Ilovi c . ‘»tudi j ska knjižnica Mirna Jarc a-Novo mesto •-v? tčMJi d < mmm LETO M. - žt. 5 V KOČEVJU, DNE 1. FEBRUARJA 1958 Cena 10 din OBČINSKA KONFERENCA ZK OBČINE RIBNICA JANEZ FICEK — NOVI SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZK Minulo nedeljo, 26. januarja, je Wa v Ribnici občinska konfe-Te«ca Zveze komunistov ribniške •hdine. Poleg večine članov ZK so se konference udeležili Se: član CK »CS Maitija Maležič, član OK ZK tovariš Jeniko, zastopnik »koommi-stov iz enote JLA. član cbčlnsikega homlteja ZK Kočevje Boris Milkog m drugi- Kičrpno poiTOčilo o delu organiza-« j ZK otočttae Ribnica in občinskega komiteja je podal sekretar ko-■«lteja Liidviik Zajc. Govoril je o autnamji polltdiki nage države in wspehih ter problemiih v naSi državi V vsej občini je 181 članov ZK, •d tega 51 žena, ki so vključeni v 10 osnovnih organizacij, še vedno je v organizaciji premalo mladine ka imajo nekatere organizacije ne-jtrajvllen odnos do sprejemanja mla-Oib ljudi v vrste komunistov. Organizacije vse preveč gledajo na to, sprejemajo v ZK samo taike, ki ■aj bi bili po svojem nazoru in •sobnih kva»lltetah že dorasli komu- nisti. Med nami je veliko mla- naval gospodarske probleme obči-dih ljudi, ki so pošteni, delajo v ne. Predstavnik mladine je povedal, političnih in drugih organizacijah, da ni pravega sodelovanja med s pritegnitvijo v vrste ZK pa bi v Mladinsko organizacijo in ZK, ni-svojem vzponu dosegli še hitr ejši majo tudi svojega prostora, kjer bi napredek. »e shajali. O obrtih in ostalih komu- Ko je govoril o politični situaciji nalnih problemih pa so govorili še v Ribniški dolini, je poudaril, da se ostali udeleženci konference. je stanje od zadnje konference, ki je bila pred dvemi leti, občutno popravilo. Pojavi klerikalizma (vmešavanje cerkve v politično in družbeno življenje) se sikoro ne po- Za nadaljnje delo organizacije Zveze komunistov pa so bile zelo pomembne besede člana CK ZKS tovariša Maležiča. Kritiziral je delo konference, ker je bila po svo- javljajo več, konec je tudi škodlji- jem delu preveč formalna ter pre- vih razprtij s Kočevjem; primerov mučnih odnosov med »Ribničani« In »Pritepenci« (prebivalci, ki se na novo naselijo v Ribnici), razen Izjemnih primerov, tudi ni več. Politične organizacije so bile zelo aktivne v pripravah na zadnje volitve v občinske ljudske odbore, imeli so poseben politični aktiv, katerega člani so obiskali 29 predvolilnih zborov v 21 volilnih enctah. V diskusiji je govoril tudi predsednik ObLO Stane Bc, ki je obrav- Zboii volivcev po vseh krajih Prvi zbori volivcev so za nami. Ma njih smo razpravljali o raznih vprašanjih, s katerimi se dnevno rkečujemo. Pogovor ih smo se o tem in onem in izvolih delegate za kan-»i&tecdjsko konference, na katerih Ikido predlagali kandidate, ki bodo kandidirali za ljudske poslance pri ■tarčnih volitvah za Zvezno in Re-jflubMško ljudsko skupščino. Pa po-jiejmo, kako so potekali zbori vo-Uvoev v nekaterih krajih kočevske •bčine. ■OZNI TEREN — KOČEVJE Zapisati moramo, da je bil žbor volisvcev lepo obiskan. Razprava se je dolgo časa vrtela okoli trgovine, • nekaterih napakah trgovine, po-imašniških svetih in drugem. Govo-**1 so tudi o družbenem petletnem ■ačrtu in »kaj bodo v okviru zvee- VUralei fuleft* ■ KOMAJ ČAKAMO NA »NOVICE« Sedaj, v času predvolilnih ibo-••vanj, opažamo ponekod prema-I« doslednosti In politične zavesti. Seveda so krive tudi razmere, take ali drugačne. Največkrat se zgodi, da je preveč sestankov na ea in Isti dan. Tako Je bilo tudi v nedeljo, 19. januarja v Dragi, Uo je kmetijska zadruga sklicar fa, zbor volivcev. Ob Istem času ■o Imeli svoje zborovanje tudi ga-sllia v Podpreski, delavci pa spet svoj sestanek. Potemtakem ne nore biti dobra udeležba nikjer. Na splošno pa vlada za bližnje volitve veliko zanimanje po vseh tukajšnjih »vaseh. Zlasti so se razgibale množične organizacije. Posebno živahno je v Podpreski, Travi In Dragi, pa tudi v ostalih vaseh. Za samotne in zakotne vati«' in zaselke je važno tudi to, da ima vsaka vasica še politično aborovanje. Veliko zaslugo za politično razgibanost ima tudi naše glasilo »Novice«. Ljudje jih pazljivo prebirajo. Pri nas so vedno bolj popularne. Vsi priznavajo, da ima bmleo sam največ koristi od domačega tednika, zlasti pa ljudje po samotnih vasicah. V listu beremo marsikaj poučnega in koristnega. Mnogi komaj čakajo, da konec tedna prejmejo Ust. Z velikim veseljem ga brž pregledajo, zlasti pa jih zanimajo vesti te domačih krajev. Zakotni vasici Cmi potok In Pnngert M tudi radi počastili spomin žrtev, ki so jih dali za domovino. Italijani so leta 1942 po-•IroliU iz teh dveh vasi vse najboljše može in fante na Plešcih. Prav bi bilo, da tem žrtvam postavijo spomenik. Pravijo, da bodo vaščani Star ■ega in Novega kota dobili novo šolo. Ljudje so veseli teh vesti, samo da bi se res kmalu ■resničile. L. Miklič nega načrta predvidoma naredili v mejah občine. Na zboru so izvolih tudi nov potrošniški svet. Med volivci je bil na zboru tudi predsednik ObLO Janez Rigler. Volivci so govorili tudi o ureditvi Rožne ceste, o javni razsvetljavi, kanalizaciji itd. SALKA VAS Tu so na zboru volivcev razpravljali o ureditvi ohišnic delavcev, javni razsvetljavi, vodovodu, o delu krajevnega odbora in drugih zadevah,. Izvolili so tudi nov krajevni odbor. Seveda so tudi tu izvolili delegate za 'kandidacijsko konferenco. BANJA LOKA Na zboru volivcev je tekla beseda o zadružništvu, gradnji nove šole, ureditvi gozdnih in vaških pot-ov itd. Podobno so razpravljali tudi na zboru volivcev v Novih Se-lih. HUDNIK Tudj na Rudniku pri Kočevju je zbor volivcev lepo uspel. Razpravljali so o zunanjepolitičnih in notranjepolitičnih vprašanjih ter o raznih socialnih problemih na Rud-nmcu. Na vrsti so bili razni gospo-dfrskl problemi, delo hišnih svetov stanovanjsko vprašanje in drugo. Zbori volivcev so pokazah, da se volivci zanimajo za vrsto vprašanj, Pa naj bodo to v lokalnem, občinskem ah zveznem merilu. Na teh aborih so ljudje predlagali marsikaj koristnega. Da so zbori volivcev lepo uspeli, je