m Mercator V O-211.. otcšob&ir^vtioiv&rvtb&r J£s£si Časopis Poslovnega sistema Mercator * H * • # * * % * ••' • ^ ^ ■ -- -r.-, - - - •- ' .~ .it« 1“’*— rrr - 7 .. UIUI U J| -. ■ ■ . • ^rr^N^i ^jr -• -L'' *9» »» ■ ■< v/ii t .. PBMl **•? ' .... **“ *- ,.f ., , ■< > * p ■,. *• • *- • . -4-; ■ .»v** -'. C o. •-p“r »■■j« Uls- ozimnica ffVELIKA OZIMNICA Gjj MALA OZIMNICA 6 x 720 ml 1.920,-sit ? x ki t»*vyice' l|5nruva? i x kumarice delil«!« ! x mešano šoki!,! J x raeča pesa ^ ; x pa^iK«-'« ifco : x paprao paititižnik i x nonw x p.!p(Ho i x aivor lx StK^ji f^oi tooa38389000450S3 G PAKET KOMPOTI 12 x 720 ml 3.630,- sit I x kumarice kamniške 1 x kumarice delikates 1 x rdeča pesa ? x mešana solata ! x paprika fileti l x ajvar " koda:383§9OOO4S0 60 2 x marelični kompot 2 x breskov kompo I x jagodov kompot 1 x hruškov kompot kgd^3838900045J45 d PAKET KISLO ZELJE rpfpAKET MARMELAPj E PAKET KUMARICE 6 x 720 ml 1.480,- sit 4 x kislo -lejje koda:3838900046H7. Q PAKET RDEČA PESA 3 x kum,irice kamniške i x kumarice delikates ■ kocta383890004509l 4x720 ml 850,- sit 2 x marelična m-v.melada 1 x faclma marmelada 1 x slivova marmelada koda:3S38900049§/0 6 x rdeča pes«) koda:3838900045084 6 x 720 ml 1.500,- sit f|| PAKET KISLA REPA 4 x kisla repa kOda;3838900046!59 4x 720 ml 850,- sit Q3 PAKET MANJ SLADIČ MARMELAD^! ! x marefičn«) marmelada 1 x višnjeva marmelad«-! ! x mešana marmelada 1 x slivova marmelada kočla:38 38900046! 66 O PAKET mešana solata 6 x 720 ml 1.900,- sit 6 x mešana soMta koda:3838900045107 O PAKET PAPRIKA 5 x paprika fileti I x paprika paradižnik koda:3838900045077 6 x 720 ml 2.200,- sit V vseh trgovinah v Sloveniji! MM C* /< M~MM ll< f* KRATKE VESTI IZ MERCATORJA, O MERCATORJU H OD DRUGOD_____________________ stran 4-7 Vesno Ociwcis ^ m< ž mm m:m £mmz ££*:*£jz ** Vsebina pooblastila Pooblastilo, ki ste ga prejeli na domač naslov vsebuje: - predloge za izbiro pooblaščenca, pri čemer velja opozorilo, da delničar lahko za pooblaščenca izbere tudi neko tretjo osebo, vendar mora ta oseba z izbiro izrecno soglašati; - Dnevni red 4. skupščine delničarjev: 1. Izvolitev organov skupščine 2. Sprejem letnega poročila za leto 1997 3. Sprejem sklepa o pokrivanju izgube 4. Sprejem sprememb in dopolnitev statuta družbe 5. Imenovanje revizorja za leto 1998 6 a. Prenehanje mandata dvema članoma nadzornega sveta družbe 6 b. Izvolitev dveh članov nadzornega sveta družbe 7. Sprejem sprememb in dopolnitev Poslovnika o delu skupščine delničarjev Poslovnega sistema Mercator, d.d. - predloge sklepov, kot jih za posamezno točko dnevnega reda predlagata uprava in nadzorni svet ( za vsako točko dnevnega reda posebej); - predlog za glasovanje delničarja o predlaganem sklepu; - predlog pooblaščenca z njegovo utemeljitvijo, zakaj bo glasoval "ZA" sprejem predlaganega sklepa; - in pooblastilo delničarja za glasovanje pooblaščenca v primeru nasprotnih predlogov (označeno z rdečo piko). Predlogi sklepov k posameznim točkam denvnega reda: Ad 1/ Predlog sklepa: Izvolijo se ograni skupščine. Ad 3/ Predlog sklepa: - izguba Poslovnega sistema Mercator,'d.d iz leta 1997 v višini 15.025.057.868,72 SIT, izguba iz preteklih let v višini 849.636.000,00 SIT (skupaj: 15.874.693.868,72 SIT) se pokriva z enkratnim odpisom na naslednji način: - v breme rezerv v višini 4.989.231.165,07 SIT, v breme revalorizacijskega popravka rezerv v višini 2.842.185.719,08 SIT, v breme revalorizacijskega popravka kapitala v višini 8.043.276.984,57 SIT (skupaj: 15.874.693.868,72 SIT). Ad 4/ Predlog sklepa: Sprejmejo se predlagane spremembe in dopolnitve Statuta delniške družbe Poslovnega sistema Mercator, d.d. Ad 5/ Predlog sklepa: Za revizorja družbe za leto 1998 se imenuje revizorska hiša PRIČE WATER HOUSE COOPERS. Ad 6a/ Predlog sklepa: Ugotovi se, da sta na podlagi odstopnih izjav prenehala mandata članoma nadzornega sveta družbe, gospe Ljubici Maraš in gospodu Pavlu Pircu. Ad 6b/ Predlog sklepa: Za nova člana nadzornega sveta družbe se izvoli: gospo Karmen Dietner in gospoda Janeza Bohoriča. Mandat novoizvoljenima članoma nadzornega sveta družbe traja do izteka mandata prvotno izvoljenih članov nadzornega sveta, ki jima je predčasno prenehal mandat. Ad 7/ Predlog sklepa: Sprejmejo se predlagane spremembe in dopolnitve Poslovnika o delu skupščine delničarjev Poslovnega sistema Mercator, d.d. Ad 2/ Predlog sklepa: Sprejme se predloženo letno poročilo za leto 1997. Navodilo za izpolnitev pooblastila Skupščina delničarjev mora potekati v skladu z zahtevami vseh predpisov. Zato morajo tudi vaša pooblastila pooblaščencem zelo jasno izkazati vašo voljo glede glasovanja o predlganih sklepih. Na pooblastilu so navedena imena predlaganih pooblaščencev, dnevni red skupščine in za vsako točko dnevnega reda tudi predlog sklepa s predlogom za vašo odločitev (ZA ali PROTI). Črtne kode so navedene zaradi računalniške obdelave podatkov o glasovanju. Prosimo, da pri izpolnjevanju pooblastila upoštevate naslednja navodila: 1. Med predlaganimi pooblaščenci izberite ime in obkrožite črtno kodo pred oziroma za imenom. Ime in priimek izbranega pooblaščenca vpišite v posebno rubriko, ki je takoj za vašimi osebnimi podatki, ki so že vpisani. Če menite, da nihče izmed predlaganih pooblaščencev ni primeren za zastopanje in glasovanje v vašem imenu, lahko izberete tudi neko tretjo osebo, vendar mora ta oseba oziroma pooblaščenec z vašo izbiro oziroma pooblastilom soglašati. 2. Če s predlaganimi sklepi v celoti soglašate, je dovolj, da pooblastilo podpišete le na koncu besedila. S tem ste dali pooblaščencu navodilo, da o vseh predlaganih sklepih glasuje ZA. Če želite o posameznem predlogu sklepa glasovati PROTI, pri tem sklepu obkrožite črtno kodo, ki označuje "PROTI" in se podpišite. S tem ste dali pooblaščencu navodilo, da bo pri glasovanju o predlogu sklepa, ravnal po vaši volji. 3. Pooblastilo je veljavno le, če ga na koncu celotnega besedila podpišete na označenem mestu (pravne osebe pa morajo odtisniti tudi štampiljko družbe). 4. Na predloge sklepov, ki so navedeni na pooblastilu, so lahko podani nasprotni predlogi. Če želite, da vaš pooblaščenec o teh predlogih glasuje po lastni presoji, morate podpisati pooblastilo tudi v tistem delu, ki je označen z veliko rdečo piko in obkrožiti besedico DA. Če ne boste obkrožili ničesar ali če boste obkrožili besedico NE, pooblaščenec o nasprotnih predlogih ne bo glasoval v vašem imenu. 