awr- Posamezna ite»iška stane £0vinarie«, tK
63.	Maribor, IS. j n ni j- 1010.	I^exnili II.
Toe notice.
Izhajajo vsak torek, četrtek in Boboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 20 V. — Po pošti ee list ne posi!, a
D«1 Rok« dobi Jugoslavija — v Bajam?
Pariški »Petit Journal« poroča, da se bo v pr a Sanje Reke takc-le rešile: Mesto dobijo Its lija ai, ki pa bedo morali del pristanišča dati Jugoslaviji v najem za 99 let. Ra isti način imajo Švicarji
v najema del pristanišča v Genui, Sašsk bo ja" goslavanski. Glede Dalmacije bo Italija popustila. Zdaj se vršijo direktna pogajanja med Italijani in Jugoslovani; Pogajanja se baje ugodno razvijajo.
N&ša 'bodoSsost nm morju*
Beograd, 11. junija. I bo mogla vršiti v gospodarski sveži z zavezniki. Naši odposlanci na medzavezniški narodno j Jugoslavija dobi velik del ar stro ogrskega trgova-gospodarski konferenci v Bruslju ao dosegli, da je j tega brodevja. Odposlanci so se dne 9. t m. vr-jugoslovanska trgovina na Jadranu priznana in se j nili & ugodnimi poročili v Beograd
Tuj «g n« bo uaš državljan.
Beograd, 11. junija.
Podaniki neprijateljskih držav, t j. taki, ki so doma iz Nemške Avstrije, Nsmčije ali Ogrske.
se ne bodo sprejeli v naše državljanstvo. Torej ljudje, ki jih država ne bo priznala kot državljane, tudi ne bodo imeli volilne pravice. Tako je sklenil ministrski svet.
Ca,
Položaj v Prekmurju so zboljšal.
Radgona, 12. junija. šal. Ogrska vi*da je odpoklicala večji del čet iz Ogrski Slovence; ki je ušel preko meje, por» Prekmurja na fronto proti Čeha Slovakom, da se je položaj v Prekmurju nekoliko zb olj
C«hi zopet napredujejo»
' ■ *
Praga, 11; Janija. I dospelo na fronto pred Košiče. Madžarom zmanj-Madiarsko prodiranje je ustavljeno. Okoli I M® municije.'
1000 Sokolov in 600 moravskih Orlov je včeraj I
Protest proti razkosavanju slovenske zemlje.
Odbor Slov. Kmečke Zveze za Štajersko je in-«m pod .« r dir eh tvom drž. poslanca dr. Hob jec* <im 12 junija v Mariboru sejo, v kateri je bd* sprejeta t» le resolucija: Odbor SKZ z naj ▼ečjo odločnostjo ugovarja zòper grdo barantanjp, ki se sedaj n miroval konferencim Parizu vrij za našo slovenske zemljo, kakor da bi ta bila bla
go, s katerim smejo prosto in poljubno razpolagati svetovni mogotci To je zemlja uaSih pradedov, to je naša zemlja ter tudi mora ostati naSa last. če nam jo kdo šiloma odvzame, je to krivica, storjena našemu celokupnemu jugoslovanskemu naroda, ki nikdar «e bi pritrdil in pijivolfl b to' da pride njegova zemlja tujcu v roke, njegovi otroci pa pod italijanski, nemški, in madžarski jarem. Jugoslovani ne bomo nikdar veji. nikomur rokovali.' Zato zahtevama v zadnji uri, maj mirovna konferenca kot državne mejé mied našo đr -
žavo in Italijo, Nemško Avstrijo in Odrsko določi I resnične narodnostne meje. Na Štajerskem bodi j meja potegnjena tako, da bo Špilje in žeieznična | proga Špilje—Radgona s primernim in potrebnim j ozemljem ob njej na jugoslovanskih tleh. Prekmar- j ski Slovenci morajo na celsm svojem ozemlja vsi do zadnjega postati državljani Jagojlarije. Naj bi se vendar v zadajem hipa te uboge, od vsega sveta zapuščene Slovence rešilo m adžarako ■ boljša ■ viške strahovlade. Kcroška mora tako daleč postati last jugoslovanske države, kakor daleč sega slovenska zemlja in se razlega slovenska govorica, ] vsa mora pripadati nam z Beljakom, Celovcem in Velikovcem vred. Ogorčeno ugovarjamo zoper to. da bi Beljak z okolico in Ziljsko dolino prišel pod Nemško Avstrijo, ker bi na ta način izgubili nad fiG.000 Slovencev. Z isto odločnostjo in ogorčenostjo agovarjamo zoper italijansko pohlepnost, ki nam v svoji nezaslišani in neverjetni nenasitiji vosti hoče ugrabiti naše morje, našo zemljo in jj stotisoče jugoslovanskih duš. Niti za pičico ne odnehamo od svoje zahteve, da se nam mora priznati vse naše narodno ozemlje, vštevši celo Pri morje s Trstom, Gorico in Reko vred in Dalmacijo z vsemi otoki.
