kulturno - politično glasilo
5t/Gf uuUifsld apacot
kupim samo pri
Truppe&Ermann
BEL J AK—VIIX ACH, Widinanngas5e 20 Vsi novi tipi sezone 51-52. Tudi na obroke.
3, Set® / števil® 50
domačih do g o d ko v
¥ Celovca, drse 12. decemfera 1951
Česna 70 grošev
Šola in knjiga
Leto sc nagiba k svojemu koncu. Narava se je vlegla k počitku. Poljsko delo je opravljeno in vendar kmetu dela ne zmanjka. še je del žita v snopih, še bo treba misliti na drva za drugo leto. Polomljeno orodje čaka na popravilo. Vse te gospodarske potrebe bodo tudi v naprej zaposljevale vso družino.
Zimski večeri pa bodo le prinesli tudi malo oddiha in par uric časa za knjigo in list. Minil je čas, ko si je ta ali oni domišljal, da bo pač gospodaril, kakor so delali predniki pred desetletji. Nov čas zahteva novih delovnih metod tudi v kmetijstvu. Tam, kjer je nekdaj trajala mlačva s cepcem pozno v zimo, jo danes stroji opravijo v par dneh. Tam, kjer je bilo na gospodarstvu nekdaj šest ali osem delovnih moči, se danes dostikrat trudita dva ali trije, le stroji pomagajo in so danes še najzvestejši spremljevalci kmeta v boju za gospodarski obstanek. V knjigi in strokovnem listu bo našel in iskal napreden kmet vse, kar potrebuje v pomoč pri svojem delu in pri usmerjanju svojega gospodarstva.
Zelo razveseljiv pojav imamo zaznamovati v naših gospodarskih šolah. Izredno število deklet pri šolskih sestrah v St. Rupertu in št. Jakobu je najzgovornejši dokaz, da se tudi ženska mladina v polni meri zaveda potrebe po strokovni gospodinjski izobrazbi. Izgledalo je v letih po vojni, da gineva vsak interes za izobrazbo, vsak interes za čtivo in knjigo in vendar gospodarske prilike nujno silijo tudi mlado kmečko dekle in njene starše, da sc brigajo za Šolanje. Številen obisk slovenskih gospodinjskih šol pač kaže, da te šole vršijo v polni meri svojo nalogo, da so res gospodarska potreba v deželi, čeprav se morajo v gospodarskem pogledu boriti z največjimi teža-vami. Na eni strani so dekleta malih posestnikov, ki le težko zmorejo plačevanje mesečnine, na drugi strani so vzdrževalni stroški vsako leto višji in v tretje pri pristojni oblasti ni nikakega razumevanja za te šolske potrebe. Mogoče se temu ah drugemu /di mesečnina na soli visoka, ce pa vzameš svinčnik v roke in računaš, kaj napraviš z dnevnim prispevkom petih šilingov, potem boš dognal, da je res velika skrb šolskih sester, da zmorejo to gospodarsko breme.
Na drugi strani pa moramo zopet naglasiti potrebo kmetijske šole za fante, šola v Goldbrunnhofu pri Velikovcu bi morala v prvi vrsti služiti kmetijsko-gospodarskim potrebam v južnem, delu dežele in les je letos med 46 gojenci 40 Slovencev, kar že samo po sebi dokazuje potrebo po slovenski šoli. Že zadnjič smo naglasili, da odgovarja slovenska kmetijska šola tudi v polni meri izidu volitev v Kmetijsko zbornico, čc so v Stiegerhofu pri Maloščah ustanovili novo kmetijsko šolo z ameriškim ERP denarjem, tako bi taka šola po vsej pravici pripadala Slovencem, če bi v resnici imela Kmetijska zbornica voljo zboljševati gospodarske razmere kmetijstva v južnem delu dežele.
Jadikovanje seve ne pomeni zboljšanja na nobenem polju, treba bo prav resnih naporov, da se tudi v tem pogledu odpo-more. Gospodarska izobrazba je najmočnejše orožje v rokah vsakega kmeta. Kdoi hoče v resnici kmetu pomagati, mora ravno na tem polju zastaviti vse sile. Kmetu pomagati, pa sc pravi dati narodu in državi trdne temelje. V kmetijstvu je vir kruha in brez kruha ni življenja ne za kmeta ne za delavca in tudi ne za druge stanove, ki so navezani na kmeta, čeprav se dostikrat tega prav malo zavedajo.
še je komaj dobro minil čas, ko je bilo tudi vsakemu meščanu povsem jasno, da je le oni živež zagotovljen in dosegljiv, katerega pridelamo na domačih poljih. Tega živeža pa bomo potrebovali vedno več, čim
Prekinitev diplomatskih odnosov
Po krvavih dogodkih ob Sueškem prekopu, kjer je bilo ubitih večje število Egipčanov in tudi nekaj britanskih vojakov, se je položaj v Egiptu še zaostril. Sovražno razpoloženje proti Veliki Britaniji še vedno narašča in vlada je morala proglasiti izjemno stanje v največjih egiptovskih mestih.
Britanska posadka v Suezu (ob izhodu Sueškega kanala v Rdeče morje) dobiva vodo iz vodnega rezervarja, ki je precej oddaljen iz mesta. Da si zagotovijo reden dotok vode, do zgradili britanske čete iz Sueza do vodnega zbiralnika cesto. Pri tem so gradili cesto preko naselbine s kakimi 60 ilovnatimi kočami, ki so jih seveda porušili, četudi je egiptovska vlada porti temu ostro ugovarjala. Delo britanskih čet je varovalo okrog 6000 mož britanske vojske z
letali, padalci, oklopniki in težko artilerijo. Egiptovska policija, ki bi morala gradbo ceste preprečiti, ni mogla proti tej premoči ničesar opraviti in cesta je bila v kratkem gotovi".
Zaradi tega postopanja britanske posadke je bila sklicana posebna seja egiptovske vlade. Po seji je zunanji minister Ibrahim Farag paša sporočil časnikarjem, da bo vlada predlagala egiptovskemu parlamentu, naj sklene prekinitev diplomatskih odno-sev med Egiptom in Veliko Britanijo.
Medtem pa se kljub vladni prepovedi nadaljujejo demonstracije proti Veliki Britaniji in napadi na posamezne britanske vojake. V arabskem delu mesta Ismailia ob Sueškem prekopu so bili z noži napadeni trije vojaki, dva sta mrtva, tretji pa težko ranjen.
Pod žarečo lavo
Ob jugovzhodni obali azijske celine se raztezajo daleč v Tihem oceanu Filipini. To je samostojna država, ki jo sestavljajo številni otoki. Eden med temi otoki je otok Camiguin. Na otoku je ognjenik (vulkan) Hibok—hibok.
Pret tednom je ta ognjenik začel bruhati ogenj in žarečo lavo, ki se je razlila preko robov ognjeniškega žrela proti vasem, ki so na pobočju ognjenika. Izbruh je prišel tako nenadoma in lava se je razlivala s tako brzino, da se vsi prebivalci niso mogli pravočasno rešiti: zadušili so se v ognje-niškem dimu in prahu in zalila jih je žareča lava. — Zlasti je bila prizadeta vas Ganasa, iz katere se verjetno ni mogel rešiti niti en človek.
Ameriška in filipinska letala prinašajo na kraj nesreče zdravnike, zdravila in živila. Po uradnih cenitvah je verjetno, da je od 65.000 prebivalcev, kolikor jih je živelo na tem otoku, dve tretjini mrtvih in ranjenih.
Nad žielom ognjenika, ki je gora, 1462 metrov visoka, se dviga 5000 metrov visok steber iz gostega dima. Iz žrela ognjenika pa se razlivajo vedno nove mase žareče lave. Prebivalstvo je v glavnem zbežalo proti obrežju in vlada je odredila, da vsi prebivalci otok zapustijo, ker obstoja še vedno nevarnost novih izbruhov vulkana. Pod pepelom in lavo ognjeniškemu žrelu najbližjih vasi pa je pokopanih na stotine in stotine prebivalcev, katerih večino sc gotovo ne bo nikdar posrečilo odkopati.
Razorožitev • zagotovilo miru
V Parizu se v okviru Organizacije združenih narodov zastopniki'»Velikih štirih” še naprej razgovarjajo in posvetujejo, kako bi omejili oboroževanje in kako bi zagotovili svetu trajen mir z razorožitvijo.
Doslej pa so se pooblaščenci za razgovore o razorožitvi zadinili samo v tem, da predlagajo postavitev posebnega odbora, katerega naloga bi bila v sledečem: 1. štu-diranje, kako bi bilo mogoče najučinkovitejše omejiti nadaljnje oboroževanje, 2. natančen popis vsega orožja vključno atomsko orožje, 3. zagotovilo o izvedbi razorožitve, 4. sklicanje mednarodne konference za razorožitev. — Sovjetski zastop-
Spet - posneto mleko
Po naročilu zveznega ministrstva za kmetijstvo sporoča urad za mlečno gospodarstvo: Zaradi nazadovanja proizvodnje mleka in zaradi izostanka uvoza masla bodo prodajali od srede, dne 12. decembra naprej, v večjih avstrijskih mestih, med temi tudi v Celovcu in v Beljaku, mleko, ki vsebuje samo 2.5% mlečne masti. To naj bi zagotovilo večjo proizvodnjo masla za potrebe domačega trga.
Cena za to mleko, ki vsebuje samo 2.5% masti, je določena za potrošnike z 1.92 šil. za liter.
manj ga bo prihajalo od zunaj čim man) bo mogla država z izvozom svojih lastnih izdelkov uvažati in plačevati. Ce ne uspe državi, da poveča kmetijsko proizvodnjo, potem si je sama odrezala svojo življenjsko nit.
Tu pa bo treba kmetu izobrazbe, da bo tudi zmogel poverjeno mu nalogo in treba bo ukrepov od strani države, ki bodo kme tu pri njegovih naporih pomagali.
nik, zunanji minister Andrej Višinski, je zahteval kot prvo prepoved vsakega atomskega orožja in šele nato nadzorstvo nad oboroževanjem.
Beograd - Bonn
Vladi federativne ljudske republike Jugoslavije in zvezne republike Zapadne Nemčije sta sklenili, da vzpostavita redne diplomatske odnose med obema vladama. Zastopnika obeh vlad bosta imela naslov veleposlanikov.
Doslej je zastopal Zapadno Nemčijo v Beogradu poslanik dr. Walter Ulrich, Jugoslavijo pa je zastopal v Bonnu dr. Stane Pavlič.
f FRANC SMRTNIK
V ponedeljek popoldne okrog četrte ure ja umrl v Železni Kapli pri svoji sestri Ivici Smola med vsemi koroškimi Slovenci zelo dobro znani posestnik Smrtnikove domačije v Kotrtah, Franc Smrtnik, star šele 59 let. — Pokojni je prevzel Smrtnikovo posestvo leta 1939, poročen je bil z Uršulo roj. Zope iz Sel. Leta 1942, aprila meseca, je bil z vso družino izseljen v taborišče Frauenaurach pri Erlangenu v Nemčijo, od koder se je vrnil po treh mesecih nazaj na svoj dom. Njegova sestra Marija pa je morala še ostati v taborišču. Že močno bolno so prepeljali leta 1944 v Kaplo, kjer je kmalu nato umrla.
Pokojni zapušča ženo in 7 otrok, med temi šest nepreskrbljenih. Pogreb bo v Kortah v četrtek, dne 13. decembra t. 1. Pokojnemu naj bo Bog plačnik in naj mu dodeli večni mir in pokoj. Družini naše najiskrcnejšc sožalje! — Podrobnejše poročilo prinesemo v prihodnji številki.
VtasUn puiatdfan !
„Naš tednik” Vam nudi najlepšo priliko, da voščite svojim znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Zato naročite pravočasno voščilo z navadno dopisnico ali pa v pismu.
Za vse obrtnike in trgovce pa je to tudi najlepša priložnost, da čestitajo svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem k praznikom ter jih tako privabijo tudi za leto 1952 v krog svojih odjemalcev.
Voščila in čestitke naročite na naslov »Našega tednika”, Celovec, Viktringer Ring 26, najkasneje do 20. decembra t. 1. ali telefonsko pod štev. 43-58.
KRATKE VESTI
Gospodarski direktorij pri predsedstvu vlade je odredil, da odpadejo brezmesni dnevi od 21. decembra do vključno 1. januarja. V tem času tudi ne veljajo določbe o prepovedi prodajanja in pripravljanja mesa ob določenih dnevih.
Zvezni kancler dr. ing. Figi je sporočil ministrskemu svetu, da zahtevajo zasedbene oblasti za leto 1951 še vsaka dodatno po 11 milijonov šilingov. Amerikanci ne zahtevajo nobenega plačila zasedbenih stroškov.
Nadškof dr. Adam Hefter, ki je bil do svojega odstopa v letu 1939 skoraj četrt stoletja škof celovški, je praznoval te dni v svojem rojstnem kraju ob Chiemskem jezeru na Bavarskem 80-letnico rojstva.
Italijanska vlada je uradno zaprosila vse vlade onih držav, ki so podpisale italijansko mirovno pogodbo, da pristanejo na spremembo italijanske mirovne pogodbe.
Število vsega prebivalstva na svetu znaša po cenitvah urada Združenih narodov dve milijardi in 400 milijonov. Od tega števila jih živi 198 mil. v Afriki, 216 mil. v Severni Ameriki, 111 mil. v Južni Ameriki, 396 mil. v Evropi, 193 mil v Sovjetski zvezi (najbrž prenizko cenijo) in 1 milijarda 272 mil. v Aziji.
Belgijska vlada je sporočila ameriški misiji, ki upravlja urad za obnovo Evrope, da ne potrebuje več pomoči iz Marshallovega načrta.
Na Češkoslovaškem bodo po novih določilih dobjli oblačilne nakaznice samo oni, „ki v resnici služijo državi”. Oni pa, ki se »izogibajo delu, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti in ki delujejo proti ljudski vladi”, ne bodo dobili nakaznic.
Število beguncev in preseljenih oseb iz Srednje in Vzhodne Evrope (Estonska, Le-tonska, Litva, Češko-Slovaška, Madžarska Poljska, Rumunija, Jugoslavija) znaša, kakor so ugotovili na konferenci zastopnikov teh narodov dne 6. decembra v Washing-tonu, preko 8 milijonov ljudi.
V	severnozapadni Guatemali v Srednji Ameriki je zavozil neki privatni avion v družbo, ki je počivala na robu gozda. Pri nesreči je bilo takoj mrtvih 9 oseb, pilot pa je ostal nepoškodovan.
Pred nevarnostjo velikega zemeljskega plazu je zapustilo 4000 prebivalcev vasi Canolo v italijanski Kalabriji svoje domove.
V	Egiptu blizu izliva Nila v morje je zavozil brzovlak v avtobus, 8 oseb je bilo mrtvih, 7 pa težje ranjenih.
Ameriško vojaško letalo, ki je letelo iz Tripolisa v Južno Francijo in drugo vojaško letalo, ki je letelo iz Azorov proti Ber-mudi, sta se ponesrečili. Pogrešajo 28 mož posadke obeh letal.
Pri Chatham-u v Južni Angliji je zavozil avtobus v skupino mornariških kadetov, od katerih jih je bilo takoj 23 mrtvih. Vsi so bili stari od 10 do 14 let. Ranjenih je bilo 19 kadetov.
V	bližini Pulja (Pola) v jugoslovanski Istri je zavozil ribiški čoln na mino in sc takoj potopil; utonilo je 11 oseb.
Politični teden
Po svetu...
Kmalu bo tudi politično leto 1951 za nami. Mnogo zanimivega smo mogli napisati, prineslo pa ni miru — čeprav — hvala Bogu — tudi vojne ni.
Zadnji važni dogodki — zasedanje Atlantske zveze v Rimu, ..Evropskega sveta” v Strassbourgu in Organizacije združenih narodov v Parizu, so tudi za nami in iz teh treh dogodkov pač vodijo niti v nadaljni politični razvoj.
Eisenhower je v Rimu bil dokaj razočaran nad premajhnim razumevanjem, katerega so pokazale nekatere evropske sile za oborožitveni program Atlantske zveze. Do prihodnjega zasedanja je treba pomisleke in nesoglasja odstraniti in sedanji pogovori med Francozi, Italijani ter državami Benelux v Frankfurtu se gotovo vrše v tem znamenju. Na prihodnji konferenci AZ, ki bo čez dober mesec v Lisboni, naj se ne ponovi slučaj iz Rima.