5. Pooblastila za zastopanje mladoletnih oseb (otroci, posvojenci) izpolnijo in podpišejo njihovi zakoniti zastopniki (starši, skrbniki). POMEMBNO! Da bi vas lahko vas pooblaščenec zastopal tudi v primerih glasovanja o nasprotnih predlogih drugih delničarjev, vam predlagamo, da pri točki, ki je na pooblastilu označena z rdečo piko, obkrožite besedico DA in s podpisom potrdite mandat za odločanje pooblaščenca v teh primerih. Petka, klub delničarjev Prihodnje leto bo v zgradbi Mercator Center Novo mesto DRUŽBA MERCATOR DOLENJSKA PREDSTAVLJA RAZVOJNE USMERITVE Sredi oktobra je kolegij družbe je Mercator Dolenjska obravnaval in sprejel razvojne usmeritve. V družbi so se odločili za pospešeno prestrukturiranje maloprodajne mreže in gradnjo večjih trgovskih centrov. Izhodišča za prestrukturiranje družbe in program ukrepov so bila opredeljena že julija 1998. Tako so bila opredeljena področja, ki jih zadev prestrukturiranje družbe, in sicer: - organiziranost družbe; - znižanje stroškov dela v režiji; - gostinstvo; - neuspešne prodajalne; - eksterna prodaja; - kmetijstvo; - sodelovanje z dobavitelji, predvsem kmetijskimi zadrugami. Del ukrepov, ki zadevajo posamezno področje so v družbi že izvedli. V organizacijski strukturi družbe ni več profitnih centrov, družba ima dve maloprodajni območji Novo mesto in Posavje. Na podlagi nove organizacijske sheme so bile sprejete tudi dopolnitve pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Z ukrepi na področju stroškov dela se bo število zaposlenih znižalo za 9,5% (od 936 na 847), pri čemer se večina odloča za tako imenovane prostovoljne presežne delavce. V družbi bodo temeljito, predvsem z dezinvestiranjem, ukrepali na področju gostinstva, nič manj pa tudi ne na področju dohodkovno neuspešnih trgovin. Pomembnejše posege pripravljajo tudi na področju kmetijstva, ki je v družbo Mercator Dolenjska prišlo s priključitvijo profitnega centra Sevnica. Profitni center Sevnica oziroma njegov kmetijski program (sadjarstvo, hmeljarstvo in mehanična delavnica) je bil v letu 1997 žarišče izgube. Odločitev o usodi tega tega programa še ni dokončna. V igri je več rešitev, še najverjetnejša pa je odločitev o oddaji v najem sadjarstvu namenjenih površin. Z rastjo eksterne prodaje so v družbi zadovoljni. Prav tako za sodelovanje z dobavitelji - kmetijskimi zadrugami v Mercatorju, menijo, da je v obojestranskem interesu. Sodelovanje pa bo v veliki meri odvisno od ureditve, ki bo za tovrstne poslovne relacije veljajo v celotnem sistemu. Najobsežnejša in finančno izredno zahtevna naloga družbe Mercator Dolenjska pa je prestrukturiranje maloprodajne mreže, saj je sedanja prodajna mreža razdrobljena in v njej je preveč majhnih trgovin. Skupno ima Mercator Dolenjska 84 trgovin, njihova povprečna velikost pa je 223 m2. Druga značilnost pa je, da družba nima večjih maloprodajnih jeder v večjih krajih na Dolenjskem in v Posavju, razen v Krškem. Od tod odločitev, da se celotna maloprodajna mreža prestrukturira in pripravi dolgoročni načrt naložbene dejavnosti, pri čemer ima prednost naložba v Mercator Center s hipermarketom v Novem mestu ter v nianjša nakupovalna centra v Sevnici >n Trebnjem ter gradbeno tehnični center v Krškem. Nato pridejo na vrsto temeljite prenove obstoječih objektov v Sevnici, Metliki in Šentjerneju. To bodo Mercatorjeva trgovska jedra v manjših, vendar z vidika posavkse in dolenjske regije pomembnih središčih. V tretjo skupino pa sodijjo najnujnejše prenove in obnove, ki ne bodo mogle čakati tako dolgo, kolikor bo trajala gradnja prednostnih objektov. Mercator Center v Novem mestu Tudi Mercator Dolenjska se bo z izgradnjo Mercator Centra Novo mesto približala zahtevi kupcev po veliki, udobni, moderni in na enem mestu bogato založeni trgovini. Že sredi prihodnjega leta naj bi na Cikavi v Novem mestu odprli nov prodajni center. V ta namen je družba pred kratkim za 395 mio SIT kupila prostore nekdanje Iskre Tenel (8.000 m2 pokritih površin in še 3ha pripadajočega zemljišča). Mercator Center Novo mesto bo namenjen 2.000 do 2.500 m2 velikemu hipermarketu, ostale površine pa podobno kot v koprskem Mercator Centru, drugim prodajnim programom. Kot nam je povedal Stane Hribar, generalni direktor družbe Mercator Dolenjska, želijo postati vodilni trgovec z market programom na Dolenjskem, v Beli Krajini in v Posavju. Naložba v Mercator Center Novo mesto bo veljala okoli 20 mio DEM, nadaljnjih 25 mio DEM pa bodo veljale naložbe v večje prodajne centre v Metliki, Krškem, Trebnjem, Brežicah in v Sevnici. Obenem s temi načrti pa so v družbi tudi povedali, da so v septembru razpisali prodajo, najem ali oddajo v franšizo 40 manjših trgovskih in gostinskih lokalov. Svoj položaj želijo pomembno okrepiti in zato tudi razmišljajo o povezavah predvsem med regijskimi trgovci. Vse to pa z namenom, da kar najbolj racionalno organizirani bistveno zmanjšajo stroške in dosežejo mnogo večji učinek naložb. Vesna Bleiweis n MARIBORSKI KLAS V MERCATORJEVI DRUŽINI Družba Mercator-SVS je z nakupom delnic družbe Klas iz Maribora razširila svoje vplivno območje. Družba Klasje največje mariborsko maloprodajno trgovsko podjetje, ki ima na različnih koncih Maribora, njegovega obrobja in na njegovem širšem geografskem območju 40 trgovin. Nakup Klasovih delnic s strani družbe Mercator SVS je bil odmeven tako med zaposlenimi v Klasu kot v drugih mariborskih javnostih. O družbi Klas smo se pogovarjali z direktorjem družbe Adrijanom Hočevarjem in predsednikom nadzornega sveta družbe Jankom Stepišnikom. "Današnja družba Klas ima svoje korenine v trgovskem podjetju Koloni-ale, nekdaj največjem trgovskem podjetju v Mariboru. Ime Klas smo si izbrali leta 1977, ko smo se v skladu z zakonom o združenem delu organizirali v temeljno organizacijo združenega dela in poslovali kot najuspešnejša trgovska maloprodajna organizacija v okviru SOZD-a Tima. Ko je izšel Markovičev zakon o privatizaciji smo se zaradi majhne povezanosti med trgovino in ostalimi dejavnostmi SOZD-a odločili za svojo pot. In tako smo od januarja leta 1990 samostojna prav- na oseba, ki se je olastninjena vpisala v sodni register 22.6.1995. Pri lastninjenju smo se odločili za metodo notranjega odkupa, pri čemer so 57,5% kapitala odkupili delavci s certifikati in gotovinskim nakupom, 12,5% lastninskega deleža je imel Kapitalski sklad, 10% Odškodninski sklad in 20% Razvojni sklad. Z nakupom njihovih deležev je Probanka postala okoli 43% lastnik. Zaposleni smo svoje interese združili v družbi pooblaščenki "Zlati klas". Preko nje smo se pogovarjali o pogojih prodaje." Kaj Klas prinaša v Mercator in Mercator v Klas? "Vrednost premoženja družbe je okoli 30 milijonov