre oči. Zro mu tuje in so kakor obledele, vendar se zazde kaplanu kakor vzhajajoči zvezdi. »Gospod —?« vpraša in se zgrozi. Lenart mti zre tiho in tuje v obraz. Rularja ne prepozna. Sliši samo temen, zibajoč ee glas ii oblakov, ki ga obkrožaio. Kaj govori ta glas? Izgovarja neskončno iskreno lensko fme: Alenka, Alenka — Zagoreloljub obraz ga zre iz tega imena in glas govori naprej živoproseče. Ve praviti o ljubezni In ognju, o kralju: »Kralj te kliče!« Saj, saj, k 6odbi. Lenart v*, Grenka groza mu hoče spet zadrgniti srce, pa tedaj se za nekaj trenutkov pretrga megla, ki mu mami svest, in razume, kaj mu govori Rutar — razume še dosti več. Alenkina duša ga trenutoma tako obda, kakor da mu hoče podariti zadnjo prisrčnost, preden zibne v večno luč. In med Rutarjevimi bednimi besedami in njenim sladkim, nadzemeljskim dotikom vzide Lenartu vednost, ki je hkrati očišču-joča bol in rešilni pas. Alenka je umrla. Lenart ve lo hipoma; kar hipoma tudi razume, zakaj je bila odšla. Ni potreba, da bi mu kaplan šele pripovedoval; ve, da je ona zapalila macesen In čisto jasno je v njem, čemu je to naredila. »Kralj te kliče,« šepeta okrog njega. »Grem,« odgovarja Lenartova duša, »zakaj zdaj vem za pot.« Mala Alenka je bila ponižno v požrtvovalni ženski ljubezni posoomlad. Proštija je dobila novo, belo skodlasto streho, toda grnd gdrl na griču kaže žalostno lire. Stotnik Castelbarco jo je popihal pred koroško meglo in se zatekel k sorodnikom v Lombardijo. Govori se dosti o tem, koga bodo postavili na grad. »Morda celo gospoda prosta?« Ljudje predejo marsikaj. Bolj pametno bi že bilo, kako če postavi cesar Podkrnošanom kakšnega pribeglega lizuna, ki ne razume niii nemških Korošcev, kaj šele da bi fMzumel slovenske. TUDI VI kupujte stalno in samo v »ROŽA CVETLIČARNI Ljubljana, Frančiškanska ul. 3. Telefon 51-74. OREHE in orehova jedrca, štajersko blago, nudijo po ugodni ceni Franc M n t h c i s o v i nasledniki, Rrežice Hbvmcu- -aotcH} UApeSvj. Mali oglasi V matih OKtaalh velja vaaka beseda I din; tenltnvanjnkl •Klani t dtn l)el>Klo tlHkano naalovne besede te računajo dvojno. NaJmanJAl inesek ta niaM oiclaa 15 din. ■ Mali oglasi se plačujejo takoj pri nnručllu. • Pri oglasih reklamnesrn inataja se rakuna enokolonska. ] mm visok« petitua vrstica po 1 dtn • Za pimnene odgovore slede matih oirtasov treba priložiti znamko. IBB Bolniška strežnica 8 15 letno prakso Išče zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 31.19. Absolventka meščansko šole z maturo, vešča tudi strojepisja — želi vstopiti kot začetnica v pisarno. Je marljiva ln nadarjena. Ker jo revnih staršev ln hčerka težkega vojnega invalida. Jo toplo priporočamo. - Pojasnila dajo: Udruženje vojnih Invalidov, krajevni odbor Sevnica. (a) Zaslužek Vsaki osebi, družini nudimo stalni zaslužek doma. Pišite: Anos, Maribor. (r) EZEEBEni Za vsako družino oblačila — najboljšo tn najcenejšo — P r o n k e r, Sv. Petra c. It, Ljubljana Moško športno kolo naprodaj. Kožarje St. B9, TržaSka cesta. (1) \luzbodobe Sposobne osebe marljive, dobe stalno namestitev v svojstvu krajevnih zastopnikov, kakor tudi zunanjih uradnikov. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zavarovalnica« 316.3 Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cestn 20. oktobra 24/1., bo prodala dne 20. nnirca l<)J9 na javni dražbi ca. 590 m' iglastega tehničnega lesa na panju iz razlaščenih gozdov pri Straži. Dražba se bo vršila pri šumski upravi v Straži pri Novem mestu. Razglas, pogoji, tiskovine in. pojasnila se dobijo pri gornji upravi v Ljubljani in pri Sumskj uprav; v Straži. Stenotipistinjo s perfektnlm znanjem slovenske ln nemške stenografije, išče večje industrijsko podjetje. Služba je dobra ln stalna. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 31S1. (b) ODDAJO: Sobo z vhodom s stopnic takoj oddam. Naslov v upr. »Slovenca« pod $t. 3223. Dobro obrit-dobre volje! ZA§i. ZNAMKA ROTBART Damsko kolo naprodaj. - Brezovica 16 pri LJubljani. (1) Steklena volna za vsakovrstno izolacijo toplote, mraza ln zvoka »Cehostaklo« B. Llsek -Ljubljana. (1) Okna, vrata, pragove, stopnico ln druge dele stavbnega pohištva — zaradi prezidave prodam. Vse v dobrem stanju. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3211. Continental mesečno po Din 200-—; za državne uslužbence po Din 100 — Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 Svetovno znano nemške znamke »Brenabor« dvokolesa petkrat kromirana ln odporno emajllrana, z nezlomljivim okvirjem, dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdkl Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 »Presto« kolesa večletna tovarniška garancija. - Na ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun. Nova trgovina Tyrševa cesta 36 (Nasproti Gospodarske zveze). "Moj mož ni mogel verjeti svojim očem!" izjavlja gospa CabyWagner, " PRAVI. DA SEM VIDETI ZA 10 LET MLAJŠA. EVO KAKO SEM TO DOSEGLA." Fotografija gospe Wagner pred vporabo nove Itreme za kožo Tokalon z Biocelom. Fotografija gospe Wagner, ki kaže presenetljivo izpremembo v nekaj tednih. Vporabljajte za vsako noč rožnato hrano za kožo Tokalon, ki vsebuje Biocel, Iznajdbo znamenitega dunajskega vseučlliškega profesorja. Biocel je vitalni element mladosti, pridobljen iz kože mladih živali — enak je dragocenim in prirodnim hranilnim elementom v Vaši lastni kožt. Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon, ki napravi kožo jasno in gladko ter jo očisti od zajedalcev ln razširjenih znojnic. S kremami Tokalon so zajamčeni uspešni rezultati, aLi pa se denar vrne. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5"— v poštnih znamkah za poštnino in omot in druge stroške na naslov; Hinko Mayer i drug. __Odio 10-C. Zagreb, Praška ulica 6_ "f dl se ml res kakor čudež«, to so bile " Vladkove besede. Še pred dvema me-secima sem imela brazde in gube na čelu, okrog oči in ust — imela sem res videz »žene v srednjih letih«. Danes se vse prijateljice divijo moji jasni dekliški polti brez vsake gube. Vsem rečem, naj kakor jaz vpo-rabljajo hrano za kožo Tokalon z Biocelom. Nekatere so se ml posmebovale, dokler niso same poizkusile. Ko so videle presenetljive učinke, so tako navdušene, kakor sem jaz.