Amerikancem tudi v Parizu ni šlo vse tako gladko, kot je bilo na splošno pričakovati. Volili so tri nove začasne člane Varnostnega sveta. Kot je bilo predvideno je prišlo do ostre borbe za mesto, katero je letos imela Jugoslavija. To mesto je pred njo imela vedno kaka država iz sovjetskega bloka in je bila svoječasna izvolitev Jugoslavije političen neuspeh Vzhodnega bloka. Tokrat so Sovjeti kandidirali Belo Rusijo, Amerika pa Grčijo. Proti pričakovanju pa Grčija ni dobila predpisani dve tretjini glasov. Predvsem arabske države — okrog 10 po številu — so glasovale z Rusi. Izvolitev tretjega začasnega člana so morali. odložiti. Več kot dogodek sam pa zasluži pozornost politično zadržanje arabskih in drugih držav jugozapadne Azije.
iz tega bilo mogoče sklepati, da bo v Siriji spet prevladal francoski vpliv.
Če pogledamo spet nazaj v Evropo, je bilo nekaj dogodkov, katere je vredno omeniti:
obisk zapadno-nemškega kanclerja Adenauerja v Londonu je vsekakor pomemben dogodek, ki kaže na to, da se politični odnosi med Zapadno Nemčijo in njenimi bivšimi sovražniki bist-t eno in naglo izboljšujejo. Adenauer je pač potoval v London potem, ko je imel skoraj v žepu novi zasedbeni statut, ki daje njegovi vladi deloma že suverene pravice z izjemo vojaških stvari in „splošno-nemških” zadev (odnosi do Vzhodne Nemčije). Bil je pri Churchillu, govoril z Edenom in bil sprejet pri angleškem kralju.
IJcbate okrog splošnih nemških volitev so potihnile
Potem ko zapadnonemška vlada ni pozitivno odgovorila na predloge vzhodnonemške vlade, da bi se obojni politiki sestali in sami reševali to vprašanje, temveč je vso zadevo predložila UNO. Tu so ustanovili tozadevno komisijo, v kateri so sicer zastopniki Za padne Nemčije, niso pa prišli zastopniki Vzhodne Nemčije. Tako zaenkrat v tej zvezi ne utegne priti do posebnih rezultatov.
Oba svetovna tabora — Zapad in Vzhod — pa na splošno sedaj študirata dogodke in položaj, ki je nastal po zadnjih konferencah. Zlasti pogajanja okrog razorožitve ali oborožitve so važen moment v veliki igri. Zapad posveča veliko pozornost konferenci v Sočiju pod Kavkazom. Generalisim Stalin je tja sklical na posvet svoje najvišje vojaške, politične in gospodarske strokovnjake. Ali se bo tam odločevalo o vojni in
miru je mogoče preuranjeno trditi, saj je sam Churchill te dni izjavil, da je vojna nevarnost danes manjša kot je bila leta 1948.
Nadškof Stepinac izpuščen
Obsodba tega cerkvenega kneza, ki je bil ■— kakor znano — obdolžen kolaboriranja z ustaško Paveličevo vlado, je vseskozi vzbujala izredno zanimanje in sočutje vsega za-padnega sveta, brez razlike politične ali verske pripadnosti. Obsojen na 16 let ječe v dobi, ko je Jugoslavija še bila v taboru kominforma, je dostojanstveno prenašal svojo usodo. Po zbližanju Jugoslavije Za-padu je zapadno časopisje večkrat prinašalo novice o njegovi predstoječi izpustitvi. Nadškof Stepinac živi sedaj v svojem rojstnem kraju in vrši službo božjo v domači cerkvi. Diplomatski spor jugoslovanske vlade z Vatikanom pa še ni zaključen, ker Vatikan vztraja na tem, da bi svoječasni sklep sodišča moral biti razveljavljen in nadškof postavljen na svoje prejšnje visoko uradno mesto. Mnogi časopisni komentatorji predvidevajo tudi to — da je sedanji korak jugoslovanske vlade le stopnja do splošnega sporazuma s katoliško Cerkvijo, kar bi jugoslovanski katoličani mogli le pozdraviti.
... in pri nas v Avstriji
Prošli teden je bil v Avstriji precej razburkan. Predvsem bi v parlamentu na Dunaju kmalu prišlo — samo malo je manjkalo — do pretepa. Komunisti so začeli z napadi na avstrijsko vlado in na koalicijo OeVP—SPOe sploh. Očitali so vladajočim, da dopuščajo ponovno oborožitev Avstrije, da merodajni člani vlade — mišljen je tu v prvi vrsti državni tajnik Graf — hujskajo odkrito proti Sovjetski zvezi itd. Komu-
Ue, BcaviUfe
Val nacionalizma med bivšimi kolonialnimi narodi ogroža miren razvoj v tem delu sveta in slabi položaj zapadnih velesil
Dogodki v Perziji in Egiptu o tem jasno pričajo. Mržnja proti Angležem, in deloma proti Evropejcem sploh, sc je stopnjevala tako daleč, da hočejo gledati arabski politiki danes v Sovjetih svojega zaveznika. Popolnoma nemogoče je sicer trditi, da bi komunistična ideja mogla pognati svoje seme v arabskem svetu. Kljub temu pa so se pojavile nenadne simpatije do Rusov, ki so prišle do izraza prav na glasovanjih v palači ChaillOt v Parizu.
Treba pa je pribiti, da je notranje-politično stanje — da ne omenjamo katastrofalnega gospodarskega poslabšanja v Perziji — v državah, ki so s silo nastopile proti Angležem, tako na noževi ostrini — da je verjetno danes že Perziji in Egiptu žal, da sta njihovi vladi nastopili proti Angliji.
Mossadequ je v Perziji uspelo doseči razpis volitev —• zakon je tak, da bo pač zmagal — toda volilna bitka sc bije skoraj bolj s pestmi kot z besedo in zapori so polni skrajnih nacionalistov in pa pristašev Sovjetom prijazne Tudeh-stranke. Državne blagajne so prazne, ker petrolej več ne teče in zato tudi dohodkov ni.
Ob Sueškem prekopu so spopadi na dnevnem redu. Angleži dovažajo ojačenja, vlada Egipta pa je dovolila ustanavljanje „prostovoljskih” bataljonov, ki pa nje ne poslušajo več in izivajo na svojo roko napadalne akcije proti Angležem. Tudi tukaj zdaj množice groze svoji vladi, ker da ne napove vojne Angležem. V parlamentu zahtevajo posamezni poslanci nenapadalno zvezo s Sovjeti in prekinitev diplomatskih odnošajev z Angleži.
čeprav je verjetno, da do spopadov večjega obsega ne bo prišlo, je vendar na dlani, da je edino Sovjetska zveza tista, ki se more kot tretji vsaj za enkrat smejati.
Manj razveseljiva za Sovjete pa je vladna sprememba v Siri ji. Ta arabska država se je od vseh še najbolj upirala načrtom panarabske unije, katere je koval umorjeni kralj Transjordanije, Abdullah. Sirija pa je v zadnjih letih doživela vrsto državnih udarov, po katerih so pač prišli na oblast visoki armadni častniki, ki so bili v službi ali Francozov ali Angležev itd. Prvič v zgodovini Sirije pa se je pripetilo, da jc pred meseci — prav tako z državnim udarom — prišla na oblast vlada, katera jc bila Sovjetom prijazna. Pred tedni pa je tudi to vlado zrušil polkovnik šišekli prav radi njenega domnevnega namena, da hoče skleniti s Sovjeti zvezo. SiSekli je svoje vojaške študije napravil v Franciji in bi
Naj si nihče ne domišlja, da le njemu sonce sije, drugim pa ne. Ne vem sicer, kako so se odebelile čompe pri vas, vem pa dobro, da mene že kar prijetno ogreva sonce, kadar nimamo megle, čeprav je komaj dober mesec, kar je minula zima. Kadar imamo sonce, mi je všeč zaradi lepega jutra, zaradi suhe poti in zaradi suše, ki daje časopisom priliko, da napišejo dolge spise za vse ljudi, ki nikdar še niso videli naše dežele, če dežuje, mi je spet všeč, ker mokrota prežene prah, ki leži sicer tako globoko na cesti, kolikor globoko je segla suša. Sicer pa bi bile dežja tu vesele tudi krave, ki sedaj stoje po travnikih kot strašila in bi s skoraj golimi rebri in dolgimi zavihanimi rogovi prav lahko služile za obešalnike za obleko.
Tare nas huda suša, v mnogih krajih že 6 mesecev in več ni deževalo. Ker je čas setve, se kmetje že malo spogledujejo češ, kaj bo, če pojde še naprej tako. Bombaževo seme jc razdeljeno, pa ne moremo pričeti s setvijo, preden ne pade dež. če nam veter in prah vse seme odneseta, potem bomo pa po gmajni klobčiče bombaža smukali, če se bo kje prijelo.
To že vsi veste, da imamo na severu naše dežele, v državah Ceara, Rio grande do Nortc, Piani, Maranhžo posebno dobre vrste bombaža z vlakni od 32 do 36 mm dolžine. Cena tega bombaža je 56 odstotkov nad navadnim amerikanskim, 28 do 30 mm dolgim, ki ga imamo, hvala Bogu — gracas a Deus! — na jugu, posebno v državi Sao Paulo dovolj. Ko smo sedaj večji del zbrali toletno žetev, se je kar lepa množina pokazala. Doslej popisanega bombaža imamo
215.000	ton, od tega ga lahko prodamo dobro polovico vam. Pravzaprav nekaj manj, ker so ga že drugi precej pokupili, Angleži, Japonci, Nemci in tudi nekaj g. Tito, ki ga zdaj tukaj vsi poznamo, ker smo našega viceprezidenta pred kratkim v Jugoslavijo na obisk poslali in so ga tam lepo sprejeli. Zdaj samo čakamo, kdaj nam pošljejo sem svoj balet, ki ste ga tudi tam že videli in je bil našemu gosp. viceprezidentu skoraj tako všeč kot vam. Zaradi bombaža smo torej na jasnem. Na severu nam je suša
60.000	ton dolgega vzela in 60.000 ton pustila. Tega bomo vsega doma porabili, da ne bo izgube, smo pa samo ceno dvignili.
Suša na severu je bila tako huda, da je celo vode zmanjkalo, ne samo živeža. Na-nagloma smo poslali nekaj ladi j živil iz Sao Paula in Ria tja, pa kaj, ko ljudje težko vzdrže 5 tednov brez hrane, kolikor rabi
(Nadaljevanje In konec)
taka barka v tiste kraje. Gospod guverner iz Rio Grande do Norte se je še sam podal z visokimi uradniki v Rio, da bi pospešil pomoč. Pa je na sredi poti pilot ali letalo odpovedalo in bilo je na mah 36 ljudi rešenih tega sveta.
To so hude stvari, ki se večkrat pripete pri nas, kjer moramo zaradi ljubega dragocenega časa toliko po zraku frčati. Malo sem računal, da bodo mene hoteli za novega guvernerja v Rio Grande do Norte. Pa so menda mnenja, da sem še premalo časa v deželi in se ne spodobi, da bi več zaslužil. Pa meni ni šlo za zaslužek, le da bi prizadetim na suši pomagal. Sicer jim pa tudi tako lahko, ker moram plačati višjo ceno za obleko, ki ni zrasla in za kofe in kakao, ki ga ne bom pil. Me že kar naprej zanima, kako bo drugo leto ob žetvi, ko nam to leto suša že setev jemlje! To bom imel prilike za pomaganje.
Pa ne smete misliti, da samo jaz pomagam ob suši prizadetim. Tudi drugi znajo to. Prav na jugu imamo ob uruguayski meji državo Rio Grande do Sni malo bolj proti severu Sveto Katarino in Parana. Tudi v te kraje je prišla suša, kot po naročilu, zato, da potem preneha, kadar pade dež. Ko sem še pri vas njega dni okrog hodil, sem tudi videl kako otroci po paši požigajo suho listje in plevel in drugo nebodigatreba nesnago. Da se tla boljše pripravijo na setev pred dežjem. Tukaj smo namreč tudi trdno prepričani, da za sušo pride dež in mokrota. V skrbi za dobro setev in boljšo pašo zato tudi tu prižgemo večkrat celo planjavo ali hrib. Ker je suša, se ogenj navadno hitro prime in če je le ugoden veter, se tudi razširi včasih tja do pragozda. Tako pomaga ogenj večkrat prav močno sekiri in v Sv. Katarini se nam je pred par tedni na ta način posrečilo, da smo spravili s sveta kakik 120.000 ha sedaj že redkega gozda, meti drugim tudi velike državne smrekove nasade.
Ker je bilo na ognjevi poti tudi nekaj vasi, smo tudi to spravili s poti z ljudmi in živino vred. Saj ob suši itak ni vredno čakati, ko ni kaj jesti. Potem je 3 dni padal dež in nam je vse ognje pogasil. Tako ni bilo treba pošiljati gasilcev, da bi pripravili pot pogrebcem. Smo pa le poslali ministrskega načelnika, tistega, ki za gozdove skrbi, pogledat, če je vse delo dobro opravljeno in če lahko znova pričnemo saditi smreke.
Naj bo za danes dosti. — še vsem znancem in prijateljem želim blagoslovljene praznike in prav srečno novo leto. —
NAKUP BLAGA za bollC
le po najugodnejših cenah pii
Franc Tschernitz
CELOVEC - KLAGENFURT, Burggasae 21
Postrežemo tudi v SLOVENŠČINI
nistični poslanec Fischer je v svojem govoru celo zagrozil, da bo treba ljudstvo poklicati k ..osvobodilni borbi”, da se znebi ..reakcionarnih” vladar jev. Od strani OeVP in SPOe so na komunistične napade zelo ostro odgovarjali in zgledalo je včasih kot bi hotelo priti do prepira na način kakor med pijanimi vinskimi brati.
Parlament je razpravljal naprej podrobno o državnem proračunu, katerega je računski odbor parlamenta sprejel in predložil. Ob tej priliki je bilo slišati zopet vrsto očitkov. Značilno jc, da je k temu poslanec Strachwitz izjavil na nekem zborovanju: „Vse te debate so le nekako navidezno prerekanje med koalicijskima strankama, kajti če bi bilo za tem kaj resnosti, bi te debate morale roditi tudi kake spremembe proračuna, kar se pa ni zgodilo, ampak ga je koalicija sprejela nespremenjenega." Strachvvitz pa mora to vedeti, saj je bil sam do pred nedavnim član koalicijske stranke in razmere tam gotovo dobro pozna.
Tudi o ..Sudtirolu" je poslanec dr. Gschnitzer zopet spregovoril, češ da tam Nemci še nimajo one svobode, ki jim je garantirana po pogodbi: Gruber — De Ga-speri. Tožil je, da še vedno ni urejeno vprašanje pripoznanja avstrijskega visokošolskega študija v Italiji, da glede uradnega jezika, ki bi moral biti nemški, ni vse v redu itd. Upamo le — kajti tudi mi razumemo težnje nemških južnih Tirolcev — da gospodje ne bodo merili z dvojnim merilom in da bodo nam na Koroškem enako pravično pripoznali naše pravice, ki smo jih ponovno zahtevali v vlogah na vlado. Do zdaj tega razumevanja žal nismo našli.
Socialistični poslanci so v debati zopet zagovarjali osnutek zakona, ki naj na novo uredi pravne odnose med zakonci. Po njihovem predlogu naj bi bila mož in žena enakopravna in bi stopila namesto očetovske oblasti oblast staršev. Utemeljujejo to s tem, da je danes nov čas, ki to zahteva, če je razumevanje v družini dano, je itak vse v redu. V glavnem naj bi zakon veljal za tam, kjer so družinske razmere slabe in se mož in žena ne razumeta, kar je danes na žalost v veliki meri dejstvo. OVP je proti temu zastopala mnenje, da mora ostati mož .glava”, ker to odgovarja zdravi morali. Zahtevala je ponovno, naj se 6bvezna civilna poroka odpravi in naj velja kot državna poroka tudi cerkvena. Civilno pa se naj poroči le, kdor to sam želi.
V	vrsti strankinih letnih občnih zborov se jc prošli teden uvrstil tudi VdU s svojim zborovanjem v Solnogradu. Ni bil tako enoten, kot ta stranka na zunaj nastopa. Prišlo je do hudih bojev med ,.voditelji”. Dr. Kraus je dobil za se le 80 glasov proti Hartlebu, ki jih je dobil 60. Na našem ozemlju je VdU pri volitvah v kmetijsko zbornico itak popolnoma pogorel. Ljudstvo pač ni za nobeden radikalizem in se boji duha, ki veje iz teh vrst in je tako sličen neslavnemu hitlerjanskemu. Marši- > koga pa bo to krhanje v vrhu, ki se je v Solnogradu pokazalo, gotovo še izučilo.
V	gospodarskem pogledu smo obtičali v ..zniževanju cen”. Slišijo se že celo glasovi, da bo ob božiču tega konec in bo tako šel stari „cirkus” naprej. To predvsem radi tega, ker vladajočim v tej vmesni dobi ni uspelo ustvariti učinkovitega gospodarskega načrta, ki bi vodil iz sedanje zagate.
ŠKOCJAN
(Obvestilo)
Redni kvaterni shod bo na nedeljo, 23. decembra. Na predvečer bo ob 6. uri rožnivenec, litanije in blagoslov ter prilika za spoved.