DEM. Imamo 38 trgovin, dve blagovnici (eno v Mariboru in eno v Ormožu) tako v Mariboru, kot tudi na njegovem obrobju, sežemo pa tudi do Radencev, Radgone, Ljutomera in pohorskih obronkov. Skupno imamo okoli 16.000 kvadratnih metrov prodajnih površin, nekaj pa tudi še drugih površin. Vsega skupaj okoli 20.000 kvadratnih metrov. Trenutno nas je zaposlenih 516. Vsa leta smo poslovali z dobičkom, po privatizaciji smo delili dobiček oziroma izplačevali tudi dividende. Poleg tega, s plačami in drugimi obveznostmi podjetja do zaposlenih, nismo nikoli zamujali. Razvojno gledano, tako majhno podjetje kot je Klas, čeprav na mariborskem območju pomembno udeleženo v oskrbi prebivalstva, nima zadostnih razvojnih potencialov in zaradi lastninske strukture tudi ne enoznačnih interesov. Lastninsko strukturo omenjam zato, ker se zaposleni kot večinski lastniki srečujejo v dvojni vlogi: v vlogi delničarja, ki ima specifičen interes - izplačilo dividende, in v vlogi soodgovornega za razvoj podjetja, kar pomeni, da se dividende ne izplačujejo, temveč se namenijo razvojnim programom. Gre pa še ža čustveno navezanost zaposlenih na Klas. To so bili tudi najtrši orehi, ko smo se z zaposlenimi pogovarjali o prodaji delnic Mercatorju. Mercator je z nakupom pridobil predvsem prostorsko rento, Klas pa gran-cijo za razvoj oziroma modernizacijo svoje mreže. Naš vstop v Mercator bo pomembno vplival na preusmeritev sedanjih nabavnih blagovnih tokov, racionalizacijo maloprodajne mreže, njeno modernizacijo in število zaposlenih, informatizacijo poslovanja in na druga področja. K tem posegom bi bili slej ko prej prisiljeni tudi sami, če bi hoteli vzdržati konkurenčne pritiske. Vsa ta področja bomo lažje in učinkoviteje obvladovali v sklopu sistema Mercator. Z velikimi in na vseh poslovnih področjih dobro organiziranimi konkurenti, ki prihajajo v Maribor, se lahko kosa samo najmanj enako dober. In v tem je vsa filozofija naše odločitve za Mercator, mislim pa tudi, da za združevanje slovenske trgovine in drugih gospodarskih dejavnosti," je menil direktor družbe Klas Adrijan Hočevar. Klasova blagovnica v Mariboru "Prvi pogovori o priključitvi Klasa Mercatorjevi družini so se začeli na ravni uprave in nadzornega sveta. Pred nami je bilo dejstvo, daje družba Mer-cator-SVS od Probanke kupila njen delež. Sprva je novica, da Mercator kupuje Klas, med zaposlenimi izzvala določeno mero nelagodja, vendar pa so aktivnosti uprave in nekaterih drugih vodilnih ljudi v podjetju, nelagodje postopno odpravljale in spodbudile zaupanje v sistem Mercator in družbo Mercator-SVS. V boju z vse ostrejšo konkurenco, ki je že, še hujša pa bo, se nam je Mercator zdel optimalna možnost za nadaljnji razvoj naše družbe in s tem za socialno varnost zaposlenih. V mnogih pogovorih z zaposlenimi je prihajalo do nasprotnih predlogov, skepse, ker se po toliko letih spreminja firma. Zgolj z veliko prepričevanji in poštenimi odgovori na različna ugibanja, smo se na koncu, tudi ob drugih ponujenih rešitvah, odločili tako kot smo se. K tej odločitvi so nedvomno veliko prispevali tudi verodostojni nastopi predstavnikov Mercator-SVS . Danes, ko smo že "pod Mercatorjevo marelo" in blagovni tokovi že skoraj povsem tečejo preko Mercator SVS, se že pripravljamo na pravo konkurenco. Mislim, da Klasov potencial lahko pomembno prispeva k konkurenčni okrepitvi Mercatorja. Predvsem smo si zagotovili razvojne možnosti in tako presegli začetne dvome. Smo optimisti, bi lahko dejal, zase pa vem, da o odločitvi za Mercator nisem nikoli dvomil." "Mercator Center Koper smo si ogledali na povabilo Mercatorja. Res je nekaj velikega tudi za mariborski prostor. V takem hipermarketu se je treba znajti. Prav tako se je treba v družini Mercator. Klas je v Mariboru res korak pred drugimi trgovci na drobno, zato mogoče manj čuti konkurenco, če pa gledamo z vidika Mercatorja, smo pa bistveno zadaj. Računamo, da bomo ravno s pomočjo Mercatorja, tudi mi v doglednem času stopli v korak z njim, " nam je povedal predsednik nadzornega sveta družbe Klas, Janko Stepišnik, ki je poslovodja najuspešnješe Klasove samopostrežbe Jagoda. Samopostrežba Jagoda - najuspešnejša trgovina v družbi Klas Vesna Bleivveis MFt m? *:**** r~ ANKETA JE IZKAZALA PREDVSEM LOJALNOST Okoli 100.000 udeležencev ankete, v kateri smo spraševali po kakovosti naših prodajaln, je z odgovori izkazalo predvsem svojo lojalnost in potrdilo znano dejstvo, da imajo trgovine v manjših krajih tudi najbolj lojalne kupce, ki cenijo ponudbo in kakovost storitve. V prejšnji številki časopisa smo objavili rezultate nagradnega anketiranja kupcev, ki je spomladi potekalo v več kot 500 Mercatorjevih prodajalnah po Sloveniji. Bili smo prijetno presenečeni nad udeležbo kupcev v nagradnem anketiranju, saj smo prejeli skoraj 100.000 izpolnjenih vprašalnikov. Zahvaljujemo se vsem prodajalkam in prodajalcem, ki so sodelovali pri anketiranju in kupcem razdeljevali vprašalnike ter jih spodbujali k izpolnjevanju vprašalnikov. Vprašalnike smo analizirali tudi po posameznih prodajalnah. Vsak izpolnjen vprašalnik, ki smo ga prejeli, smo opremili s šifro prodajalne, v kateri je bil izpolnjen in ugotovili: - koliko vprašalnikov so kupci izpolnili v vsaki posamezni prodajalni; - ocene dejavnikov v prodajalni: urejenost in preglednost prodajalne, raznovrstnost ponudb, razporeditev blaga in prijaznost prodajalk in prodajalcev; - zakaj se kupci odločajo za nakup v določeni prodajalni; - kateri element Mercatorjeve cenovne ponudbe se zdi kupcem najboljši v posamezni prodajalni; - koliko kupcev je pravilno odgovorilo na nagradno vprašanje, ki se je glasilo: "Koliko izdelkov povprečno zajemajo trajno nizke cene"? V prodajalnah so kupci najbolje ocenili urejenost in preglednost prodajalne, raznovrstnost ponudbe, razporeditev blaga in prijaznost prodajalk in prodajalcev. Navedene dejavnike so kupci ocenjevali s kriteriji: - zelo všeč; - srednje všeč; - ni všeč. Te kriterije smo v sektorju za marketing, zaradi računalniške obdelave, ovrednotili in kriterijem pripisali ocene: zelo všeč - ocena 3, srednje všeč - ocena 2, ni všeč - ocena 1. Za vsako prodajalno smo izračunali povprečno oceno vseh dejavnikov: urejenost in preglednost prodajalne, raznovrstnost ponudbe, razporeditev blaga in prijaznost prodajalk in prodajalcev. Povprečna ocena vseh dejavnikov v določeni prodajalni in število izpolnjenih vprašalnikov o prodajalni pa sta bila podatka, po katerih smo ugotovili, katere prodajalne so po mnenju kupcev najboljše (število izpolnjenih vprašalnikov