nedvomno velika zasluga Socia-Uftlčne zveze, ki je s pravilnim političnim delom med ljudstvom prikazala pomen zborov volivcev ter pomen bližnjih volitev. Prepričani smo, da bodo volivci kočevske občine kakor vedno doslej tudi na marčnih volitvah z visoko volilno udeležbo dokazali, da so za socializem in za socialistične pridobitve in za nadaljnji socialistični razvoj naše ožje in širše domovine. malo poglobljena v konkretno politično stanje občine, še posebno pa zato, ker »komunisti niso obravnavah, kakšno je bilo njihovo osebno delo pri reševanju gospodarskih in komunalnih problemov občine. Govoril je tudi o ostalih političnih in gospodarskih uspehih in težavah v naši državi, premijskih pravilnikih in možnostih gospodarskega napredka Ribniške doline. Ob koncu konference so izvolili nov občinski komite, v katerem so: Dimitrije Deletič, Stane Hc, Janez Indihar, Krista Kmet, Alojz Košir, Polde Kozina, Franc Ruparčič, Frančiška Lapajne, Vlil Levstik, Anton Maležič, Ivan Mam, Janez Picek, Jože Puželj, Jože Selšek, Janez Šporar, Ludvik Zajc, Alojz Zbašnlk, Justin Žlbert in Alojz Petek. Za člane revizijske komisije pa so bili izvoljeni: Ciril Abrahamz-berg, Franc Debeljak in Ančka Lovšin j. Za novega sekretarja občinskega komiteja Zveze komunistov občine Ribnica pa je bil izvoljen tovariš Janez Picek. Mc VI. KONGRES LMJ V BEOGRADU V Beogradu je bil VL kongres Ljudske mladine Jugoslavije. Otvoritvi kongresa je prisostvoval tudi predsednik republike Tito z visokimi državnimi In partijskimi voditelji. Na kongresu je bilo čez tisoč delegatov iz Jugoslavije ter gostov iz vseh delov sveta. Bomo pozdravljen iz stoterih mladih grl je predsednik Tito Imel daljši govor o vlogi, delu in pomenu mladinske organizacije, dal je perspektive za nadaljnje delo In na kraju pozval mladino, naj bi zgradila Cesto bratstva In enotnosti od Ljubljane do Djevdjelije (grška meja). Delegati so se v imenu vse jugoslovanske mladine obvezali, da bodo na avtocesti Ljubljana—Zagreb začeli z delom že s 1. aprilom in jo dogradili do 29. novembra 1958. Zapadli sneg je napravil tudi precej škode , KONFERENCA KOMUNISTOV V VELIKIH LAŠČAH Od vsakega Laščana zavisi napredek okčine V nedeljo, dne 19. januarja, so se zbrali komunisti občine Lašče na svoji redni konferenci, kateri sta prisostvovala poleg številnih delegatov tudi podpredsednik OLO Ljubljana tov. Pirnat Janez ter republiški poslanec tov. Hace Matevž. Povabljeni šobili tudi zastopniki vseh občinskih množičnih organizacij. Poročilo je .podal sekretar Ob- stva v Turjaku ni. Pri KZ Rob je čirakega komiteja tov. Slavko Pur- začela v zadnjem času obratovati kast, v katerem je izčrpng opisal žaga ter destilarna eteričnih olj. poleg politične situacije tudi gospo- Ker je gospodarstvo občine na ba-darsko problematiko občine ter de- zl zadružništva, je glavna naloga lo komunistov v zadnjem obdabju. komunistov, da vložijo vse sile v Občina Lašče je izrazito kmetijska, dviganje zadružne zavesti, da se saj ima 1350 kmečkih gospodar- bodo zadruge razširile, prav tako štev, katerih večji del se ukvarja z živinorejo, ki jim trenutno pri-na !a poleg gozdarstva in izdelave sulic lobe največje dohodke. V občini je 6 kmetijskih zadrug, od katerih je največja v Vel. Laščah s svojimi odseki, večjih podjetij ra-zr trgovin in kmetijskega pose- njenl odseki kot so živinorejski, sadjarski itd. S pomočjo krajevnih odborov je bilo do sedaj elektrificiranih 76 naselij, še nekaj vasi, pa »bo elektrifikacija v času 1 meseca v občini 100 odst. zaključena. V ta namen je bilo vloženega preko 50 milijonov sredstev, vštevši prostovoljna dela to material, ki so ga prispevali zainteresirani kmetje, poleg ostalih drobnih gradenj to asanacij. Potrebno je, da vsak občan spozna skupne napore, saj je to materialen dokaz, da družba skrbi in pomaga vsaki zakotni vasi. V referatu je bilo tudi ugotovljeno, da osnovne organizacije niso bile kos postavljenim nalogam v času volitev v občinske ljudske odbore, kar je bil nezadovoljiv rezultat volitev. Najslabše so potekle volitve v zbor proizvajalcev kmečke skupine, to je 63 odst. To je tudi rezultat alafoo obiskanih Zborov volivcev s povprečno udeležbo 30 odst. Nov ObLO se je v primeri s starim zelo pomladil, saj je 13 odbornikov starih pod 30 let. Krajevni odbori pa se do sedaj še niso dovolj uveljavili, da bi samostojno reševali probleme, ki so v njihovi pristojnosti. Tedenska posvetovanja občinskega komiteja oz. sekretariata so bila uspešna oblika dela, kjer so obravnavali tekoče delo m ga tudi koordinirali, poleg tega pa so se seznanjali s tedenskimi družbenimi, gospodarskimi ta političnimi dogodki na področju občine. Kljub raznim uspehom na vseh področjih družbenega življenja je bilo opaziti, da se osnovne orgamzicij# še »vse premalo zanimajo za gospodarski razvoj to za delo ostalih množičnih organizacij ter puščajo stvari v nemar. To slabost bo treba vsekakor odpraviti, saj morajo biti komunisti nosilci socialističnih Nadaljevanje na 2. strani Obrati podjetja »A»vto« Kočevje Večji plan pri ».Avto" V podjetju »Avto« Kočevje je v lanskem letu znašala vrednost proizvodnje okrog 370 milijonov dinarjev, plan za leto 1958 pa govori, da se bo vrednost proizvodnje povečala napram lanskemu letu za 8,1 odst., kar nam pove, da bo znašala skupna vrednost proizvodnje v tem letu predvidoma 400 milijonov din. To povečanje bo šlo na račun nabave nekaj novih tovornih vozil, izdelave tovornih prikolic, izboljšanja organizacije deda in ker bodo začeli s prevozi v inozemstvo. Podjetje že tora za to potrebna dovoljenja. Tudi v Stari cerkvi zbor volivcev Kakor na drugih zborih volivcev bo tudi v Stari cerkvi razpravljali o kandidatih, ki naj bi kandidirali za republiške ta zvezne poslance. Na seji občinskega odbora SZDL Kočevje so predlagali, naj bi tudi za območje kočevske občine kandidirali naslednji tovariši: za Republiški zbor tov. Ivan Maček - Matija, za Republiški zbor proizvajalcev Industrijske skupine Karel Grm, za kmetijsko skupino Republiškega zbora proizvajalcev pa Maks Krmelj. Za Zvezni zbor naj bi