Na nedeljo bo od 5. dalje prilika za spoved. Ob 6. svilna maša, med katero bo nagovor za može in fante. Ob 8. sveta maša za šolsko mladino s skupnim svetim obhajilom in ljudskim petjem. Ob pol 10. slovesna peta sveta maša z nagovorom za vse.
t Stolni prošt Ignacij Nadrah Dne 17. novembra je umrl v Ljubljani eden najvidnejših duhovnikov ljubljanske škofije — stolni prošt in prelat Ignacij Nadrah. Dočakal jc častitljivo starost 83 let. — Obširnejše poročilo prinesemo prihodnjič.
Dr. Valentin Inzko:
Miktavževanje v Svečah
V naslednjem članku hočem opisati vsakoletno miklavževanje v Svečah.
Zadnje dva tedna pred Miklavževim večerom pripovedujejo starši, dedi in babice svojim otrokom o Miklavžih. V Svečah je sv. Miklavž „ta lip’ Miklavž”, parkeljni so „ta grdi Miklavži”. Že ob samem pripovedovanju se otroci boje in obljubujejo, da se bodo poboljšali.
Po starem izročilu je pekel, v katerem stanujejo „ta grdi Miklavži”, za Svečane v Breklah, to so peči ob Dravi, med Bilčov-som in Velinjo vasjo. Od tam pridejo „ta grdi” ob večerih pred Miklavžem v vas, kjer rožljajo po sejmišču in cesti z verigami in dajejo svoj „cahen” in obiščejo poredne otroke ter jih nekoliko postrašijo. Sicer so pa tedaj tudi najbolj hudobni fantje tihi in pridni, saj je strah in groza, če pridejo Miklavžem v roke. Samo ob petkih in nedeljah Miklavži ne hodijo.
Na dan, 5. decembra zvečer pričakujejo vaščani prihod Miklavžev. Nekaj se jih zbere tudi v gostilnah: pri Finiju, Adamu, Buliju in Žavniku. Kadar je 5. december na petek, pridejo Miklavži iz spoštovanja pred Jezusovim trpljenjem že v četrtek.
Ta dan pred sv. Miklavžem so otroci zelo neučakani in zato pridejo Miklavže veliko prezgodaj čakat. Med čakanjem pripovedujejo stari zgodbe „o ta hrdih”, otroci pa že trepetajo pred Miklavži, saj se vsak točno spomni, da ni zmeraj mame ubogal, da je kaj vzel, se slabo učil ali kaj drugega.
Kdo vse je v spremstvu sv. Miklavža? Zanimivo je, da so v Miklavževem spremstvu samo moški. Svetnik Miklavž je oblečen kot škof, s palico v roki. Spremlja ga dekla, z belim predpasnikom, ki nosi tudi debelo knjigo, v kateri so zapisana imena vseh otrok, njihovi grehi ter dobra dela. Dekla prinaša tudi darove. Skrb, da „ta hudi” niso preveč divji, ima einspieler. To je črno oblečen mož, ki ima navadno cilinder, frak ter palico v roki. Zanimivo bi bilo vedeti, od kdaj je že ta navada in zakaj se ta mož imenuje „einspiel«r”. Verjetno je bil svoj-čas pri tem poslu vedno eden, ki se je pisal Einspieler in jc potem to ime ostalo. To rodbinsko ime še danes obstoji v Svečah. Poleg ta hrdih Miklavžev, katerih število ne sme biti na pare, hodi v spremstvu svetnika tudi košara, to je v ženo napravljen mož s košem na rami, iz katerega gledajo otroške noge in čevlji. To pomeni, da košara jemlje s seboj poredne otroke in jih devlje v koš. Zraven pa ves čas milo vpije: „Moja mamca, moja mamca”. To je vpitje otrok v košu. „Ta grdih” je navadno 9 do 13. So čisto kosmati in imajo velike roke ter verige v rokah. Otroci se jih ne bojijo zastonj. Nekdo iz. vasi pa hodi pred sprevodom in z zvončkom zvoni, da naznanja prihod Miklavžev.
Kadar stopi dekla v izbo, jo prosijo sta-
ri ljudje in otroci, da naj položi knjigo prav rahlo na mizo. Bog ne daj, če jo trdo vrže nanjo, to je znamenje, da je Miklavž slabe volje in da so grehi vaščanov veliki. Potem stopi svetnik v hišo (izbo) in pozdravi vse zbrane in, ker otroci že težko čakajo, začne s spraševanjem ter obdarovanjem. Na ta večer tudi ne manjka šale in dobre volje. Sveti Miklavž, kateri je vaščan, mora slišati tu in tam tudi kakšno njemu namenjeno pesem. Z zadnjim imenom, katero se po volji spreminja, je menjena »Miklavževa” ljubica.
„Svet’ MoVavž au s’ ti svet, maš mih’no faro, pa vl’o da'let, v Svečah ano, na Mačah ano, pa v 'rajah
ano,
še sol’ te hrud’ (mika) za Tonjaavo”.*
Ko je sv. Miklavž svoje delo končal, potrka s škofovo palico močno po tleh. S tem znakom se odpro ta grdim vrata, kateri divjajo tako močno, da jih še Einspieler težko ukroti.
Iz Sveč gre sprevod skozi Kajže v Kraje in potem čez Kvanc na Mače. Stari ljudje vedo povedati, da so se nekoč Miklavži na „Kvancu” začeli preštevati. Pa so našteli enega preveč. Zdaj so bili „ta hrdi” sami prestrašeni, ker so mislili, da je med njimi eden „ta pravi” iz onega sveta, pa so se vsi razbežali. Od tedaj vselej, predno gredo miklavževat, pomolijo z vodnikom: Očenaš, češčenomarijo in čast bodi.
Krznarica pa so pravili, da so bili enkrat Miklavži na Mačah pri Žiru. Kar naenkrat pa je enega čez Žavnikove peči zaneslo in pred Žavnikovo hišo postavilo.
Ker je v Svečah, Krajah in na Mačah dosti mošta in žganja, se Miklavži vračajo navadno »veseli” v Brekle.
(■ znak za polglasnik)
iiiiiiuiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiniiHminimimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiMmiiiiHimiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimii!
I ADVENTNI VENEC	I
Razkadite skoro se oblaki, pridi ie obljubljeni Mesija! Čakamo Te željno kot očaki, čuj, kako vihar pekla razbija!
Pridi v nate trge in v vasice, v mesta, na deželo, med mladino, kot pastir med ljubljene ovčice, v slednjo hišo, v sleherno družino.
Na stežaj odpri ljubezni vrata,
Ti edini si še naša nada; rodni brat naj zopet ljubi brata, božji mir med narodi naj vlada.
Varuj našo drago domačijo, v mrak nam sveti s plamenico vere, temne sence luči se bojijo, sij, Mesija, v hladne nam večere!
Tvoj prihod ndm lejrši dan oznanja, žubori že milosti studenec; polni sladkega pričakovanja Ti povijamo adventni 'venec.
Pridi, Kristus, s svojim blagoslovom, naše delo spremljaj in korake!
Tvoj oltar naj bo pod slednjim
krovom,
dvigaj srca k soncu nad oblake!
Limbarski
iMiiiiimiiiiMiiiimiiiiiiinimHiiiHniinmmiiuiiiiiiniiiimMiiiiiiiiiiiniiimiiimiiimmimiiiiiimmmiiiinmiinmiiinimMimiiMiiiMniiiiiiiMmii
Celovške novosti
Če prideš po daljši dobi s podeželja v Celovec, kmalu opaziš, da se je v teku leta marsikaj spremenilo. Polagoma so se razgibali mestni očetje in skrbijo za to, da mesto le dobiva mestno lice, da ne bo samo dolga vas. Saj lajež predmestnih psov ponoči močno spominja na to, da je Celovec še vedno bol j velika vas, kot veliko mesto, kot so ga naciji imenovali.
Ko se pripelješ v mesto z vlakom, koj opaziš, da bo postaja kmalu dograjena v vsem obsegu. Potem se bomo lahko sprehajali po lepih dvoranah od restavracije do pošte. Zdaj v mrazu pa se bomo hodili gret k centralnim ogrevalhikom, vsaj tisti, ki nimamo dovolj denarja za domačo kurjavo. škoda, da uprava postaje ne postavi sedaj pozimi klopi k ogrevalnikom. Saj včasih so tako vroči, da bi si lahko na njih župco skuhal.
Če greš zvečer po kolodvorski ulici, te
takoj povabi žareči rdeči napis v ljudsko klet, kjer socialisti poskrbijo za dobro klobaso in hladno pivo. V dvorani pa včasih tudi za kako predavanje, kot n. pr. za Miklavža, če je na večnost kaj dati ali ne. Večina gostov se seveda rajši oprime klobase, ker je zanje bolj otipljiva kot daljna večnost ...
Tam proti jeseni so se v Celovcu na novo preoblekle razne stavbe in javna poslopja. Deželna vlada je dala prepleskati svojo palačo v rožnato barvo, pa ne zato, da bi gospodje tam bili „v rožcah”. Temu je bila kriva samo rdeča barva, ki so jo primešali beli. To je zabolelo nekatere in so spraševali, kako so prišli do te barve. Razlaga, ki jo je dala »Die Neue Zeit”, pa ni zadovoljila.
Veliko zanimanja in upanja za socije je zbudilo prepleskanje stolpa na stolnici. Dolgo se je svetil v pristni socialistični bar-
vi. Hudobneži so že mislili, da s Lem mislijo privabiti socije. Pa glej ga spaka, kar nepričakovano je to upanje splavalo po vodi. Stolp se je odel v zeleno. To je barva upanja — ampak ne za socije.
Nas, ki pridemo s spodnjega konca dežele, posebno veseli, da so v Celovcu tako lepo uredili cesto 10. oktobra. To je sedaj celovška avenija! »Vindišarji” smo kar ponosni nanjo. Šaj je nam v spomin postavljena. Ponoči pa ti na njej sveti celo ura s stolpa mestne cerkve in te opominja, če si že na cesti, da je čas, da greš domov, če ne, te »samaritani v uniformah” spravijo v prenočišče.
Ko je zadnjič gospod državni tajnik Graf povedal, da je v Avstriji nevarnost za »ljudsko demokracijo”, so se mi zbudili neprijetni občutki, ko sem opazil, da se dviga nova stavba celovške policije na šentru-perški cesti že v drugo nadstropje. Kaj, če to ni tudi že bližnja priprava na vlado ljudske demokracije. Tam v ljudskih demokracijah namreč radi dajejo državljanom prepotrebna stanovanja kar v državnih poslopjih — »kostenlos” — da tako pokažejo, kako se vlada ljudstva zanima za svoje državljane in skrbi zanje. Zagrebški nadškof je dobil tako stanovanje za celih šest let. Sedaj pa so rekli, da ga ne bodo več držali v državnem stanovanju, če je to Vatikanu prav ali ne in so ga postavili na cesto. Koristi od tega niso imeli. Nadalj-nih žrtev pa od njih ne more nihče zahtevati ...
Ta strah in skrb pred ljudsko demokracijo pa sta me minila, ko sem zadnjič zvedel, da so nekega mojega znanca »uniformirani samaritani” pobrali pred pragom neke hiše, kjer mu je zjutraj ob treh prišlo slabo, ko je stopil na sveži zrak, in ga odpeljali v državno stanovanje, kjer se je smel odpočiti do poldne drugega dne. Mož ni videl, koliko je kazala svetla ura v mestnem stolpu. Najbrž je bil bolj v temni luknji, čeprav Bog tam roko ven moli. Škoda, da nimajo v državnem stanovanjskem poslopju krtač ali otepalnikov. Moj znanec je prišel namreč še v čisto zaprašeni suknji domov. Tepežni dan pa je še daleč, da bi ga otroci »pofrišali s friš und gsund”. Torej to novo poslopje bo služilo »samaritanskim” namenom.
Poleg policijskega poslopja dokončavajo notranjo opremo hiše za stare in onemogle ljudi v Holenija parku. To je lepa misel, da stari ljudje, ki jih je življenje ali politika odrinila ob stran, dobijo svoj mirni kotiček. Seveda je s tem študentom in mladini vzet lep kos romantike, kjer so se pletle včasih zanimive štorije. Tam sedaj ne bo več mladega živžva, temveč resni pogledi na življenje — nazaj.
Da so popravili v mestu marsikatero cesto in hodnik, je mestu samo v okras. Saj včasih je bilo treba že skakati čez luže in jarke, ki so se ob dežju ali južnem snegu nabirali v kotanjah po ulicah.
Spisal: [. SIMON BAAR
GOLOBČEK
Poslovenil: ALOJZIJ NEMEC 43. nadaljevanje
„Za pet ran Kriščevih, župnik je oživel,” je poln groze vpil grobar in presfrašene oči uprl ven na dvorišče na Hanzeka, na voz, na črno bleščečo se krsto in konje ...
V tem trenutku je medlo, jesensko sonce, nagibajoče se že čisto k zatonu, predrlo sive oblake in se po dolgem času spet za hip nasmehnilo Trešticam. Žarki so našli pot tudi v župnišče, se skozi okna zagledali v župnika Holoubka in ga poljubili na čelo.
»Očka, prosim vas, odprite okno, glava me boli, tu je pa tako zadušljivo,” je prosil Holoubek.
Oče je brez besed vstal in se kot v prikazni obrnil k oknu. Ni vedel, ali bedi ali pa sanja, jeli njegov sin živ ali mrtev, ali se mu vse to le zdi ali pa naj veruje v čudež ... Grlo se mu je od tesnobe stisnilo in ni moglo spregovoriti, roke so se mu v velikem strahu tako tresle, da ni takoj mogel prijeti niti kljuke pri oknu.
Svež val hladnega zraka se je razlil v sobo, tudi sonce jc vstopilo in pozlatilo Ho-loubkovo glavo.
..Kje sem bil! Bog, moj Bog! Kaj se je zgodilo z menoj! Kje pa sem?” je župnik medtem napenjal svoje misli in se oziral naokrog. Zdi sc, da je to njegova soba, pa ni. Manjka omara, zofa, miza, nič ni na svojem mestu, vse leži križem kražem, ure stojijo, rože so uvele, on sam pa na po-
stelji — pa v talarju — in z rožnim vencem v roki — postelja pa brez blazin...
»Kako ti je, Jožko?” se boječe oglasi pri oknu Bariča, ki se stiska k očetu, boječe gleda na brata in se ne upa k njemu stopiti, dotakniti se ga z roko, pa vendar si ne more kaj, da se ga ne bi dotaknila vsaj z besedo.
»Dobro, ljuba Bariča, jako dobro. Je oče tu? Pridite sem k meni," njegov glas zveni nekam tuje, kakor bi v zaspanosti govoril, toda mehko in prisrčno, »povejte mi, kako se je zgodilo, da sem v talarju in ležim v postelji?”
»Hudo si bil bolan, včeraj sta te tista dva klateža tako razjarila.”
»Ah da, pač spominjam se, pisal sem tisti seznam revežev, mudil sem se s starim Houdkom, šel sem na sprehod, srečal sem kočarja Jina, vsega se spominjam, moj Bog, saj sem prav za prav umrl, vsekakor umrl sem in se pripravljate, da me pokopljete, zato jc očka tu, zato ste pohištvo znosili ven, zato mi je cerkovnik oblekel roket in grobar ukradel čevlje. Poglej, Bariča, da imam bose noge.”
»Ne, nimaš, to se ti samo zdi, saj sem ti sama obula praznične čevlje.”
Holoubek se je nasmehnil, dvignil noge preko stranice ob postelji in glej — izpod talarja sta se prikazali samo v črne nogavice oblečeni nogi.
»Kako je to mogoče?"
»Tudi dobro! Prehodil sem dolgo pot, niti predstaviti si ne moreš, kako daleč sem v tej noči bil, misli si, da sem raztrgal čevlje na tej dolgi poti in o tem ne govdri več.”
»Sem se stekajo ljudje,” je opomnil oče pri oknu, »moram ven, da nikogar ne pustijo sem, dokler se ne odpočiješ,” je odločno in veselo odprl vrata. Na hodniku bi skoraj zadel v kaplana, Hanzeka, gospo upraviteljevo in služkinjo, ki so se vsi osupli gnetli pred vrati in si niso upali prestopiti praga.
»Gospod župnik živi?,, je zašklepetal duhovnik z zobmi.
»Živ je in zdrav — bodi zato Bogu čast in hvala,” je pritrdil stari Holoubek.
»Jaz — govedo — pa sem mu pripeljal rakev,” je v silni jezi zagodel Hanzek, pa ti vsi samo trobijo: umrl je — mrtev — na-prezi, človeka k njemu ne puste — toda meni je vedno nekaj reklo, da to ni mogoče, da bi se gospod tako naglo poslovil.”
»Pustite Hanzeka sem,” je zazvenel iz sobe glas gospoda župnika, njegov zvočni, ljubeznivi glas. Hanzek je odrinil z obema rokama klobčič in se prerinil v sobo.