smo poleg povprečne ocene dejavnikov v prodajalni upoštevali, zato da bi se izognili temu. da bi bila najboljša prodajalna tista, ki je po oceni prejela najvišjo možno to je ocena 3 in ima izpolnjenih zelo malo vprašalnikov). V tujini, kjer obratujejo veliki hipermarketi in nakupovalni centri že nekaj časa, ugotavljajo, da v večjih prodajalnah kupci doživljajo nakupovanje drugače kot v manjših predvsem vaških trgovinah. Ko se odločajo za nakup v večji prodajalni, so pozorni Uvrstitev prodajaln MERCATOR TRGOVINA LJUBLJANA: Ocene 1. Prodajalna Ig, Ig 90, Ig 2,48 2. Prodajalna Bežigrad 13, Ljubljana 2,46 3. Prodajalna Jeranova, Jeranova 24, Ljubljana 2,44 4. Prodajalna Rudar, Roška 41, Kočevje 5. Prodajalna Srednja vas, Srednja vas 2,43 v Bohinju 23 2,39 MERCATOR-SVS Ptuj: Ocene 1. Prodajni center Breg, Zagrebška 4, Ptuj 2,92 2. Prodajalna Dobrovnik, Dobrovnik 246, 2,91 3. Prodajalna Novi dom, Zagrebška 4,Ptuj 2,91 MERCATOR-DOLENJSKA: Ocene L Market Senovo, Titova c. 114 a, Senovo 2. Market Kostanjevica, Kambičev trg 2, 3,00 Kostanjevica 2,92 3. Prodajalna Raka, Raka 39 2,90 MERCATOR-DEGRO: Ocene 1. Market PE 4, Levstikova 5, Piran 2,93 2. Market PE 65, Pittonijeva 9, Izola 2,85 3. Market PE 1, Vojkova 33, Lucija 2,84 M F M m «j> /4^ *:f na možnost brezplačnega parkiranja, pestrost ponudbe izdelkov, na urejenost prodajalne, na razpo-reditev v prodajalni in na cene. Na prodajalno se posebej ne navežejo. Zelo pa se navežejo na vaške prodajalne, kjer imajo tudi več osebnega stika z zaposlenimi v prodajalni. Tudi pri nas se kupci podobno obnašajo in odzivajo. Kupci, ki so v času anketiranja nakupovali v Mercatorjevih prodajalnah, na katere so navezani, so izrazili svojo naklonjenost prodajalni z dobrimi ocenami in velikim številom izpolnjenih vprašalnikov. Mercatorjeve prodajalne, ki so po ocenah kupcev najboljše, niso nujno prenovljene ali večje prodajalne, ampak prodajalne, ki jim kupci zelo lojalni. Sodelovanje v nagradnem anketiranju Odziv kupcev na nagradno anketiranje je bil zelo velik. Kljub temu pa iz 37 prodajaln, ki so sodelovale v raziskavi nismo prejeli niti enega izpolnjenega vprašalnika. Posebej pa moramo pohvaliti prodajalke in prodajalce družbe Mercator-SVS Ptuj, saj so se vse prodajalne, ki so sodelovale v raziskavi, odzvale z izpolnjenimi vprašalniki kupcev. Darja Krašovec ODPRTO 24 UR 24 ur odprte prodajalne niso v sveti več nobena redkost, "drug store", jim pravijo. Tudi Mercator v prestolnem mestu, v samopostrežbi na Tržaški cesti 37, več ne zaklepa vrat. Samopostrežba je s 24 urnim delovnikom pričela natanko 15. oktobra. Prve non stop kupce smo pospremili z vrsto pokušin in propagandnih sporočil. Nekaj srečnežev smo tudi nagradili. Mercator Samopostrežna prodajalna Tržaška 37b, Ljubljana "Včasih za nakup v "normalnem času, ni časa, saj oba z ženo delava v popoldanski izmeni, zato nama bo non stop samopostrežba prišla še kako prav, saj bov sproti, z dela kupila celo povsem svež kruh. Dobra poteza Mercatorja, brez dvoma," nam je povedal prvi nočni kupec. Kaj pravi poslovodja Robert Draksler? "Do enajstih zvečer je prodaja dobra, celo nad pričakovanji. Med enajsto ponoči in peto zjutraj pa trgovino v povprečju obišče 50 kupcev. Pričakujem, da se bo sčasoma, ko se bo glas o naših 24 ur nezaklenjenih vratih bolj razširil, tudi več kupcev". Odprto tudi podnevi. 24 UR! 0qbi40 |nq; bouocr Mile Bitenc SREČNI LJUDJE SO NA PROLETARSKI ULICI 4 Samopostrežba na Proletarski ulici v ljubljanskih Mostah je bila do nedavnega tipični primerek Mercatorjeve trgovine izpred dvajset, morda še več let. Temačna, stisnjena in sveda z obveznim bifejem. Od drugih se je razlikovala le toliko, da je bila v prvem nadstropju tudi trgovina s pohištvom in gospodinjskimi stroji. Zase pravijo, da so enota za smeh "Proletarska" - enota za dobro voljo in smeh "Kar dvakrat je bila prenova naše trgovine preložena. Časovno je to skoraj dve leti. Letos poleti pa se je začelo s polno paro. V devetdesetih dneh je bila naša trgovina nared. Kaj smo počele v teh dneh? Izkoristili dopuste, pomagali v drugih Mercatorjevih trgovinah, toda čas nam je vsem skupaj tekel zelo počeli. Ni in ni hotel priti tisti dan, ko smo lahko končno zavihali rokave v naši trgovini. Pet dni in vse je bilo "fertik". Če smo zadovoljni? Kaj ne bomo, o tem raje vprašajte naše stranke. Menda so celo sklepale stave, kdaj bomo pet odprli vrata. Zadnje dni pred otvoritvijo so zmajevale z glavo, saj so na enem koncu trgovine opazovale zidarje, ki so "štemali" že pripravljeno odprtino za peč, na drugem pa nas, ki smo čistili in polnili police. Pa smo vsi skupaj zdržali. Kupci in mi. In v največje veselje mi bo jutrišnje jutro, ko se bomo po treh mesecih srečali kot stari prijatelji," je hitela poslovodkinja gospa Nežka Belcijan. Gospa Belcijan je Mercatorjevo nagrado prejela med prvimi, davnega leta 1989. "Bilo je lepo in bilo mi je v veliko čast prejeti Mercatorjevo nagrado, toda zame je največja nagrada današnji dan, ko stojim sredi velike, svetle, sodobne, odlično založene trgovine. To je veselje in ponos za nas vse skupaj, vseh 16 prodajalk in prodajalcev, za pravo majhno Mercatorjevo družino." "Zapišite, da smo sicer vedno dobre volje, da pa smo na današnji da prav prešerne. Če bo kdo potreboval ime enote za smeh in dobro voljo, naj jo poimenuje kar "proletarska"," so smeje predlagali "proletarci". "In še tega ne pozabite, da smo pripravljeni sklepati stave, da bomo načrtovani promet v prenovljeni trgovini presegli." Preseči 45 milijonov tolarjev ni mačji kašelj, toda na Proletarski tako dobro kot poznajo kupce, poznajo tudi sebe. Samopostrežna trgovina je poprenovi večja za skoraj 200 kvadratnih metrov - kar dobrih 430 jih meri sedaj, na njenih policah je okrog 6.500 izdelkov. "Najbolj "udarna" mora biti prodaja delikatesnih izdelkov. Zato morajo biti hladilne vitrine posebej lepo in vabljivo urejene, prodajalke pa brezhibne. Ne samo po zunanji urejenosti, tudi vedeti in znati morajo veliko o blagu, ki ga prodajajo. Zapoved za osebje naše trgovine je prijaznost in ustrežljivost in vzporedno z njo osebna urejenost. Pri tem se dobrovoljnost razume sama po sebi," je dejala poslovodkinja. "Pa še nekaj mora biti v naši trgovini prepoznavno izpostavljeno: izdelki naših, Mercatorjevih proizvodnih podjetij." Za trgovca so vedno najpomembnejši kupci. Naj vam povem zanimivo zgodbo o starejšem, zelo izobraženem gospodu - stalnem kupcu v trgovini na Proletarski. Ko so zadnji dan pred otvoritvijo, ta je bila 1. oktobra, še hiteli pospravljati