kandidiral Josip Vidmar, za Zvezni zbor proizvajalcev industrijske skupine Janko Rudolf, za Zvezni zbor proizvajalcev kmetijske skupine pa Janez Hribar. Volivci v Stari cerkvi ta na ostalih zborih volivcev so bili soglasni s predlogom Obč. odbora SZDL, da naj hi kandidirali omenjeni to- variši. Volivci pa so tudi izrazili željo, da bi jih v bodoče poslanci večkrat obiskali, se pogovorili z njimi in jih seznanili o krajevnih problemih. Na zboru volivcev v Stari cerkvi so govorili tudi o jav-ta razsvteljavi, ureditvi in olepša-njiu vasi, o ureditvi potov to drugam. NA DOBRI POTI Kmet. gozd. posestvo Kočevje dosega iz leta v loto večje uspehe, predvsem pa velja to za Lesno industrijski obrat. V tem obratu je znašala vrednost proizvodnje pred 2 letoma 367,111.000 din, lani okr. 435,200.000 din, letos pa bo predvidoma znašala 500 miUj. din. Vrednost prclzvodnje bo torej v primer-jaivi z lanskim letom porastla kar za 14,8 odst., kar nam jasno pove, da je ta obrat KGP na najboljši poti. TEKSTTLANA V podjetju »Tekstilana« Kočevje bo vrednost proizvodnje znašala letos 420 milijonov napram lanskemu letu, ko je znašala okrog 417 mil. din. Vrednost proizvodnje bo potemtakem porastla za 0,6 odst. PRI »ELEKTRO« ZA 2,6 ODST. Vrednost proizvodnje v podjetju »Elektro« Kočevje je znašala v letu 1956 155,449.000, v letu 1957 156 mili j., za letos pa imajo v načrtu, da bo znašala okrog 160 mil. din. Predvideni porast za 2,0 odst. nam pove, da v podjetju dobro gospodarijo. Dogodke zadnjega tedna označuje predvsem sestanek predstavnikov držav članic Bagdadske zveze, sporazum med Egiptom to Sirijo o ustanovitvi enotne federalne države, reakcija na pismo angleškega predsednika vlade Mac Miilana in nemškega predsednika vlade Adenauerja ter pisanje zahodnoevropskega tiska ob zaplembi tovora z naše ladje Slovenija. Bližnji vzhod je še vedno prizorišče burnih diplomatskih posegov velikih sil, katerim se vedno močneje zoperstavlja prebujajoči se arabski nacionalizem. Sestanek držav članic Bagdadske zveze, kateremu prisostvuje tudi zastopnik Združenih držav zunanji minister Dulles, naj bi zopet povezal med seboj dežele te zveze, predvsem pa tesneje navezal dosedanje članice iz kroga arabskih držav na to zvezo in politiko. Istočasno ko kažejo Združene države Amerike vedno večje zanimanje za Bagdadsko zvezo, čeprav niso njen član, sta se vladi Egipta ta Sirije sporazumeli o tem, da bosta osnovali skupno državo na federalni podlagi, ki jo bo vodil tudi v bodoče dosedanji egiptovski predsednik polkovnik Naser, Ta državna skupnost bo zanimiva tudi zaradi tega, ker med obema dežela- 22. junij - praznik Banja loke Letni občni zbor krajevne organizacije so ImeH pred kratkim tudi v Banja loki. Občnega zbora se je udeležilo zelo veliko število članov ZB. Organizacija je bila lani zelo delavna. Največjo skrb pa so bili posvetili otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Zbor so zaključili s sprejemom vseh bivših zaslužnih borcev in aktivistov v organizacijo. Na zboru so razpravljali' tudi o bodočem delu ZB. V nov upravni odbor ZB so bili izvoljeni: Milan Opačič, Jurij Majerič, Matija žagar, Matija Ostrman, Jurij Crnkovič, Matija Krkovič, Matija Zdravič, Matija štanfelj in Ana Crnkovič. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Rudi Žagar, Jože Rački in Marija Briški. Na občnem zboru so sprejeli sklep, da se proglasi 22. junij za krajevni praznik Banja loke in sicer v spomin partizanskega napada na Italijansko pcetojanko v Banja Loki. Organizirali bodo tudi denarno akcijo za spominsko ploščo padlim borcem in aktivistom, ki so jih italijanski fašisti na zverinski način pobili v letu 1942. ma leži država Izrael in tako ne bo možna združitev obeh dežel v enotno državno področje. Ohrabrujoče dejstvo zadnjega tedna je vsekakor doseženi sporazum med ZDA to Sovjetsko zvezo o povečani kulturni izmenjavi med obema deželama. Razgovori, ki so potekali že precej časa, so v zadnjem tednu naglo napredovali in prišli do uspešnega zaključka. Obe strani poudarjata pomen tega sporazuma za izboljšanje odnosov med obema deželama. Pred nekaj dnevi se je v Sovjetski zvezi Hruščev močno zavzel, da bi člmprej prišlo do razgovorov najvišjih predstavnikov vseh zainteresiranih dežel, da bi tako rešili vsaj najvažnejša mednarodna sporna vprašanja kot so razorožitev in prenehanje z atomskimi poizkusi. Hruščev je v svojem govoru tudi poudaril pomembnost angleškega predloga o sklenitvi svečanega sporazuma o nenapadanju ta poudaril, da tudi ameriški odgovor vsebuje nekatere predloge, ki so vredni pozorne obravnave. Tiskovne agencije ta radijske postaje v zahodni Evropi še vedno ne morejo mimo predloga poljskega zunanjega ministra Rapackega, ki je predlagal, da bi v srednji Evropi uvedli področje, ki ne bi bilo oboroženo z atomskimi izstrelki. Po tem predlogu bi v krog teh držav zajeli obe Nemčiji, Češkoslovaško to Poljsko. Zahodnonemški vladajoči krogi se s tem predlogom sicer ne strinjajo, jih pa podpira socialno demokratska opozicija. Poljski predlog je še povečal razcepljenost med politiki v zah. Nemčiji. Na Madžarskem je zadnje dni prišlo do večjih sprememb v državnem vodstvu. Značilnost teh sprememb je predvsem ta, da so ločili partijsko vodstvo od državnega. Tako sedaj dosedanji predsednik Ja noš Kadar ni več predsednik ministrskega sveta, ampak sekretar Madžarske partije dela to minister brez listnice. ZuHaniepoiUicm komeutwL MORSKI ROPARJI Neupofcfeevajoč osnovna mednarodna pravna določila glede svobode morske plovbe so pred približno 10 dnevi francoske vojne ladje In vojna letala ustavile na odprtem morju okrog 100 km daleč od alžirske obale nafto tovorno ladjo »Slovenija«, pripadniki francoskih čet so zasedli radijsko oddajno postajo na ladji in tako prekinili ladijsko zvezo z domovino, nakar so ladjo prisilili, da je v spremstvu francoskih vojnih ladij zaphdu v alžirsko luko Oran, kjer so francoski vojaki iztovorili iz ladje tovor orožja, Id ga j** ladja vozila iz neke nafte luke v maroftko luko Casablanco. O tem dogodku, ki kaže na to, kakftnih