Lisi 44 rp v • lecaj XLYII. i Izhaj aj ako sredo po celi poli. Veljajo v tiskal jeniane za celo leto 3 gold. 40 kr. za r>ol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 90 kr.. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 30. oktobra 1889 Obsee- Poziv kranjskim gospodarjem, ki se pečajo s prašičjo rejo ® ' — v. rt i• •__; • ____A__:__: ----: Poročilo deželnega odbora glede trtne uši po Kranjskem. Razne reči. — Zemljepisni in narodopisni obrazi Trgovinska zbornica Naši dop No w Gospodarske stvari. postane tako težko, kakor nikdar domači prašiči. Te prednosti pokaže pa le, če je v snažnem in suhem Poziv kranjskim gospodarjem, ki se pečajo hlevu j ki ni po zimi premrzel in po leti ne pretopel prašičjo rejo Podpisani odbor je ukrenil v seji dne t. m po spešovati tudi prasičj rejo in hoče udomačiti boliš prašičje pleme. Vsled tega ukrepa bode oddajal plemenske mladice jorkširskega plemena s sledečimi pogoji: Prašički se bodo oddajali po dva, tri in morda tudi po štiri mesece stari, in sicer kakeršnih bode dobivati. Kdor nima takega hleva in kdor ne skrbi za snago prašičem, naj rajši ne poskusi z jorkširskimi prašiči. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Ljubljani, dne 7. oktobra 1889. Ivan Murnik, predsednik. s. r. > Gustav Pire, s. r tajnik. Cena prašičkom bode tolikokrat po 3 gld j po ko likor mesecev bodo stari, to je polovico cene, kajti od bor mora plačevati po 6 do gld vsak mesec starosti Poročilo deželnega odbora glede trtne V ■ USI vred Oddajali se bodo sami merjasci ali pa s svinjami Same svinje ne bode dobiti. Kdor bode dobil prašiče, moral se bode zavezati: da ga bode obdržal za pleme, dokler bo sposoben; da bode naznanil podpisanemu odboru, kadar bode po Kranjskem. Pri Grmski šoli zasadile so se že leta 1887. tri 2 velike parcele, polovico s trto riparijo, polovico prašiča nehal rediti; da bode merjasca puščal tudi svinjam bližnjih gospodarj ? kolikor kaže umna prašičja reja, in da bode dotično pristojbino znižal za svinje, ki so udov kmetijske družbe kranjske. Tisti gospodarji, ki žele imeti takih plemenskih prašičkov z gori navedenimi pogoji, vlože naj prošnje do 15. novembra 1.1. 2650 pa z jorkmadejro, kateri prav dobro rasteta, tako da je bilo letos ob tečaji za vinogradnike in gornike tem brezplačno moči dati več tisoč rezanic. Prihodnjo spomlad se bode morebiti že lahko oddalo 100.000 rezanic, ker v *» se je leta 1889. v trtnici posadilo še 4000 trt solonis. Smolinji vasi se je leta 1887. prekopal del starega i ■ vinograda (3000 in obsadil z jorkmadejro, da se bodo s tega nasada dobivale rezanice teh trtni uši kiju bujočih trt. Za podpore, dovoljene od slavnega deželnega zbora pri podpisanem odboru ter naj določno povedo, ali ho- poprosilo je deželni odbor 38 vinogradnikov iz občine čejo samo merjasca ali tudi svinjo Opom b a: je zelo rodovitno i Jorkširsko pleme ima te prednosti da hitro raste, da je kmalu i da sposobno Slapenske v okraji Vipavskem. Prosili so, da bi se jim za zasaditev novih vinogradov brezplačno dale potrebne ameriške trte in dovolile denarne podpore za troške za pleme, da se izvrstno debeli j izbirčno za krmo ter novih nasadov. Deželni odbor je najprej prosil občinsk o predstojništvo na Slap smislu deželno- naj potrdi da so prosilci v 1888. iz Montpelier došlih trtnih vrst, namreč: Riparia zborskega sklepa v resnici neimoviti ob portalis, Herbemont, Jaquez, Elvira, Othello, Hundington, enem pa tudi c. kr. deželno vlado, naj bi iz Kostanjeviške Senasqua, Riparia gloire, da Montpellier, Rupestris, Vi-trtnice prosilcem brezplačno prepustila potrebne trte, ker alla, Cunningham, vseh skupaj 8279 največ neposrednje jih po doželnih trtnicah ni še pripravuih Ker Sla rodeče trte pognalo je do 50 Izmed nasadov za- pensko županstvo poročalo j da so vsi prosilci neimoviti, sebnikov, ki so poskusili ameriške trte zasaditi, navaja sklenil je deželni odbor dovoliti po 5 gld. podp tistim poročilo nasade po vinogradih Fr. Gregoriča v Gadovi ki bodo po 100 štirjaških sežnjev zemlje peči, grofa E Auersperga na Šrajbarskem turnu in ar. vinogradnikom, zasadili z ameriškimi trtami. Vzlic temu pa le-ti posest niki letos kakor kaže, niso nič sadili. Namorša v Veliki dolini. razpsom z dne 21. junija 1888., št. 8593, naročilo je visoko c. kr. poljedelsko mi- Pač pa je več posestnikov iz Lož in Podrage do. nisterstvo pozvedovati > kako se v davčnem osraji bilo ameriških rezanic iz državne trtnice v Kostanjevici, in sicer ne brezplačno, ampak po 6 do 10 gld. za 1000 šib. Trtna uš se strašansko množi po vinogradih, ne dolenjskih, ampak tudi Vipavskih. deželne vlade z dne 1. julija 1889. prijela se je trtna uš . v okrajnem glavarstvu Krškem 665 parcel; 2. Črnomaljskem zasadila ameriška trtnica. C. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlji je v ta namen nasvetovala v najem vz.ti vrtno parcelo poleg pristave grajščaka Sladoviča Po naznanilu c. kr. v Loki. Na željo c. kr. deželne vlade je vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole v Grmu meseca 1 v okraj glavarstvu Novomeškem 63 parcel, 3 nem glavarstvu Crnomeljskem 74 parcel glavarstvu Postojinskem 197 parcel in ni Koliko se kakih podatkov zmnožila trtna uš leta 1889., o tem dovršene. marcija 1889. 1. ogledal tist delež in ga v napravo trtnice spoznal za pripravnega. Tudi za Vipavsko dolino se bode v okrajnem napravila trtnica z ameriškimi trtami, ker so že dotične obravnave s posestnikom v to prikladne parcele ugodno oglasili več slučajih, ko so se vinogradniki vsled razpisa c. kr. poljedelskega pri vladi, da bodo zasadili vinograde z ameriškimi tr- ministerstv z dne 21. maja 1889 zvedenci, kako tami privolil v to tudi deželni odbor Da se vino bilo do sedaj navada, nič več ne smejo preiskovati po gradno prebivalstvo praktično poučilo, kako se najbolje Posameznih občinah celih po njih nahaja uš. Uradno iskovati je zdaj viujgrade prostranih vinogradov, če se iu najuspešneje požlahtnujejo trte, nasvetovalo je šolsko in ob državnih troških pre- vodstvo v Grmu, tridneven pouk za gornike iu viuo- se, kadar se ovadijo kje gradnike, da bi se učili, kako se sade in požlahtnjujejo sumna znamenja o trtni uši. Ovaditi pa so dolžni vinogradniki sami, osobito pa trtnoušne krajne komisije, ki ameriške trte. Tega pousa, ki je trajal oil 21. do 23. so ustanovljene, da podpirajo vinogradnike in marcija v Gruiski šoli, udeležilo se je 34 osob iz Krškega oblastva. in Novomeškega okraja. Vsled ugodnega uspeha osnoval Da pa je krajnim komisijam mogoče svojo dolžnost iz- se je meseca junij se en tečaj da bi se vinogradniki polniti 5 treba je, da o pravem času prehodijo in pre- poučili o požlatnitvi zelenečih trt, toda udeležilo se ga iščejo, kakor jim veleva poučilo, vinogradne kraje in potem odgovarjajo na vprašalne pole poročajo političnim okrajnim oblastvom o svojem opazovanji. C. kr. deželna vlada mora strogo gledati na to, da krajne komisije od- Je malo osob. Deželna trtoušna Komisija za Kranjsko imela je sejo dne 24. juuija 1889 ločene jim vinograde pregledajo najmanj po enkrat v čenega od kr. deželne vlade sejnega zapisnika, , je razvidno, da priob se ie letu najprimerneje med 15. junijem in 1 o. avgustom bodisi skupno ali pa posamezi ter naznanijo svoje opazovanje oblastvu, da se, če bi bilo treba, uradno pre- najprej prečitalo letno poročilo o množenji trtne uši po Kranjskem, potem pa se je obravnavalo o sledečih svetih posameznih članov komisijskih: 1.) Dr. Josip na iščejo dotični vinogradi. njaK etuje poslati do visokeg c. kr zadnjem letnem poročilu tehniškega voditelja ministerstva prošnjo poljedelskega da ukaže vodstvu Kostanjeviške komisije za uničevanje trtne uši, katero je priobčila c. kr. deželna vlada, omenjeno je nadaljo, da je bilo v državni trtnici Kostanjeviški konec leta 1888. 144.800 rezanic od trte riparije trtuice, naj se neimovitim o radnikom rezanice daj brezplačno, sploh pa i da se cena za tisoč šib zniža na zni- potem 1 220 solonis in 200 jorkmadejre na razpolaganje, oglasilo pa se je 209 strank pa se glede gld., kajti rezanice se vedno množe, in zatorej žana cena popolnoma opravičena, namen ameriške trtnice na visoko ceno ukoreninjenih trt dosega le, za 72.742 rezanic, tako da jih je ostalo še 72.058. Spomladi leta 1887. v trtnici Kostanjeviški zasajene • ~ % vrste neposrednje rodečih ameriških trt, in sicer 100 Rupestris, 100 Othello, in 50 Cunningham, katere so naročile s Francoskega, vsrasle so prav dobro. ako se kar največ mogoče razpeča rezanic. Ostali člani komisijski pritrde temu nasvetu. 