»Ti si mi pripeljal rakev?”
„Hm.”
»Lepo?”
»Lepo, črno loščeno, mizar jo jev mestu v skladišču dolgo izbiral, stala je 50 šestič.
»Kje jo imaš?”
„V slami na vozu, da se ne bi ogulila.”
»Pokaži mi jo,” je vstal Holoubek in se postavil na noge, toda ko je hotel stopiti, je začutil, da je desna noga nekam onemogla, težka, da jo komaj vleče za seboj. Prijel se je za letvo in rekel, »noga mi je odrevenela, ne morem se nanjo opreti, dajte mi palico.”
Bariča je pohitela v kot, kjer so bile palice in dežniki, toda kot je bil prazen. »Ne-
kam smo jih založili, ta čas vzemi očetovo in skušaj hoditi, poskusi," in sama ga je peljala za roko kot otroka, Holoubek pa je boječe in previdno šel preko sobe. »Morda se bom shodil, toda po stopnicah sedaj še ne morem. Veš kaj, Hanzek, prinesi mi rakev sem —”
»Toda, brat,” je sklenila Bariča roke.
»No, kaj spet? Zakaj bi ne? Saj je moja. Takoj pojdi in pomozi Hanzeku, sam ne bo mogel nesti.”
»Kaj boš pa počel z njo?”
»Sem jo bom položil. Cesar Karel V. je prav tako imel rakev, ko je še živel, zakaj je ne bi mogel imeti trešticki župnik. Teci no in ne jezi me, sicer ti znova umrem in zdaj veš, kako je bilo brez mene.”
»Gospodična, ne vznemirjajmo gospoda, ubogajmo ga,” je Hanzek potegnil z župnikom.
»Ne, za nič na svetu ne morem tega,” se je odločno branila Bariča.
»Prečastiti, sam jo bom prinesel. Vsaki-krat polovico.”
»Prinesi, cekin ti bom dal,” je dejal župnik in iz navade segel v žep po denarnico.
»Ej, vi lakomneži, saj nimam niti hlač.”
»Seveda jih imaš, tiste črne, nove smo ti oblekli, denarnice v njih pa nimaš. Ključe, nož, uro in verižico sem ti iz žepov pobrala in položila v tvojo miznico. Tam boš našel.”
Namesto odgovora je Holoubek privzdignil talar do kolen in kakor sneg bele platnene gate so se zableščale pod črnim robom talarja.
»To je grozno, kako le se je moglo to zgoditi.”
SLOVENCI PO SVETU:
Itaka fia v BcUaMfi ...
Pravijo, da smo ..Britanci” že čisto na koncu. Imeli smo komedije s Perzijo, sedaj nas gnjavijo v Egiptu, tepemo se na Koreji, iz Argentine nam ne pošiljajo dovolj mesa in govori se sedaj, da smo gospodarsko že čisto na tleh.
Koncem koncev pa le ni še tako hudo, kakor se govori. Res je, da je šel perzijski petrolej „po gobe” in tudi v Egiptu se nekaj kuha, da bi nam pa grozila lakota, tega pa trenutno še ni mogoče trditi. Res je, tudi sicer, da ne dobiš prav vsega, kar si srce poželi, vendar pa je za nas, ki nismo razvajeni, vsega še več kot dovolj. Dokler bo ležal pod mizami bel kruh, o kakšni lakoti pač še ne moremo govoriti.
Slišali ste gotovo, da smo imeli oktobra volitve. Volitve so pač volitve, ali angleške se popolnoma razlikujejo od onih za železno zaveso. Volilna borba je bila velika, kandidati so govorili drug čez drugega, ali vendar brez vsake nevarnosti, da bo radi tega potem vladajoča stranka koga preganjala. Tajnik kom. stranke je na volilnem zborovanju v Liverpoolu rekel, če bi on prišel na oblast, bi najprvo dal zapreti Attleeja in Churchilla. On sicer ni prišel na oblast, vendar pa je novi predsednik tudi toliko strpen, da mu pusti svobodo. Končno pa nam komunisti niso bogvekaj nevarni, saj so v svobodi, kakršna tu vlada, zbrali vsega skupaj le 21 tisoč glasov in to od 28 milijonov!
Pustimo sedaj Churchilla in konservativce, naj vladajo, kakor so nam obljubili, mi pa raje poglejmo med nas same in naše življenje. Slovencev nas ni tukaj dosti nad 600 in prav radi tako majhnega števila imamo težave glede skupnih sestankov in prireditev. Se težje je pa to, da živimo raztreseni po vsej Britaniji in le nekaj krajev je, kjer nas je skupaj večja skupina. V Londonu samem nas ni dosti nad 20, največja skupina pa je v bližini Manchestra v Rochdalu. Okolica Manchestra je središče tekstilne industrije in ta je privabila največ Slovencev v ta kraj.
Močna skupina je v južnem Walesu, kjer so se naselili rudarji. Rudarski poklic je težek, vendar pa se naši ljudje vsega privadijo. Držijo pa se tam kar trdovratno, kajti zaslužek je precej lep. Med močnejšo skupino lahko še štejemo skupino opekarjev v Bedfordu, vendar pa so se zadnje čase začeli razhajati na sever.
Kako pa je z našim zaslužkom? Zelo različen je, kakor so različna dela, katera opravljamo. Dekleta v gospodinjskih službah zaslužijo poleg vse oskrbe okrog tri funte tedensko (1 funt je okrog 70 avstrijskih šilingov), zaslužek v tekstilnih tovarnah pa je okrog 6 funtov. Nekako toliko dobijo tudi „farmerji”, dočim pa opekarji
pridejo že na 9 do 10 funtov. Kakor pa sem že omenil, so še na najboljšem rudarji, kajti pri akordnem delu pridejo lahko tudi na 20 funtov tedensko (blizu 1500 avstrijskih šilingov).
V narodno-kulturnem oziru delamo, kolikor nam pač razmere dopuščajo, kajti na kakšne večje sestanke ni pogosto misliti, ker so razdalje le prevelike, da bi mogli pričakovati večjega obiska. Združeni pa smo v Slovenskem društvu, katero od časa do časa prireja sestanke in prireditve v različnih krajih.
če pogledamo na kratko delo društva, vidimo, da je od ustanovitve 1949. leta že doseglo precej uspehov. Že na ustanovnem občnem zboru se nas je zbralo preko 100 v Londonu in ob slovenski pesmi smo preživeli dva skupna dneva. 5e istega leta smo imeli skupen božični sestanek v Londonu in tega sestanka se bomo pač vsi spominjali, kajti radi pomanjkanja prostora o božičnih praznikih, smo ta sestanek imeli v nekem bivšem zaklonišču, katero je sedaj preurejeno za prenočišča. Kljub temu, da kraj ni bil bogvekaj primeren, pa smo praznike preživeli v družinskem in domačem razpoloženju. Na božični večer smo imeli kratko božično igrico, kateri je pa takoj sledila polnočnica.
Delo društva je bilo lansko leto precej razgibano, kajti že januarja je bil ustanovljen poseben društveni odsek v Bedfordu, v poletju pa še v južnem IValesu in Roch-daleu. Breme in organizacija prireditev leži sedaj v glavnem na teh odsekih in
Ocena knjig
Viktor xion Gerumb:
Die Rauchstuben im Lande Salzburg 50 Šiling. Otto Miiller Verlag Salzburg 1950
Pod gornjim naslovom je starosta avstrijskih narodopiscev, Viktor v. Geramb, obdelal dimnico in dimnično hišo na Solnogra-škem. Dimnica je tip bivališča, ki združuje v istem prostoru kuhinjo in stanovanje, navadno pa še stajo za kake domače živali (svinje, kure, tudi krave so molzli notri). Ima dvoje kurišč, ognjišče in krušno peč. Njeno pravo kraljestvo sta bili deželi Ko-rpška in Štajerska in V. v. Geramb ima levji delež na njenem odkritju in raziskovanju.
Spodbujen po priložnostnem podatku, je leta 1940 sistematično raziskal tudi dimnico na Solnograškem in rezultat tega je gornja knjižica. Tipologično sc ujema ta dimnica s koroško-štajersko, vendar pa po njem nimamo na Solnograškem opraviti z
»Klanjam se, gospod župnik, to je presenečenje, to je naravnost presenetljiv dogodek, v vsej moji praksi se mi kaj takega še ni pripetilo, čeprav medicina pozna take primere," je na pragu klical zdravnik, „bil sem pri bolniku in sem že med potjo slišal neverjetno novico, sedaj pa na lastne oči vidim ... Kako vam gre, prečastiti, kako se počutite?”
„Precej dobro, gospod doktor, nekoliko me mrazi, lačen sem, rad bi si obul svoje čevlje, slekel talar in se malo odpočil, pa ne morem nikjer ničesar najti. Vse je Bog ve kje spravljeno, vsi me samo ogledujejo, sprašujejo in občudujejo.”
„Ali vas nič ne boli?"
„Noga malo.”
* „Aha! To je. Vam je počila žila in kri, ljubi gospod župnik, vdrla v možgane, padli ste v globoko nezavest, ki smo jo pomotoma imeli za konec — smrt. Potem pa so žile posrkale kri, ki vam na srečo ni razjedla možganskega tkiva, srce je začelo znova biti, možgani znova delovati, za spomin pa vam je ostala neznatna ohromelost noge — in igro ste dobili — govorite lahko o veliki sreči, izmed tisoč primerov je le eden, ki se konča tako veselo. O tem moram poročati v naše strokovne liste, to bo vzbudilo senzacijo; tak, zdaj pa le mir, vsaj še en teden popolnoma mirujte, nogo bomo ozdravili z elektriko, ohromele živce obudimo z masažo in v kratkem boste skakali kot zajec.”
Po župnišču pa je tačas vsa preplašena hodila Bariča. Ničesar ni mogla najti. Ne župnikove pernice, ne njegove domače halje, fte njegove obleke.
„Kam neki se je to dejalo? Kam je zginilo?” se je vprašala že vsaj desetkrat.
..Pokradli so,” je srdito odgovoril Han-zek, pazljivo nesoč na rami pokrov rakve, čez nekaj časa pa rakev samo.
„Kam naj jo postavim, častiti?”
„Tu sem, kjer je stal prej blazinjak.”
Čez nekaj časa je Bariča prinesla iz zaklenjenega podstrešja svoje blazine, iz omare pa praznično bratovo obleko, služkinja pa je prisopihala iz trgovine z novimi čevlji, po katere so jo v naglici poslali.
Sonce je zašlo. Na nebu so zablestele zvezde, tih večer je zagrnil širno ravan. Tega dne je nastopil prvi mraz, ki je posušil blato in pota, ivje je kakor sladkor pokrilo strehe in drevje, megla je zginila, zjasnilo se je.
..Temeljito so te okradli,” se je nasmehnil oče po večerji.
„Pa tudi obdarovali so me, očka,” je resno odvrnil župnik.
„Kaj pa so ti darovali?”
„Rakev, očka, tisto rakev, to je zelo dragocen dar, ker jo bomo vsi potrebovali in si je nikdo v življenju ne kupi. Vidite, jaz jo pa že imam.”
„To je tudi res,” je pritrdil oče in se zamislil za hip, potem pa trpko dodal: „Črvi se plazijo po zemlji, nekateri izmed njih pa se lotijo samo mrličev.”
„Dobro ste povedali. Hrana črvov smo mi in naše imetje."
„2ivo drevo žro gosenice, pa te je laže zatirati in pokončati, drevo pred njimi obvarovati, pred črvi pa nihče ni varen.”
„Toda tudi črvi so koristni. Rahljajo zemljo in jo čistijo mrliškega sirupa.
prav posebno požrtvovalnost moramo pripisati odseku v Rochdafeu. Lanskega junija so priredili Finžgarjevega Divjega lovca, katerega so potem ponovili v avgustu, ko je bil v Rochdaleu občni zbor Slovenskega društva. Ne zanimajo pa se Roch-dalčani samo za oder, kajti dostikrat nas preseneti njihov pevski zbor, ki nastopa na vsaki prireditvi. Ob priliki tega občnega zbora pa smo imeli poleg Divjega lovca še poseben slovenski večer, katerega so v glavnem priredili člani iz Bedforda in Londona.
Za konec leta smo bili „Pri belem konjičku” in ob pesmi ter „ljutomerčanu” smo pričakali Novo leto. Letos pa bi v glavnem omenil nekaj koncertov narodnih in umetnih pesmi rochdalskega pevskega zbora, kateremu je sledilo navadno ski-optično predavanje o lepotah slovenske zemlje. Preiti pa ne smemo tudi žalne akademije za padlimi slovenskimi vojaki, katera je bila 2. junija v Bedfordu. Dopoldne smo imeli žalno sveto mašo, popoldne pa smo se zbrali v cerkveni dvorani, kjer je pevski zbor zapel nekaj žalnih pesmi, Bedfordčani in Londončani pa so izvajali odlomke iz Kalinove Črne maše.
Za letošnji občni zbor nismo imeli posebne prireditve, da bi bila s tem dana možnost, da gredo člani na ogled Festivala. Kot nekak nadomestek za to pa smo imeli Martinovanje v Rochdaleu in sicer v soboto, 10. novembra, vinsko trgatev, v nedeljo pa igro Svojeglavček.
Iz tega kratkega pregleda vidimo, da Slovensko društvo dosega uspehe, kljub velikim medsebojnim razdaljem, ki nas ločijo. Kakšne načrte pa imamo za bodoče, Vam bomo pa povedali pozneje!
Izidor.
matično kulturo, temveč s področjem, na katero je dimnica le izžarevala iz Koroškega oz. predvsem iz štajerskega. Zelo zgodaj je na Solnograškem dimnica pričela izginjati, kajti že v 15. stoletju je v zgodovinskih virih govora o „novih kahlastih hišah” zraven „starih kahlastih hiš” ali izb. V Pongavu in Pinzgavu je v 2. pol. 17. stol. dimnica še zabeležena, v 17. in 18. stol. so razne oblastvene odredbe vsekakor uničile večino tega spomeniškega tipa. Geramb predlaga ob koncu svoje razprave, naj bi se proučilo tudi vprašanje obstoja dimnice na Zg. Avstrijskem, Solnograškem in Bavarskem, kajti za to obstoje osnovani razlogi.
V. Geramb je v pričujoči knjižici, ki jo je založba zares okusno opremila, hvalevredno raztegnil proučevanje tega njemu priljubljenega predmeta proti zapadnim mejam Avstrije. Njegova razprava, ki uva-žuje v zadostni meri tudi arhivalne vire, je prav posebno dobrodošla zato, ker avtor ponovno definira pojem dimnice, ki celo marsikakemu strokovnjaku ni docela jasen. Izvajanja ponazorjuje 21 slik in 2 skici.
„Da, Bog je vse modro ustvaril.”
„Očka, ali so me okradle gosenice ali črvi?”
„Mislim, da črvi.”
,.Torej jih naj ne tožim, da bi vrgli iz sebe, kar so požrli.”
„Ne toži, sin moj, ne toži.”
To noč sta spala oba Holoubka v eni sobi in dolgo sta si pripovedovala.
V. Znova na svetu
Ko se je trešticki župnik zjutraj prebudil in opravil molitve, je bil popolnoma svež in zdrav, izvzemši desno nogo, ki jo je stalno vlekel za seboj. Iz dna duše je hvalil Boga ne samo zato, ker mu je vrnil življenje, temveč tudi za to bolno nogo, za ta križ, ki mu ga je Bog naložil v dokaz svoje milosti in ljubezni. Ob palici je šepal najprej v cerkev. Ko je odprl vrata pri pokopališču, je zadel najprej z očmi na sveže nasut grob. »Tega pa prej ni bilo. -Koga so sem pokopali?” je vprašal samega sebe in stopil bliže. Grob se je dvigal tesno ob njegovem predniku in Holoubku se je na mah posvetilo. „To je moj grobi Zaka j so ga zasuli?” Za hip je postal ob grobu, tedaj pa se je zasukal in hitro stopil v svetišče. Tam je pokleknil pred tabernakelj in čakal, da pride cerkovnik in pozvoni za mašo. Toda ura je že odbila sedem, otroci so kapljali k šolski maši, vrata so škripala, zvon pa je še vedno molčal.
Zdaj se je končno Holoubek le vzdignil z oltarnih stopnic in šel v zakristijo. Strežnika sta stala v kotu in nekam j^ašno zrla na gospoda župnika.
»Pojdita pozvonit prvič,” jini« je velel.
Avtor zastopa v tem vprašanju stališče, da je dimnica stanovanjski tip alpskih Slovanov in da nje bistvena sestavina, kombinirano dvojno kurišče, prihaja iz slovanskega vzhoda. To njegovo naziranje je zelo utemeljeno. Kar se dimnic na Solnograškem tiče, bi dejal, da je bila ta dežela svojčas enako gosto posejana z njimi kot Koroška in štajerska, a se je današnja salzburška hiša v svojih raznih enačicah daleko prej uveljavila in prevladala, zato tudi ni več nobenih slovanskih sledov v izrazoslovju. Mislim pa, da v tem oziru za eksaktno narodopisno in jezikovno terensko proučevanje še ni rečena zadnja beseda. Gerambovo zgledno pisano delce vsakemu izobražencu toplo priporočam.