metod se poslužuj«* nekdaj tako svobodoljubna Franclja proti svojim zaveznikom Iz dveh vojn In suvereni državi, piše ves svetovni tisk. Večina zahodnoevropskega tiska pa na vsak način skuša prikazati prevažanje orožja kot agresivno dejanje na-pram francoskim koristim v Al-žlni in trdi, da so bili Francozi obveščeni o tem, da ladja »Slovenija« tihotapi orožje iz Češkoslovaške v Maroko, od koder naj bi ga po raznih tajnih kanalih spravili v roke alžirskim upornikom. že na prvih tiskovnih konferencah so predstavniki francoske vlade v svojih odgovorih novinarjem dokazali, da so vse trditve, ki se jih v opravičilo tega dogodka poslužuje francoska vlada, izmišljene in, najmanj kar lahko rečemo, nepoštene. Ako bi bilo vse res, kar zahodni tisk piše, bi Mio prav, da bi na tako ravnanje jugoslovanskega pomorskega podjetja francoska vlada opozorila jugoslovansko in tako preprečila tihotapstvo. Ker pa je bilo za uvoz orožja v luko Casablanca izdano uradno dovoljenje od strani maroških oblasti in ker je tudi ladja v seznamu svojega tovora Imela pravilno vpisano tudi količino prepeljanega orožja, o tihotapstvu ni mogoče govoriti. Prevažanje orožja v mirnih časih pa po nobenem mednarodnem zakonu ni niti prepovedano niti je to sovražno dejanje, Ako upoštevamo, da francoska vlada uradno trdi, in to tudi pred Združenimi narodi, da v Alžirti ni v vojnem stanju In da tudi v tej deželi ni nobene vojne, potem za ta primer ne morejo veljati niti vojni zakoni glede prevoza orožja. Jugoslovanska vlada je vložila pri francoskih oblasteh odločen protest proti takemu ravna-nju in zahtevala, da francoske oblasti vrnejo zaplenjeni tovor, našemu pomorskemu podjetju pa poravnajo vso škodo, ki jo je podjetje utrpelo zaradi zadrževanja ladje na njeni redni pomorski poti. Francoska vlada do sedaj na našo zahtevo še ni odgovorila. Kakor pa vse kaže, stvar ne bo kmalu urejena. Neuradni francoski krogi, Id se ne strinjajo s takim postopkom francoskih vojaških oblasti v Alžlru, zagovar-jajo poravnavo odškodnine jugoslovanskemu podjetju in zahtevajo, da se Franclja za ta incident opraviči Jugoslaviji. Vsi pa vemo, da še tako lepo opravičilo nikoli ne more izbrisati grobega dejanja. B. Mlkoft GASILCI TUDI POZIMI NE POČIVAJO Januarja pet požarov v Kočevju Uspehi na kočevski gimnaziji Trije požari so nastali zaradi neprevidnosti. Četrti požar je povzročila gradbena pomankljivost. Peti požar so zanetili otroci. je nevarnost, da se požar razširi ki-šnega koli drugega vzroka. Na-tudl na sosednje delavnice in gara- vedeni podatki dokazujejo, da le že. Požar po po vsej verjetnosti povzročili otroci. HALO, NA ROŠKI CESTI GORI! Dne 26. januarja ob štirih zju- ___^_________________ _ „ traj zabrni telefon 03 in prebudi žurnl gasilec mesta Kočevje vklju- iz riadkega spanja tovariša Stopar- v bližini lahko vnetljivih snovi! Ne či alarmno sireno in že so pro ~ Dne 9. januarja zabrni telefon 03. Gori baraka na skladišču lesa Gospodarske poslovne zveze. De- Od zaključka prvega semestra Najslabše uspehe sta dosegla peta šol. leta 1057-58 je pravzaprav že razreda (50%). Pedi razred tvori minilo več kot 14 dni in tako prina- prehodno stopnjo med nižjimi in višamo podatke o šolskem uspehu šjimi razredi, zato je nekako ra-večjT deT požarov nastane zaradi gimnazije Kočevje s krajšo zamu- zumljivo, da je tu uspeh najslabft* do. Povprečni uspeh je v primer- Tu se običajno pokaže, ali je dijak sposoben za nadaljevanje Študija Zanimivo je, da je letos razred, kr neprevidnosti, ki se dajo odstraniti, če upoštevamo nasvete preventiv- Javi z lanskim malenkostno padel nih komisij, ki izvršujejo redne letne preglede. Ne odmetujte cigaretnih ogorkov stovoljci-gasllcl pripravljeni za akcijo. V kratkem času so na kraju požara. Po ogledu položaja izda poveljujoči — tov. Klun — strumno siica, ki stanujeta v gasilskem do' ja. Gori v podstrešju stanovanjske odlagajte pepela v podstrešja ali zgradbe na Roški c. 20. Zaradi po- druge prostore kjer lahko nasta-manjkljive prijave dežurni gasilec ne požar po par dneh! mesta Kočevje obvesti le dva ga- (45ll'o), dočitn je bM lani precej boljši od razreda, ki so ga Obtek»-vali dijaki iz Kočevja. Odstranite iz podstrešij razno navlako, slaba dimniška vrata in mu, računajoč, da je 'le manjši no- slabe dimnike popravite! povelje in kot strela se razvrsti de^ lo pc posameznih funkcijah. V nekaj minutah je ogenj zadušen. Pri tem požaru je omeniti to, da je bilo na kraju požara več pri tem Rudniku. Po ogledu položaja ugo- tranji požar. Komaj odloži slušai- Ne pozabite izključita električ-ko, že hiti avto po ledeni cesti nih kuhalnikov, peči, likalnikov in skozi gosto jutranjo meglo proti drugih električnih pripomočkov — grelcev! za nižje razrede znaša 49%, za višje pa 61 “/o. Do konca leta pa se ga sestavljajo dl jaki-vozači, slabši bo ta uspeh še občutno dvignil. Prvi razredi s 54% presenečajo, saj je za njih izredno dober. Najslabši so H. razredi, kjer znaša uspeh samo SSVo. Tretji razredi niso mnogo boljši. Padec celotnega uspeha gimnazije je pravzaprav samo posledica slabega uspeha v teh dveh razredih. Kje so vzroki? Eden je povprečna nadarjenost, drugi pa ta, da se starši vse premalo zanimajo za to, kdaj in koliko se njl- podjetju zaposlenih ljudi, ki niso tovi tov. Stopar nevarnost, da pre- Opozarjajte otroke v šoli in do- h°Ji otroci uče S tffln da raa-ed- . ------------- • Dcsetrli v akciio Lahko bi s nravo- ti požar uničiti celotno stanovanj- ma na nevarnost igre z vžigalica- mKorn na rocmeijsKin sestamem — vselej dobiti. V času, ko uraduje, r D J • * „ , • * * -r v. i, _ s._____ji..._________*■-- Irmtlllr /-» orv Vi ei-vlciVi i iHPilwil I rP.Tfl -- ___________________________ URADNI DNEVI PREDSEDNIKOV SVETOV OLO Ce želite osebno govoriti s predsedniki posameznih svetov prt okraju, je dobro, da si zapomnite kdaj kateri uraduje. Vsi prodsertni ki imajo veliko važnih in odgovor nih funkcij in jih zato ni mogoče časnim posegom pogasili požar brez obveščanja gasilcev. Vzrok požara je neprevidnost, ker so delavci tega podjetja kurili v neposredni