2.) Vodja kmetijske šole v Grmu Rihard Dolenc se predlaga dobljenimi rezanicami kmetu ki ne zna Trta požlahtnjevati, vlagati in sploh ravnati nikakor ni še Othello (črno) rodila je že letos grozdje, ki je bilo ob pomagano. Dolenjski začetku meseca septembra že popolnoma črno in sladko, trt potrebnega razuma nščaki nimajo za požlahtnjevanie pa tudi ni30 vajeni temu delu, brez vsakega neprijetnega zemeljskega okusa , ki ga katerega se je dalj časa učiti od kakega zvedenca imajo večinoma vse neposrednje rodeče trte. Od leta treba zanj tudi biti nekoliko pripravnemu 1 ravno tako .r kakor za cepljenje sadnih drevesec in drugih rastlin, hrana, na Vipavskem pa po 50 kr. podpore na dan Zmerom bolj si bodo torej želeli vinščaki ljudi, ki so Skupnih troškov za oba tečaja utegnilo bi biti 150 gld vešči temu poslu, in ker je delo tako razsežno ter treba Glede na uspešnost in korist tega pouka usoja si hitro, pa vendar prav ravnati, primankovalo bode vedno deželni odbor priporočati slavnemu deželnemu zboru, da bolj čutno sposobnih ljudi, to tem bolj, ker žuljava dovoli omenjene tečaje. kmetska roka ni pripravna za tako delo. dopisom z dne 20. septembra 1889, št. 511, je Popotno poučevanje o požlahtnjevanji trt ne po- c. kr. kmetijsk . družba naznanila deželnemu odboru, da maga i ker si v kratkem, za to določenem času kmeto- kmetijska podružnica v Kostanjevici rada v okuženem valeč ne more pridobiti potrebne ročnosti in ker j3 samo okoliši zasadi štiri poskusne ameriške vinograde, če se razkazovanj ne more nadomestiti dovoli primerna podpora. Iz kredita 500 gld., ga Da bode torej mogoče požlahtnjevati po ogromno je slavni deželni zbor dovolil v enak namen, obljubil je število trt, treba pa jih bode v kratkem, kajti ameriške deželni odbor kmetijski družbi 200 gld. podpore , ako trte se močno razmnožujejo, bilo bi jako primerno mlade bodo dotični vinogradi obsegali v^aj 200 štirjaških sež- ljudi za to posebno delo izobraziti. To se da lahko in njev in ako jih bode polovica zasajenih z neposiednje z malimi troški na ta čin doseči da se v kmetijski rodečimi, polovico pa s požlahtnjenimi ameriškimi trtami šoli v Grmu izpodbudijo mladi ljudje z brezplačno oskrbo v zavodu za pouk v tečajih o požlahtnjevanji trt. a svetovalec prosi da bi se njegov nasvet, kate- remu pritrde tudi drugi člani komisijski, priporočil de želnemu odboru. 3.) prevzvišen Jcsip Vošoj svetuje naj 86 naprosi i gospod poljedelski minister, da se v glavno komisijo za trtnoušne reči pokličeta tudi s Kranjskega dva zaupna moža, ker se bode tudi iz drugih dežel, katere imajo z uničevanjen nesrečne trtne uši veliko manj opraviti, poklicalo več ne da komu j eval rske in kmetijske šole v Grmu, Rihard Dolenc pnih mož. Predlagatelj misli, a vi-aradi svoj mnenj da bi Deželni odbor si usoja predlagati to poročilo slavnemu deželnemu zboru s sledečimi nasveti: 1.) Deželni odbor se pooblaščuje : da iz deželnih trtnic in vinogradov brezplačno oddaje ameriške trte (rezanice in ukoreninjene trte) malim neimovitim vinogradnikom, kateri pravilno zasajajo svoje vinograde z ameriškimi trtami, da takim vinogradnikom dovoljuje darila po 5 do 10 gld. in da onim kmetijskim podružnicam ali občinam, katere pravilno zasajajo poskusne ameriške vinograde dovoljuje podpore do 50 gld. za vsak tak vinograd, ako meri najmanj 500 ojih mnogih izkušenj glede trtne uši mogel prav veliko koristiti v centralni komisiji. člani, izimši Riharda Dolenca, pri- trdij Vsi komisijski temu nasvetu. 4.) Naposled še Rihard Dolenc izrazi želj da se pri pazljr ddajanji rezanic iz Kostanjeviško trtnice odbiralo 2.) Deželnemu odboru se naroča : prositi visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo, da tistim neimovitim vinogradnikom, potem kmetijskim podružnicam ali občinam na Dolenjskem in Notranjskem, kateie pravilno zasajajo vinograde z ameriškimi trtami, iz državnih ameriških trtnic in sl le po eno oko t >, kakšo< da bi se kajti trsi imajo čkrat piči ne povezovali z že leznim žičjem, ker se snopiči s tem pokvarijo bilo rabiti vrbove šibe ali slamna povresla. Bolj bi vinogradov b ezplačno prepušča potrebne ameriške trte; Vodja Kostanjeviške trtnice omeni na to, da so tudi naročiti šolskemu vodstvu v Grmu, da prireja tečaje, v katerih se bodo mladi ljudje učili saditi in požlahtnjevati ameriške trte. 3.) Za troške, kar jih bode pod točko 1. m rezanice, ki dohajajo s Francoskega in Ogrskega, z železnim žičjem povezane, vendar pa bode on kolikor točko 2. b), dovoli se znesek 1000 gld. iz deželnega za mogoče ustrezal želji gospoda Dolenca. Pri volitvi zastopnika v