Svečano izjavljamo, da moremo kót trajen mir priznati samo tak mir, ki bi zdi ulil v enotno državo vse dele slovenskega naroda. Vsak drugačen mir bi bil krivičen, za naš narod nes prejem ljiv in za Evropo usoden, ker bi bil začetek novih, za vso Evropo nevarnih zapletljajev. Poživljamo vlado v Beograda in naše zastopnike v Parizu, naj ostanejo trdni, neizprosni in neomajni, dokler se našemu naroda ne izpolnijo vse njegove pravične zahteve.
E poznamenovanju mariborskih ulic
Zaslužni zdravnik g. dr. A. Mally je I. 1906 izdal knjižico z razlago imen mariborskih trgov in potov. Mnogo imen je neznatnih n. pr. Zofijin trg ss zove po grofici Brandis, druga ne odgovar jajo več krajevnemu položaja n. pr. Lipova ulica, ko so lipo že posekali, mesarska ulica, ko se mesarji najdejo vsepovsodi nastanjeni, precej je dinastičnih ali pa nemškckulturnih. Od 147 imen v tej knjižici bi jih svobodno črtali 42. Ohranili bi pa ime na vseh mož, ki so si pridobili zasluge za naše mesto bodisi v javnem življenja ali pa kot rojaki in kulturni delavci. Dosedanji nemški magistrat ni hotel po nobenem Slovenca imenovati kak pro štor; nam pa ne kaže biti krivičnim. Nehvaležen posel pa bo izbirati nova poznamenovanja. Ako predlagate osebnosti splošne veljave n. pr. Prešerna, PrerađovićA itd., bodo to posneihila tudi druga mesta in kmalu bode kakor med Lahi, kjer najdete v vsakem gnezdu Cavourjevo ulico, césto 20. sept. ali pa Dantejevo stezo. Sploh bi bilo
dobro se v hm oziru pomeniti z vodilnimi možmi dragih slov. štajerskih mest, da se ustvari enotnost v postopanja, a ohrani raznovrstnost v izvr šitvi. Ce se omejite na de sedaj prezirane kužo slovenskega rodu, ki imajo zasluge za naše mesto ali pa so bili. kot rojaki odlični kulturni de i&vci, jih bodete z lab se to našteli 20 prvovrstnih, afe o bodete pa šli višje, bodo to ime ia, ki bodo kmalu postala brezpomembna. Ali bi ne kazalo večji del dosedanjih ul;c kar s številkami zaznamovati? To bi bilo po amarikansko in praktično, Ali je vredno, da si spomin obteža smo s toliko imeni dvomljive vrednosti in da se potem-la navlaka skozi celo stoletje vtepava mladini v glavo?
vsak način pa se mora po dovr eni označbi izdati zemljevid ali vsaj tiskan sezname k s starimi in novimi značkami skopaj. Tv bo vsa) ne koliko omililo težavo, s katero se bodo starejši ljudje oživeli v no? obraz mariborskega mesta.
Poulični napisi v Mariboru.