« Letos hočemo biti prvi z dobrimi kolesi in nizko ceno. Sprejmemo zastopnike. ftket, Vransko. (1) Vino in sadjevec prvovrstno, sortirano, od 60 litrov naprej razpošilja posestvo »Grič« prt Mariboru: (1) Fotografski aparat 10X15, s prvovrstno lečo, malo rabljen, z vsem priborom, palicastatlv, ugodno proda Bartel, Jeglt-čeva cesta 7. (1) Naznanilo! Prva velika pošiljka koles je prispela. Oglejte si brez-obvezno pri »Tehnik« BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20. (1) /enitbe Resnega znanja 7. dostojnim, dobrim'ženskim srcem želi simpatičen državni uslužbenec v svrho ženitve. Dopise v upravo »Slovenca« pod »Zračno višave« 3224. (ž Hiše trgovske ln stanovanjske ter stavbne parcele ozir. posestva - nudi v ugoden nakup Prlstavec Franjo. realltetna pisarna v Ljubljani, Erjavčeva c. 4a Travnik 9000 m', v neposredni bližini Rakovnika, ob železnici, naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3225. (p) Stavbna parcela v Izmeri 5000 m*, ob drž. tn banovinski cesti, v bližini kolodvora Vlžmarje. pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pojasnila: Vlžmarje 59. (p) Hiša z moderno urejeno parno pekarno, dobro idočo, v Industrijskem kraju, zaradi bolezni in družinskih razmer ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3130. (p) Dvostanovanjsko hišo v biv.šl viški občini, pet minut od tramvaja, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3201. Velika trgovska hiša dvonadstropna, v sredini mesta Celja, z velikimi skladišči, naprodaj. Ugodna naložitev kapitala. — Ponudbe podružnici »SI.« v Celju pod »Ugodno« št. 3117. (p) Krasne stavbne parcele v sončni, brezprašnl in mirni legi blizu kolodvora, elektrika, priključek na mestni vodovod, lahek dohod in dovoz - proda po zmerni cent B. Mejov-šek, Maribor, Tattenba-chova ulica 13. (p) CSHfiB Dobavitelje za sveža jajca, zavite v originalnih zabojih, iščemo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobavitelji« št. 3235. (1) □ma Hranilno knjižico Kmetske posojilnice ljubljanske prodam. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »60.000« št. 3193. (d). (isut 11» Pohištvo ii i Pohištvo vso lastnega Izdelka* ku5 pite najceneje pri Andrej Kregar, št. Vid n. Ljubljano, poleg kolodvora. če hočete lepo ln trpežne opreme, Vas najugodneje postreže Pohištvo Malenšek, Celovška cesta 258. Stalna velika razstava t Uradnikom tudi na obroke, (š). Šivalni stroj pogrezljiv, naprodaj. — Brezovica 16 pri Ljublj. Dunajski velesejem MEDNARODNI SPOMLADANSKI VELESEJEM od12.do18.mar(a1939-tehni(nisejemdo19.marca1939 Znatne vozne olajšave na vseh železnicah Sejemska palača: (Messepalast) Na Rotundi: (Rotundgelande) Sejem luksuznih in potrebnih predmetov, sejem tekstilnega blaga in oblačil, sejem pohišfva, dunajska moda pletiva, »Umetnost v obrtu«, potne potrebščine itd. Tehnični sejem, sejem poljedelskih in gradbenih strojev ter strojev za gradnjo cest, seiem za rudarstvo in elektrotehniko, sejem živeža in sredstev za uživanj, gasilske potrebščine itd. V modni hiil prednašanje najnovejših In najlzbranejSih dunajskih modelov. Vsa navodila daie generalni zastopnik dunajskega velesejma za Kraljevino Jugoslavijo Heinr. Pfannenstill, Beograd II, Brankova 8, oziroma LJubljana: Zveza za tujski promet v Sloveniji »Putnik«, Gajeva ulica (Nebotičnik). Maribor: Zastopstvo »Putnik« A. D. za promet potnikov in turistov v Kraljevini Jugoslaviji, Trg Svobode, »Mariborski grad. Ljubljanska kreditne banka podružnica. Celje: Prva Hrvatska štedionica. Tourist Olfice »Putnik« A. D., Aleksandrov trg 1 ter vse podružnice društva »Putnik« v državi. Ob modernizaciji našega podjetja Vain nudimo po izredno nizkih cenah najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracov, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke! tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica lO. okl. 5 POHIŠTVO! E. ZELENKA + Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v četrtek, dne 2. marca ob 19.30 po dolgotrajni mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere dotrpel naš predragi mož, oče, stari oče, tast in svak, gospod IVAN SAKSIDA sodni uradnik Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 4. marca ob 17 iz mrtvašnice na okoliško pokopališče v Celju. Celje, dne 2. marca 1939. Globoko žalujoči: Marija, soproga; Gabrijela por. Plahutnik, hčerka; Ivan, sin; Jože Plahutnik, zet; Jozek, Ivanček, vnuka in ostalo sorodstvo Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čel Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčiž 85 letnico svojega življenja obhaja danes g. Ivan Skušek, revizor davčnih uradov v pok., v katerega je stopil žele pred sedmimi leti po 60 letnem zvestem službovanju. G. Skušek so je rodil 4. marca 1854 ,v ltadečah kot sin davčnega uradnika. Tudi nje- gov stari oče je bil davkar v pleterski graščini, zato ni čudno, da je tudi 17 letni Ivan Skušek po končanem šestem razredu gimnazije stopil v davčno prakso v Novem mestu. Služboval je nato še v Žužemberku, Metliki, Postojni, Ribnici in naposled v Ljubljani, kjer je ostal 36 let do svoje upokojitve. Dosegel je pod Avstrijo visok čin lustratorja (revizorja) davčnih uradov in bil večkrat odlikovan. Po prevratu je bil imenovan za glavnega revizorja davčnih uradov na ozemlju Slovenije. Naš jubilant je služboval nič manj kakor 60 let, 3 mesece in 5 dni. G. Skušek se je leta 1876 poročil z Marijo Nahtigal, ki mu je bila družica dolgih 55 let. Imel je devet otrok, od katerih žive še štirje. Vse je vzgojil v krščanskem duhu, v kakršnem je tudi sam vse življenje živel. Že nad 35 let je naročnik »Slovenca«, naročen je pa tudj na druge katoliške časopise. Rog ohrani našega jubilanta zdravega in zadovoljnega do skrajnih mej človeškega življenja. * 1 Zahvalna pobožnost za srečno izvolitev papeža bo v stolnici sv. Nikolaja jutri, v nedeljo, 5. marca v sledečem sporedu: ob pol 10 bo pridiga prevzvišenega g. škofa dr. Gregorija Rozmana, ob 10 slovesna pontifikalna škofova sv. maša, po maši zahvalna pesem in molitev za novega papeža Pija XII. — Vse vernike najvljudneje vabimo, da se zahvalne službe božje udeleže. Skupno s svojim prevzvišenim nadpastirjem se zahvalimo Bogu, da je dal svoji Cerkvi tako hitro novega poglavarja! 