glavno komisijo izvoljen je bil deželni odbornik dr. Josip Vošnjak za prihodnjo triletno opravilno dobo. Ta sejni zapisnik predložila je c. kr. deželna vlada klada. Razne* reči. deželnemu odboru s prošnjo j da vodje Riharda Dolenca glede vzprejemanja nasvet učenja mladeničev v cepljenji trt v Grmski šoli. * Lastovke so zelo koristne. Francoski prirodoslovec blagohotno uvaževal Florent-Prevost, ki posebno marljivo preiskuje želodce kateri žive ob črvih, žužkih in in pesebno takih ptičev, drugem mrčesu, našel je po želodcih 18 lastovk ob raz- Na dotični poziv deželnega odbora nasvetovalo je ličnih dobah sledeče število žužkov: 15. aprila 422, 19. šolsko vodstvo, da bi bili taki praktični učni tečaji vsako aprila 649, 27. af leto v šoli v Grmu in v Vipavskem vinskem okraji. Da maja 680 j 29 bi pa z večine neimovitim mladim ljudem mogoče bilo 28. junija 400 301 maja 300, 11. 1. maja 704, 4. maja 660 j junija 420 ? 14 18 junija 244, julija 420, 20. julija 501, 24. julij udeleževati se teh po šest dni trajajočih tečajev, dovolilo 500 . avgusta 842, 19. avgusta 600, 29. avgusta 3847 naj bi se jim v šoli v Grmu brezplačno stanovanje in žužkov. Po takem je 18 lastovk pozobalo od 15. aprila --- clo 29. avgusta, torej v mesecih 5390 žužkov, vsaka D1C iu kaznilnice vam prav tako označujejo materijalni lastovKa pa na da 466 e pomislimo, da po teh že- napredek, kakor gizdave palače, bogato opravljene pro lodcih ni bilo najti niti najmanjšega sledu kake o ali pa sadj zvidno je, kolika velika dobrota žita las- dajalnice in veličanstvene javne zgradoe. Po ulicah, ki jih razsvetljuje plin in katere stražijo uniformovani po- tovka kmetijstvu sploh in sadjarstvu posebe. Kdo bi torej licaji, klatijo se prosjaki obojega spola, tu in tam uprav to dobrotljivo ptico preganjal? * Kako hraniti klobase po leti. Če nimamo sušilnice, denimo klobase in gujati v dobro zaprto sobno peč in jih zaspimo s presejanim pepelom, ali jih pa zavijmo strašne prikazni. In tako razvoj gospodarski, blago m bogastvo spremlja rastoče uboštvo na drugej strani. Ono prvo ni, kakor bilo pričakovati, zmanjšalo število siromakov v papi ■ in denimo v pepel * Navadni vodni trst je, če se požanje julija in avgusta meseca, kadar cvete, zelen in posušen dobra krma konjem in govedom, pokladati pa jo je najbolje upreženi živini, kadar dela. Za krave pa trstje ni. * Oeliati ali strgljati konje j taKO potrebno in bednikov, ni olahkotilo bremena onim, ki morajo delati od jutra do večera. Istina, v bogatih zemljah živi se ugodnejše in človeka dostojnejše. To so posledice bogastva, ali one ue objemajo vseh razredov naroda enako. Od tega imajo malo, premalo oni zdolaj, ki se jim veli nižji slogi naroda. Dopušča se j da tudi siromak dandanes kakor krmiti jih ? kajti koža ima veliko njic skozi vživa to a!i ono, česar pred sto leti ni imel niti bogatin, katere vedno uhajata vlaga in para » kateri nista več za ali dokler se ne poveča tudi sposobnost potrebe naše kri p jrabni. Poleg tega je v ko katere izločuj voljm ločke ži na tisoče malih žlez, ki clela kožo mehko in brablja. In ravno te od- katere nadomešča nova rast in ki so kakor suhe zadovoljavati, ni s tem dokazano, da se je poboljšalo oljnato tvarino Koža se pa tudi ved luskinje po koži; treba je z glavnikom in s ščetjo oprav Če se pot posuši . zamaše se luku ljati. snaga jemati se je začenj po koži ter ostane po njej ne stanje vseh. Prosjak v velikem mestu vživa marsikaj, česar nima seljak v zabitem odročnem selu, ali 8 tem ni dokazano, da je bolje biti prosjakom v velikem mestu, kakor seljakom v odročnem selu. Mnogo tega se je po-pravilo in zboljšalo, ali tega se ne vdeležavajo vsi raz- koža otrdi se krči ? in pri redi enako. Menim, da vpliv materijalnega napredka kaka bol Vse to pa preprečimo » če konja pogostoma čehamo in češemo kratko in malo ne pomaga, da se poboljša stanje naj-nižiih razredov naroda v onem, kar je bitno, da bi bilo naše življenje zdravo, srečno in zadovoljno, pač pa me nim, da se z onim vplivom stanje teh še pohujšava. nižjih razredov Podučite stvari. Dalo se to ali ono ugovarjati tem nazorem du Zemljepisni in narodopisni obrazi hovitega Američana to Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 132. more oporekati, namreč da navzlic vsej kulturi gospodarskej in duševnej, beda levolja niste zginili, da število potrebnikov ni manjši, temveč večji, gotovo tudi zbog tega. ker se prebivalstvo ker in s tem nastajajo tudi veče naloge društvu množi. siromaki trebajo pomoči in > tolažb Tej dolžnosti se Ljudj Siromaki. 