ostanke različnih mojstrov, je zazvonil telefon. "Tu Klinični center - oddelek za intenzivno nego, gospo Marinko Škulj," seje oglasilo iz slušalke. "Marinka, Klinični center zate!" "O Marija, pa se ja ni komu od domačih kaj zgodilo? Zajecljala sem svoje ime v slušalko," pripoveduje gospa Marinka. "Tu sestra Brigita, naš pacient gospod ta in ta vam ob otvoritvi trgovine pošilja pozdrave in želi, da bi se v njej dobro počutili in imeli veliko uspeha." "Ob tolikšni pozornosti smo bili ganjeni vsi, pa tudi zaskrbljeni za gospodovo zdravje. Moram reči, da se ta gospod ob vseh velikih praznikih spomni name. S cvetom, z darilcem, da me je našel celo medtem, ko je bila naša trgovina zaprta zaradi prenavljanja. Pozornost, ki dobro dene, čeprav me sodelavke in doma dražijo, da je gospod verjetno tiho zaljubljen. Če je ali ni, ne vem. Najbolj pomembno je, da je bila njegova pozornost izzvana s trgovsko prijaznostjo, ustrežljivostjo in morda s kakšno gesto ali besedo, ki mu je polepšala morda celo zelo osamljeno starost. Starejšim kupcem poleg siceršnje prijaznosti dobro dene tudi beseda ali dve več, kot jih zahteva poklic," pravi gospa Marinka. Dajmo besedo še gospe Mirjam Špro-har, prav tako stalni stranki. Taje kolektivu na Proletarski 4 namenila naslednje pismo: Vhod v prenovljeno trgovino "Spoštovana prijazna trgovinica! Se enkrat bi se vam rada zahvalila za prijetno presenečenje, ki ste mi ga pripravili ob vašem prazniku, ob odprtju trgovine. "Ob tej priliki naj vam povem, da se v vaši trgovini odraža trud in skrb za stranke skozi vse leto. Od tega, da znate obeležiti pustni čas, ko imajo vaše prodajalke bleščice v laseh, ali na glavi posebne klobučke, pa čeprav ima lahko marsikdo v srcu tudi kakšno tesnobo. Da imajo prodajalke v velikonočnem času posebno lepe predpasnike, da lepi aranžmaji krasijo delikatesni pult v znamenju praznika ... To je res dodatno delo in obremenitev, vendar ljudje to vidimo in vsakega, ki ni že čisto otopel in nima povsem praznega srca, ne more pustiti praznega in ravnodušnega. V tem času sem hodila v Emonino trgovino v Štepanjskem naselju. Moram reči, da me je predvsem navduševal parkirni prostor, (garažna hiša). Za trenutek sem celo pomislila, da bi še naprej hodila kar tja, vendar res samo za trenutek. Ko sem bila soboto v vaši trgovini, ni bilo več dileme. Pa ne samo zaradi darila, predvsem zaradi srca vaše trgovine. Pri vašem delu vam želim še veliko uspehov, tako službenih kot osebnih, kajti le srečen človek je lahko dober delavec. Po vašem delu bi rekla, da ste vsi zelo srečni ljudje. Tudi tovrstne drobnarije se na Proletarski dobro prodajajo * * * «*/ *? J Na Proletarski ulici 4 lahko kupujete tudi pohištvo Bi verjeli, daje Mercator po prodaji pohištva na 2. mestu v Sloveniji? Pa je. Kar 10.000 m2 prodajnih površin namenjamo pohištvu in hkrati z njim tudi različnim gospodinjskim strojem in drugim hišnim pripomočkom. Temeljito spreminjamo prodajne programe in jih opremljamo z računalniki za simulacijo razporeditve pohištva v stanovanjskem prostoru in vse več pozornosti posvečamo izobraževanju prodajalcev te stroke. Prenovljen prodajni program V prvem nadstropju je salon pohištva. Vendar je bolj kot prenovljen prostor očitna sprememba oziroma prenova prodajnega programa. O tem nam je več povedal gospod Vinko Savnik, direktor programskega sektorja pohištvo." Tako način prodaje kot prodajni asortima sta bila potrebna temeljite spremembe, ne samo v tem salonu, temveč v celotnem Mercatorju. Mercator namreč ni tako majhen prodajalec pohištva, zlasti ne izven Ljubljane. Po obsegu prometa je v Sloveniji drugi trgovec s pohištvom. Salone s pohištvom imamo v tridesetih krajih, skupno pa skoraj 10.000 m2 prodajnih površin, namenjenih izključno pohištvu. V letošnjem letu je bilo prenovljenih dvanajst prodajnih mest, najnovejša prenova pa je v Proletarski ulici 4 v Ljubljani. Na 440 m2 so razstavljeni eksponati vseh vrst pohištva. V pomoč kupcem so tudi katalogi proizvajalcev, vzorci lesa, tkanin, usnja in drugih materialov. Kupec lahko izbira med cenovno in kakovostno različnimi izdelki, seveda pa je tudi pestra izbira načinov plačila. Do konca oktobra bo za večino razstavljenih izdlekov v sodelovanju s proizvajalci kupec lahko dobil 10% promocijski popust. Dodatno ponudbo predstavljajo svetila in različni gospodinjski stroji." Povsod kupec prihaja kupovat z bolj ali manj jasnimi željami in predstavami, kam bo kupljeno postavil. Naš prodajalec mora znati uskladiti prodajni program s kupčevimi željami in možnostmi. V ta namen ima odličen pripomoček - računalnik. Prodajalec izriše skico sestave posameznih pohištvenih elementov tako, da ta kar najbolj ustreza kupčevim željam in možnostim. "Moramo biti pošteni in povedati, da je trgovina v zadnjih letih izgubila renome in da bo treba marsikaj postoriti, da bo v prodajnem zaledju, ki ga predstavljajo predvsem bližnje Fužine, Štepanjsko naselje in druga okoliška naselja, spet dobila ime, ki ji glede na prenovljeno ponudbo, gre," je pogovor o novem pohištvenem salonu končal gospod Savnik. Vesna Bleiweis Računalniška simulacija prostora in pohištvenih elementov MARKET NAJ BO V ČAST MERCATORJU, KUPCEM V ZADOVOUSTVO "19 birtij je za Pivko čisto dovolj in zato nič ne moti, da ste bife v tem marketu ukinili. Vesel pa sem, da imamo v Pivki sodobno trgovino, s katero bodo prav gotovo zadovoljni tudi naši krajani. Zelmi vam še veliko tako lepih trgovin, tako prijaznih prodajalk in prodajalcev kot so v tem marketu." Tako je kratko in jadrnato ob otvoritvi samopostrežbe - market jim pravijo po domače, spregovoril pivški župan gospod Branko Posega. Več pa je o prenovi povedala direktorica maloprodajnega območja IV. gospa Ivanka Leskovec. "Do sedanje podobe trgovine smo prišli po 37-ih dneh. Za razmeroma velik poseg, saj je trgovina povečana na 335 m2 na račun ukinitve bifeja, je to kratek čas. S preureditvijo je vstop v trgovino enostavnejši. Vsa oprema v trgovini je standardna, Mercatorjeva in prav tako prodajni program. Naložba je veljala 44 mio tolarjev, promet pa bi se po pričakovanjih moral povečati za 20%. V trgovini je okoli 5.000 izdelkov, zaposlenih pa je 12 delavcev." Prenovitvena dela so potekala pod budnim očesom strokovnjakov Mer-cator-Optime. Njihovo delo in delo sektorja za razvoj maloprodaje je posebej izpostavil predsednik uprave Zoran Jankovič. Pohvalil pa je tudi prizadevni 12 članski kolektiv. V kratkih besedah je orisal, kje vse so še nove lokacije za Mercatorjeve hipermarkete, predvsem pa poudaril, da