1 Cerkvena glasba v stolnici. V nedeljo, dno 5. marca pri slovesni škofovi maši ob desetih se bodo izvajale sledeče skladbe: Ign. Mittererjeva Missa Ss. Nominis Jesu. Foersterjev gradual, Pre-mrlov ofertorij in Tebe Boga hvalimo, ter dr. Fr. Kimovčeva Papeška himna. I Prosvetna zveza v Ljubljani poziva svoja društva in Dekliške krožke, da se z zastavami udeležijo zahvalne službe božje za srečno izvolitev sv. očeta Pija XII. 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pni sedmih. I Vsi hišni posestniki iz k mestu Ljubljani inkorporiranih bivših občin, katerih hiše so bile zgrajene pred 5. septembrom 1936, se vabijo, da se nemudoma zglasijo v času od 8—13 v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova ulica 6-1. v svrho potrebnih podatkov za podaljšanje davčne olajšave na 20 let. Prinesti je s seboj odlok o davčni olajšavi in plačilni nalog za zgradarino za leto 1938 Zadeva je nujna in potrebujemo podatke do vštetega 9. marca. V nedeljo, 5. marca ob 20 akademija ZFO v Unionu! 1 Opozarjamo vso interesente na razpis raznih dobav živil in premoga za Delavski dom v Ljubljani. ki je bil objavljen v prilogi k 17. kosu »Službenega lista kr. ban. uprave dravske banovine« z dne 1. marca 1939. 1 Mostni trošarinski urad so seli. V ponedeljek in torek se bo selil mestni trošarinski urad iz svojih dosedanjih prostorov v II. nadstr. Kresije v I. nadstropje Kresije, vhod iz Lingarjeve ul 1. Zato bo urad v teh dneh sprejemal 6tranke le v nujnih zadevah, v sredo 8. marca pa bo poslovanje urada zo|>et normalno. 1 Huda nesreča na Celovški cesti. Včeraj zjutraj je na Celovški cesti podrl neki avto 55 letnega podpreglednika finančne kontrole Marka Ujčiča, stanujočega v Galetovi ulici 9. Ujčič je dobil hude poškodbe po vsem telesu. Prepeljan je bil v bolnišnico. i Vflio NOVO OBLEKO I S ali površnik za pomlad kupite tam, kjer je res < a poceni, lepo in dobro blago. Naslov trgovine je: * | BRATA VLAJ, WolffOVa 5 | 8A8A8A8A8A8A8A9A9A9A8A8A8A9A9A9A9A9A9A9A9A9A9A9A 1 Do vključno 5. marca so razstavljene orientalske preproge »Mekka« pri >6«, Tyr-ševa cesta 8. I V Stritarjevi nlmci št. 6 v Llubljanl, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar F r. P. Z a i e c . torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 1 Velika izbira za črne obleke marengo. modne hlače — JELOCNIK & SIMONCIt', Ljubljana, Pred Šenklavžein. Delo ljubljanskega Rdečega križa Ljubljana, 3. marca. V četrtek ob 6 zvečer je imel svoj redni občni zbor ljubljanski Rdeči križ, ki ga je vodil predsednik dr. Oton F e 11 i c h. Udeležba članstva je bila zadovoljiva. Predsednik je pozdravil zastopnike raznih oblasti, med temi zastopnika divizije san j»lkovnika dr. B r u s t a, zastopnika oblastnega odbora g. Maksa Hočevarja, zastopnika mestnega občinskega sveta insp. Westra ter druge zastopnike. Z občnega zbora sta bili odpo- slani vdanostni brzojnvki pokroviteljici Rdečega križa Nj. Vel. kraljici Mariji, in predsedniku Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Predsednik io naglašal, dn Rdeči križ v Ljubljani lepo napreduje, saj je do sedaj članstva nad 3000, to so pravi, da je vsak trideseti Ljubljančan član Rdečega križn. Daljo jo poudarjal, da vojna šo vedno ni izločena kot sredstvo medsebojnega obračunavanja, kakor nam dokazujoio razni zgledi in dogodki zadnja leta. Položaj je danes tuk, da morajo stopiti — česar smo se vedno bali — priprave za vojno dolžnosti Rdečega križa v ospredje. Potrebujemo številno izvežbano sanitetno osebje bolničarjev, sainarijanov. pomožnih strežnikov in drugih, poučiti moramo prebivalstvo o nevarnostih vojne, zlasti o nevarnosti zračnih napadov. Hočemo biti armada človekoljubja, ki nc išče ne lavorfk ne slave, ampak vidi v zmanjšanju človeškega gorja in v sreči človeštva svoio zmago. Tajniško poročilo je podal g. M a I n a r i č, ki je omenjal, da ima sedaj društvvo 3427 članov ter je v primeri z letom 1937 napredovalo za 1225 Članov. Blagajniško poročilo je podal g M I e j -n i k. Zelo zanimivo poročilo je bilo upravnika g. Antona Jagodica, ki je poročal, da jo Rdeči križ razdelil skupno 70 ton premoga med reveže, 1170 kg moke, več obleke in blaga Obdarovanih je bilo 595 družin « premogom. 117 družin s krušno moko in 20 družin z blagom. G. Jagodic je izrekel vsem dobrotnikom iskreno hvalo za storjeno dobro delo. Zelo zanimivo poročilo o samarijanskem odseku je podal g. dr. M i s. To poročilo govori o velikem idealizmu, ki preveva vso mlade člane samarijanskega odseka. Predsednik jo tudi pre-čital troje zelo značilnih pisem, ki razodevajo požrtvovalnost teh članov. Pri volitvah je bil na predlog ge. Iiroftovo jx>novno izvoljen za predsednika dr. Fettich, za pod predsednico pa na predlog dr. Fetticha ga Kroflova, v ostali odbor pa po večini dosedanji odborniki. — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke vode. »Franz-Joseiova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Tatvine mesa v klavnici Maribor, 3. marca. Danes se je pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjal 39 letni mesarski mojster Ivan Lipovšek s Pobrežja pri Mariboru zaradi znanih tatvin v mariborski mestni klavnici. Obtoženi Lipovšek je mesarski mojster na Pobrežju in je bil znan, da živi v urejenih gosjiodarskih razmerah. Vkljub blagostanju, v katerem je živel, pa je svojim stanovskim tovarišem od 1. 