R.L.
Ksaver Meško:
Izseljencem pozdrav
Vsi, ki ste prišli sem s srci odprtimi, pozdravljeni!
Ki v dušah ljubezen do naše krvi vam pozdravljeni!	[gori*
Razliva bratov in sester naših se kri po tujih tleh,
v globini zemlje, v vseh službah naš človek trpi,
še tujcu v posmeh.
Naj danes sočutje, ljubezen do vseh nanovo vzplamti, brezbrižnosti, toposti več naj greh nam src ne teži.
Združimo vsi se bratom in sestram v vsaj zadnji čas!	[pomoč
Da rešimo, kar se da, daj Bog nam moč, podpiraj nas.
A. Podlogar:
Pesem izseljenca
O, rodni moj dom!
V tujini po tebi se joče srce, noči mimo mene brez spanja hite in nosijo mi nepokoja gorje.
O, rodni moj dom!
O, rodni moj dom!
Spominjam se v temnih te, dolgih nočeh in v sanjah potujem po znanih poteh, grmiček vsak drag mi je, drag mi je breg. O, rodni moj doni!
O, rodni moj dom!
Tu sije pač sonce, a srcu je mraz.
Tam žarki so topli, kjer rodna je vas, kjer rad bi, ko nekdaj, zavriskal na glas. O, rodni moj dom!
Oba sta kot blisk švignila ven. Otresla sta se vsakega strahu in kot ponavadi sta prinesla iz župnišča vrčke, odkrila sta oltar, postavila nanj stojalo za knjigo, po klopeh sta razdelila molitvice, potem pa gledala gospoda župnika, kako vleče ven mašni plašč, pripravlja kelih in išče v mašni knjigi.
»Kako pa to, da cerkovnik tako dolgo ne pride?” je vprašal Holoubek, ko bi se skoraj že moral oblačiti za mašo.
»Bolan je, prosim,” sta hkrati odgovorila dečka.
»Tako? Pa saj sem ga še včeraj videl.”
»Prosim, gospa cerkovnikova je rekla, da je nenadoma zbolel,” je spravil iz sebe po-gumnejši Jina, toda takoj se je zavedel in pogoltnil naslednje besede.
»Tako nevarno menda ne bo, oblekel se bom sam. Ti, Jarek, pa prižgi danes na oltarju sveče. Bogu sc moramo zahvaliti.”
Ko je zadnjič vabilo, je gospod upravitelj že sedel pred -orglami. Ljudi pa je prišlo mnogo več nego ponavadi. Privedla jih je radovednost in, ko se je pri zakristiji oglasil zvonček, so jeli v klopeh vstajati in stegovati vratove.
»Tako jc vendarle res," je slišal Holoubek tja k oltarju berača Krčmo, kako jc vreščal gluhi Hadrički v uho — »opeharil nas jc, zastonj smo zanj molili, ko so mu zvonili, in zaman smo se veselili sedmine ..Morda bi še kaj več slišal, toda medtem je upravitelj našel pesmarico, pedali so zagrmeli, orgle zabučale in otroci so zapeli najljubšo Holoubkovo pesem: „0, presladki Jezus moj ...”
(Dalje prihodnjič)
7d>mkem
CELOVEC
Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob pol 9. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse.
Popoldanska služba božja je ob nedeljah in praznikih ob štirih popoldne.
ŽIHPOLJE
Naj se enkrat tudi mi oglasimo, sicer bi utegnil kdo misliti, da smo izginili s površja zemlje.
Naša cerkev, kot veste, je romarska cerkev. Od raznih krajev prihajajo k nam ljudje molit, pa tudi se poročat. V nedeljo se je pri nas poročil čevljarski mojster g. Stare Gustav. Mož je pribežal kot mnogi begunci čez Karavanke; pot ga je vodila skozi Rož, mimo žihpoljske cerkve. Brez dvoma takrat ni mislil, da bo kdaj stal v tej cerkvi kot ženin in da bo vpričo duhovnika obljubljal nevesti zvestobo do groba.
Kot fant je rad obiskoval našo cerkev. Zato ni čudo, da si jo je izvolil kot kraj, kjer je sklenil zakon. Poročal je preč. g. dekan Košir, ki je v lepem nagovoru poudarjal potrebo, da zakonca s svojo in božjo pomočjo doprineseta delež k srečnemu življenju na zemlji. Cerkveni pevski zbor je novoporočencema zapel dve slovenski pesmi.
Novemu zakonskemu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova na njuni novi življenjski poti.
ŽELINjE
Moramo se zopet enkrat oglasiti, da ne boste mislili, da že spimo zimsko spanje. Z delom na polju smo sicer že končali, z letino pa nismo nič kaj posebno zadovoljni. Toča nam sicer letos ni pobila, vzela pa nam je pridelke suša. Zato bomo morali živež dokupovati. To pa je lažje reči kakor napraviti, ker ne vemo, kje bomo denar jemali. Davki so vedno večji, kmet pa nima vsak dan kaj prodajati.
Dne 18. novembra smo obhajali na Že-linjah veselo poroko. Oženil se je Franc Kastner, pd. Štefan, na Važenbergu, z Mi-ciko Brenčič, pd. Rutnikovo iz štefanske fare. Poročal je šmarješki župnik, č. g. Fr. Brumnik, poroka pa je bila na Želinjah. Želinjski pevski zbor je pozdravil ženina in nevesto s pesmijo pred cerkvijo. Prepeval je nato tudi v cerkvi pri poroki lepe pesmi.
Novoporočencema želimo obilo sreče in blagoslova božjega.
Kakor vsako leto tako smo imeli tudi letos na dan sv. Frančiška Ksaverija vedno češčenje. Prišli so štirje gospodje in sicer iz Smarjete, iz Gorenc, z Djekš in iz št. Jurija. Veliko vernikov je na ta dan pristopilo k mizi Gospodovi. Seveda tudi pri nas ne manjka takih, ki se bojijo cerkve od znotraj in gledajo samo za zemeljskimi dobrotami. Cerkveni pevci so celo dopoldne prepevali lepe cerkvene pesmi pod vodstvom dolgoletnega organista Barteja Trosta. Zato se moramo res zahvaliti našim pevcem za njih trud in smo lahko ponosni na nje.
ŠKOCIJAN
Danes pa res ne vemo več, kdo je šolski nadzornik pri nas. Ne vemo, če šolski nadzornik še uraduje v Velikovcu ali pa mogoče že bližje kje pri nas. — Zgodilo se je namreč tole: V torek, dne 4. decembra 1951, je Jakob Mohor, pd. Jarič z št. Vida, prišel v gostilno k Pukartu v škocijanu in lastniku gostilne, g. Rudolfu Wanku, pripovedoval, da se predsednik šolskega sveta za občino Skočijan, ki je g. Wank, premalo briga za šolo v št. Primožu.
To ugotovitev smo zgoraj previdno prinesli, ker nočemo prinašati kakšne žalitve. Po našem mnenju pa je izražanje g. Mohorja bilo že skoraj preko meje navadne vljudnosti.
Ko je g. Wanko vprašal g. Mohorja, kaj bi bilo tako hudo in nepravilno, se mu je g. Mohor potožil, da njegov vnuk čisto nič ne zna nemški, ker baje na šoli v št. Primožu poučujejo „trije Kranjci” samo slovensko, ker pač sami - po mnenju g. Mohorja — ne znajo nemški. Naše mnenje pa je, da nemščino tudi g. Mohor zelo slabo obvlada, čeravno sc ne prišteva k Slovencem. To tudi čisto dobro razumemo, ker jc dolga leta služil v Bosni kot „1. Klasse Wachtmeister" ali po naše orožniški straž-mojster 1. reda in sc seveda med Bošnjaki
in vojaki ni mogel naučiti dosti nemščine. Doma pa je pri Viterniku v Mokrijah, kjer tudi niso govorili in še danes ne govorijo nemško. Za Nemca pa sc je zaradi tega pri minulem ljudskem štetju vseeno verjetno smel vpisati on in je to smel tudi njegov vnuk.
Ker moremo iz gornjega sklepati, da ima g. Mohor pri sedanjih razmerah na Koroškem vso sposobnost za šolskega nadzornika, mu verjetno tudi sedanji nadzornik v Velikovcu, g. Maklin — ki pa dobro obvlada nemščino — ne bo zameril, da mu pomaga reševati njegovo težko nalogo. —
SELO PRI ŠKOCIJANU
V	nedeljo, dne 2. decembra t. L, je umrl na svojem domu na Selu pri škocijanu v Podjuni Andrej Skrutl, pd. žmaharjev oče, v starosti 85 let. Pogreb pokojnega je bil v torek, dne 4. decembra, v škocijanu. Rajni je bil kot zidarski mojster znan daleč preko svoje fare in občine. Bil je radi svojega veselega značaja splošno priljubljen. Njegovo podjetnost nam kaže dejstvo, da si je z 80 leti, ko že ni več izvrševal svojega poklica kot zidarski mojster, postavil zase še drugi dom. V zadnjih letih, ko svojega poklica ni mogel več izvrševati, pa je delal cokle, dokler ga ni smrt odpoklicala pred večnega Sodnika. Ženi in hčeri naše iskreno sožalje! Rajnega, kateremu naj Bog podeli večni mir, bomo ohranili v trajnem spominu.
SVEČE
V	torek, dne 13. novembra, je bil v Srečali pogreb male Gertrude Buzzi, pd. Ca-bijeve. Deklica je že dalje časa bolehala, bila je v bolnici v Celovcu in močno prehlajeno je prinesla bolniška sestra iz bolnice. Zdravniki so nato ugotovili, da je deklica umrla zaradi težkega dihanja in zaradi težav pri požiranju, kar vse je povzročila napaka v grlu.
Domačim naše sožalje.
Modrom
vodilna in specialna trgovina za preproge, te-
■ kače, pregrinjala in zavese, pohištveno blago,
prelite odeje, žimnice in posteljno perilo
BELJAK—VILLACH, Ledcrergasse 12
KORPICE
Že smo mislili, da nam bo voda vse skupaj odnesla in da ne bomo mogli sporočiti »Našemu tedniku" o našem hudourniku Bistrici, kake skrbi nam dela. Pa je k sreči nalivje ponehalo in vode so hvala Bogu upadle. Sedaj pa je res skrajni čas, da ta potok uravnajo, pa tudi sedaj upamo, kajti nc bodo nas več odpravljali v pisarnah s samimi obljubami. Sedaj imamo v Beljaku našega zastopnika, imamo jih tudi v Celovcu, in ti bodo gledali, da bodo tudi naši kraji prišli do istih pravic kakor so jih imeli do sedaj samo nemški kraji.
To vodovje pa ne škodi samo nam, škodi tudi Ločilu in ta vas je še skoraj bolj ogrožena. Pa nc samo naš potok, tudi Zilja je zelo narastla. Potrgala je več mostov in tudi rogajskega je pošteno prerahljala. Radovedni smo, kdaj ga bodo popravili, čas bi sicer že bil, kajti marsikateri kmet s tega brega ima les na onem kraju in bi ga sedaj, ko je lepo vreme in pravi čas, lahko pripeljal domov; tega pa seveda ne more narediti, če noče biti v sredi ziljskih valov.
Nesreče pa tudi pri nas ne počivajo. Pri spravljanju lesa sc je ponesrečil Lipi Paul. Visoko na gori sc je utrgal kamen in se skotalil po bregu navzdol ter zadel Paulija v obraz. Presekal mu je ličnico in izbil dva zoba. Nekaj časa je ležal nezavesten in kri mu jc polila ves obraz. Nato se je k sreči zavedel in se napotil proti domu. Upajmo, da nc bo ta rana imela hujših posledic in želimo inu skorajšnjega okrevanja.
Ravno tako se je pri pripravljanju lesa za zimo ponesrečil Cene Lierschaft in si polomil nogo. Morali so ga prepeljati v bolnico, kjer so mu nogo zopet poravnali. Sedaj je že doma, seveda delati še ne more. Upajmo, da bo skoro ozdravel, kar mu iz srca želimo.
RADNA VAS
Naš mizarski mojster, Moricov Toni, je kar priden gospodar. Za svojo družinico si je postavil lepo hišo ob cesti proti Podko-renskemu sedlu. Seveda se še v njej ni naselil, toda v vigred bo pa to gotovo naredil. Ponosen je lahko oče na takega sina, ki je tako priden in delaven. Materi pa bo gotovo hudo, toda upajmo, da bo Toni svoje malčke še kaj pripeljal k dedeku in babici, da jih bosta varovala ob dolgih večerih.
Tudi pri nas so zborovali pristaši komunističnega »mirovnega kongresa”. Seveda pri nas niso želi uspeha, kajti naše ljudstvo je sito komunistov, sito pa je tudi nacistov. Oboje, kakor se je izrazil nek očak, spada v en Žakelj in ta naj se potopi na dno morja. Pri nas nimajo ne prvi ne drugi ničesar opraviti. Verjetno ti gospodje ne bodo več prišli s svojimi lažmi.
Sladkor po novih cenah S 8.70
BRUNNER
CELOVEC - KLAGENFURT
Brdo pri Šmohorju
Dne 28. novembra nas je zapustil po 11 letnem dušnopastirskem delovanju med nami, preč. g. župnik Franc Posch.
Brdski farani smo izgubili z njim vnetega in delavnega duhovnika. O njegovem delu bo pričalo še v pozne rodove popravljeno župnišče, lepo prenovljena hiša božja, novi zvonovi pri farni cerkvi in pri podružnicah, prav posebno pa nova kapelica na naši planini.
Hvaležni farani ga nikakor ne bi pustili oditi od nas, ko bi ne vedeli, kako si gospod želi priti v svojo ožjo domovino in v bližino svoje matere.
Za vso skrb in delo se mu še enkrat vsi s tem prav iskreno zahvaljujemo ter mu želimo na njegovem novem službenem mestu v Globasnici obilo sreče in božjega blagoslova.
Na Toškavi je umrla 29. novembra pre-užitkarica Uršula Andrii. Rajna naj počiva v Bogu, svojcem izrekamo iskreno sožalje.
RUDA
V noči od sobote, dne 1. decembra, na nedeljo, dne 2. decembra, so vdrli tatovi v zgornji mlin, last g. Feliksa Pleschiutsch-nig-a ter tam ukradli menda enemu mlinarju preko 3.000 šilingov. Tatov doslej še niso mogli izslediti.
Par dni po tej tatvini pa so tatovi ukradli menda pri Kozlu v Smiklavžu enega prašiča. Delavci, ki se vozijo z Rude proti Gorenčam zvečer z dela, so isti večer opazili na cesti sumljive osebe. Eden je celo ležal v cestnem jarku in delavci so imeli vtis, kakor da tam namenoma leii. Tatov pa doslej še niso izsledili.
VSE ZA BOŽIC!
Pd CHIODI & KASSIG
Celovec, Benediktinerplatz 7 (Marktplatz), kupite po globoko znižanih cenah vso posteljnino, flanelaste in bele rjuhe, raolino, kovtre, gradi za modrece, lepo flanelo - in barhent. Govorimo slovensko.
V noči od nedelje na ponedeljek, dne 3. decembra, se jc vračal iz gostilne domov Jožef Kap. Vozil se je s kolesom po klancu od Faštelna proti Diirnberger-ju, ko se je dogodila nesreča. Zjutraj so ga našli na cesti poleg kolesa mrtvega in imel je počeno lobanjo. Padel 'jc tako nesrečno, da je bil gotovo takoj na mestu mrtev, ker je imel, ko so ga našli, še cigareto v ustih.
ST LENART PRI SEDMIH STUDENCIH
Oglasiti se moramo, saj je že zadnji čas, da zopet kaj napišemo. Naša fara šteje sedem podružnic. Na teh cerkvah pa je treba mnogo popravil. Nekatere so že popravljene, druge pa je treba popraviti. To težko nalogo si je nadal naš sivolasi starosta, preč. g. župnik Janez Starc, in kakor je razvidno do sedaj, je to nalogo že v pretežni večini zelo ugodno rešil.
Sedaj popravljajo . našo najstarejšo in najlepšo cerkev v okolici, to je Marijino cerkev pri sedmih studencih. To cerkev je namreč strašno neurje leta 1946 na južni strani skoraj do oken zasulo. Zid, ki bi morda še kolikor toliko obdržal kamenje, je že preje radi mokrote razpadel. Kakor vse ostalo, tako je tudi to popravljanje povezano z velikanskimi stroški. Vse skupaj bo stalo namreč okoli 15.000 šilingov. V to svrho so dali posekati nekaj lesa in so ga zelo ugodno prodali. Les je namreč kupil naš stari prijatelj Ernst Samonig po taki ceni, da bo verjetno imel še poleg tega izgubo. Kakor je sam rekel, se zaveda popravila te lepe cerkve, zato je tudi Mariji na ljubo plačal les po tako visoki ceni. Za to njegovo velikodušnost se mu cerkveni odbor, kakor tudi vsi farani najlepše zahvaljujejo, kajti on je s tem lepim vzgledom pripomogel, da bo ta naša stara svetinja pričala še našim vnukom, kako so njihovi pradedje skrbeli za božje svetišče.