bo moral Mercator izpolniti ne samo pričakovanja kupcev, temveč tudi pričakovanja zaposlenih, če bodo poslovni rezultati to opravičevali. Prodajalci in poslovodje so v Mercatorjevih živilskih trgovinah prava redkost. V Pivki je to gospod Anton Mrhar . neprestano spraševali, kdaj bomo spet odprli. V Pivki namreč ni trgovine, ki bi bila podobna naši. Smo pa jo, tudi kar se prodajnega programa tiče, temeljito obogatili. Predvsem na račun delikatesnih izdelkov, svežega sadja in zelenjave. V naš prodajni program je vključeno okoli 90% celotne prodajne ponudbe Mercatorja. Pri nas kupci ne bodo prikrajšani niti za en sam izdelek iz programa trajno nizkih cen - danes je v naši trgovini 116 rdečih okvirčkov, ki opozarjajo na trajno nizke cene. Prepričan sem, da bomo načrtovano povečanje prometa dosegli, saj bomo še bolj kot doslej prisluhnili željam kupcev. " In kaj o trgovini menijo kupci? Največ so o njej povedali na otvoritvenem družabnem dogodku, ko so se na parkirnem prostoru odvijale znane igre na srečo in ko so se mnoge dobrotke razičnih proizvajalcev ponujale v pokušino kar same od sebe. Njihova enoglasna ugotovitev: tako trgovino smo potrebovali, veseli nas izredna ponudba delikatesnih izdelkov in zamrznjenega programa, prodajalke in poslovodja pa so že dolgo naši dobri, prijazni sosedje. Vesna Bleivveis 'Veste, nam je kar nekaj manjkalo, ko Je bila trgovina zaprta. Očitno pa je nekaj manjkalo tudi kupcem, saj so Nov vhod v trgovino OLJARICA PRIPRAVLJA PRESENEČENJE Tovarna olja Oljarica iz Kranja je največja proizvajalka jedilnega olja v Sloveniji. Več kot 90 letna tradicija v proizvodnji jedilnih olj je izkazana v visoki usposobljenosti zaposlenih, koncentraciji strokovnega znanja in kakovosti, ki jo pomeni blagovna znamka jedilnih olj Cekin. Navedeno potrjujejo tudi certifikati kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9001 in ISO 14000. V kranjski oljarni 80 zaposlenih letno izdela 25 tisoč ton olja in ustvari 3 milijarde tolarjev prometa. Oljarica oskrbuje 80% slovenskih industrijskih porabnikov olj, 34% delež pa ima pri oskrbi domačega trga široke potrošnje, ni pa zanemarljiv tudi 30% delež v oskrbi slovenskih gostincev. Približno ena tretjina proizvedenih količin jedilnega olja gre v izvoz, največ v Bosno in na Hrvaško. Med pomembnimi tujimi kupci je znani švicarski Nestle, ki Oljaričino olje uporablja za proizvodnjo majoneze Thommy. Zaradi visokih carinskih zaščit je praktično zaprt izvoz v Avstrijo, Italijo, Češko in Madžarsko, proizvajalci iz teh držav pa se v Sloveniji pojavljajo kot dobavitelji embaliranega jedilnega olja. "Po kakovosti se jedilno olje naše tovarne lahko mirno kosa z mnogimi evropskimi proizvajalci. Seveda pa je problem v naši majhnosti, kar vpliva na stroške na enoto proizvoda. V strukturi stroškov na enoto proizvoda cena vhodne surovine (surovega olja) predstavlja okoli 85%. Ker surovo olje uvažamo, moramo biti pri cenah, ki se oblikujejo na svetovnem trgu vselej na preži, da bi ujeli kar najbolj ugodno ceno surovine. Z izboljšavami in racionalizacijami v proizvodnem procesu vplivamo na zniževanje stroškov, ne da bi s tem kakorkoli prizadeli standardno kakovost. Sestavni del naše poslovne politike je razvoj izdelkov, za katere menimo, da na slovenskem trgu pomenijo priložnost oziroma tržno nišo," je uvodoma povedal direktor Oljarice Jože Klanjšek. Oljarica je leta 1996 pridobila certifikat kakovosti po standardu ISO 9001 in kot prva v živilskopredelovalni industriji tudi certifikat kakovosti ISO 14000. Pridobljeni standardi pričajo o kakovosti izdelkov, standardom ustrez- ni organiziranosti poslovanja in o skrbi za okolje. "Prav gotovo so tudi pridobljeni mednarodni standardi kakovosti razlog, da nas je za dobavitelja osnovne surovine za majonezo Thommy izbral velik švicarski proizvajalec Nestle, tudi slovenski proizvajalci nas cenijo po kakovosti. Z doslednim nadzorovanjem tehnoloških procesov in vhodnih surovin jo tudi zagotavljamo. Kakovost se ne prodaja sama od sebe, zato zelo skrbno proučujemo želje kupcev in bogatimo izbor izdelkov, ki se prodajajo z blagovno znamko Cekin. Tako je trenutno na trgu sedem različnih jedilnih olj - različnih glede na surovinsko bazo, namen oziroma priporočljivo uporabnost in ceno. Na želje kupcev se odzivamo tudi z različnimi polnitvami količin. Pri tem smo najbolj zadovoljni - ne samo mi, tudi uporabniki, s polnitvijo za potrebe gostinstva. mm Rešitev je trenutno nekoliko dražja, vendar smo v Evropi med prvimi, ki smo tovrstni način polnitve ponudili gostincem." "Če smo s prodajo v Mercatorju zadovoljni? V zvezi s tem vprašanjem je treba navesti nekaj podatkov o prodaji olj Cekin v Sloveniji. Na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji so vodilna, trudimo se, da bi se tržnost povečala na Dolenjskem in Primorskem, s prodajo na Štajerskem pa nismo najbolj zadovoljni. V Mercatorju prodamo 18,5% celotne prodaje v Sloveniji. V Mercatorju načrtovano prodajo za leto 1998 smo do septembra dosegli 60%. Kot pomemben razlog za nižji odstotni delež ocenjujemo zapiranje trgovin, z odpiranjem večjih prodajnih enot pa pričakujemo, da se bo naš tržni delež v Mercatorju stabiliziral in povečal, čeprav pričakujemo, da bo na našo prodajo, ne samo v Mercatorju, vplival tudi konkurenčni uvoz. Prav zato moramo glede na obseg naše proizvodnje, naše strokovne sposobnosti in tehnološko opremljenost, iskati nove in tržno zanimive izdelke, v katerih bomo vse to združili. Slovenski potrošniki lahko po novem letu že pričakujejo prvi tak izdelek, ki bo prav tako zaznamovan z našim geslom - okusno, zdravo, domače." V pogovoru z direktorjem Oljarice se seveda nismo mogli izogniti tudi teme o nabavnih pogojih, ki jih Mercator kot velik kupec zahteva od svojih dobaviteljev. Obenem pa tudi ne vprašanja o združevanju slovenskih oljarjev. "Oljarica kot Mercatorjev dobavitelj ni bila nobena izjema glede nabavnih pogojev. Mislim, da smo sklenili za obe strani ustrezen in koristen dogovor. Kar pa se združevanja oljarn tiče pa menim, da gre za dolgoročen proces, ki ne bo obšel nobene industrijske panoge v Sloveniji. V primerjavi z industrijami v državah Evropske unije je slovenska industrija majhna, kar draži proizvodnjo in slej ko prej bomo morali vsi poiskati sinergije ekonomije obsega." Vesna Bleiweis Priročna in okolju prijazna polnitev olja Cekin za gostinstvo ms ran j c z.cl vrtanje MERCATOR IN KAKOVOST Edina sprejemljiva in realna osnova za obstoj in še bolj za razvoj vsake dejavnosti, zlasti storitvene, kar trgovina