1932 stalno kradel meso in mesarske izdelke. Njegovim tatvinam sc sicer prišli na sled, vendar ga niso hoteli prijaviti, ker je škodo poravnal in ker so imeli obzir do njegove družine. Od 1932 do 1934 je imel Lipovšek skupno pre-kajevalnico z mesarjem Ivanom Bencikom. V tem času je Lipovšek svojemu tovarišu stalno kradel meso, in sicer v tolikih presledkih, da znaša vrednost vsega ukradenega blaga po Bencikovih navedbah kakih 6000 dinarjev. Ni pa Bencik bil edina Lijiovškova žrtev. V mestni klavnici ima vsak mesar v hladilnici svojo celico, ki so druga od druge ločene z žično ograjo. Celice so vedno zaklenjene, ključe pa imajo lastnik oziroma najemniki celic. Mesarji in čuvaj 60 več let opažali, da iz celic zmanjkuje meso, drobovina in razni mesarski izdelki. Čuvaj je poleg tega večkrat opazil na žičnih vratih kose mesa, ki jih je nekdo očividno skušal s priostrenim predmetom izvleči, pa se mu to ni posrečilo, ker so bili kosi preveliki. Hrastnik, ki opravlja službo čuvaja, je opažal sumljive stike med obtoženim Lipovškom in mesarskim pomočnikom Lahom, ki je bil uslužben pri mojstru Piršu. Dne 24 avg. je Hrastnik Laha zalotil pri tatvini in tako so prišle dolgoletne tatvine na dan. Oba 6ta kmalu priznala, da sta skupaj kradla raznim mesarjem meso v velikih množinah. Tako navaja mesar Pirš, da mu je v zadnjih letih zmanjkalo mesa v vrednosti kakih 9600 dinarjev. Pri preiskavi so tudi ugotovili, da se je obtoženec pri 6vojih tatvinah posluževal tudi nekega svojega ne-doletnega vajenca. Lipovšek povečini priznava svoja dejanja, nekatera pa taji, vendar se mu da vse dokazati z izpovedbami raznih prič. Kradel je tudi raznim drugim mesarjem, ki ga pa niso prijavili, ker je škodo poravnal. Mesarski pomočnik Lah je izpovedni, da ga je Lipovšek za tatvine pridobil s trditvijo, da so tudi prejšnji Pirševi pomočniki pomagali pri tatvinah mesa svojemu mojstru. Sodniki 60 Lipovšku za tatvine prisodili 6 mesecev strogega zapora in 3 leta izgube državljan, pravic. Sodemnnjst dirkačev je jahalo preko njega Pri jahalnih tekmah »R. E. Sassoon« v Hiirst-parku v Londonu jo prišlo do nenavadno nesrečo. Tekem so je udeležil tudi znani ameriški jahač h. E. Stoddard na konju »Milu liluno«. Pred zadnjo zapreko je bil drugi in je pravkar gnal svojega konja, da bi se povzpel na prvo mesto, pa se mu ie konj spndtaknil in Stoddard sc je zvalil pn tleh. Vsa vrsta sedemnajstih dirkačev je drvela preko njega, ko so oddrevili, je vstal — popolnoma nepoškodovan, lo tekma je bila za njega izgubljena. Za razpravo je med mariborskimi mesarji vladalo veliko zanimanje, saj je menda prvi primer, da bi mesar tako oškodoval svoje stanovske tovariše. Zvočni kino Pobrežje-Maribor 4. in 5. marca — velefilm Pater Vojlelr °gnf m Elektrifikacija pesniškega kolodvora. Na Pesnici se je elektrifikacija začela izvajati tudi na vzhodni strani železniške proge. Položiii so 500 m dolg kabel, ki je izpeljan pod progo. Sedaj bi bil primeren trenotek, da elektrificirajo tudi železniško postajo, ki se sredi drugih že elektrificiranih hiš še vedno šopiri s petrolejkami. m Ojačenje nlične razsvetljave. Mestno elek-triško podjetje je ojačilo ulično razsvetljavo na Koroški cesti in v Stolni ulici. Namestili so nekaj novih svetilk, pri ostalih pa so sedanje žarnice zamenjali z močnejšimi. Ojačila se bo tudi razsvetljava v Tattenbachovi, Jurčičevi in Kopališki ulici in v Ulici 10. oktobra. m Dela na stavbah so zopet pričela. Na novih stavbah, ki so bile na jesen v surovem stanju dograjene, so zopet pričela. Številne stavbe v mestu so oživele ter je dobilo za|ioslitev več sto zidarskih delavcev, ki so imeli čez zimo neprostovoljne počitnice. m Umrla je Marija Simoničeva, 60 letna za-sebnica v Cankarjevi ulici 15. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje! Naznanjam cenjenemu občinstvu, da seui prevzela s 1. marcem staroznani hotel in restavracijo »MARIBORSKI DVOR« Večletna praksa v tej stroki bo najboljše jamstvo za solidno postrežbo v splošno zadovoljstvo cenjenih gostov. Danes zvečer ob 2» bo otvoritveni koncert. Za obilen obisk se priporoča Fani Kveder najemnica hotela »Mariborski dvor« m Društvo prijateljev SK Železničarja ima v nedeljo, 5. marca, ob desetih dopoldne na svojem š|K>rlneni igrišču ustanovni občni zbor. m Cokanova je umrla. V četrtek zvečer je nn svojem domu v Mejni ulici umrla Cokanova, katero je njen mož obstrelil in o čemer smo obširnejo poročali pred dnevi. m Pod kolesa težkega voza. 29 letnemu Viktorju Čmoru od Sv. Ruperta v Slov. goricah so se splašili konji. Voz sta konja tako naglo potegnila, da je Čmora vrglo z voza pod kolesa. Zlomilo mu je čeljust, dobil je pa tudi hude notranje poškodbe. ni Zahvala. Neimenovani iz Počehove je po podružnici »Slovenca« v Mariboru daroval 50 din za Slovenski dom v Ljubljani in enako vsoto za mariborski stadion. Najle|>ša hvala! ni Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini trgovca z modnim blagom Izidorja Fincija v Go-s|>oski ulici. Terjatve je prijaviti do 8. aprila, prvi narok bo 17. aprila. Dolžnik ponujn 40% poravnavo. Aktiva znašajo 58.556 din, pasiva pa 110.304 dinarje. m Vojaški urad sporoča, da so z lastniki prevoznih sredstev, ki se morajo udeležiti razporeda oz. pregleda, mišljeni vsi lastniki voz, motornih koles, osebnih in tovornih avtomobilov. m Občinska uprava na Pobrežju sjx>roča, da vojaški razpored za občino Pobrežjo v nedeljo, 5. marca, zjutraj od sedmih do pol šestih zvečer na vojaškem vežbališču na Teznem. Javiti se morajo vsi za vojaško službo sj>osobni obvezniki od 1889 do 1917 letnika. Predložiti morajo vojaško izpravo. Obenem s temi se morajo javiti vsi dajalci živine in komore. Dne 12. marca se v istem času in na istem prostoru vrši pregled konjev, vozov, vprege ter avtomobilov. Lastniki bodo še |iosebej pismeno vpoklicani. 12. marca bo sporočen tudi vojaški razpored onim, ki se iz tehtnega razloga v nedeljo, 5. marca, ne bi mogli odzvati jiozivu k razporedu. m Zadnji član Pinteričeve razbojniške tolpo prijet. Z Vranskega je prispela vest, da so tamkajšnji orožniki aretirali zadnjega člana Pintari-čeve razbojniške tolpe Karla Hojkerja, brezposelnega čevljarskegn pomočnika, ki je osumljen soudeležbe večjih vlomov v Dravinjski dolini, ki so jih izvršili Pintarič, Juhart in Kelc. Hojkerja so odgnali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. m 2(1 vojaških rjuh ukradel. Studenški orožniki so bili od poveljstva pionirskeca bataljona v Ptuju obveščeni, da je od vojakov odpuščeni Jožef Fistravec iz Studencev ukradel 20 vojaških rjuh ter jih dal shraniti svoii zaročenki. Orožniki so rjuhe tam res našli in jih zaplenili. Pristavea so povabili na orožniško postajo, kjer so mu naročili, naj rjuhe zavije v zavoj. Med zavijanjem pa je Fistravec izrabil priliko ter eno rjuho skrivaj vtaknil pod svoj plašč. Orožnik je tatvino opazil ter mu vnovič ukradeno rjuho odvzel. m Lažno potrdilo o plačanih davkih je mariborski policiji predložil neki mariborski nemški zdravnik. Dobiti je hotel potni list, za kar je moral predložti običajno potrdilo o plačanih davkih, kar je tudi storil. Kmalu pa so ugotovili, da je potrdilo neresnično, čeprav je napisano na pravilni formular in opremljeno s pravilnim žinom. Dognali so namreč, da davčni upravi dolguje na davkih 23.000 dinarjev, potrdilo pa je pravilo, da ima vse davke plačane. Policija je zdravnika, ki je v Mariboru zelo znan, prijavila državnemu tožilstvu. Gledalce Sobota. 