83 selijo v novi svet, v Ameriko društvo naše ne more in ne sme odtezati, kakor je jo ovršavala nekdaj, tako je treba jo tudi sedaj in v pri- mo- hodnj rejo več zaslužiti onej strani sveta so kraji srednjem veku in tudi še dolgo potem je raz zemljo redke bdelujejo čisto jednostavno so železnice vijala katoliška cerkev v tem področju obsežno in bla imajo tako malo bogastva, da se ne dade govito delavnost 1 VUlVV^ UJ VI iiliUj v v ^ * - ^ vO 7----------------^ živeti razkošno, kjer so hiše imovitejših zbite od desek, ljitelja je cerkev v tem Sledeč vzvišeni nauk svojega uteme- času branila in hranila uboge kjer tudi najbogatejši mora vsak dan marljivo delati se ve da ni velikega bogastva, niti vsega onega, kar Tu Razen nje so tudi še pojedine obitelji in občine dopi našale v to svrho, da si ne v tolikej men Država sredo njim v zvezi, ali tudi ne vidiš prosjaka Ne vidiš luk- večna ni razumela te vrste naloge j in se zato zanjo ni susa, ali tudi ne pomanjkanja. Nobeden ne živi ugodno ali vsak ima dosta kruha. Kdor hoče in more delati, 5 ni se mu bati pomanjkanja in stradanja. Kakor hitro pa je brigala. Ubožnice in oskrbovališča so zavodi novega časa, Poprejna stoletja so njihovo nalogo spolnovali samostani, ustanove od cerkve utemeljene, dobrovoljni doneski in taka zemlja napredovala, ko je došla v stanje, za ka- pobiranje cerkvah za siromake. In četudi je novodob terim teže vse civilizovane države, to je, kadar se po država, vodjena od socijalno-politiških razlogov, primer množe stanovniki, kadar se razvije trgovina, pomnoži nejše organizovala to vejo svoje uprave > ako pomaga bogastvo, začne se pojavljati tudi uboštvo. Eni zaslu- z obilnejšimi sredstvi, vendar se ne sme nikdar pozabiti žujejo vrlo mnogo in lahko, drugi napenjajo vse sile, da pridobe, kolikor treba za vsakdanje potrebe, a tretji niti zaslug, ki jih je cerkev katoliška učinila človeštvu. Tudi dandanes še ni se ona odrekla te plemenite naloge, da toliko. Z lokomotivo prihaja tudi potraba v deželo; ubož- si je ne more ovršavati niti v onem obsegu niti z onimL sredstvi, kakor nekdaj. Tudi dandanes znanost in prak- Mnogi kupovalci se radi pogajajo. To pogajanj tično življenje svetujeta, da organi državni in občinski več škoduje, kakor koristi enej in drugej stranki tem delajo sporazumno in v slogi z zastopniki cerkve, in da se gubi mnogo časa da se tem prepusti veči vpliv v upravi ubožcev. Ubožcem ne doseza se pa nikakoršen ne govorimo o čem drugem, peh Pameten je oni tr ni treba samo podpore, temveč tudi tolažbe v bedi nji- govec, ki veli: „Ta je moja zadnja". Najmanj hovej, treba jim duha povzdigniti in navrniti proti ne- more pohvaliti kupovalec beškemu cilju. Dalo se marsikaj povedati o današnjem prodajalca na nizko oskrbovanju ubožcev, ali pustimo. * pa se s pogajanjem prisilil Prometen trgovec takim ljudem da j 133. Nekoliko gospodarskih pravil Vsako delo je treba plačati. Zastonj udari koj tako visoko ceuo, da se potem lahko pogaja ž njimi, in navadno še prav dobro proda robo. Nespametni kupovalec, vzlasti kmeti, pa se hvali, koliko odbil trgovcu. Takemu h upovanju naj trgo sami ne delajo ljudje, tudi ne morejo delati. Od plače živi delavec, živi služnik, živi služnica, kajti plača ni samo v novcu, temveč tudi konec naredili. Naj ne spekulujejo na neukost občinstva temveč naj delajo solidno, pošteno. (Dalje prihodnjič.) i v drugih stvareh, katere se delavcu dajo v ime n. pr. stanovanje, hrana itd. Plača priganja delavca na delo, ali pa odvrača. Boljša plača miče, ker je plače, veča korist od truda, slaba plača slabi voljo, ker je neznatnejša korist od nje za delavca, Res je, vsak gleda da si česa prištedi, in to je prav, ali tudi štedenja ima Trgovinska in obrtniška zbornica (Dalje.) «voje meje Dobrega j veščega delavca dobro plačuj to je bolje, kakor da imaš nespretnega, nemarnega in nevednega delavca za malo plačo. Tak delavec ti več pokvari i o škode naredi, kakor pri plači njegove] prištediš. Dosta je tudi na tem ležeče, ali ima delavec hrano pri tebi > y ali ne, in kako ga hraniš, gospodarji. na to često pozabljajo Več potov slišimo: »Idimo tu ali tu kupit, imajo vse v ceno." To je nevarno. V obče ne kupuj, česar ne trebaš, če