V prihodnjih daeh se prekrste tudi naše ulice. Prav je in potrebno. Pri imenovanja ulic se je r*z vila navada, da se nekatere imenujejo po zaslužnih možeh, posebno v Maribora bo zato prava prilika kajti tu je delovalo r«s lepo število naših kultur nih delavcev ju političnih veljakov ; tako ne bo ime samo ime, srnjak tudi košček zgode vine Ven dar pa že kar v naprej prosimo: N kar imenovati cest skoraj izključno samo po imenih četudi zaslužnih mož temveč ozirajta se tudi na lego, prostor, smer itd, da ne bo kakor v Celja, kjer so odprli najbrže sinn našo poveatmeo in iskali imena kakor stariši pred otrokovim krstom po ko ledarju; opustili so marsikatero ime; ki se je že udomačilo, samo, da je dobil »svetnik« svojega varovanca. — Dr P. St.
Zaslepljenci — grozijo.
Predstojnik mrk*ga mariborskega urada je prejel sledeče grozilno p smo: »Če kmalu ne strile na platzu, da ta draginja ne pade, se vam mora nekaj zgoditi, mi čakamo še en par dni, potem pa vam joj. To mi zahtevamo od vas v par dneh, da ta draginja pade. Podpis Mariborčani S. c j. 1. D. K.«
Tako torej zahteva ta brezimni zaslepljenec, da naj en «am ur*dmk odpravi draginjo. Skoro pet let trajajoča svetovna vojna je povzročila splošeo i svetovno draginjo. Iz Amerike smo prejeli pismo da so tudi tamkaj vse življenske potrebščine zelo poskočile v cehab. Iz Pariza se na n poroča, da se v Franciji sicer dobi vsega v izobilju, toda cene so zelo visoke. O Italiji niti ne govorimo, saj je znano, da stane v; R mu 1 kg oglja 6—8 lir, 1 kilogram premoga pa 1 K. Ako so pa v Italiji fige, pomaranče in limone nekoliko ceneje kakor pri nas se ni Coditi
Poročila iz Da na] a pravijo, da stane na Da naja kg govedine 120—100 K, kg konjskega mesa pa po 80—100 K. Iz Ogrskega se nam poroča, da stane opoldansko kosilo za eno ossbo 170 K. Pred dnevi se je mudil v Maribora zastopnik neke danajska papirnate tovarne, mol, ki po sveta mnogo potaje. Kot odkritosrčen danajski Nemec se je prostodušno izjavil : »Msrbarg ist halt doch die billigste Stadt«, (Maribor je vendar najcenejše mesto )
Sedaj pa pride brezimna zaslepljena nemška-tarska daš a z grozilnim pismom in zahteva takojšnjo odpravo draginje, kö je vendar znano, da je ravno Maribor neoporečno najcenejše mesto v celi Jugoslaviji. Fej brezimnemu nemška tarske ma boljševiku !
Kenner o Spodnji Štajerski in Koroški.
Nemško avstrijski državni kancelar dr. Renner je 11. junija ministrskemu predsednika Clemenceau izročil prvo spomenico nemško avstrijske delegacije V njej se prebridko pritožuje nad izgubo nemškega dela Češke, Msravske, Siežije, Tirolske in dela Nižje Avstrijske. Izjuba Spodnještajerske in dela Koroške ga pa ne gane do solz. O teh pokrajinah pravi precej suhoparno: Oropajo se elo bode in gospodarskih pomožnih virov nemške naselbine na Štajerskem in v Koroški kotlini, in si cer do polovice severne brežine, brez ozira na to, kako naj prebivalci tega ozemlja med neprehodlji-vim pogorjem in deželno mejo gospodarsko eksistirajo. Dr. Renner govori o Spodnji Štajerski in Koroški tako rezervirano in brez vneme zavoljo tega, ker mu je dobro znano, da so ti kraji slovenski, da pri vseh načelih pripadajo Jugoslaviji in da jih torej Nemška Avstrija ne more dobiti in jih tudi ne bo dobila. Kar se pa tiče gospodarske eksistence prebivalcev, naj dr. Renner to skrb kratkomalo prepušča Jugoslaviji. Nemška Avstrija ima dovolj drugih skrbi.
lažne ai07k§3
Glavni odbor SKZ. je imel danes dopoldne važno sejo. O sklepih poroča jutrajšnja Straža.
Dr. Tilko Mario ordinira v Maribora v Elizabetini ulici vsak dan od 11—12 ure predpoldne ter od 2—4 ure popoldne.