4. februarja ob 20: »Prodana nevesta«. Red D. — Nedelja, 5. februarja, ob 15: »Roocaccio«. Gostovanje g. Povheta. Znižane cene. Ob 20. uri->Automelody«. Znižane cene. Zadnjič. Sto let francoskega slikarstva Velika razstava francoske umetnosti v muzeju kneza-namestnika v Belgradu Belgrad, 3. marca. AA. Po zaslugi visokega zanimanja Nj. Vis kneza namestnika za umetnost, postaja Belgrad čedalje važnejše središče umetn škega življenja in delovanja. Po veliki razstavi italijanskega portreta preteklo pomlad, razstavi, ki je privabila več ko 80 000 obiskovalcev, bo zdaj dva tedna odjirta v muzeju kneza Pavla prav tako veličastna razstava »sto let francoskega slikarstva«. Na razstavi bo razstavljenih več ko 120 umetnin največjih francoskih slikarjev do C6-zanna in več ko 50 risb največjih francoskih mojstrov Slike za razstavo pošljejo najznamenitejši francoski muzeji in najslavnejši zasebni zbiralci. Samo iz pariškega Louvra dobimo več ko 20 slik. Slike iz Lyona. Reimsa, Dijona, Nancyja, Bor-deauxa, Pontpellierja, Montaubana itd. se bodo pridružile zbirki iz Louvra in najlepšim umetninam iz drugih zbirk. Umetnine bo poslal tudi slavni Rodinov muzej v Parizu in versajski muzej. Na razstavo bodo poslali svoje slike tudi znameniti svetovni zbiralci Rosenbert, Duran, Cognacq, Wil-denstein itd. Med zbiralci zunaj Francije bodo posodili svoje slike za razstavo Chester Kennedv, Clerk in Turner i2 Anglije. Ifazstava bo dala edinstveno priložnost vsemu našemu narodu, da vidi največje slikarje, kar jih je imela Evropa v 19. stoletju. David Delacroix, Tourbet, Manel, Ce-zanne, Iienoir Gogin, van Gogh in drugi bodo zastopani na razstavi z velikim številom svojih najboljših slik. Po pisanju francoskih listov bo to največja in najbolj reprezentativna razstava francoskega slikarstva 19. stoletja, kar jih je kdaj koli bilo v tujini. Kako važna in pomembna je ta razstava se vidi tudi po tem. da sta prevzela pokroviteljstvo nad njo Nj. Vis. knez nameslnik Pavle in predsednik francoske republike Lebrun. Razstavo priredi francosko društvo za umetnost, v prireditelj-skein odboru str. pa med drugimi tudi podravnatelj francoskih državnih muzejev in glavni ravnatelj umetniškega oddelka. Razstavo bodo slavnostno odprli v muzeju kneza Pavla 18. marca, trajala bo pa do 24. apr. Pii XI. ie Piju XII. zapustil svoj masni kelih Rim, 3. marca. A A. Štefani: Nečak papeža Pija XII. markiz Carlo Pacelli je dal časnikarjem izjavo, v kateri pravi med drugim, da so pred nekaj dnevi odprli oporoko papeža Pija XI. Iz oporoke se je izvedelo, da je pokojni papei zapustil svojemu driavnemn tajniku kelih z zlatim pokrovom in posodo za hostijo, ki sta mu vseh 17 let slutili pri sv. mahi. Markiz Pacelli je rekel, da bo papež Pij XII služil sv. maše s cerkveno posoda, ki mu jo je zapustil pokojni Pij XI. Vatikan, 3. marca. AA. Havas: Papež Pij XII. se je takoj popoldne peljal na prvi sprehod po vatikanskih vrtovih in sicer s starim avtomobilom, ki ga je rabil še Pij XI preden se je mornl zaradi svoje slabosti posluževati posebnega voza s premično streho. Angleški poslanik v Burgosu London, 3. marca o. Iz zunanjega urada sporočajo, da je imenovan poslanik iz Bagdada, sir Maurice Drumnmnd Prtorson za poslanika pri nacionalistični vladi v Burgosu. Španski poslanik v Parizu Rurtjos, 3 marca o. Iz dobro poučenih krogih se čuje, da bo za poslanika španske nacionalistične vlade v Parizu imenovan general Espinoza De Los Monteros, k: je bil do nedavnega državni pod tajnik za zunanje zadeve pri španski vladi v Burgosu. Eksplozije v Anglifi London, 3. marža. b. Ob včerajšnjem atentatu na vodovod je policija zaplenila sedem ton eksplo ziv, ki so se nahajala v irski republikanski armadi na Angleškem. Scotland Yard je bil obveščen, da so bili atentati na vodovode izvedeni z gelignitoni. V Četrtek zvečer je policija v Londonu preiskala 70 sumljivih potnikov, toda brez uspeha. Nato je policija pozvala javnost, da ji pomaga pri zasledovanju štirih moških, ki so jih videli v bližini vodovoda. Vse policijske oblasti so dobile nalog, da zastražijo vse važnejše postojanke, kakor vodovode, električne centrale, žo-lcznice in kolodvore. KULTURNI OBZORNIK Ob današnji premieri v Narodnem gledališču: ljudska igra »Prevara« Iz pogovora z avtorjem Lojzetom Štandekerjem. Bilo je v Mariboru, med banketom, ki ga je priredila gostoljubna uprava mariborskega gledališča ljubljanski gledališki družini, ki je gostovala ob 20-letnici gledališča s »Hlapci«. -Član mariborskega gledališča, Lojze š t a n -de ker, čigar drama iz kmečkega življenja z naslovom »Prevara« je doživela v letošnji sezoni na tamošnjem odru svojo uspelo krstno predstavo, je sedel pri večerji poleg meno, zato sem mu, giede na bližnjo ljubljansko uprizoritev, zastavil nekaj vprašanj Ljubljansko občinstvo vas še ne pozna — prosim predvsem nekaj osebnih podatkov: rojen? kdaj? kje? »Rojen 6em v Gačniku pri Maribora — leta 1911.« Vaši prvi literarni poizkusi? »Ko sem bil še pri Križarjih in seveda tudi v Mariboru v gimnaziji, sem ,zagrešil' različne pesmi in novele.« Kako ste prišli k mariborskemu gledališču in kako dolgo ste že njegov član?« »Odkar pomnim, sem imel rad teater in vse, kar je v zvezi s to umetnostjo, zato sem že zgodaj nastopal in sodeloval kot dijak pri različnih kulturnih in prosvetnih društvih, dokler nisem končno leta 1934 postal član mariborskega gledališča.« Kakšne vloge igrate? »Krvav začetnik sem še in delam šele prve korake, saj ni da bi govoril o njih...« No, pa vendar: kaj ste doslej igrali? »Same karakterne vloge: Melvila v Mariji Stuart, brata Martina v Sveti Ivani, brata Sergeja v Prvi legiji, in podobne...