bližini lesene barake. Zgorela je baraka, poškodovanih je bilo okrog 5 prm celuloze. sko posloje, last J. B. Poveljujoči prisebno pregleda položaj, razporedi tri gasilce in že vodni curek udarja po sovražniku ohranite lastno — ognju. Naknadno prihiti v po- možen je! tudi moč enota Prostovoljnega gasilskega društva Rudnik in pomaga z hrentačami dokončno pogasiti požar. Vkljub hitremu posegu gasilcev je požar povzročil za okrog 300.000 din škode. Vzrok požara je v koliko se jih sploh udeležujejo priporočajo, da naj otroke trdo za-Upoštevajte nasvet, da si s tem grabijo, šoli ne koristijo mnogo. mi, vžigalice hranite na prostoru, da jdh ne dobijo otroci! in družbeno pre- Od višjih razredov je najboljši sedmi razred (72“;o). Približno 72% znaša tudi uspeh v esmem razredu. POŽAR NA »NOVI ŽAGI« Dne 11. t. m. okrog 23. ure dežurni gasilec na »Novi žagi« opazi sumljivo svetlikanje. Takoj opozori sotovariša in se odpravita na dalo- skozi dimnik izpeljan lesen tram. Starši, za zdravje vaših otrok gre! čen kraj. Gori baraka za shrambo orodja. Zaradi dobro urejene operativne gasilske službe v tem podjetju samostojno stopita v akcijo in z uporabo voed dz hidrantov požar kmalu omejita. Tudi ta požar O zobni gnilobi, ki predvsem gradbena pomanjkljivost, ker je bil mladini uničuje mlado zobovje, smo v lanskem letniku našega časnika že precej pisali. Naša zobozdrav- čllanek je namenjen vsem vodstvom podjetij in prebivalstvu ob- stvena služba še ni tako močna, da bi vse otroke lahko redno zdravili, še posebno velja tc za oddaljene kraje. Zato je Svet za zdrav- čine, da v pogledu Izboljšanja gasilske preventivne službe pod vzame jo potrebne ukrepe in na vsakem koraku opozar jajo sodelavce stvo pri ObLO Kočevje sprejel rela je baraka In nekaj škoda je minimalna. Takoj naslednji dan v istem podjetju zagori v garderobi mizarske delavnice. Da ni tudi ta požar napravil večmilijonske škode, je pripisati hitremu posegu dežurnih ga- Tablete (kalcijev florit) izdelujemo pri nas in so sorazmerno poceni. V Kočevju že imajo 80.000 teh tablet In jih bodo te dni razposlali po šolah. Predvidevajo, da bo vsak otrok zaužii po tri tablete na dan: pred poukom, po pouku, eno pa bi dobil s seboj in bi jo zaužii zvečer. V primerjavi s koristjo bo izdatek 30 dinarjev za enega je nastal zaradi neprevidnosti. Zgo- na nevarnost in škodo, ki jo lahko sklep, da hi vsi osnovnošolski otro- ;roči požar, pa naj si bo to za- ci uživali tablete, ki preprečujejo otroka na mesec res malenkosten, malomarnosti ali zaradi ka- gnitje zob. Prepričani smo, da je želja vseh staršev, da tol bili njihovi otroci ri i • -i • i • i . | . n . zdravi, zato upamo, da ne bo star- Stelmiki ah sadovnjaki v ran »>; to koristno ak- cijo naše zobozdravstvene službe. Na pobudo KZ Fara in Gospod, bo zadruga poskrbela potrebne kre- Pripomniti moramo, da bo za so- silcev tega podjetja, ki sta z gasil- poslovne zveze Kočevje so na seji dite. V ta namen naj bi ustanovili nimi aparati udušila začetni požar. KZ Fara med drugim razpravljali o sadjarsko skupnost pri zadrugi, Po dosedanjih domnevah Je požar možnosti preureditve steljnikov v po kateri bi potekalo vse delo in nastal zaradi tlečega cigaretnega sadovnjake na področju vasi Fara- organizacija. Na sestanku je bilo Slavski laz. Na seji je bilo dogo- dogovorjeno, da se bodo o podrob-vorjeno, da skličejo sestanek prebi- nogtih pogovorili v prihodnjih dneh, valcev za dne 10. januarja t. 1. ^ Sj br.do skupno s kmetijskim Istočasno naj pripravi Gosp. po- strokovnjakom ogledali zemljišče. ogorka. RDEČI PETELIN NA RUDNIKU Dne 15. januarja ob 17. url je cialno šibke družine prispevala tudi občina. Tablete proti zobni gnilobi že vrsta let uživajo po vseh naprednih državah in iz objavljenih statistik izvemo, da se je zobna gniloba zmanjšala za polovico. Mc rudniška sirena klicala tamkajšnje slovna zveza načrt in predračun, gasilce. Rdeči petelin se je pojavil Napovedanega sesatnka so se ude- na svinjskih hlevih, ki so last delavcev, zaposlenih na Rudniku. Zgoreli so trije svinjaki. škoda znaša okrog 50.000 din. Rešili so ležiii prebivalci Fare in zastopniki GPZ. Strokovnjak je obrazložil, koliko bodo znašali stroški in drugo v Napovedanega sestanka so se ude- 8 prašičev in dva svinjaka. BUa zvezi s preureditvijo steljnikov v sa- Občinska konferenca ZK v Laščah Nadaljevanje s 1. strani vezano na oddaljenejše kraje. Ljud- idej. V referatu je bilo omenjeno je bi tako dobili zaposlitev v doma-delo množičnih organizacij. Neka- čem kraju in ne bi odhajali v me-tere organizacije SZDL so se zelo sta, kar je tukaj problematičen po- slabo pokazale pri sprejemanju članov v svoje vrste. Na primer Gregor, Turjak in še nekaj drugih or- jav. Sploh pa je treba poiskati dejavnosti, katere so značilne za te kraje. Kmetijsko posestvo v Tur- ganizacij nima niti 25 odst. članov jaku je s sajenjem vrbovih nasa-od volilnih upravičencev. Prosvetno dov nakazalo, katera panoga indu-in kulturno življenje še ni doseglo strije naj bi se razvila v tej občl- Blok na Rudniku v času gradnje tiste višine spričo pomembnosti teh krajev. ObLO pa nima dovolj sredstev, da bi kril potrebe kultumo-prosvetnih društev. Med mladim: ljudmi so zelo dobrodošli razni gospodinjski in kmetijski tečaji, sko- ni. Delegati so razpravljali še o raznih drugih koristnih stvareh, o liku komunista in delu občinskega odbora. V diskusijo sta posegla tudi tov. Pirnat in Hace, ki ata poudarila, da je od vsakega posamez- nabralo okoli 71 milijonov dinar- so‘določili'za nov stanovanjski blok Razdelitev stanovanjskega sklada Predvidevajo, da se bo letos v sta- Id Jonov, za stanovanja pri javnem novanjskem skladu občin Kočevje kopališču pa 2 milijona; 9 milijonov pa se boste lahko prav gotovo pogovorili. Uradne dneve imajo: Vsak ponedeljek od 8. do 9. ure Ivan Brumen, predsednik Sveta ra gostinstvo In turizem, v Kresiji, soba 96/IH; ob isti url uradujeta 6« Janko Dekleva, predsednik Sveta za družbeni plan In finance, v Kresiji, soba 80/III In Nik« Kavčič, predsednik Sveta za telesno kulturo, v Kresiji, soba 