je, je konkurenčna tržna uspešnost. Brez dvoma KAKOVOST v okviru komponent poslovne uspešnosti pomeni najpomembnejši dejavnik. Marjan Sedej Odločitev Mercatorja, da prične s projektom KAKOVOST je logična posledica pospešenega naložbenega ciklusa, ki bo dolgoročno zagotovil učinkovito gospodarjenje, dvig ekonomsko poslovne učinkovitosti dela, večje vključevanje v prehrambeno industrijo Slovenije, ustvarjanje višje poslovne učinkovitosti in s tem več sredstev za razvoj, več zadovoljstva potrošnikov in Mercatorjevih članov. Dosedanje raziskave kažejo vrstni red elementov uspešnega poslovanja: 1. KAKOVOST 2. Tehnološka prednost 3. Blagovna znamka 4. Cena, dobavni roki. Ta razvrstitev nam kaže, da je dvom o pomembnosti elementa KAKOVOSTI v poslovni politiki uspešnega podjetja, odveč. Poslovna politika, ki ima vgrajen element kakovosti, predstavl- ja sredstvo za doseganje primarnega cilja podjetja - dolgoročni, stabilni, dobičkanosni položaj na tržišču. KAKOVOST IN STANDARDIZACIJA Potreba po enotnem sistemu KAKOVOSTI je spodbudila razvoj mednarodnih standardov. Postopki in načini jamstva KAKOVOSTI v podjetjih so se razvijali v specifičnih razmerah posameznih dejavnosti, okolij in držav. Kakovost je še posebej pomembna komponenta poslovne uspešnosti velikih nakupovalnih centrov Kakovost smo ljudje, trdi tudi Nežka Belcijan, poslovodkinja v samopostrežbi na Proletarski ulici 4 Z razvojem mednarodne trgovine in njenim vse večjim obsegom se je pojavila potreba po enotnem MEDNARODNEM SISTEMU JAMSTVA KAKOVOSTI. Tako je mednarodna organizacija za standardizacijo - ISO izdala mednarodne standarde ISO 9000, ki določajo enotni mednarodni sistem postopkov in načinov ter modelov jamstva KAKOVOSTI. S temi standardi podjetja dosežejo optimalno stopnjo urejenosti na vseh ključnih področjih dela in poslovanja družbe, predvsem pa na tistih, ki neposredno vplivajo na KAKOVOST IZDELKOV, PROCESOV IN STORITEV. KAKOVOST V MERCATORJU V Mercatorju smo se odločili, da bomo s PROJEKTOM KAKOVOST v dveh letih pridobili certifikat KAKOVOSTI, ki bo zunanje potrdilo o tem, da obvladujemo popolno KAKOVOST, pri čemer težišče ni le na kakovosti izdelkov oziroma storitev same po sebi, temveč predvsem na obvladovanju procesov za njihovo ustvarjanje. Iz obvladovanih procesov namreč avtomatično izhajajo brezhibni izdelki oziroma storitve. Učinkovitost sistema KAKOVOSTI bo v veliki meri odvisna od dokumenta-cije in zapisov oziroma od pisno opredeljenih postopkov in dokazil o njihovem izvajanju. To bo sicer ne na- jbolj prijetna plat sistema KAKOVOSTI, vendar brez nje ne moremo pričakovati ustreznih učinkov. Urejena dokumentacija bo zagotovila popolno sledljivost postopkov in dogodkov. Sledljivost je namreč sposobnost spremljati potek določene dejavnosti s pomočjo napisane identifikacije. Z drugimi besedami, sledljivost pomeni možnost rekonstrukcije dogodka in s tem ugotavljanje odstopanj, odgovornosti in možnosti za izboljšanje kakovosti. Ljudje mnogokrat nasprotujejo pretiranemu administriranju in pisanju. Pogosto se bo slišalo "Pustite nas delati in ne motite nas z birokracijo!". Gotovo je, da mora biti sistem optimalno organiziran in prijazen uporabniku, vendar pa je po drugi strani jasno, da morajo obstojati zapisi na tistih točkah, kjer je to potrebno. Izdelava kompletne dokumentacije in njeno obvladovanje delovnih postopkov je pogoj za postavitev sistema KAKOVOSTI. Na ta način bomo poenotili vse procese v trgovini, omejili številne variante in neenotne postopke oziroma procese. Olajšali bomo sporazumevanje, zaščitili interese potrošnika, odstranili ovire v trgovanju in zagotovili splošno ekonomičnost in racionalnost poslovanja v vseh Mercatorjevih trgovskih družbah. V naslednji fazi se bomo morali učinkovito odzvati na zapise o KAKOVOSTI in sprožiti učinkovite preventivne in korektivne ukrepe. Na ta način bomo preprečili, da bi se v sistemu pojavila neodzivnost na ugotovljene napake in neučinkovitost sistema KAKOVOSTI. Poleg sprotnega ugotavljanja neskladnosti bomo poudarili ugotavljanje vzrokov za odstopanja od opredeljene KAKOVOSTI in preventivne ter korektivne ukrepe. Ureditev kakovosti bo temeljila na primerjalni ABC metodi. To pomeni, da bodo imeli prednost problemi, ki po številnosti ali teži sodijo v skupino A (ta je običajno maloštevilna, vendar najtežja za obvladovanje). Vsak rezultat v tej skupini bo pozitivno in najmočneje učinkoval na kakovost. Kakovost je zaradi vse večje konkurence vse močnejši dejavnik za odločanje kupca v korist določenega podjetja in zato moramo neprestano stremeti k njenemu izboljšanju, tako da nam bo zagotovila obstoj in uspešen razvoj. Uspeh Mercatorja bo odvisen od pravilne miselnosti uprav trgovskih družb, vseh zaposlenih in kupcev, saj terja preobrazbo vsakega sodelavca in kupca v navdušenega partnerja. Le tako bo Mercatorjeva storitev boljša od storitve konkurentov. Mag. Marjan Sedej Hranje z./icinjt' INTERNI KONTROLOR JE V POMOČ K izboljšanju kakovosti storitev trgovine zanesljivo najbolj sodijo ugotovitve internih kontrolnih služb, ko se te dosledno upoštevajo. Predstavljamo vam kronologijo razvoja službe interne kontrole v obvladujoči družbi in njen sedanji položaj v Mercator Trgovini Ljubljana. Naša želja je predstaviti najpogostejše pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti in z opozorilom nanje, pomagati vsem maloprodajnim enotam. Razvoj interne kontrolne službe in njena današnja vloga Služba interne kontrole maloprodaje je pričela delovati v okviru Mecatorja leta 1972. Leta 1996 je bila ustanovljena služba interne kontrole v Poslovnem sistemu Mercator in je sprva pokrivala le ožje ljubljansko območje, to je 255 trgovin. Zvezdna Žurman V to službo so avtomatsko prešli trije delavci - kontrolorji Mercator Rožnika in vodja službe. Ob reorganizaciji leta 1996 smo v začetku naleteli na velik odpor s strani profitnih centrov, ki te službe niso sprejemali kot preventivne. V letu 1997 pa je sodelovanje steklo bolje predvsem s petimi ljubljanskimi profitnimi centri, v katerih se opravljala redna mesečna kontrola. Zatečeno stanje ni bilo dobro, a se je do konca leta izboljšalo. Tudi sodelovanje z iz-venljubljanskimi profitnimi centri se je izboljšalo. Marca leta 1997 smo po planu, ki je bil sprejet že takoj ob začetku delovanja službe, vključili v redne kontrolne preglede še vse ostale profitne centre obvladujoče družbe in s tem pokrivali 409 maloprodajnih enot s tremi kontrolorji. V okviru kontrolne službe so bila v času njenega delovanja na nivoju Poslovnega