« Ali je »Prevara« Vaše prvo dramatično delo? »Ne. Lani sem spisal socialno igro »Stavka«, s katero pa nisem bil zadovoljen. Bil je pač moj prvenec. Toda temeljito ga nameravam popraviti in predelati.« Kdaj ste spisali »Prevaro«? »V letošnjih počitnicah, in sicer v najkrajšem času: v enem mesecu. Takrat sem res intenzivno delal in priznati moram, da mi je teklo delo neverjetno naglo iz|)od peresa. Seveda s tem nočem reči, da ni bilo težkoč, toda snov se je izoblikovala in dozorela v meni kot plod mojega življenja med ljudmi in ozko povezanostjo z njihovim mišljenjem in čustvovanjem, z njihovimi prilikami in razmerami, z vsem, kar oblikuje njihovo današnje življenje.« Zanima me, ali jo drama popolnoma plod Vašo svobodno dramatične domišljije, ali Vam jo dal kak poseben dogodek ali doživetje povod, da ste jo spisali? »Dramatični motiv prežarjev, ki sem jih videl nekoč na neki svatbi — seveda pod povsem drugimi okoliščinami — se mi je vsiljeval kot Izrazito dramatičen in na odru učinkovit pojav. V glavnem pa so igralci pri rojstvu te drame spomini na kraje in ljudi, ki sem jih srečaval in jih srečujem, in nekoliko rodbinske kronike — odločilno vlogo.« Pisatelj ima navadno v igri osebo, ki je no-teljica njegovega življenjskega nazora. Kateri osebi v »Prevari« sto odločili to vlogo? »Ne mogel bi reči, da je ena sama oseba glasnik mojega prepričanja, vendar bi kot glavno imenoval Toneta, kmečkega lanta z vasi, ki je šel za kruhom v tujino in se vrne v domačo vas, ko si je prislužil toliko, da si lahko ustanovi dom in vzame dekle, ki ga ljubi — Lonko — za ženo, ki pa se je medtem vdala gospodarju Lemežu, v čigar hiši je rejenka.« Kaj je torej osnovna misel in glavni motiv Vaše drame? »Tonetov stavek: »Bil sem po svetu in spoznal sem, da svobodni ljudje več razumejo, več odpuščajo — le tlačen človek se ne zna obvladati.«^ Tragična krivda glavne osebe v drami je Lemeževa strast, zaradi katere izvrši zakonolom-stvo, nato zločin nad ženo, in končno pobegne iz ječe, da bi si zopet osvojil Lonko, toda skesa se in sprejme zasluženo kazen. Lonka pa je dekle z zdravim, toda sebičnim življenjskim nagonom, zaradi katerega greši, toda njeno, v bistvu dobro jedro, jo privede še za časa do tega, da izpre-gleda svojo krivdo in se skuša rešiti. V svoji drami hočem pokazati, kako je sreča in vse drugo, kar je bilo zgrajenega na prevari, trhlo in brez cene, in kako se prej ali slej samo po sebi, ali iz drugih, zunanjih vzrokov zruši v nič.« maša SI. Predavanje dr. Grivca o Velehradu V prenovljeni verandni dvorani hotela Union je imel v okrilju Slovanskega kluba ter Jugosl.-češkoslovaške lige predavanje prelat, univ. prof. dr. Grivec o pomenu Velehrada za vse Slovane ter še posebej za stike med Čehi, Slovaki in južnimi Slovani. Predavanja se je udeležila odlična družUia ljubljanskega meščanstva, ki je napolnila verandno dvorano, med njimi tudi g. čsl. generalni konzul Miniovsky. G. predavatelja je predstavil predsednik JČS lige gospod dr. Egon Stare, ki je govoril tudi o tečajih, ki jih pripravlja JČL v tekoči sezoni in ki jih otvarja današnji predavatelj. G. Predavatelj, brez dvoma eden največjih poznavateljev delovanja svetega Cirila in Metoda, je orisal postavi svetih apostolskih bratov ter njihovo poslanstvo, njihov izum slovanskega pisma, s čemer je zvezal vse Slovane ter so tako bili Slovani povzdigujem na enakovredno stopnjo najsvetejših jezikov. Govoril je o starem Velehradu, kjer nove izkopanine potrjujejo, da je stalo v tej moravski vasici resnično nekoč veliko mesto, večje kot Nitra ali Devin, najstarejša moravska kraja, ter je verjetno, da je tu bila stolica sv. Metoda. Od tod je vele-hradska ideja slovanskega krščanstva, ki dobiva posebni pomen v današnjih razmerah. Pojasnjeval je zgodovinske vezi Moravanov s Slovenci, Kocljem ter drugimi južnimi Slovani. Velehrad s 6vojo idejo predstavlja kot simbol združitev vseh Slovanov v eni Cerkvi. Predavatelj je orisal tudi pomen Velehrada v srednjem in novem veku, ki je skoraj pozabil na sv. Metoda, dokler ni v najnovejšem času postal prav ta kraj nekak slovanski Jeruzalem, kamor romajo Slovani. Veliko zaslug za obnovitev Velehrada in njegov sloves ima tudi naš škof Slomšek, ki je ustanovil bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki se jo razširila bolj kot med nami med Čehi in Slovaki. Avstrijskim oblastem je bilo slovansko romanje na Velehrad neprijetno, zato so na pr. 1. 1885 prepovedali, češ da tam vlada kuga, kar je v naši književnosti ovekovečil Gregorčič s pesmijo »Vele-grajska kuga«. Več naših velikih ljudi je obiskalo Velehrad (Krek), ter se tam navduševali za ze-dinjenje slovanskih cerkva. To idejo propagirajo unionistični kongresi, ki se redno vrše na tem svetem mestu, ki pa se letos ne bo mogel zaradi novih razmer. — Občinstvo je g. predavatelja za tehtne misli ter jasno predstavo o eni vodilnih krščanskih slovanskih idej sodobnosti, nagradilo s priznanjem, ki je tudi sicer kot eden najvidnejših delavcev na tem polju, s svojim delom zasluži. Iz francoske književnosti Vsa Francija se pripravlja ia letošnjo proslavo 300 - letnice Racinove smrti. Več literarnih listov in revij je že razpisalo ankete o tem, kako se naj ta najpomembnejši letošnji francoski kulturni dogodek proslavi. Vsi sodobni kulturni in literarni veljaki odgovarjajo in prihajajo na dan z zanimivimi predlogi. Nekateri predlagajo, da naj bi se ciklus Racinovih tragedij izvajal v kraljevskem gledališču v versajski palači, drugi zopet predlagajo, da naj glavno francosko gledališče, Francoska komedija, priredi turnejo po vseh važnejših francoskih mestih in povsod uprizarja Racinove žaloigre. Prav tako bodo vpregli tudi radio, češ, da bo lahko najlepše prenašal nesmrtnost pesnikovih verzov in v radijskem prenosu bo predvajal vlogo Nerona pesnik Jean Cocteau, ki se je za to vlogo sam ponudil. Prav tako vlada že veliko zanimanje zato, kdo vse bo v Francoski komediji režiral Racinove tragedije. Pod novo upravo sedaj žo nekaj let v Komediji reži rajo pomembnejša dela režiserji, ki imajo svoja samostojna gledališča, tako predvsem Jouvei, Duiiin ia Gaston Baty. Posebno Jouvetova veljava se je zadnji čas silno 'dvignila ter ga ne cenijo že več samo