Naj mu tudi naša nebeška Gospa stoji ob strani v vseh nevarnostih in ga črna še v naprej v tej dolini solz.
Ob priliki izseljeniške nedelje smo se tudi mi spomnili vseh naših izseljencev, ki so šli po svetu za kruhom. Spomnili smo se vseh naših starih izseljencev, Nessmanna, Ferliča, Pogačnikovega Nantija, spomnili smo se pa tudi našega najmlajšega, našega tako pogrešanega pevca Jurčevega Hanzija. Vsem starim, ki so se v novi domovini že znašli, kakor tudi našemu Hanziju, želimo obilo sreče in božjega blagoslova. Ti pa, dragi Hanzi, ostani zvest materi Cerkvi, ostani zvest svojemu rodu, iz katerega izhajaš. Spomni se nas večkrat v molitvi kot se te bomo tudi mi spominjali.
Ker dobivamo tudi mi iz Amerike marsikateri časopis, smo tudi zvedeli, kako se zgražajo v Ameriki nad krivico, ki so jo naredile naše šolske oblasti, ko so namreč prestavile učitelja, g. Kurbusa. Res je, da so tega vzgojitelja mladine prestavili, toda duševna vez veže še vedno njega in otroke. To smo videli posebno sedaj ob priliki sv. Miklavža, ko so mu njegovi otroci v znak hvaležnosti in zahvale poslali v njegov novi kraj lepe pakete, katerim so priložili zelo ganljiva pisma. Seveda, gospodom v Celovcu je vse eno, kako misli naša mladina, gospodom v Celovcu je ja vse
Oglejte si maše božične izložbe
BRUNNER
Celovec — Klagenfurt
eno, če podpišejo vsi farani, glavno je, da ustrežejo nekaternikom in da dosežejo na ta način svoj namen. Kdo pa bo gledal danes na voljo ljudstva, ljudi rabijo ja samo pred volitvami, ko se gre za glasove.
Zgleda tudi, da naša ponovno prošnja in želja, da se vrne g. Kurbus, ne pomaga nič. Kljub podpisom vseh šolskih svetnikov (Ortschulrat) in kljub prošnji na zveznega predsednika, g , dr. Kornerja, ne pomaga nič. Krivico narediti je lahko, toda popraviti jo, to je pa hudo.
Kakor razberemo iz dnevnega časopisja o številnih nesrečah, tako tudi mi ne smemo teh prezreti, že precej časa je od tega, kar se je ponesrečil Koradov ‘ Albin pri spravljanju lesa. Hlod ga je tako nesrečno zadel, da mu jc povzročil veliko rano na nogi. Sedaj leži že nekaj časa v bolnici in še ni izgleda, da se bo vrnil. Želimo mu skorajšnjega okrevanja, kajti taka kmetija kot jo ima on, potrebuje močne roke.
Pri Jurčevih si je na potu od zdravnika proti domu zlomila nogo Jurčeva Mojca. Neka j časa je ležala doma, ‘nakar so jo odpeljali v bolnico, kjer ji bodo dali nogo v mavec (gips). Tudi njej želimo skorajšnjega okrevanja, kajti njena obilna družina si brez nje ne more pomagati.
POZOR!
Sloventfte plošče
za tu- In inozemstvo
Za božič in za novo leto najlepše darilo!
Sada jc viijcme (iz filma »Dama v hermelinu") | Veselje na Gorenjskem-Slovenski dom - Nocoj -Serenada Opatije - lerezinka - Vozniki nam i jc ena luštna noč-Krojaček (Vaški kvintet) -pripeljejo - Dekle prinesi mi vode-Dekle pri-[ Ccj so (iste stezdicc - Ste videli barona. Ltepa nesi mi vode (Vokalni kvintet) - Pozdrav iz , ura sonce sije - Kmečki valček-Skoz vas -Havaja (havajske kitare) - Cigani svitajte - I Alenka - Ljubljanski nogomet (na harmoniki) -
Njega ni-Od Celja do Zavca (Vokalni kvintet) — Valcer iz Bohemy-Ruže s juga — Da bi jaz vedela • Za mal dnarja mal muzike — štajerski fantič • Dekle prinesi rai vode — Ti-Pi-Tin (£oxtrot) — Mcluzina (foxtrot) — Serenada i/ baleta ,.Harlekinov! milijoni ■ Serenada (ciganski orkester)
Naročite takoj zaloga je majhna!
Upfsva ..Našega tednika” v Celovcu Vlktrlnger Ring 26
Umen a svfaj
Cena za 1 kg škrobne vrednosti
Splošno je že znano, kaj pomeni škrobna vrednost. Skoraj vsi vemo ali vsaj vsi kmetje, ki hočejo pravilno krmiti, bi morali vedeti, da je škrobna vrednost tisto število, ki nam pomaga posamezne vrste krme pravilno primerjati med seboj. V kmetijskih šolah pa pravijo, da je škrobna vrednost tisto število, ki nam pove, koliko kilogramov čistega škroba more nadomestiti 100 kg kake krme. Ako rečemo na primer, da je škrobna vrednost koruze 80, ne pomeni to, da je v 100 kg koruze 80 kg škroba. Pomeni pa to, da je 100 kg koruze za krmo vrednih toliko kakor pa 80 kg čistega škroba.
Ko smo tako čisto na kratko ugotovili in se naučili, kaj pomeni škrobna vrednost, moramo tudi takoj ugotoviti, v kateri krmi je danes škrobna vrednost najcenejša. To pa je za uspeh krmljenja in za pitanje svinj zelo velikega gospodarskega pomena. Najcenejša škrobna vrednost nam je danes na razpolago v koruzi iz Marshallovega načrta. Saj stane 100 kg te koruze danes 155 šilingov. Ako računamo za dovozne stroške do doma še 5 šil., stane torej 100 kg te koruze 160 šil. Ker pa ima 100 kg koruze 80 škrobnih vrednosti, stane 1 kg škrobne vrednosti v tej ameriški koruzi 2 šilinga (160:80 je 2).
Druga ameriška krma, ki jo včasih tudi dobijo kmetovalci po znižani ceni, je milo-kom. Tudi cena te krme je 155 šil. za 100 kilogramov, torej z dovozom tudi 160 šil. Ker pa ima ta krma samo 65 škrobnih vrednosti, stane 1 kg škrobne vrednosti te krme 2.50 šilingov.
Ako kupimo koruzo v trgovini v prostem prometu, stane 100 kg koruze okrog 280 šilingov, torej 1 kg škrobne vrednosti 3.50 šilingov (280:80 je 3.50).
Druge vrste žita danes za krmo ne pridejo v poštev, oziroma je krmljenje krušnih vrst žita (pšenica in rž) prepovedano. Sicer pa krmljenje teh vrst žita gotovo ni cenejše kakor pa krmljenje s koruzo.
Cena za 100 kg ovsa je približno 210 šil. in oves ima 60 škrobnih vrednosti. En kg škrobne vrednosti v ovsu stane torej danes tudi 3.50 šil. Razen tega pa oves zaradi velike količine surovih vlaken ni primerna krma za svinjski želodec, ker ostane velik del neprebavljen, torej neizrabljen.
Pri nas igra veliko vlogo pri krmljenju svinj tudi krompir. Ako računamo 100 kg krompirja z 80 šil. in škrobno vrednost krompirja z 20, dobimo, da stane 1 kg škrobne vrednosti v krompirju 4 šil (80:20
je 4). Pretvarjanje krompirja v svinjsko mast je torej razmeroma zelo drago, ako moremo prodati krompir po ceni kakor je letos.
Cena pesi (rona, Runkelriibe) je danes okrog 30 šil. za 100 kg. Pesa ima 8 škrobnih vrednosti, 1 kg škrobne vrednosti stane torej 3.75 šil. (30:8 je 3.75). Tudi ta krma je torej razmeroma draga, četudi moramo seveda upoštevati, da ugodno vpliva na zdravje živali.
Ugodnejše pa je razmerje pri krmljenju s sladkorno peso. Vrednost sladkorne pese je mnogo večja kakor pa navadne pese, saj ima sladkorna pesa 16 škrobnih vrednosti. Ako računamo ceno za 100 kg sladkorne pese s 36 šil., dobimo, da stane 1 kg škrobne vrednosti v sladkorni pesi 2.25 šilingov. (36:16 je 2.25). To pa je skoraj taka cena za 1 kg škrobne vrednosti kakor je pri Marshallovi koruzi.
Iz teh primerov moremo sklepati in zaključiti, katera krma se nam za pitanje svinj najbolj izplača. Najboljša je gotovo Marshallova koruza. Toda te ne bomo vedno dobili in Uidi ne vedno v taki količini, kakor bi to želeli. Zato bi bilo pravilno, da bi naši kmetje začeli v večji meri ppridelovati sladkorno peso. Saj so med vojno in v prvih povojnih letih sadili to peso za izdelovanje sladkornega sirupa, za pripravo »cikorije” za kavo in pa za napravo žganja. Naj bi jo še sedaj začeli spet saditi za krmo za svinje.
Zelo verjetno letos zadnjič dobivajo naši kmetje po znižani ceni koruzo iz Amerike. Ako te koruze po znižani ceni ne bo več, bo pač treba premišljevati in računati, katera krma bi bila najcenejša. Pri tem bomo vedno prišli na sladkorno peso. Zato naj bi že sedaj mislili kmetovalci, kje bodo naslednjo vigred pridelovali sladkorno peso. — Da svinja sladkorno peso dobro izrabi in dobro prebavi, jo je treba pred krmljenjem zmleti. Zato je najbolj pripraven tak mlin, kakor ga imamo za mletje sadja. Mletje sladkorne pese gotovo ni dražje kakor pa je drobljenje ali šrotanje koruze. Razen tega more vsak sam doma zmleti sladkorno peso na sadnem mlinu, medtem ko je treba koruzo prevažati v mlin, kar povzroča nove stroške.
Ker ne redimo in ne pitamo svinj zato, da bi priredili — brez ozira na stroške — čim težje svinje, ampak predvsem zato, da bi pri tem Uidi nekaj zaslužili, res ne bo odveč resno premisliti, kakšno krmo naj damo svinjam, da se bo to najboljše izplačalo.
£6$!ttei£iluuifa knt^siv4i
V zadnji številki »Našega tednika" smo poročali o elektrifikaciji Borovelj in njene okolice, še preje pa smo med uradnimi objavami imeli obvestilo, da je bil priključen na glavno električno omrežje precejšen del Podjune (Mohliče, Kamen, Galicija itd.)
S tema priključitvima na glavno električno omrežje bo dobila večjo možnost razvoja industrija, mogla bo dobiti potrebno pogonsko silo obrt. Elektrifikacija pa ne koristiti samo industrijski in obrtni podjetnosti, električni tok pomaga tudi kmetijstvu.
Večkrat slišimo danes trditev, da elektrifikacija kmetijstva pač ni gospodarska, da so zaradi velike oddaljenosti kmečkih naselij stroški pri gradnji daljnovodov pač preveliki in da se zato veliko bolj izplača omogočiti iz javnih sredstev elektrifikacijo mest, trgov in večjih naselij, torej predvsem središča obrti in industrije.
Vendar pa moramo ugotoviti in je to tudi resnica, da ima kmečko prebivalstvo enako pravico do vseh ugodnosti, ki jih nudi elektrifikacija kakor ima pravico do teli ugodnosti in jih tudi v veliki meri že uživa nekmečko prebivalstvo. Tudi je nadalje resnica, da je elektrifikacija za ohranitev in utrditev naših kmetij nujno potrebna. Saj je elektrifikacija pogoj racionalnega gospodarstva in si naprednega gospodarstva brez elektrifikacije niti zamisliti ne moremo. Zato je tudi popolnoma pravilna in vsestransko upravičena zahteva, da je treba elektrifikacijo izvesti iz javnih sredstev do zadnje gorske vasi in do zadnje gorske
kmetije. Saj je nevarnost izseljevanja s kmetij v mesto naj večja ravno v gorskih krajih. To odseljevanje pa bomo preprečili med drugim tudi s tem, da omogočimo tudi gorskemu kmetu uporabo električne sile, ker bo s tem ravno gospodarjem in gospodinjam na gorskih kmetijah v znatni meri olajšano današnje, preko vseh mer naporno delo.
Tudi še ne moremo govoriti o pravi elektrifikaciji, ako ima kaka kmetija pač električni tok iz male lastne elektrarne za razsvetljavo. Bistveno važnejši je pogonski tok, katerega pa v zadostni meri skoraj nikdar ne more proizvajati mala zasebna elektrarna. Tudi ne more stabilni dizel-motor ali pa bencinski motor nikdar nadomestiti mnogovrstne uporabljivosti električnega toka.
Sicer je resnica, da z elektrifikacijo ravno ne štedimo vedno na denarju, toda prihranimo si s tem delavno silo. To pa je ravno danes pri velikem pomanjkanju delavcev na deželi odločilnega pomena in zato moramo res reči, da elektrifikacija podeželja bistveno pripomore pri preprečevanju odseljevanja z dežele v mesto in industrij ske okoliše.
Po statističnih podatkih je na Koroškem na podeželju 54.000 stanovanjskih poslopij. To število se seveda ne sklada s številom kmetij, katerih je za 20.000 manj. V več jem številu pa so štete za sebe vse stano-vanjske hiše, ki imajo svojo lastno hišno številko. Zato so v tem številu seveda vse bovane tudi hiše, ki ne predstavljajo za sebe kmečke domačije in ki večkrat tudi
niso last kmečkih posestnikov. Vendar pa moremo reči, da je ravno v onih krajih, ki še niso elektrificirani, število nekmečkih stanovanjskih hiš zelo malo.
Stopnja elektrifikacije je v posamezenih avstrijskih zveznih deželah različna. Tako je skoraj 100 odstotno elektrificirana Pre-darlska. Tirolska ima 88 odstotkov vseh podeželskih hiš elektrificiranih, na Nižjem in Gornjem Avstrijskem in na Salzburškem je elektrificiranih 70 do 75 odstotkov podeželskih hiš, na Štajerskem in na Koroškem že samo 66 do 67 in na Gradiščanskem samo 52 odstotkov. Iz tega pregleda vidimo, da je na najslabšem v elektrifikaciji Gradiščanska, takoj nato pa sledi že Koroška. In na Koroškem moramo skoraj z gotovostjo reči, da je bila spet — kakor vedno — ravno južna Koroška v elektrifikaciji najbolj zapostavljena.
Po statističnih podatkih je od 54.000 podeželskih stanovanjskih poslopij elektrificiranih šele 36.500. Ni pa še elektrificiranih torej 17.500 stanovanjskih hiš, to je skoraj 35 odstotkov.
Teh 35 odstotkov podeželskih hiš, ki še nimajo električnega toka, je gotovo najbolj oddaljenih od prometnih središč. Zato je
tudi elektrifikacija teh naselij zvezana z največjimi stroški, katerih nikakor ne morejo plačati kmetje sami, ki pač niso krivi, da so doma v tako oddaljenih krajih. Zalo pa je dolžnost skupnosti, torej dežele in države, da iz javnih sredstev omogoči tudi tem oddaljenim krajem preskrbo clcktrič* ngea toka.
Ako računamo, da bi bilo vsako leto toliko sredstev na razpolago za elektrifikacijo, kakor jih je bilo v zadnjih letih, odštejemo pa sredstva iz Marshallovega načrta, ker teh v prihodnjih letih verjetno ne bo, bi morali ti najbolj oddaljeni kraji čakati na električni tok vsaj še 20 do 30 let.
Ker pa ti kraji ne morejo čakati tako dolgo in bi zaradi slabih življenjskih razmer ravno v teh krajih do takrat že spet veliko število prebivalstva te kraje zapustilo, je nujno potrebno najti sredstva in načine, kako bi bilo mogoče te kraje čimprej preskrbeti z električnim tokom. To bo tt^-di ena prvenstvenih nalog novega vodstva Kmetijske zbornice. Po tem, kako bo rešilo novo vodstvo Kmetijske zbornice to nalogo, bomo mogli tudi presojati v veliki meri, v koliko so obljube med volilno dobo spet samo obljube večinskih koroških strank.
AU je eeM v pogodili oivMto ?