je tudi v ceno. Cenena roba je dosta potov 22. V prodajalnicah prodajalcev na drobno smejo se shranjevati rudninska olja prvega razreda do 15 nasprotno pa rudninska olja drugega razreda do 50 in ako se shranjuje v kovinskem posoaju s pipo za na- takanje, do 300 kg. Shranjevati in prodajati rudninsko olje prvega razreda sme Sj, ako se gre za količino od več nego pol v popolnoma gostih in takisto zaprtih, odpornih za manjše količine, tudi v za- litra j tako na videz, ne velja dosta. blago je navadno primerno drago more biti v ceno, Dobra roba, dobro če je v izrednih slučajih namreč pridelovanje v ceno. Pa tudi v tem slučaju ne more biti vselaj v ceno. Ako hočeš imeti trdno sukno, treba je trdne volne ako posodah, ako pa se gre mašenih steklenicah. Ako se ne rabi zajemalnica, ki popolnoma prepričuje izhlapitev tekočine, sme se rudninsko olje prvega razreda prelivati iz jedne posode v drugo pri belem dnevu in ne v bližini kakega plamena tabaka ali kakega drugega žarečega telesa. tlečega hočeš dobre lepe moke, treba je lepe težke pšenice itd. Po slepej ceni. Ako ni go Te stvari pa v obče niso spodinja do celega prepričana bite okolnosti, katere so ceno znižale, pomni naj 23. Obrtovalno prodajati in na prodaj imeti ninska olja prvega razreda dopuščeno da so zares nastale oso- sodah, katere imajo na mestu se v takih po ajložje zapazi » da je na rudečem ozadju v jasnih črkah neizbrisni napis ona hvalj čuvati. nizsa cena zgolj sleparija. Treba se toraj „o g n j e - n e v a r n o". Ako se tako rudninsko olje prodaje obrtovalno v w Ali s tem ne velimo, da bi pri kupovanju ne gle- množinah manjših od 50 > ali pa v takih manjših dali na nižjo ceno. Če tudi za krajcar ceneje kupim, množinah, mora napis na jednak način obsegati še be nekaj je le. Gotovo je, da se more tu ali tam ista roba sede: „Le s posebno opreznostjo vporabno za gorivne ceneje kupovati, kakor drugej. To pa zato, ker je morda namene; v bližini luči ne pretakajte, na hladnem kraji trgovec kupil od tovorničarja ali gospodarja, ki ceneje dobro zaprto shranjevati. To določilo ne razteza se na prodajanje rudninskega dela in toraj more ceneje prodajati. Morda trgovec manj plačuje stanarine, ima manje stroške, ali se zadovoljava z manjim dobičkom 9 in zato postavlja nižo ceno. Pa olja v lekarnicah za zdravilne namene. i tudi to se opaža, da je ondi razmerno najceneja roba, — kjer se največ prodaje. Zato razborit trgovec gleda ne manji dobiček ali tem večo prodajo. 24. Določila 18. 20. niso uporabna na to 5 Te vrstice je napisal ueen posvetnjak, Slovan, a noben ^duhovnik. i kako se imajo shraniti rudninska olja tam, kjer se pri-deljujejo, in v tvornicah, v katerih se ta tvarina na-pravlja, predeljuje ali uporablja v tehniške namene, in baš tako niso uporabni tedaj, kadar se začasno skladajo radi parobrodnega prometa. 25. Za skladiške prostore, ki so že v rabi, ko Kustos deželnega muzeja, g. prof. M lili ne r > se je že razglasil ta ukaz, in v katerih se smejo sprav- predložil 36 elegantno vezanih izvodov letos izšlega dru-Ijati s privolitvijo obrtnega oblastva množine, naznačene zega letnika „Mit.theilungen des MusealvereinesfiirKrain". v in r> 18 in 19, ni potreba izposlovati dopustila, ome njenega v 18 in 19. Poslanec Hribar je predložil samostalni predlog* da se ustanovi deželna hipotekama banka; ta 26. Prestopki teh propisov kaznujejo se, ako jih predlog bode poslanec utemeljeval v prihodnji seji. že veljavni zakoni ne prepovedujejo s kaznijo, z glo- Poročilo deželnega odbora bami do 100 gld., ali pa, ako dotičnih ne more plačati deželnega zaklada za leto globe, z zaporom do 14 1888 z računskim sklepom se izroči finančnemu Lil. odseku. Kadar izvršuje kazenske razsodbe in druge naredbe ) Poslanec Klun poroča vimenu finančnega odseka mora se oblastvo poslužiti naredeb, ki so potrebne, da o vladni predlogi z načrtom zakona, s katerim se si zagotovi vspeh. dajejo na podstavi zakona z dne 17. junija 1888, iz- drž. 27. Ta naredba pride v moč šest mesecev po- zak. št. 99, določila o plačilu za verski pouk po javnih zneje, ko je bila razglašena. 