Zahvala. Konzistorij lavantinske škofije je poklal poverjeništvu za socijalno skrbstvo znesek
10.000	kron za invalide, njih vdove in sirote, kateri znesek je poverjeništvo izročilo komisiji za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani, za kar bodi prečastitemu konzistoriju izrečena najiskrenejša zahvala.
Prošnja. Vdova Ana Maver, mati 5 majhnih nepreskrbljenih otrok, brez premoženja, bolehna
stanujoča v Mlinski ulici b. štov. 33 v Maribora, prosi us smijene grca za dobrohotne darove v denarju, obleki ali živilih. Darove sprejema uredu, lista.
Jugoslovanska Strokovna Zveza je začela z 1. juuijem svoje redno poslovanje. Uradne ore so vsako soboto od 6. do pol 8. ure zvečer ter v nedeljo od 10. do pol 12. ure dopoldne in od pol
5.	do 6. ure popoldne. Vsi člani in Članice, tadi tisti, ki še niso dobili članskih knjižic, pa so oddali pristopnice, se poživljajo, da začnejo redno vplačevanje. — Proslavite/ 251etaice obstoja J SZ bo v nedeljo, dne 22, janijv. Spored slavnosti se bo pravočasno naznanil. — Razširjajte misel kr ščausko socijalne delavske organizacija in agitirajte za pristop!
Maribor dobi slovenske napise. Pri izbiranja imen ne smemo pozab ti mož, ki.so delovali na cbmej-aih krajih v blagor naroda. Ljutomerčani in Ra« dinčsai imsmo našega prerano umrlega mladinskega pesnika in pisatelja, ter izvrstnega vzgojitelja mladine. Josip Freunsfeld s svojim psev dolmenom »Radinski«. Kdo njegovih učencev se ne spominja tega Ijubeznjivega učitelja. Zato je naša dolžnost, da se spomnimo in ga ovekovečimo, dajmo ime njegovo na svetlo, pozovimo merodajne osebnosti da krstijo eno cesto ali pa ulico v Josip Freussleldovo, ali pa Freansfeid R.idiaskegi cssta ali ulica Neusmiljena smrt, ga je v sredi plodovitega dela za narod slovenski, v najlepši možki debi nem Iztrgala in ga položila tam v bratski Čehoslovaški v prerani grob.
Tegetthoffova ulica. Z ozirom na slovensko imenovanje ulic, bi si dovolil pripomniti sledeče: Dosedanja Grajska ulica (Barggisse) bi se naj imenovala Tegetthoff sva ulica, z ozirom nato, da se v njej nahaja Tegetthoffova rojstna hiša.— Imenovani admiral je rodom Mariborčan in je pri Ti su 1. 1856 pošteno namlatil naše sovražnike Italijane. — Kdo izmed nas bi ne bil danes vesel in srečen, da nam vstane drog Tegetthoff, da nam brani ob?d in otoke, ki nam jih hoče vzeti nenasitni ropar. Tadi bi bilo umestno, da se mu v kratkem postavi spet spomenik, naši mladini v spomin in v bodrilo, da imamo na jugu sovražnika, da nam treba še Tegetthoffov — in ti naj izidejo zopet iz slovenskega Maribora. M K.
Podučili tečaj o vzgoji mladine. Mariborsko slovensko žensko društvo priredi dvotedenski podučni tečaj o vzgoji mladine. Predavanja se vrže v risalni dvorani meščanske šole v Reiser je vi ulici in sicer r pondeljek 16., petek 20., pondeljek 23., sredo 25., in petek 27. junija ob pol 8. uri zvečer. Prisrčno vabimo naše članice pa tuli vse naše ostalo zavedno ženstvo. Predava gdč, ravnateljica mešč. šole Antonija Stupca. Predavanja so vstopnin« prosta.
Dr. Fritzu Scherbaum je oblast zaplenila 8 gumijevih cevi in koles, katere sl is njegov šofer pridobil od avtokolone bivšo avstro-ogrske armade.