Že dolgo je mladi gospodar Močilnikove kmetije premišljeval, da bi kupil univerzalni stroj, ali stroj za vsestransko porabo, o katerem je mnogo bral, še več pa je slišal na nekem kmetijskem predavanju. Saj je bil prepričan, da bi z uporabo tega stroja mogel znatno dvigniti uspešnost dela na kmetiji. S takim strojem bi mogel delo boljše opraviti in kar je tudi veliko vredno, delo bi mogel opraviti preje in z manjšim številom delavcev.
Ko je prodal torej Močilnik nekaj lesa, se je takoj odločil, da kupi ta stroj. — Ko je prišel spet v mesto, je torej najpreje mislil na to, da gre v prodajalno kmetijskih strojev, kjer je povedal svojo željo. Tam so se njegovega obiska zelo razveselili, bili so prijazni in z veliko prijaznostjo so mu razkazali vsakovrstne kmetijske stroje. Ko pa je nato hotel kupiti Močilnik imenovani univerzalni stroj, so mu povedali, da tega, ki ga imajo v skladišču, ne morejo prodati, da pa mu dobavijo stroj v treh tednih. Močilnik je bil tudi s tem zadovoljen in je podpisal naročilnico, v kateri so bile natančno označene vse točke, ki jih mora vsebovati kupna pogodba. Tudi cena je bila vpisana v pogodbi. Močilnik je plačal približno 2/3 cene in se je vesel odpeljal domov.
Ko pa so potekli trije tedni, je dobil Močilnik obvestilo, da bo stroj v prihodnjih dneh poslan na njegov naslov. Obenem pa je bilo v sporočilu še nekaj drugega, kar Močilnika ni ravno razveselilo. Trgo-
vec mu je namreč sporočil tudi, da so medtem cene vsemu materialu znatno narasle in da mora zato poleg pogojene cene plačati še razliko v višini 20 odst. prvotno določene cene. Trgovec je v pismu sicer napisal, da zelo obžaluje, ker mora zahtevati to razliko v ceni, da pa je prepričan o tem, da bo kupec uvidel, da ne more trgovec sam utrpeti te razlike v povišanju cene.
Močilnik ni vedel, kaj naj napravi in je dolgo premišljeval sem in tja, ali je trgovec upravičen zahtevati sedaj naknadno plačilo te razlike v ceni.
Močilnik je imel prav, ko je dvomil v upravičenosti trgovčeve zahteve. Saj je bila pogodba sklenjena za točno določeno ceno.
Ako torej kdo kupi za stalno ceno, je prodajalec pod vsakim pogojem dolžan, da dobavi blago po tej ceni.
V tem slučaju se kupca prav nič ne tiče, ako so se med časom nakupa in časom dobave zvišale cene.
Danes pa bodo večinoma prodajalci bolj previdni in bodo v pogodbo vnesli pripombo: »Cena neobvezna” ali pa: »Cena ob dobavi” ali kaj podobnega. Na tak način se poizkušajo trgovci zavarovati pred izgubo in zato je pravilno, da se tudi kupci poizkušajo zavarovati pred izgubo in pred neugodnim presenečenjem zaradi zvišanja cen. Zato moramo vsem nujno priporočati, naj bodo pri sklepanju in zlasti pri podpisovanju pogodb zelo previdni, ter naj pazijo kaj podpišejo.
GOSPODARSKE VESTI
Pasti za strele
Pretekli sta dve stoletji, odkar je Benjamin Franklin spustil proti hudournemu nebu svojega papirnatega zmaja, ki je bil povezan s kovinasto žico, da s tem dokaže električni značaj strel. Po neskončnih študijih o tem predmetu lahko danes znanstveniki v laboratorijih ustvarjajo izredno ubogljive strele, ki se pustijo potrpežljivo meriti in analizirati, medtem ko občutljivi fotografski aparati stalno posnemajo svetlobne brazde atmosfernih izpraznitev.
Tehnični strokovnjaki družbe Westing-house Electric so po 35 letih raziskovanja ugotovili, da udarjajo strele vsaj dvakrat na isto točko in često celo po štiridesetkrat. To, kar vidimo z golim očesom kot enotne slepeče črte, je dejansko cela vrsta nad vse hitrih električnih izpraznitev, od katerih traja vsaka tudi samo tisočinko sekunde. Možno je tudi bilo razdeliti strele v dve veliki kategoriji: v prvi so hladne ali eksplozivne strele, ki se izčrpajo preveč hitro in rezko, da bi lahko povzročile požar; v drugi so pa strele, ki rabijo mnogo več časa za izpraznitev svoje energije in ki zato lahko povzročajo strašne požare.
Tehnikom navedene družbe je uspelo ustvariti zaščito proti tem nevarnim po javom s tem, da so izumili posebne strelo vode-pasti, ki te strele privlačijo in usme rjajo v zemljo ter tako preprečijo, da bi lahko povzročile škodo. Ena takih pasti je 15 m dolg jeklen drog na vrhu stolpa
univerze v Pittsburghu, ki je 161 m nad zemljo. Ta strelovod je prestregel najmočnejšo strelo, kar jih do zdaj pomnijo, katere tok je imel 345.000 amperov, kar bi zadoščalo za razsvetlitev 200.000 srednjih stanovanj.
Nova akumulatorska baterija V zavodu michiganske univerze za tehnična raziskovanja so na pobudo topniškega zbora ameriških oboroženih sil izdelali novo vrsto električne akumulatorske baterije, ki pomeni velik napredek proti dosedanjim običajnim baterijam. Baterija tehta malo in prenese dolgotrajne tempa-rature pod ničlo. Baterija je tako trpežna zato, ker so uporabili nov sistem galvani-ziranja s svincem, ki preprečuje razjedanje po žvepleni kislini. Tako lahko uporabljajo aluminij, železo, medenino ali baker namesto velikih količin svinca. Zlasti važno je dejstvo, da nova baterija popolnoma funkcionira tudi pri temparaturi 40 stop. pod ničlo in se ne izčrpa, čeprav je ležala nerabljena celo zimo.
Garbaden iz nylona Tvrdka Sidney Hutner Ltd., Manchester, je pričela izdelovati gabarden iz ny-lona, ki predstavlja zadnjo novost v britanski tekstilni industriji. Te nove vrste gabarden je sedemkrat močnejši od ga-bardena iz volne in je tudi mnogo cenejši. Tkejo ga na statvah za svilo.
TVRDKA
Kometter
...............
^	•..■ 'v.- .	■	-.i
V . ■£.
»a
novi
obleki
Starodavno puikarsko mesto Borovlje je nedvomno glavno mesto našega Roia. Izredno ugodna lega ter velika marljivost obrtnikov, ki je v Borovljah nekako doma, to vse je omogo-čilo, da se je razvilo mesto v gospodarsko središče ozemlja južno od Drave. Razvoj pa še ni zaključen in važnost Borovelj raste še vedno na-prej.
Vzporedno z razvojem mesta pa je rastlo tudi ..podjetje Kometter od začetnih najmanjših po-cetkov pa do današnje veličine. To podjetje je ustanovil leta 1898 Alois Kometter, iz prvotne male pekarske prodajalnice pa je tekom desetletij nastal današnji lepi trgovski lokal. Četudi je podjetje imelo zelo velik krog odjemalcev in tudi temu dejstvu odgovarjajoče blagovno skladišče, vendar pa je zaradi pomanjkanja prostora pridobivalo samo na lepoti, ne pa na velikosti. To stanje je postajalo vedno bolj nemogoče: ime ..Kometter" je moralo končno dobiti moderni in imenu odgovarjajoči okvir.
V tem smislu je prinesla zamisel arhitekta dipl. ing. G. Hofbauerja popolnoma smotrcno rešitev. Postransko poslopje, v katerem je bila trgovina s čevlji in konfekcijsko skladišče, je bilo po tem načrtu podrto in na tem mestu je nastalo novo poslopje, ki sc je izredno lepo prilagodilo značaju mesta, predvsem pa cerkvenemu trgu in je vsekakor lep okras Borovelj. Močni stebri iz zelenega umetnega kamna, razvrstitev izložbenih oken v obliki segmentnih lokov, okvir iz kovanega železa in ravno tako tudi vhodna vrata, naprej nagnjeni balkon, ki prekriva prostor pred okni in omogoča kupcem tudi ob slabem vremenu neovirano ogledovanje izložbenih oken - že zunanji izgled daje hiši solidni značaj, ki se organično združuje s pojmom kakovostne vrednosti, kateri pojem je nujno povezan že z imenom podjetja samega.
Balkonska ograja iz kovanega železa še ni montirana, fasada starega poslopja še ni prila-godena novim linijam, kljub temu pa moramo izraziti vse priznanje stavbnemu podjetju dipl.
ing. P. Mirus, ki je v tako kratkem času izvršilo vse te preureditve. Tu ne smemo pozabiti omeniti še tesarskega podjetja Ortner, — izdelava podov in stopnic in lesenih stavb, instalacije Buxbaumer — vodovodi in saniteme naprave — in mizarstva Doujak — vsa mizarska dela v izredno okusni izdelavi. Mizarstvo Ku-rasch, je izvedlo vsa mizarska dela v I. nadstropju, priporočati ga moremo za okna, vrata in žaluzije. Jvljučavničarska dela je izvedlo podjetje Socher in to v najvčSje zadovoljstvo, to podjetje izvršuje vsa ključavničarska dela pri novih stavbah. Ze veliko število obnov je izvedlo to znano podjetje.
Celih 200 kvadratnih metrov veliki prodajni prostor spremeni nakupovanje v pravi užitek. Higienska gumijasta obloga tal, delo celovškega podjetja Leo Gratzcr, zagotavlja stalno snažnost. Izredno okusno in smotreno opremo iz bukovine je izdelalo res mojstrsko mizarstvo Markuš Kollmann. Strop iz „tekoče tapete", delo slikarskega mojstra Mihaela Valentina, mnogo pripomore do večje učinkovitosti Phi-lipsovc mešane razsvetljave. Za ogrevanje prostorov skrbijo peči na nočni električni tok po sistemu „Vcitsch" in je delo tvrdke M. Stix & Go. iz Celovca. Vse električne naprave jc z veliko točnostjo in preciznostjo izvršilo podjetje Ger-hard Eichler, ki jc znano po izvedbi svojih del v svinčenem steklarstvu. Pisarniški prostori, ki še niso popolnoma dogotovljeni, bodo prilago-deni podjetju, ki se bo gotovo tudi v bodočnosti stalno širilo in napredovalo. Se letos bodo pisarniški prostori toliko urejeni, da se bosta v nje mogla vseliti oddelka za knjigovodstvo in trgovino na veliko.
S spredaj opisano stavbo so dobile Borovlje, pa tudi ves Spodnji Rož trgovsko hišo, ki smo je doslej pogrešali. Zaupanje, ki ga je nudilo prebivalstvo podjetju že nad 50 let, bo tudi v naprej lastnikom in pa 26 nameščencem vzpodbuda še za nadaljnje delo, ki naj bi čim bolj zadovoljilo vse kupce.
STAVBNO PODJETJE ZA VISOKE IN TALNE ZGRADBE
Dipl.-lng. Paul Mirus
Izvedba vseh gradbenih del in izdelovanje načrtov
KRIVA VRBA - KRUMPENDORF
CELOVEC - KLAGENHJRT, tel. 44-08
Tvomica peči s pečnirami M. STIX Si C O.
CELOVEC — KLAGENFURT, Kumpfgassc 10, tel. 25-27
O Peči za nočni tok sistem „Veitsch”
O Peči s pečnicami in štedilniki
MIZARSKI MOJ STER se priporoča za _________________________________izvedbo vseh del
IGNAZ KURASCH
BOROVLJE - GORICE - FERLACH - GoRTSCHACH Telefon št. 280
Oblast, konc. ELEKTROPODJETJE dipi-m. Helmut Hauflituhek BOROVLJE - FERLACH	Markuš Kollmann gradbeno in pohištveno mizarstvo BOROVLJE - FERLACH TELEFON 266
Valentin Socher KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA za vsa gradbena in obnovitvena dela BOROVLJE - FERLACH Medborovnicc - Unterferlach 61	Michael Valentin
	; Moderna delavnica za slikarstvo, 1
	1 . _	.	pleskarstvo in črkoslikarstvo, 1 j 1UU let loščenje pohištva in avtomobilov. 1
	BOROVLJE - FERLACH, I Klagenfurter Strasse 37; tel. 310 1
Delavnica za svinčeno osteklen j e gradbeno in podobarsko osteklcvanjc Gerhard Eichler BOROVLJE-FERLACH	FRITZ BuXBAUMER inštalater za kanitarnc ureditve BOROVLJE	- FERLACH 1
Anton Doujak Gradbeno in pohištveno mizarstvo i	Izvedba vseh v stroko spadajočih del | BOROVLJE - FERLACH, IValdstrasse 7-9 TELEFON 258	G OTTFRIE D ORTNER TESARSKI MOJSTER BOROVLJE - FERLACH, Schicsstatte 18, tel.352 j Se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela, 1 tudi za pode in stopnice, izdeluje načrte za 1 lesene stavbe.
TRGOVSKA HIŠA
■
k
TfdHiPlter

PO PREUREDITVI $Q nfff/t $0 rt it rji a J© ztHtuj/fmtfi/i
BOROVLJE - FERLACH
VODILNO PODJETJE V ROŽU
nas. na JComiksm
(Nadaljevanje s 5. strani)
SVEČE
V nedeljo, 9 decembra, je našo mladino obiskal sv. Miklavž. Pri Adamu se je zbralo poleg staršev okoli 200 otrok: od najmanjših do šoli odraslih. Kar skrbelo nas je, če ima Miklavž za vse dovsej daril s seboj. Pa ni nič prišel v zadrego. Delil je in delil, poučeval, spraševal in svaril. Da, nekateri otroci so tudi že mali grešniki. Samo na potepanje in neumnosti mislijo, namesto, da bi ubogali, se učili in tudi molili. Miklavž je hotel tudi povedati, da brez molitve za božjo pomoč in božji blagoslov tudi otroci ne morejo biti pridni.
Parkeljni, ki so svetnika spremljali, so bili res po peklensko sitni in nemirni, zato nekateri otroci niso mogli vzdrževati joka.
Se dobro, da so tudi angelci prišli s svetnikom, da so „ta grde” krotili. Otroci so zadovoljni sprejeli darove in obljubili, da se bodo poboljšali. Miklavžu pa, ki se je tako zelo trudil, da bi vse zadovoljil, pa prisrčna hvala in drugo leto: Na svidenje! Bog lonaj vsem tistim, ki so z darili ali na kakršen koli drugi način pomagali, da je prireditev tako lepo uspela.
Ure in poročne prstane
prodajaln po na j nižjih cenah ali zamenjam za staro zlato in srebro
F. lUutMC URAR
CELOVEC - KLAGENFURT, Burggasse 8,
... bolezni ni več
V št. 39. z dne 26. septembra je bilo v „Našem tedniku” objavljeno poročilo našega dopisnika o obisku zadravilišča Neyd-harting v Zgornji Avstriji. V poročilu je bilo omenjeno tudi, kako ugodno učinkuje neydhartinška barska kopel in kako vpliva neydhartinška barska voda.
Takrat je mogoče kdo med našimi bralci mislil, da je to spet kaka navadna plačana reklama. Z veseljem pa moremo ugotoviti, da so uspehi zdravljenja z neyd-hartinško barsko zemljo resnični in zanesljivi. To nam izpričujejo tudi pisma, ki nam jih pošiljajo naši bralci in od katerih hočemo eno ali drugo objaviti. Izvirna pisma so na razpolago v našem uredništvu.
Iz Železne Kaple smo prejeli tale dopis:
»Prosila bi Vas, da bi objavili v »Našem tedniku”, kako sem se zdravila z neyd-hartinško barsko vodo. — Ze dolga leta sem bolehala na bolezni črevesja kakor tudi želodca. Po spoznanju zdravnika sem imela žolčno in črevesno vnetje. Proti tej bolezni sem uporabljala različna zdravila, ki so mi jih zdravniki predpisali, toda nobeno zdravilo mi ni nič pomagalo. Slučajno pa sem čitala v »Našem tedniku” o barski vodi, katero sem — kot zadnje upanje — naročila.
Po uporabi dveh steklenic barske vode so izginile vse bolečine, dobila sem apetit in ko sem končala zdravljenje z barsko vodo, sem ugotovila, da sem popolnoma ozdravela. Omotica je izginila, glava me ne boli več, zopet imam mirno spanje in zopet smem jesti vse, tudi svinjsko meso, katerga že osem let nisem smela jesti.
Z veseljem Vam to sporočam in želim, da bi o mojem uspehu zdravljenja poročali v .Našem tedniku”, da bi se tudi drugi bolniki mogli poslužiti teh zdravil. — Ana Hartl.”
Drugo pismo smo prejeli iz Bistrice pri Pliberku in se glasi:
»Pred kratkim sem čital v »Našem tedniku” članek o neydhartinškem zdravilnem barju. Da je to zdravilno barje res tako učinkovito, hočem opisati in pove-
dati, kako sem se jaz zdravil z neydb»r-tinškim zdravilnim barjem. Prosim, da bi to poročilo objavili v »Našem tedniku”, da bi se tudi drugi bralci mogli poslužiti teh zdravil.