28. Ko nride v moč ta naredba, izgubijo ljudskih šolah. Kakor že znano, Njegovo Veličanstvo ni moč potrdilo deželnega zbora dne 22. oktobra 1888 skle določila ministerskih naredb od 17. junija 1865, drž, zak. njenega načrta vsled prenaredbe § 5. vladne predloge, v št. 40; od 27. januarija 1866, drž. zak. št. 14, in od 10. kolikor je po sklepu deželnega zbora šolsko oblastvo de- februarija 1868, drž. zak. št. 13. (Dalje prihodnjič.) Politične stvari Deželni zbor kranjski. VI. seja dne 25. oktobra. Deželni glavar otvori sejo ob polu 11. uri. Deželnemu odboru so došle naslednje prošnje : Posestniki iz vasi Gorenje, Srednje in Spodnje Gamlje prosijo podpore za regulovanje Save; Germ Ivana, učiteljska vdova, prosi štiriletne podpore po 50 gld.; okrajni cestni odbor rib- niški prosi za odpis predplačila 647 gld. 9 kr.; okrajni cestni odbor ribniški prosi podpore za vzdrževanje ce-starjev za leto 1889; Maks Ivanetič, učitelj, stanujoč v Zagorji, prosi, da se rehabilituje kot aefinitivni učitelj na Kranjskem : »Dramatično društvo" v Ljubljani prosi 1889/90; tukajšnji deželni podpore za gledališko dobo šolski svet je predložil prošnjo bivšega učitelja V. Sturma v Metliki, da se mu pusti zvišana pokojnina; kranjsko muzejsko društvo prosi nove podpore za izdajo letnih izvestij; občinski zastop in krajni šolski svet na Dobrovi pri Ljubljani prosita, da se sedanje šesttedenske velike počitnice za ljudske šole podaljšajo zopet na 2 meseca in da so te počitnice v prihodnje na imenovani šoli od 1. sept. do 31. oktobra.; „ Glasbena Matica" prosi pod- pore; Al. Šubic, redni učenec kr. akademije vMonakovem, -prosi podpore; Valentina Karinger v Ljubljani, učenka konservatoriji, prosi podpore; Fr. Pugelj, na bivši učitelj, sedaj v Kandiji pri Novem mestu, prosi mesečne miloščine; deželni šolski svet prosi podpore za šolo pri sv. Trojici; občine Moravče, Peče in Drtija t prosijo da se okrajna cesta iz Moravč na Lukovico prosijo da preloži; podobčini Lozice in Št. Vid jim 30.000 ameriških rezanic brezplačno podelilo. se zavisno od pritrditve verskega višjega oblastva in želnega odbora, kadar določuje, po katerih šolah in po koliko ur na teden mora na vsaki šoli poučevati posebni v določeni šoli nameščeni verski učitelj. S tem se skrčilo po državnih in deželnih postavah področje šolskega oblastva. Načrt tega zakona smo že lansko leto objavili v našem istu Finančni odsek je deželnemu zboru predlagal naslednje premembe 1. se je v drugem odstavk tedenskih ur za i najmanjše : auk od 22 skrčilo na 20 ur. tevilo Dosledno tej premembi se je v v prvem od- stavku število ur, do katerih je posebni verski učitelj zavezan, od 25 skrčilo na 24 ur. Od popolnoma odpade drugi odstavek se je izročil drugi odstavek, ter il kot poseben § 10. Vsled tega se nemški tekst edaj 10. Mein Minister ftir Cultus und Unterricht ist mit der Durchfiihrung dieses Gesetzes beauftragt Deželni zbor je vsprejel brez ugovora prvih šest paragrafov. Pri § 7. predlaga poročevalec Klun v imenu odstavek, ki mi- naj odpade drugi finančnega odseka, nistru daje pravico razsojevati o remuneracijah, ako bi se deželni šolski svet in Po govoru gospoda deželni odbor ne mogla zediniti deželnega predsednika in barona Sclrvvegelna, ki je zagovarjal vladini predlog sprejme se ta in potem ves načrt kona v celot Tudi iani ne da bi se bilo bil deželni zbor izpustil ta odstavek, ministerstvo izpodtikalo nad to premembo, ker se sploh da skoraj ne more misliti, deželni odbor ne mogla porazumeti se deželni šolski svet ia In če se res ne mogla, vendar ne sodbe. gre ministru priznavati zadnje raz- ampak raje kaki drugi inštanci, Deželni predsednik baron Wink poslancem, da so sprejeli prejšnjih poudarja, se šest da ga veselilo, ako bi pritrdili tudi vladnem načrtu, ker se mora poskrbeti za to ahvaljuje paragrafov ia . po da kdo razsoja ? ako se deželni šolski svet in deželni odbor ne moreta zediniti. Poslanec baron Švegelj poudarja važnost tega Poslanec T zakona iu omenja, da je treba v soglasje išnikar je poročal o prošnji okr. cest- spraviti D- tega soglasja in 7., torej predlaga, naj se vladni načrt. nega odbora senožeškega za odpis dolga 1848 gld., ter pa ni, ako se izpusti drugi odstavek, v imenu finančnega odseka nasvetoval, naj se prošnja sprejme, kakor ga priporoča odbije ter dovoli povračilo v šestletnih obrokih jasnuje, Poročevalec Klun zavrača predgovornika in po- . tudi po vladnem načrtu na- 308 gld. Zbor pritrdi. po da sta in čeloma drugač da vladni načrt sam zahteva, naj Poslanec Det se hiralniški poročal o pro K • • občin Bled se deželni oubor pri snovanji novih služb le zasliši v pa nost pri i da želnim odborom