56/H. Od 11 do 12. ure uraduje Marjan Jenko, predsednik Sveta za notranje zadeve, na Prešernovi 18; od 12. do 14. ure pa dr. HeUj Modic, predsednik Sveta z.a kulturo, v Kresiji, soba 56/H. Vsak torek od 8. do 9. ure uraduje v Kresiji, soba 96/IH predsednik Sveta za industrijo dr, Štefan šotm. Vsako sredo uraduje od 8. do 9. ure v Kresiji, soba 96/IH predsednik Sveta za obrt Lojze Ocepek; od 9. do 10. ure v istih prostorih Janez Nedog, predsednik Sveta za tržišč«'; od 10. do 12. ure pa Humbert Gačnik, predsednik Sveta a» šolstvo, v Kresiji, sdba 71/IH la Franc Pokovec, predsednik Sveta za izvenftolsko izobraževanje, v Likozarjev! ulici 3 (nasproti Gospodarskega razstavišča); od 11. d* 12. ure v Kresiji, soba 70/H, predsednica Sveta zu socialno varstva Anka Pemuš; od 11. do 13. ur» Franc Sitar, predsednik Sveta za kmetijstvo In gozdarstvo, v Kresiji, soba 95/HI; od 12. do 13. ure dr. Marjan Dular, predsednik Sveta za urbanizem, v Kresiji, soba 51/H; od 12. do 14. ure predsednik Sveta za gradbeništvo in proizvodnja gradbenega materiala Ostoj Tuma, v Kresiji, soba 48/11; od 13. do 14 ure pa inž. Marijan Prezelj, predsednik Sveta za komunalne zadeva, v Kresiji, soba 55/11. Vsak četrtek cd 11. do 12. pr« dr. Jože Benignr, predsednik Sveta zu zdravstvo, v Kresiji, soba 37/H. Vsako soboto od 12. do 14. ura na Zavodu za stanovanjsko izgradnjo, Beethovnova 11/VH, pa uraduje za razgovore z dižavljani Franr Drobež, predsednik Sveta za stanovanjske zadeve pri OLO Ljubljana. OKUŽENI KRAJI Da bi učinkovito zatrli a.merlško- zl katere je šlo okrog 200 mladine nika odvisno, kako bo napredovala jev Svet ^ stanovanjske zadeve pri občinskem odboru, za popravilo ga kaparja, ki uničuje naše sadov ’ ’ ' gospodarska dejavnost občine, ki pri občini je sklenil, da bi se sred- .starih hiš pa tri milijone. Za zdrav- njake, je z zakonitimi predpisi da- je izrazito kmetijfflto-živmorejska. g^va približno tako'razdelila; Rud- stvo je še določenih 5 milijonov, 4 ločeno, v katerih vaseh je abvaana Važno je tudi, da ljudje spremlja- ntk dobi 15 milijonov Tekstilana 6 milijone pa za dvig četverčka KGP škropljenje. Za okužene vasi so v jo delo ljudske skupščine v dnev- .miliionov Kemična tovarna in Po- Kočevje. Zasebni graditelji pa bodo kočevski občini proglašene: Vrh _ X_____J - J . • _ • i _____ K -n n Itvi r KVkjIoI W H ol -f CII o src« Ir i 1i VA Oil in žena v razdobju od zadnje konference. Po poročilu so delegati razpravljali o ustanovitvi raznih uslužnost- nih podjetij kot n. pr. servisu za ne!rn časopisju. -------------------- popravilo strojev in motornih vo- Delegati so izvolili nato 17-član- rovanje vsak po 5 milijonov, po 6 Povedati moramo, da je večji dei zli, koles itd., kar je želja vseh skl občinski komite in 5-člansko re- milijonov prejmejo »Zidar« in Sta- sredstev določen kot posojilo, ki ga prebivalcev. Povečanje števila kme- vizljsko komisijo ter poslali reso- novanjska zadruga pri Lesno indu- bo treba z obrestmi v določenem ' ludjo na CK KPS. sirijskem obratu KGP. Za gradnjo času tudi vrniti. -tona- Sode v Banja loki je določeno 5 mi- -m družnica Zavoda za socialno zava- dobili okoli 5 milijonov dinarjev. tljskih strojev in vozil zahteva obnavljanje oz. popravilo In vse to je Kostel, Kuželj, Slavski laz in Bil-pa. Prepričani smo, da tudi sadjarjem v ostalih vaseh ne bi škodijo, •-bi svoje drevje škropili proti tej nevarni bolezni. (Nadaljevanje) Po istem elaboratu zavzema VI. ribniško gozdno- gospodarsko področje vse državne in nedržavne gozdove na območju sedanjih občin Ribnica, Sodražica, Lašče in Dobrepolje, medtem ko VH. kočevsko gozdno-gospodarstoo področje v glavnem obsega vse gozdove sedanje kočevske občine. Da bi dobili točno sliko, je potrebno razsvetliti posamezne elemente, ki vplivajo na alimentacijo posameznih lesno - predelovalnih obratov. Med prvimi so posamezne površine, zaloge, prirastek in etati. a) Gozdne površine: Skupna površina bivšega je bila 118.512 ha. okraja Od tega je: ha kmetijskih zemljišč 46.286 gozdnih površin 69.826 nerodovitne zemlje 2.400 Po najnovejših podatkih pa je de jansko tega območja: ha a) državnih gozedv 36.781 b) nedržavnih gozdov 36381 Skupaj 72.362 Ker se surovinsko zaledje Lesno industrijskega podjetja v Ribnici ujema po razdelitvi GIS s VI. ribniškim gozdno-gospodarskim območjem, je potrebno analizirati prvenstveno samo površino VI. ribniškega goedno-goapodarskoga območja. Površina gozdov tega območja torej znaša: Lesno industrijsko podjetje v sklopu gospodarstva Ribniške doline .< Levstek Franc ha a) državnih gozdov 13.208 ali 39% b) nedržavnih gozdov 20.589 ah 61% Skupaj 33.797 Omenjeni podatki območja pa se ne morejo vzeti kot dokončni, ker bodo mogli te ugotoviti šele, ko bo izvršena razdelitev pašnikov in gozdov, oziroma Izvršena revizija po dejanskem stanju. Predpostavljajo, da bodo površine gozdov tudi na tem območju prav gotovo večje, kot so to pokazali že dosedanji podatki taksacije. b) Lesne zaloge. Pri obravnavanju tega vprašanja gremo iz osnove 33.797 ha gozdnih površin VI. ribniškega gozdno-goepodarskega območja, ki zajema 62% gozdov skupne površine območja. Po analizi surovinskega zaledja lesne industrije ing. Kudra znašajo zaloge tega območja 5,090.840 ma, t. j. 54% celokupnih zalog VI. ribniškega In VH. kočevskega gozdnogospodarskega območja ali 150 m3 na ha. Od tega je 63% iglavcev ah 94 m3 na ha in 37% listavcev ali 56 m« n i h,J. Na VI. ribniškem gozdno-goepo-darskem območju je torej držav- nih 39% in nedrž. gozdov 61%. Zaloge so; v državnih gozdovih ali 43% v nedržavnih gozd. ali 57% m« 2,920.900 2,169.740 Skupaj 5,090.640 oz. 100% Ce vzamemo, da je celokupna zaloga lesnih mas v obeh območjih 9,377.230 m», vidimo, da je VI. ribniško gozdno-gospodarsko območje v občutno boljšem položaju, kot VH. kočevsko gozdno-gospodarsko območje. V VI. ribniškem prevladujejo iglavci, v VH. kočevskem pa listavci, na kočevskem prevladuje državni sektor lastništva, na ribniškem pa privatni. Iz navedenega zaključujemo, da lesna Industrija v ribniškem bazenu ima dovolj surovin