Dolgo vrsto let sem že bolehal na ledvicah in raznovrstna zdravila, katera so mi predpisali zdravniki, mi niso nič pomagala. Ker sem star že 69 let, sem zelo oslabel in zdravniki so končno ugotovili, da za mojo bolezen ni več zdravil. — Na srečo pa me je obiskal letos začetkom marca zastopnik zdravilišča Neydharting. Odločil sem se, da kot zadnje sredstvo in upanje poizkusim še neydhartinško zdravilno barje. — Po 21 ovitkih, katere sem napravljal zaporedoma zvečer, sem ugotovil, da so bolečine izginile in od tistega časa se počutim popolnoma zdravega ter sem zelo hvaležen in vesel, da sem se s temi zdravili popolnoma pozdravil. — Valentin Aschmann.”
Gornja dopisa nam povesta več kakor bi nam moglo povedati več strani dolgo pripovedovanje o zdravilnem učinku neyd-hartinškega barja. —
SLINAVKA IN PARKLJEVKA
V	zadnji številki »Našega tednika” smo poročali, da se je ena najbolj nalezljivih bolezni naših domačih živali, to je slinavka in parkljevka (Maul n. Klauenseuche), ki močno razsaja v Zapadni Nemčiji, razširila tudi že na Tirolsko. — Medtem pa so mogli ugotoviti bolezen tudi že v drugih zveznih deželah, iz zapada pa je bolezen že pri Trbižu, torej na mejah Koroške. Zato so izdala koroška oblastva predpise, ki naj bi — ako se bodo vsi čim bolj vestno po njih ravnali — preprečili razširitev te tako nevarne bolezni parkljev tudi na Koroškem.
V	prihodnji številki bomo o tej bolezni bolj natančno poročali, danes samo ponovno opozarjamo vse kmetovalce, naj se čim bolj točno ravnajo po določilih oblastvenih predpisov, ki so razvidni iz rumenih lepakov v vseh koroških občinah. Predvsem pa ne dovolite nobenemu tujcu vstop v svinjski in goveji hlev.
OImjjCL božiena ponudba
iz lastne tovarne po izredno ugodnih cenah.
Moški plašči
po običajnih cenah in samo v neoporečni kvaliteti in najboljSi izdelavi 5 1350.-, S 1170.-, S 7 A A«
S 970.-, š 850.-,	5. I •IU "
Moške obleke
lepega kroja	2 Til A"
in izdelave od «a i 4U a
Damski plašči
v mnogih modnih krojih z ali brez krznenega roba $ 1200.-, 3 950.-, X EOAa S 750.-, S 620.-, S. 30U ■
Naš šlager
Damski plašči iz volnenega flavša s krznom obrobljeni v nadvse X C A A* ljubkem modnem kroju 5a VAV a
Smučarska oblačila in modni
Predmeti v največji izbiri NA ZGORNJE CENE ŠE
6% POSEBNEGA POPUSTA
/Hoden rf)iekl
Paradaiscrgassc
CELOVEC - KLAGENFURT
izrežite’ Warewthova pomoč pri nakupu spravite!
Za gospode Lumbcrjack Pulover brez rokavov Trpežne hlače od ...
Modne hlače od ... Smučarske hlače od ... športni sakoji od...
Obleke od...
Plašči od ... šali od...
Kratke nogavice od... Samoveznicc od...
Nogavice iz čiste volne od .. Dokolenke iz bombaža od ... Rokavice od...
Tople spodnje hlače od... Flanelaste srajce od ... Modne srajce od...
Srajce iz popelina la od ... Nočne srajce od ...
Pižame od... žepni robci od...
Hlačni žamet in cord od ... Blago za obleke in sakoje od .
89.-
55.-
58-
240.-
149.50 259.-325.-363,-
14.85
6,-
5.-
22.40 15,-19.10
36.80 59.-45.-
99.80
82.50 143.30
3.80
61.40 63.-
StovcH&kc oddate t/ cadiu
(val 417.2 m)
14.30 do 15.00, ob sobotah
CELOVEC
Oddaje vsak dan od »d 9.00 do 9.30, ob nedeljah in praznikih od 7.15 do 7.45, v torek in izmenoma vsak drugi četrtek in soboto tudi od 18.30—19.00 ure. — Poročila pri vsaki popoldanski oddaji.
16.	XIX. Verski govor. — Pester spored.
17.	XII.: Teden in mi. — Komorna glasba.
18.	XII.: Zdravnik. — Pesmi in glasba.
Zvečer: Pozdrav iz St. Petra na Vašinjah.
19.	XII.: Za žene.
20.	XII.: Iz svetovne literature: Ch. Dickens.
21.	XII.: Pregled svetovnega tiska.
22.	XII.: Oddaja za podeželje. — Zvečer: Slovanska
narodna pesem I. del (študija).
23.	XII.: Verski govor. — Božična voščila.
Cenjeni poslušalci! če hočete napraviti svojim
prijateljem majhno presenečenje in veselje za praznike, tedaj jih razveselite z lepo pesmijo. To lahko napravite v okviru slovenske oddaje v nedeljo, dne 23. decembra od 07.20 dalje. — Vodstvo slovenskih oddaj v Celovcu, Olenadergasse 1 (Funkhaus) sprejema voščila za to oddajo do petka, 21. decembra. Cena voščilu s pesmijo 20 šilingov, brez pesmi 15 šilingov. Z lepo pesmijo napravite vsakomur veselje.
LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m) Oddaje vsak dan od 5. do 7., od 12. do 15.30 in od 18. do 24. ure, ob nedeljah od 6.30 do 24. ure. — Gospodinjski nasveti vsak torek in petek med glasbenim sporedom od 6.15 do 7. ure, ob torkih tudi ob 13.50. — Kmetijski nasveti ob nedeljah ob 16.50 — Kulturni pregled ob četrtkih ob 14.15 — Zanimivosti iz zdravstva in prirode ob sredah ob 19.40 in ob petkih ob 14.15 — Prireditelji slovenskih narodnih pesmi ob petkih ob 18.00 — Vsak dan ob 22.30 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo.
14.	XII. ob 13.00 zanimivosti iz tehnike.
14.00 vesele popevke.
17.10 narodne pesmi.
15.	XII. ob 18.20 narodne pesmi.
RADIO TRST II
Val 306.1 m — 980 kc sck.
14.	XII. ob 19.00: Pogovor z ženo.
21.00: Večerni koncert.
15.	XII. ob 13.00: Šramel kvintet in pevski duet.
19.00: Kraji in ljudje.
19.15: Pestra folklorna glasba.
16.	XII. ob 9.00: Kmetijska oddaja.
11.30: Oddaja za najmlajše.
12.15: Od melodije do melodije.
17.	XII. ob 12.10: Za vsakega nekaj.
23.32: Nočni motivi.
18.	XII. ob 13.00: Glasba po željah.
19.00: Mamica pripoveduje.
21.00: Vzori mladini.
NEW-YORK
(val 19, 25,	49, 251 in 379 m)
Oddaje vsak dan ob 18.—18.15 in od 19.30 do 19.45 (samo val 379).
&
Hlia mnlega človeka**
popravlja v najmodernejših delavnicah najugodnejše vsa popravila radlo-aparatov, snema na gramof. plošče, dobavlja ves elekfro-materla!
Radio Schmidt, Calovec-Klagenfurt
Blago za športne plašče od...	65.—
Blago za modne obleke,	črtasto	66.50
Triko za smučarske	obleke	72,40
Štajerski loden	61.30
Cordi in gabardinl od...	119.—
Za dame:
Šantung-bluze	69.—
Obleka iz barhenta	85.—
jutranji plašči	147.—
Flavš-plašči	61",-
Damskc jopice	89 —
Ripp-garniture	24.60
Ripp-hlačke	14.80
Flanelaste nočne srajce	95.—
Spodnja krila	19.60
K. S. nogavice	9,80
Bemberg nogavice	18.60
K. S. nogavice, platirane	22.10
Nogavice z vnanjim robom	28,—
športne nogavice, barv.	16.90
Nylon nogavice	37.—
Nogavice iz čiste svile	38,50
Blago za obleke od...	22.50
Flas’š za kuli-jopice	68.60
..Mirabeir svila za plesne	obleke	22.70
Barhent za obleke, 80 cm	14.90
Flanela za perilo, 80 cm od...	14.50
Zimski barhent za dečve, 80	cm	17.60
Flanela za spalne plašče, 80 cm	18,90
Najrazličnejše volneno blago na zalogi
9
Za otroke:
Baby-triko srajčke	6.75
Dolge triko hlačke	21.—
Baby garniture	26.40
Domače (Strampcl) hlačke	19.25
Volnene hlačke, pletene	15.—
Smučarske hlače za dečke	66.60
Deške obleke, vseh velikosti	156.—
Za dom:
Tkano platno, 80 cm	11,80
Posteljna tkanina 80 cm	14.40
Posteljna tkanina, 120 cm	21.—
Damast, črtast, 80 cm	'15.60
Damast, črtast, 120 cm	26.—
Posteljna tkanina, čisti bombaž, 120 cm 23.50 Platno za rjuhe, 150 cm	28.90
Blago za kapne, 180 cm	34.50
Brisače iz damasta	9.40
Frotirke od...	17.—
Kuhinjske brisače od ...	6.90
Namizni prti od...	24.90
Blago za pregrinjala, zavese, 80 cm od 18,20 Store — blago, 150 cm od...	14.80
Flanelaste rjuhe 140/220	55.—
Prevleka za tla m2	18.20
Creton prešite odeje	175.—
Cloth prešite odeje	198,—
... in v orientalskem bazarju izrecno sami „šlager” predmeti. Užitek je nakupovati v praznično okrašenih prostorih. Božiček Vas bo osebno pričakal in Vas prijetno presenetil.
Ljudska trgovska hiia
DIETMAR WARMUTH & CO.
BEUAK - VILLACH
Hauptpi. 22, tel.64103-418
ŠE VEDNO NAJLEPŠE DANILO
Album Koroške.......................15 šilingov
Križ na gori (Ivan Cankar)............  5.—
Rotija (Mauser) . .	 3.—
Sin mrtvega (Mauser)...................3.—
Prekleta kri (Mauser)............. .	3.—
Cmokec poskokec (Bazilij)..............3.—	*
Cela kolekcija stane................25 šilingov
Za inozemstvo stane cela kolekcija 2.50 USA dolarjev
RADIO VATIKAN Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. (val 22.55, 31.10, 50.26 in 196 m; ob četrtkih 202 m).
KINO
CELOVEC - KLAGENFURT
STADTTHEATER
Predstave ob 16. in 18. uri, v ponedeljek tudi ob 20. uri.
Od 14. do 20. XII.: „Madame Bovary”. FRECHTL
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30 Od 14. do 17. XII.: „Gra£ Orlolts gefahrliche Liebc” Od 18. do 23. XII.: „Panik am roten Fluss”
BELJAK - VILLACH BAHNHOFLICHTSPIELE Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. nri.
Dne 17. dec. predstave samo ob 12., 14. in 16. uri. Od 14. do 18. XII.: „Liebesnachte in Sevilla”
Od 19 — do 20. XII.: „Sindbad der Scelahrer”
GLEDALIŠČE
Začetek ob 20. uri
14.	decembra: „Der Talisman”, burka s petjem v
treh djeanjih (Joh. Nestroy), premiera.
15.	decembra: „Aida”, opera (Giuseppe Verdi).
16.	decembra: ,JDer lebende Lcichnam”, drama (Lev
Nik. Tolstoj).
FRANZ MODRITSCH
ČELOVEC-KLAGENFURT, Wicncr Gasse 4.
Radijske in električne potrebščine, poprav-Ijalnica radijskih aparatov.
RADIO IN ELEKTRO TRGOVINA HANS KREUTZ žarnice, material za inštalacijo, elektromotorji, lestenci i. t. d. — Radio aparati na obroke. Celovec, Kramcrgassc 11. — Tel. 21-73
Hodi Uiedcoti/ fuj
Schleppe-pivo
pou&odi
URADNE OBJAVE
POZOR, VOLKSDEUTSCHE!
Katoliška dobrodelna skupnost ima za izučene poljske delavec (Earmarskc delavce), kakor tudi za njihove družine, ki morejo dokazati isto usposobljenost, na razpolago najboljše naselitvene možnosti v Združenih državah ameriških. Na razpolago je tudi nekaj drugih delavnih možnosti.
Primerne osebe, ki tudi drugače odgovarjajo določilom za vselitev v USA, naj sc javijo med tednom od ponedeljka do petka pri NCWC, 1RO taborišče v St. Martinu pri Beljaku, bar. 12.
WAR RELIEF SERVICES/NCVVC IRO St. Martin/Bcljak-Villach, Baraka 12.
JUPITER-ZAVAROVANCI, POZOR! Izžrebanje
Pri žrebanju, ki je bilo dne 3. decembra 1951, so bile izžrebane sledeče številke: 12.419, 32.419, 132.419,
152.419,	182.419, 242.419, 272.419, 282. 419, 7,112.419,
7.132.419,	8,002.419, 8,072.419, 252.419, 7,032.419. S tem so izžrebana vsa ta zavarovanja, v kolikor je obstojala obveza v času žrebanja v smislu zavarovalnih pogojev že tri mesece in zamuda na plačilu prispevkov ni bila večja kakor tri mesece. — Vsa zavarovanja so izplačljiva takoj v polnem iznosu in brez odbitkov.
Celovec, dne 4. decembra 1951.
JUPITER, Vzajemno zavarovalno društvo, Deželna podružnica za Koroško in Vzhodni Tirol
Celovec—Klagenfurt, St. Veiter Strassc I.
llllllilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII
Oglašuj v „Našem tedniku”
Vsem, ki bofujejo na kili
Upoštevajte učinek avstrijskega patenta Št. 726.308 308 nemškega drž. patenta št. 726.308 in francoskega patenta št. 478.959.
Številna zahvalna pisma priporočajo najmočnejši ■postopek pri zdravljenju kile brez operadje.
Oni, ki bolujejo na kili in ki si hočejo pridobiti moj patent, morejo z menoj govoriti: Brežc-Friesach, hotel Trampitsch,
v sredo, dne 19. decembra, od 8. — 12. ure. Beljak-Villach, hotel Fischer,
v četrtek, dne 20. decembra, od 8. — 12. ute, Cclovcc-Klagenfurt, hotel ..Steirerhof*,
v petek, dne 21. decembra, od 8. — 12. ure. Volšperk-IVolfsberg, gostilna „Zum svelssen Ross”, Weyerplatz 156,
v soboto, dne 22. decembra, od 8. — 12. ure. Zahtevajte prospekt in priložite šil. 2.— v poštnih znamkah.
Patent Kopp, Wien (Dunaj) L, IVollzeilc 30.
Vsak dan od 9. do 12. ure.
Stroji in vodovodi
orodje — elektromotorji — hišni — dizclmotorji — gentilniki po originalnih cenah dobite pri
Hubert Hofer
C c 1 o v e c — Klagcnfur
Getreidcgasse 7/8
MALI OGLASI
Za motocikliste gamaše, hlače, kape, rokavice in zaščitna očala. GUMMIHAUS Wiedner, Celovec-Klagenfurt, Bahnhof-strasse 33.
Gumijevi predpražniki v vseh velikostih. GUMMIHAUS IViedncr, Celovec-Klagenfurt, Bahnholstrasse 33.
Poglej po tvojih podstrešjih in kamrah in zberi vso starino in sicer cunje — papir — kovine — kosti — železo — stare stroje itd. Itdustrija vse to rabi! Zato jih zbiram in odkupujem. Imam lastni avto. javljajte sc pri domačinu
Piuk Valentin
VELIKOVEC—VSlkermarkt, 2.-Maigasse 23.
Oglejte si našo izložbo otroških igrač
Celovec - Klagenfurt, Burggasse
Za božič potrebujete:	I
okras za božična drevesca, kasete z milom
šolske barvice in čopiče
trda loščila za tla
in vse za čiščenje v gospodinjstvu
— FARBEN HUBNER
Beljak-Villach
samo
Wldmanng. 32
Učitelji, pozor!
1.	Slovensko slovnico (skupaj I., II. in lil. del) . . šil. 1‘50
2.	Stanko Janežič, Romar s kitaro (pesmi) . . šil. 8’—
List izhaja vsako sredo. - Naroča se pod naslovom „Naš tednik”, Celovec, Viktringcr Ring 26. — Cena mesečno 3 šil., letno 36 šil., za inozemstvo 3 dolarje. - Lastnik in izdajatelj Narodni svci koroških Slovencev. — Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Urank, Celovec, Viktringcr Ring 26. — Tisk: ..Carmthia”, Celovec, Volkcrmarktcr Ring 25. Telefonska številka uredništva in uprave 43-58. - Poštni
čekovni urad štev. 69.793.