SpriCevala e cepljenja. V petek, dne 13. ja sija 1919 ob 15. ori (3 ori pop.) se straokam v deSki Soli IV na vežbsliSča delijo zadnjikrat spri {evala o cepljenja. Vsa spričevala se morajo naj dalje do sobote dne 14. josija oddati pri cepiinen katastra na Rotovškem trga Štev. 9. Vse osebe., katere do tega tei mina spričevala v smisla obli gatoričnega cepljenja ne oddajo, se bodo kazno vala. «
Tajna zborovanja. V zadnji Številki »Malih Kovic« smo prinesli poročilo o tajnih sestankih odpuščenih uradnikov v Bombardavi trgovini s steklenino in porcelanom na Tegeihofovi cesti. O zadevi smo se natančneje pcučili in izvedeli, dr se je nekaj odpaSčenih uradnikov res oglasilo pri Bernharde, a ne v s?rho tajnega zborovanja, tem več so naprosili trgovca Bernhards, naj jim pri Belivi pomaga spraviti steklenino in porcelan v zabole. Bf sedo ima sedaj ns S poročevalec.
Dotična oseba, ki si je v soboto dne 7. jonij» v Narodnem doma prilastila mojo srebrno jahalno palico, (Reitstock) se poživlja, da jo nemudoma odda pri hišnika Narodnega doma, ker se s tem Izogne sodni jskemn zasledovanja, — Menhait, nadporočnik, havbičnega divizijona, Maribor.
Mestna šola za plavanje v Uferstrasse je zopet odprt«. Cena ko pelji : za odrasle 40 v, za otroke do 12 let 20 v. Perilo se ne oddajaC Dijaki, kateri se izkažejo z legitimacijo od njihovega z&vo da, dob jo vstopcice po znižani ceni za 20 v.
Mesar Josip Kirbiš bo imel odslej — dokler prezidava njegove mesnice ne bo gotova — sva jo prodajalno za meso pri mestni baraki na Nov. Glavnem trga.
Podravska podružnica SPD v Rušah namerava ustanoviti ma kacijski odsek ter vabi vse gospode, ki še hočejo tema pòsvefiti, da se pismeno javijo na zgorajšnji naslov.
Izgon odslovljenih železničarjev in državnih uslužbencev. Vsi odslovljeni železničarji in državni uslužbenci so dobili natog, da morajo do konca tega mesece zapustiti Maribor.
Zajet laški Caproni. V vasi Žadovinek pri Krškem ob Savi so v soboto zajeli velik lsSki »Caproni«. Imel je 3 potnike, 1 Častnika in 2 pod častnik». Plul je iz Pàdove na Dunaj. V megli so se zmotili. Mislili so, da so že v Nemški Avstriji ter so se vsedli na tla. Srbška patrulja jih je aretirala in odpeljala v Ljubljano. Zrakoplov je Se v Ž&dovinku.
Mesar' los. Kirbiš v Vetrinisti ulici
; v -	oddä tako j
13 parov vprežnih volov
težkih od 900 d> 12C0 kg. Zamenja jih tudi za debelo živino. Voii so lepe pascne Bili so last neke gr sfidine na
Hrvatèkèm.
s KAVARNA s
CENTRAL
s«'
sBkavsrna m
MARIBORU
se priporoča za mnogo-“ brojni obisk vsem ::
Jui§sl©vinisn
domačinom inr tujcem
Giuri il.V§liik
kavarn ar Gosposka nlica
Vina
haloška, lastnega pridelka, stara in nova, zajamčeno pristna, izborne kakovosti prodaja v steklenicah čez ulico po skrajno nizkih cenah
Franc Staržič, trgovec
Maribor, Luterieva ulica 9.
Slovenci pozor!
Ivan Liorher, slikar inj pleskar v Mari b oru, Viktringhofova ulica 9,
se priporoča vsem Slovencem za vsa v njegovo stroko pripadajoča dela.’ jpBjfe
IVAN LORBER, slikar in pleskar. sov
»Im črna ulomka obleka n po jteol pred». Grejika ulic* 22, Maribor, na dvorlSia, L ndst.1087-71
Govorite povsod, slovensko.
12 fltev Sfmentifskftt krav
na novi «fiz prima, od giašČiie v Varaždinu, se bodo prodafO na mariborsko« živinske» Mjma v petek in soboto, ali se pa kodo zameajalo za klatao živino. 72
■M ; . \	x~Tk‘
hdajateli in «aloinik : Katoliiko ttakovno drnitva. Odgovorni »rednik Franio Zebot	TiA tiskan« tv. Ctrila V Maribor.