sistema, postavljena in sprejeta: - organizacijska navodila o poslovanju prihodkovnih centrov Mercator, d.d., ki so postavila osnovne temelje za možnost kontrole izvajanja določenih pravil "igre" v trgovinah; - organizacijska navodila o blagajniškem poslovanju v prihodkovnih centrih; - organizacijska navodila o stopnjah normalnega odpisa blaga; - organizacijska navodila o načinu izvedbe popisa trgovinskega blaga, embalaže in gotovine v trezorju. Pripravila so se Organizacijska navodila za poslovanje z blagom, ki ima opredeljen rok trajanja oziroma rok uporabnosti in z blagom, za katerega je predpisana deklaracija na relaciji grosist - prihodkovni center. Pripravili smo tudi dodatek k Organizacijskim navodilom o stopnjah normalnega odpisa blaga - izračun izple-na na delikatesnih oddelkih. Pripravljen je tudi osnutek Organizacijskega navodila o delu in nalogah službe za interno kontrolo, ki pa ga zaradi reorganizacije ni bilo mogoče natančno izdelati. Zaradi prevelikega števila trgovin in zaradi premajhnega števila kontrolorjev, smo poudarili predvsem kontrolo v živilskih trgovinah, nikakor pa nismo zanemarili ostalih (julija temeljita kontrola v PC Tehnika Postojna, kjer je bilo stanje dokaj kritično; bili smo jim predvsem v pomoč in jih podučili o pravilnosti glede opremljenosti blaga z deklaracijami, garancijskimi lis- ti, atesti). Maja letošnjega leta 1998 je z novo organiziranostjo Poslovnega sistema Mercator, služba interne kontrole prešla v PC Mercator Trgovina Ljubljana, Slovenčeva 25. Vloga službe interne kontrole se je spremenila tako, da sem kot vodja te službe prevzela tudi kontrolo grosistične dejavnosti, saj Mercaor Trgovina Ljubljana deluje kot en profitni center in ni več delitve na maloprodajne enote in grosista. Seveda je to predstavljalo zame velik "zalogaj"; vendar sem to nalogo vzela kot velik izziv in z veseljem. V prihodnjih mesecih nas prav na tem pod-ročju čaka veliko dela, saj je potrebno pričeti govoriti "en jezik" v smislu in cilju, zadovoljstvu našega potrošnika. S prehodom v Mercator Trgovina Ljubljana smo povečali število internih kontrolorjev za maloprodajno območje na osem, saj želimo prav na tem zadnjem členu v verigi, kjer nastopi naš kupec, poslovanje in storitev izboljšati in kupcu nuditi maksimalno kakovostno storitev. Ob tej reorganizaciji so bila ustanovljena štiri maloprodajna območja. Poudariti moram, da je sodelovanje z direktorji teh območij dobro, vendar bo potrebno še nekaj časa, da zaživi delo vodij ožjih območij, da se bo povečala njihova prisotnost v trgovinah in da bodo odpravljali napake, ki jih ugotovi naša služba. Delo službe interne kontrole je predvsem preventivno in v pomoč trgov- a- Hrctnje z.ct znanj e inam, direktorjem in vodjem ožjih območij, da lahko napake hitro odpravijo. Kot vodja službe se aktivno vključujem tudi v funkcionalno izobraževanje maloprodajnega osebja preko Poslovnega sistema Mercator, saj menim, da le v primeru če človeka naučiš določenih opravil, lahko od njega tudi zahtevaš, da jih korektno opravlja. Že v prehodnem obdobju v času, ko je bila ta služba na Poslovnem sistemu Mercator, smo pričeli s funkcionalnim izobraževanjem na oddelku sadja zelenjave, kar se je izkazalo za izredno učinkovito. Izredno zadovoljna sem z načrtom Mercatorja, da želi pridobiti ISO 9001 in tu sem vključena kot vodja projekta za Mercator Trgovino Ljubljana. Prepričana sem, da bo ta sistem standardizirane kakovosti prinesel Mercatorju red na področju poslovanja in zagotovil kakovost storitev našemu kupcu. Pomembne ugotovitve V času od 1.1.1998 do 30.9.1998 je bilo s strani službe interne kontrole Mercator Trgovina Ljubljana opravljenih 519 kontrolnih pregledov maloprodajnih enot Mercator trgovine Ljubljana. Ugotovljenih je bilo 3323 napak, to je 6,4 napake/pregled. Samo v 21 primerih napake niso bile ugotovljene. Ugotovljene napake se vrednotijo s točkami, najpogostejše so: ■ nepravilnosti v zvezi z opremljenostjo ali pravilnostjo deklaracij 645 točk - pretečeni roki uporabnosti živil v prometu 627 točk - nepravilna označba ali neozna-čenost vloge 396 točk ' urejenost in higiena trgovine 265 točk • nepravilnosti v zvezi z blagajniškim Poslovanjem 235 točk - nepravilnost v zvezi z vodenjem evidenc (Tdr, prevzemni listi ...) 194 točk - nepravilnosti označenih cen 143 točk - nepravilnosti v zvezi z označbo, založenostjo blaga iz projekta TNC (trajno nizke cene) 123 točk - nepravilnosti v zvezi z gasilnimi aparati, alarmnimi znaki, požarnim redom (niso pravilno name-ščeni, ptekel rok za kontrolo, ni požar-nega reda, ni alarmnih znakov) 102 točke - nepravilnosti v zvezi z urejenostjo zaposlenih (halje, priponke) 84 točk - neprimerna higiena trgovin 69 točk - nepravilnosti v zvezi z opremljenostjo omaric prve pomoči 64 točk - nepravilnosti v zvezi z opravljanjem zdravniških pregledov, HM zaposlenih v živilskih trgovinah 45 točk - nepravilnosti v zvezi z označevanjem in založenostjo blaga PPA (pospeševalno prodajne akcije) 47 točk Ugotavlja se, da so krične točke v trgovinah predvsem: - organizacija dela v trgovinah (posledica pretečeni roki na prodajnih policah, neurejene prodajne police, urejenost in higiena trgovin); - delikatesni oddelki (neznanje zaposlenih na teh oddelkih, slaba založenost, nepravilna označba cen, ne- pravilno označene, ali jih ni); - oddelki sadja zelenjave (neznanje in premajhna prisotnost zaposlenih na tem oddelku, slaba kakovost dobavljenega blaga); - POS sistem ne funkcionira - uporablja se v večini samo za blagajne; vsi ostali podatki v večini primerov niso uporabni, ker so netočni (ni pravilnega vnosa, program ni prilagojen maloprodaji). Posledica nepravilne organiziranosti v trgovini pa je kritično zatečeno stanje v trgovinah (pretečeni roki, deklaracije, evidence in dokumentacija, higiena, urejenost zaposlenih, urejenost tako prodajnega prostora, kot skladišč, vhodov, okolice ...) To bi bil zelo kratek povzetek ugotovitev službe interne kontrole Mercator Trgovina Ljubljana za naše maloprodajno območje. Zaključek: Čeprav številke kažejo na zelo slabo stanje v trgovinah, ocenjujemo, da se stanje izboljšuje, da je sodelovanje med vsemi zaposlenimi v Mercator Trgovina Ljubljana vedno boljše. Naš namen je preventivno delovanje in pomoč trgovini. Zvezdana Žurman -1 r—1 s««* 150 g NcK” *50g NctO' t5<>g NC1O--450 g Neto* 450 g Zelenjava IŽF~cz.mJ'& z.rpBSS?TOa» / L .X ^VtSM 1,111/^ * t. ^^Ječka \\WU[oJ!l rt - ' goveja VA° SS ^ači žeV° \a\^L r/ f^enovV^ ^aravneni «>xxV ^ V x#f| ^slca klob^ #w A. J!JHL- _