in da je njeno surovinsko zaledje bogatejše, kar popolnoma opravičuje obstoj dovolj močne osrednje lesne industrije v Ribnici. c) Prirastek. Da bi še bolj podkrepili naš zaključek na koncu predhodnega oddelka, se bomo poslužili tudi podatkov o letnem prirastu. V gozdovih VI. ribniškega gozd-no-gospodarskega območja priraste letno 116.732 m3 ali 3.45 ma na ha. oziroma 2.30% skupne zaloge območja. Po vrstah lesa znaša tekoči letni prirastek: iglavcev 70.702 m3 ali 2.09 m3 na ha, oziroma 2,204% skupne zaloge in listavcev 46.030 m3 ali 1.36 m° na ha, oziroma 2.44% skupne zaloge listavcev. (Tabela HI. in IV. Analize.) č) Letni etat. Ce računamo približno SOV« doseženega prirastka za letni etat, bi isti znašal 51.610 m3 brutto lesne mase za državni sektor, medtem ko bi dobili 42.800 m3 brutto lesnih mas v nedržavnem sektorju, ali skupaj 94.410 m3 v oba sektorja lastništva. Ce bi ta brutto etat razdelili na Iglavce in listavce, bi do- bili naslednjo sliko: Iglavcev; m3 državni sektor 33.120 nedržavni sektor 23.100 Skupaj 56.220 Listavcev: državni sektor 18.490 nedržavni sektor 19.700 Skupaj 38.190 Struktura etata Iglavcev nam daje naslednjo sliko; sk. Sort. drž. nedrž. drž. nedrž. m3 hlod. 58% 49°/» 19.21011320 30.630 t. les 22% 34% 7.287 7.854 15.141 pr. les 3% 2°/« 993 462 1.455 odp. 17% 15% 5.630 3.464 9.094 Sk. 100% 100% 33.120 23.100 56.220 Struktura etata listavcev pa je: sk. Sort. drž. nedrž. drž. nedrž. m3 hlod. 20% 19% 3.698 3.743 7.441 počim. hlod. 9% 10% 1.664 1.970 3.634 pr. les 55 % 56% 10.170 11.032 21.202 odp. 16% 15"/» 2.958 2.955 5.913 Sk. 100% 100% 18.490 19.700 38.190 Odstotek posameznih sortimen-tov, kd ga dobimo pri strukturi etata, ' je računan od količine brutto lesno mase. Ce odštejemo lokalno potrošnjo, oddajo hlodovine kvalitete furnir in luščenje ter morebitni kato, potem VI. ribniško gozdno-gospodarsko območje razpolaga z naslednjimi količinami lesa iz obeh sektorjev lastništva skupaj: m® hlodi iglavcev 25.837 hlodi listavcev 5.79* podmerni hlodi listavcev 1.46« tehnični les 9.06» prostor, les listavcev 536» Tako smo prišli na netto etat, ki letno odpade na VI. ribniško goad-no-goispodarsko področje. Iz čistih ekonomskih vidikov naj bi manjši žagarski obrati opravljali le še usiužnostno žaganje tistega lesa, ki se neposredno porabi za lokalno potrošnjo v (kmetijskem gospodarstvu. Nakazanemu koncept* razvoja lesne industrije pa se upirajo poleg Dobrepolja, zlasti Sodražica in Loški potok v glavnem ik lokalnih ekonomsko-socialnih razlogov. Les je v teh krajih, ki lmaj» omejene možnosti razvoja kmetijstva, edina domača surovina, na podlagi katere je mogoče razvijati neko gospodarsko dejavnost, pa naj sd bodi v Industrijski, obrtni ali hišni stopnji. Le v gozdnem gospodarstvu in s predelavo lesa je možno zaposliti del presežne delovne si-' le, ki v kmetijstvu nima eksistenčne možnosti. V prilog take zaposlitve govori tudi vsa tradicija in ročnost prebivalstva za Obdelavo lesa. Navedeni razlogi pa tudi utemeljujejo obstoj tako Osrednjega lesno industrijskega centra v Ribnici, kakor manjših obratov v Sodražici,, Loškem potoku in Dobrepolju. Na temelju te koncepcije je torej vsekakor potrebno ta netto etat deliti na gornje lesno-predelovalne centre ta osigurati potrebe domače obrti. (Se nadaljuje) Veliki uspehi Avto-moio društva Kočevje OBČNI ZBOR NK »RUDAR« Z naglim razvojem znanosti in tehnike v našem stoletju se je življenje ljudi bistveno spremenilo. Tok movini proizvaja že lepo število to svoj finančni položaj in dobilo stal- Za tesno sodelovanje s ^Partizanom" Kočevje vam avtomobile in motoma kolesa ter da bo -treba za vsa ta vozila življenja je hitrejši, -danes nova iz- resnih in odgovornih ljudi, ki jih avtomobila, s katerimi vršijo pre-najdba je jutri zastarela, zaradi te- bodo znali upravljati in vzdrževati, ga je nujno, da se obzorje človeka Zavedati se moramo, da predstav- no pred problemom, kako nabaviti širi. Tudi industrializacija naše do- Ijajo danes motoma vozila veliko dobra -prevozna s rediva za pouk vrednost in da lahko neznanje, malomarno vzdrževanje in neodgovcr- movine zahteva nove ljudi, ki jim tehnika ni tuja in so sposobni rav- ni vir dohodkov, je uspelo uprav- v torek, 28. t. m., je NK »Ru- poleg nogometa uvajali še druge zum, vendar ni prišlo do popolnega nemu odboru nabaviti dva tovorna Kočevje na občnem zboru po- oblike športnega udejstvovanja in sodelovanja. Ne samo glede igri- avtomoblla, s katerimi vršijo pre- obračun svojega dela za pre- tako pritegnili čim več mladine, šča, temveč tudi v drugih odnošita vozne usluge. Vendar stojijo Se ved- teklo leto. Udeležba sicer ni bilo To jim iz objektivnih razlogov ni ni vse v redu med »Partizanom« te vredna pohvale, vendar pa je bil uspelo. Poleg tega pa se je tu tudi NK »Rudar«. Ta nasprotja sam* občni zbor izredno razgiban in plo- pojavilo vprašanje, če bi to bilo ko- otežkočajo delo in čas bi že bil, da dovit. ristno, kajti verjetno bi te sekcije jih dokončno odpravimo. privlačile tudi mladino z območja Klub šteje sedaj 94 članov; po-V svojem izčrpnem poročilu je Rudnika, ki sedaj dela pri »Parti- vprečna starost pa znaša 19 let. V tečajnikov. Vzporedno z delom društva na nati z modernimi stroji in napra- nost posameznikov povzročijo veli- področju vzgoje voznikov-amater- _______________v ___^ _________ vami, s pomočjo katerih se člove- ko materialno škodo in človeške jev se je pod vodstvom Alojza Uro- predsednik prikazal vse probleme zanu«. Dejstvo pa je, da je še mno- preteklem letu je NK »Rudar« od- kovo delo olajša, proizvodnja po- žrtve. Tak je veliki’ cilj AMD Ko- fenika razvila športna sekcija. kluba v letu 1957. Ob ustanovitvi go mladine, ki nima možnosti, da igral 31 tekem. Razmerje prejetih (Konec prihodnjič) je vodila upravni odbor misel, da bi 8e športno izživljala in ta pro- proti danim golom v letu 1957 j* blem bo moral novi upravni odbor 107 : 67. To je predvsem posledica , . l.n. f\*l • ■ reševati skupno z društvom »Par- jesenskega tekmovanja. V prete- Motoskjonng v Ribnici oodM. . bll,^ 26. januarja