kot igralca, režiserja in filmskega zvezdnika, temveč ga napovedujejo tudi že kot uspešnega dramskega pisatelja. Za enkrat je izdal svojo prvo knjigo »Reflexions d'un comedien — Igralčeva opazovanja«. Gaston Baty je v svojem gledališču na Montparnassu dramatiziral znano delo »Manon«, Dullin pa je pravkar zelo prepričevalno zmagal z izvedbo Beaumarchisovega »Mariage de Figaro« v Francoski komediji. Znani poznavalec nemške literature in nemške duše, prof. Edmond Vermeil na Sorl>oni, je izdal te dni že drugo knjigo o Nemčiji, in sicer študijo o znanem pesniku Heineju. V knjigi razčlenjuje posebno njegove vidike o nemških in evropskih prevratih v 18. in 19. stol. Isti pisatelj je prav tako šele pred kratkim izdal obsežno knjigo tudi o Nemčiji, in sicer pod naslovom »Les doctrinaires de la revolution allemande«, kjer začenja z Lutrom in končuje z Gobbelsom in Rosenbergom. Jac.ques Ancel, prof. na vzhodnem institutu, je napisal knjigo pod naslovom »La geographie des frontieres«. Knjigi je napisal predgovor Andre Siegfried. Znana knjigotrška revija »L a revue des L e c t u r e s« pa je dne 15. febr. zopet objavila lepo poročilo o prevodu Jurčičevega »Jurija Ko-zjaka«, ki je izšel lansko jesen in ki je bil tudi nagrajen od Francoske akademije. Prav tako je lepo oceno o prevodu objavila revija »L a vi e benedietine« v svoji januarski številki. O knjigi je tudi napisal pohvalno poročilo naslovni škof elatejski Roger Beaussart, predsednik Zveze društev za krščansko vzgojo. —c * Jacqnes Martain: Questions de la conscience (Descle de Brouwer). Ni še dolgo, kar je Maritain, ki jo precej znan že tudi pri nas, izdal s svojo ženo knjigo: »La situation de la poesie«. Sedaj pa je izdal knjigo, ki rešuje sodobna vprašanja, dasi naša doba nikakor ni naklonjena filozofom, ki razmišljajo o človeških problemih in o abstraktnih vprašanjih. In ravno v tem neredu nam je treba mislecev, ki utirajo pot našemu mišljenju. Tak namen ima tudi najnovejša Maritainova knjiga. »Ta knjiga ni kaka obstraktna obdelava snovi... Je osebno in konkretno pričevanje, kjer filozof, zavedajoč se praktične funkcije filozofije razmišlja o vprašanjih vesti. Razlogi, na katere se naslanja, imajo univerzalno vrednost in morda bodo pomagali drugim pri ustvarjanju jasnega vpogleda.« Vprašanja, kakor že naslov pove, razpravljajo o permanentnih problemih, ki jim sedanje krize dajejo še posebno ostrino. Vzemimo za primer le razmišljanje o konfliktu med krščansko vestjo in totalitarnimi režimi, ali drug esej: nemogoč antisemitizem. Kako zadoščenje za katoličana, ko bero tako jasno izražene zahteve naravne morale, ki jim da krščanstvo še višij pridih in močnejšo sankcijo! Treba bi bilo tako naštevati poglavje za poglavjem. N. pr.: odnos med akcijo in kontempla-cijo, razmišljanje, ki bo marsikomu pokazalo nove perspektive in ga osvobodilo težke more. Noben tomist, noben kristjan, mogoče celo noben filozof ne bo stavil akcije nad kontemplacljo, toda kako potem klicati kristjane, kot kliče Maritain, da vstopijo v areno življenja, da ne zakrijejo svojega pričevanja, če nas pa najvišji cilj vabi v višine? V tem je težkoča, ni pa to nasprotje. Za svete kipi akcija iz obilja kontemplacije. Z gotovilmi omejitvami velja to tudi za navadne kristjane. Kratko poglavje o odnosu med katoliško in politično akcijo, da mnogim pojmom, ki so do-sedaj nekako viseli v zraku, pravo distinkcijo. »Dovolj dolgo sc je v moderni dobi krščanstvo pokoravalo dvema nasprotujočima si ritmoma: krščanskemu ritmu kulta in religije, problemom notranjega Življenja, in naturalističnemu ritmu profnnega, socialnega, gospodarske. Železniški most se je podrl Most čez reko Pataha v državi Washington (USA) se je zaradi velikih povodnji, ki so razmehčale njegove temelje, podrl, ko je vozil čezenj tovorni vlak. Francosko prebivalstvo Belgije izumira Sestav belgijskega prebivalstva 6e nevzdržno izpreminja v prid flamskemu delu in če bo šlo tako naprej — na obzorju ni videti nobene moči, ki bi mogla to izpreminjanje ustaviti — bo Belgija v nekaj desetletjih povsem drugačna. Število prebivalstva v štirih flamskih pokrajinah, Antvver-pen, Vzhodna Flandenska, Zahodna Flanderska in Limiburg, vztrajno raste, v valonskih pokrajinah Hennegau, Liittuch, Namur in Luksemburg, pa prav tako vztrajno pada. Izračunali so, da bo čez dvajset let, ako bo fo obstalo, v valonskih pro* vincah samo še 2,788.000 prebivalcev, v flamskih pa že 4 milijone in pol, računano v obeh primerih samo pristno valonsko in flamsko prebivalstvo, brez priseljencev. V naslednjih štiridesetih letih bo po tem računu valonsko prebivalstvo narastlo na 2,761.000, flamsko pa na 5,431.000. Tako bodo Flam ci kmalu preplavili vso Belgijo in bodo lahkd dobili najidealnejšo — avtonomijo. ŠPORT Državno prvenstvo na Pohorju Da bi letošnje državno prvenstvo v alpski kombinaciji v vsakem pogledu čim svečanejše poteklo, je MZSP naprosila ministra za telesno vzgojo naroda g. Djura čejoviča, da je prevzel pokroviteljstvo in častno predsedstvo nad prireditvijo. V častnem predsedstvu so še tudi drugi odličniki: ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, knezoškof lavantinski g. dr. Ivan Jožef Tomažič, mestni župan mariborski dr. Alojzij Juvan, komandant mesta gen. Čedomir Stanojlovič, predsednik SPD Maribor g. inž. Vladimir Šlajmer, načelnik sreza Dravograd g. Ivan Milač in župan Ribnice g. Janko Zabovnik. Maša za planince na Senjorjevem domu. Na prošnjo MZSP bo priskrbel Aljažev klub v nedeljo 5. t. m. ob 8 zjutraj za udeležence državnega prvenstva mašo na Senjorjevem domu na Pohorju. Glavna pisarna za časa državnega prvenstva v alpski kombinaciji bo poslovala na Slomškovem trgu 11, pritličje, levo, kjer se nahaja mariborske Mestni turistični urad, in sicer v dnevih od 2. do zaključno 5. marca od 7 do pol 13 ter od 14 do 19 dnevno. Tel. št. 27-36. Avtobusna zveza z Ribnico na Pohorju. V nedeljo bo za udeležence državnega prvenstva na razpolago avtobusna zveza z Ribnico, ki pa bo v glavnem na razpolago le onim, ki se bodo prijavili do sobote ob 17 v trgovini Sport-Divjak na Glavnem trgu, telefon 27-12. Cena vožnje v obe smeri je 35 din. Odhod ob 6 zjutraj z Grajskega trga. Senjorjev dom v glavnem za tekmovalce in vodstvo tekem. Vodstvo tekmovanja nas naproša za objavo, da bo zaradi velikega števila prijavljenih tekmovalcev Senjorjev dom v prvi vrsti rezerviran zanje. Zato se naprošajo ostali gosti letošnjega tekmovanja, da se ozrejo po prenočiščih v Ribnici, Koči pod Kopo itd. Spored tekmovanja. Objavljamo v svrho boljše orientacije še enkrat na kratko spored tekmovanja. 