Za par grošev j se deželni šolski svet dežel treba dogovora z de-zaradi katerih bo šlo, odbor menda ne bosta sprla ; če se pa ne moreta zediniti in se bo jima vredno zdelo, naj pa volite posebni regnikolarni deputaciji, ki se bodete dogovorili, Koliko soldov naj se veroučiteljem plačuje kot odškodnina za pot!! Sicer pa mora omenjati, da tu ne gre za dve ccsarski, ampak dve avto- avto- nomen organ, dasi se imenuje c. kr. šolski svet; nikakor torej ne more ministru priznavati pravice, da troški 399 gld. 17 kr. za Dorotojo Gogola plačali iz deželnega zaklada, ter nasvetoval, naj se prošnja odstopi deželnemu odboru v rešitev, kar ob- velja. Dalje je poročal o prošnji občine Rovte za pod poro pri gradnji ceste Logatec-Rovte, ter nasvetoval se deželni odbor pooblasti dati primerno podporo; tako glede prošnje okr. cestnega odbora logaškega da iste za- radi podpore za gradnjo iste ceste j oba sveta ob ljata. Konečno je poročal poslanec Detela v imenu fi- noinni oblasti, ker je tudi deželni šolski svet nančnega odseka o prošnji okr. cestnega odbora črno- 0 maljskega za odpis dolga 3500 gld., da se prošnja od- ko- aečuo on razsojeval, ako se dve avtonomni oblasti ne moreta porazumeti. kloni, čemur zbor pritrdi. Na to se je pričela tajna seja. Po rešitvi priloge 36. prišlo je na vrsto kot točka ustno poročilo finančnega odseka v proračunu zaklada pril. 15) in o marg. Dalje poroča poslanec Klun o prošnji vdove M. učiteljskih penzij za št. 4 leto 1890 8 letnega Kratohvilove za podporo. Na predlog finančnega odseka ji deželni zbor dovoli za leto 1890 iz učiteljskega penzijskega zaklada enokratno podporo 50 gld., učiteljski vdovi Filomeni Vidmar se podaljša za tri leta milo- se š čina po 100 gld., Matildi Ko kal j za tri leta po 100 gld., Mariji Novak, učit. siroti, dovoli deželni zbor iz učit. penzijskega zaklada za tri leta po 50 gld., biv- šemu učitelju Mat. Prašnikarju za 1. 1890 enokratno podporo 40 gld., prošnja učitelja Iv. Zamika za podporo se odbije, ker je v deželni blaznici na deželne troške, isto tako se odbije prošnja njegove žene Helene, ker dobiva moževo pokojnino, pač pa deželni zbor do- s voli njuni hčeri enokratno poročila. Pred tem proračunam rešila dolga vrsta prošenj, ki so v tesni zvezi s tem proračunom, izrekoma prošnje štev. XV., XXIII., XXXII., XXIV.. VI., XIII. in XIV., kateri vse zadevajo prošnji za izredne podpore iz tega zaklada. Vse te prošnje rešile so se v smislu predlogov finančnega odseka in po- M tem proračun sam z onimi premembami, ki so se po-uzročile z rešitvami navedenih prošenj. Dalje privolila se je provizioniranemu pazniku pri- še za silne delavnice Bajc-u mesečnih 5 gld. (prošnja st so se odgojevalne podpore za otroke Drenikove za tri daljna tri leta miloščina . Ravno tako podaljšali leta podporo 20 gld. za 1890. Daljne točke zadevale so prošnje cestnih odborov Poročevalec Klun dalje poroča o proračunu zaklade za podpore iz različnih naslovov. Prošnje zadevale so deloma cesto Logatec-Rovte, deloma černomaljski okraj. penzije učiteljskih penzij za 1. 1890. Potrebščina znaša: za učitelje 12 800 gld., za učiteljske vdove 5670 gld., Deželni zbor prepustil je rešitev teh prošenj deželnemu vzgojnine 1100 ir\ pojasnila je tudi marsikaj sumičenja, ki prihaja od nasprotnikov na domoljubje Slovencev v obče, osvetili so se pa tudi pri temu govorniškemu borenji razmere v našem lastnem taboru tako, da se je pač tudi glede tako imenovanih radikalnih ali pesimističnih elementov pokazalo, da glede domoljubje in udanosti do cesarja ni nikakoršne razlike med strankami deželnega zbora. Nevihta. Minulo noč imela je Ljubljana z okolico nevihto, kakoršnih smo vajeni v „Pasjih dneh", dež je lil dolgo, kaKor bi iz škafov lilo, med tem se je bliskalo neprenehoma in vmes prav krepko treskalo. Tudi da-našne jutro pričelo se je z dežjem, pomešanem z nekolikimi bliski in gromovi. goriškem narodnem taboru že dalje traja v Ljubljani 28. oktobra 1889. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr banaška 6 gold. 80 kr turšice 5 gold soršice 5 gld 80 kr. rži 5 gold. ječmena 4 gold. 33 kr. 0V8& 3 gold. 44 kr. kr. ajde 5 gold. kr. ovsa 2 gold* Krompir 2 gold. 57 kr. 100 kilogramov. V Kranji. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen t gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilog vojska. Ko smo se podučili, da se vsa ta borba rodi 44 kr.