4. marca bo ob 9 dopoldne na Jezerskem vrhu start za tekmo v smuku, cilj pa bo približno 20 min. oddaljen iz Ribnice. 5. marca bo ob 9 dopoldne tekmovanje v slalomu v bližini Senjorjevega doma na Pohorju. Smučarske štafetne tekme v Mojstrani ne bo Zaradi nastopa močnega juga so se snežne razmere toliko poslabšale, da se razpisana štafetna tekma dne 5. marca ne more izvesti. Prosimo, da klubi vzamejo to objavo na znan:e. Sm, KI. Dovje Mojstrana. Celjski šport Jutri v nedeljo bo na igrišču pri Skalni kleti ob ol 11 dopoldne prijateljska nogometna tekma med K Rapidom iz Maribora in celjskimi Atletiki. Po zadnjem porazu se bodo Atletiki gotovo malo bolje potrudili, da ne bodo odšli iz igrišča s tako nečastnim rezultatom kot zadnjič. Predtekma bo med kombiniranima moštvoma Atletikov in SK Štore, Jadran : Celje Domači SK Jadran je pozval v goste najboljše moštvo Celja kot zadnjo predpripravo svojemu moštvu za bližnje naporno in važno prvenstvo. Celjani se od-likuejo z brzo in požrtvovalno igro, ki pa diči tudi domačine, tako da se bo to prijateljsko srečanje razvilo v zanimivo, tudi nekoliko prestižno tekmo. Z ozirom na redka gostovanja celjskih moštev bo to eina najboljših nedeljskih nogometnih prireditev v Ljubljani na igrišču SK Jadrana v Koleziji ob 15 s predtekmo ob 13.30. ga in političnega življenja, predanega svojim nagonskim zakonom. Danes, saj za kristjane, ki imajo ušesa, da poslušajo, je ta dualizem končan. Prihaja doba, ko bo obnovljena organična in življen-ska enota vsega, kar je bilo nepravilno ločeno.« Knjiga ni namenjena le ozkemu krogu višjih zobražencev, ampak širokim plastem, kot Maritain sam pravi, da »vsem, ii so dobre volje«, zato je napisana kolikor mogoče poljudno, kar njene miselne vrednosti nikakor ne zmanjša, pač pa ji poveča praktično vrednost. Tone Čokan. Po športnem svetu Evropsko prvenstvo boksarjev v Dublinu Boksarji bodo imeli evropsko prvenstvo letos od 18. do 22. aprila v irskem glavnem mestu Dublinu. Ta prireditev bo dosegla višek v predolimpijskih pripravah boksarjev. Športni teden v Zagrebu Telesnovzgojni odsek pri zagrebški občini je sklenil prirediti v Zagrebu »Športni teden«, v katerem naj bi se prebivalstvu Zagreba prikazal razvoj športa in telovadbe v Zagrebu. Z raznimi predavanji naj bi se prebivalstvo seznanilo in zainteresiralo za posamezna vprašanja telesne kulture na splošno in za šport posebej. Zagrebški športni teden bi imel v glavnem naslednji program: propaganda s predavanji potom radia, z razstavo ^n*fr(Hjič '9 strokovno tehničnim delom, s katerim bi se prikazalo delo obvezne telesne vzgoje pri taborenju, pri civilni zaščiti in končno z javnim nastopom. Športni teden bi se zaključil z olimpijskim dnem 18. junija t. 1. Naši ping-pong igralci potujejo t. marca Naši ping-pong-igralci, ki bodo zastopali našo državo na svetovnem prvenstvu v Kairu, odpotujejo dne 1. marca. Določena je devetorica, ki nas bo zastopala na teh tekmah. Tudi denarna sredstva so že zasigurana; namreč ministrstvo za telesno vzgojo naroda bo dalo 5000 din, ostanek, v znesku 25.000 din, pa bo krila zveza. Peru je postal prvak Južne Amerike Trinajsto prvenstvo južne Amerike v nogometu je zaključeno. Letos sicer niso sodelovale vse dežele, toda v finalni borbi je nepričakovano zmagal Peru nad Urugvajem z 2:1 pred 40.000 gledalci. To se je prvikrat zgodilo, da je Peru zmagal in si osvojil prvenstvo južne Ameerike. Peru si je namreč v štirih tekmah osvojih 8 točk, Urugvaj, ki je zasedel drugo mesto, pa 6 točk, da tretjem mestu je Paragvaj s 4 točkami. * Šport 1939 — Priročnik za vsakogar je izdal urednik »Ilustr. šport, novosti g. Vladimir Bicanič iz Zagreba. V te; 34 strani obsegajoči knjižici žepnega formata je zbral ogromno zanimivega športnega gradiva iz našega in mednarodnega športa. Navedeni so vsi naši in mednarodni rekordi, kar bo zelo prav prišlo raznim športnikom in vsem onim, ki vodijo evidenco o naših in svetovnih rekordih. V knjižici so navedene tudi vse vrhovne športne organizacije domače in mednarodne in pa razni drugi podatki, ki jih športniki vedno rabijo. Obdelane so statistično vse športne panoge, ki se goje pri nas, nekaterim je odmerjenega precej prostora. Na koncu so podatki o našem športnem tisku in pa termini o na'važnejših letošnjih športnih prireditvah. Knjižica stane 4 din in se naroča pri izdajatelju v Zagrebu, Nodilova l/II. Vesti športnih zvez, klubov in društev ŽSK tHermes* nogometna sckcija. Opoza.rjam vse igralcu na nedeljsko dopoldanske in popoldanske trening, ozir. prijateljske nogometne tekme. Udeležba jo strogo obvezna za vse določene. Podrobnejša poročila na običajnih mestih. — Načelnik. SK Ljubljana prosi zn »poročilo dobrotnika, ki bi bit voljan prevzeti na hrano brezposelnega aktivnega čl a na-nogometaša. Blagohotna sporočila naj se dostavijo nn naslov kluba: Beethovnova ulica 9, T. nadstr. SK (Irafil;a. Danos zvečer ho ob 8 v gostilni Mencinger, Sniartinska cesta, prijnteljski sestanek vsoti naših igralcev. Na ta sestanek so vabljeni tudi podporni člani in naši prijatelji, da skupaj zaključimo prošlo poslovno dobo klubovega delovanja. Obvestito so med seboj! STK Moste. V nedeljo bo napovedan izlet na Rv. Katarino. Plani se opozarjajo, da se strogo drže določb, ki so jim bile dostavljeno potom okrožnice. Zbi-ratiščo jp oh 7 pri Bajen. V primeru dežja izleta no bo. Ce kdo ni dobil okrožnice, dobi podrobno Informacijo pri tajniku. Zaloška reata 181. /j SK Ljubljane. .hitri, v nedeljo, Igramo z Ttoko na njenem igrlSču prijateljsko tokmo. Postava moštva na običajnem mestu. ZFO II. telovadna akademija ZFO in ZDK bo jutri zvečer ob 20 (8) v veliki dvorani hotela Union. Pester in bogat spored, ki obsega 15 najrazličnejših točk, bo vsakogar zadovoljil. Vstopnice so razprodane.