je bil izveden mo- hvale vredno, saj je ribniško dru- gamet. Rudniška majstorlca je bi- SčTk^OTega ........." la ^ dolralteke!m obmo 2t,^ar2,r,%tis!5 * »»*= v ^ usposobi-ti nekaj prevoznih sredstev, s katerimi so začeli tečaje za voznike motornih vozil. Takoj v se je pričela ob 15. uri, Sam potek dirke je bil v redu. Gledalci pa so bili od časa do časa skrajno nedi- prvi tečaj se je prijavilo okoli 120 scdpldnlrani, ker so v želji, da bi tečajnikov. Zaradi tako velikega videli čim več, stopali na samo štvo odzvalo in je določilo tekmovalno ekipo v naslednji postavi: Alojz Drofenik bo tekmoval v ka- h^lno^i Žeto tova^evTzTehS" padeev.'s OTojo^elegantno" in"fl^- smul^S NaX ^TTgr^ Se vanV^upne'^ne,' — ----- 1., ________ matično vožnto ie vse nrisotne nav- Niko ueierun s smučarjem JNancu tudi igrišče. Igrišče NK »Rudar« Stari urrravnl odbor tekmovalno progo. Tekma je potekla brez hujših =f-aiti mmm 3 Petek Janez, Ribnica, Petek praviti. Klub pa bo posvetil veliko v^, tudl odnos d* _ o-j___ ’ , , . n . 1 opreme. Clam bodo morali v bod»- Franc, Ribnica. pozornost tud: B-moštvu in mla- če pokazatl malo več M fu_ ne komisije, ki so neumorno pre- tegoriji do 250 ccm in do 350 ccm. davali in tako pripravili večino te-V istih kategorijah bo tekmoval čajnikov za strokovne izpite, ki so matično vožnjo je vse prisotne nav dušil Niko Peterlin s smučarjem Nandi-jem Čukom. Nič manjše navdušenje pa niso želi Lojze Drofe- tudi Niko Peterlin. V kategoriji jih tudi uspešno opravili. Velika prikolic do 500 ccm in nad 500 ccm težava pri njihovem delu je bila Polde Sterle in mladi tekmo- se bosta tekmovanja udeležila Pol- praktična vožnja s tečajniki. Vo- valeč Jožko Podržaj, dl Sterle (vozač) in Cveto Maček žila, ki so jih imeli na razpolago, (sovozač). Od vodstva TVD Parti- so se stalno kvarila, njihova po-zan pa sta dodeljena sporazumno pravila so bila draga, finančnih Ob priliki te tekme se je pokazalo nesebično sodelovanje dveh 1,25,01 In istočasno ne ustreza. Z društvom »Partizan« tudi najboljši čas dneva — 6,06,02. je ibffl sicer sklenjen nekak spora- Ukinitev Okrajnega strelskega odbora Stari upravni odbor je bil ponovno izvoljen, kar dokazuje, da je svoje delo dobro opravil. Ker smo že pri nogometu, naj še mimogrede omenimo, da bosta Radosavljeviča od sredine aprila naprej igrala pri NK »Rudar«. z AMD smučarja: Nandd Cuk in Ivo Pečnik. sredstev pa ni bilo vedno zadosti magali vsestransko pri samem vodna razpolago. Da bi društvo rešilo _ stvu in poteku dirke, kar je po- V SODRAŽICI BODO SMUČARSKE TEKME 23. januarja je bila v Sodražici Naš obveščevalec KOLEDAR Sobota, 1. februarja — Ignac Nedelja, 2. februarja — Svečnica Ponedeljek, 3. februarja — Blaž Torek, 4. februarja — Bojana Sreda, 5. februarja — Agata Četrtek, 6. februarja — Dora Petek, 7. februarja — Ksenija SPOMINSKI DNEVI 6. februarja 1944. leta so partizani vdrli v močno utrjeni idrijski .. Preteklo nedeljo je bil v Kočevju sklep, da se Strelski odbor Kočev- d£Ištw. člani AMD'Kočevje s^- zadnji plenum Okrajnega strelske- je razformira in da se vse družine ga odbora Kočevje. Plenumu ao v celoti priključijo Okrajnemu prisostvovali zastopniki SD Kočev- strelskemu odbbru Ljubljana. Tam, ________^_____________________________ je-mesto, SD Rudnlk-šalka vas, SD kjer imajo pogoje, pa naj se for- seja upravnega odbora »Partizan«. Jože Šeško, SD Velike Lašče, SD mirajo Občinski strelski odbori. Do- Najprej so razpravljii o pripravah Stara Cerkev, SD Ribnica, SD So- sedaj imajo takšne pogoje samo v na letni občni Zbor društva in skle- __________________________ dražica ter zastopnik Okrajnega občini Kočevje, kjer deluje na nje- nill, da bo zbor »Partizana« 16. fe^ -.................— ... strelskega cdbora Ljubljana. nem območju šest družin. Postav- bruarja. Na občnem Zboru bodo go- -------------------------- po izčrpnem poročilu, ki ga je Ijen je že Iniciativni odbor, ki bo varili tudi o proslavi 50-letnice let in Ozanič Katarina, poljedelka P0^ ^sedal'ii predsednik strel- v kratkem pričel z delom. ustanovitve telovadnega društva r - skega odbora Ivan Arko, In po po- Med drugim je bil sprejet tud! Sodražici. Proslava naj bi bila pri-ročilu finančno materialne komisi- sklep, da se vsa razpoložljiva sred- hodnje leto, ker bo takrat predvi-je ter načelnikov ostalih komisij, stva, ki jih ima na razpolago še doma že gotov novi stadion na šoi-je plenum dal razrešnloo staremu dosedanji odbor, v celoti prenesejo skem prostoru ob potoku Bistrici odboru in z večino glasov sprejel na bodoči Občinski strelski odbor Nato so razpravljali o zimskih Kočevje, ki pa jih bo porabil iz- športnih Igrah in meddruštvenih OBVESTILO ključno za dograditev strelišča in smučarskih tekmah. O organizaci- ^ ^ So''a Glavlw‘Ka odbora Prešernove strelskega jarka, ki ga pa bodo ji krajevne smučarske tekme v So- __________ Umrla''sta:' Jurkovič* Joto,' k^et ,£užb<' lM v.!;orek> n- februarja ob tudi v naprej lahko uporabljale vse dražici In Loškem potoku se bod* Poročili so se: Kranjec Karel, iz Gotenca 6, star 73 let in Grego- uri dopoldne z naslednjim dnev- strelske družine na področju bivše- podrobneje pogovorih s predstavnt-, — J ’ „ — . ^ nim redom: , fo nr.n n,i ----» - - — _ než Terezika, delavka iz Bezgovi-ce 3, stara 20 let. Srečnima zakoncema čestitamo! Rodila je Oismak Andželka, gospodinja iz Sel 8 — delčka Rajka. Srečni mamici čestitamo! Umrla je Abramovič Julijana, iz Hrvatsklh Podsten 13, stara 26 let. Srečnima zakoncema čestitamo! Rodili sta: Gorup Marija, gospodinja iz Pirč 8 — dečka Borisa in Jurkovič Ana, gospodinja iz Slav-družinska upokojenka iz Bezgovi- skega laza 7 — deklico Anico, ce 1, stara 81 let. Srečnima mamicama čestitamo! RIBNICA ___ _______ , delavec iz Ribnice 69, star 22 let rič Mihael, kmet iz Sapnika 1, star /udnilk živega srebra in minirali pet ^ Daniela, delavka iz Rib- 60 let. črpalk. S tem je bUo onemogočeno mce j®; Btara le|t! Batlnič Sti-izkoriščanje živosrebmega rudnega pan’ KralJica Kri' sin Jože z ženo Ivanko ter’vnu- Zamrznjena voda OKUNTCA- o c k •+ 1 «1 r kolln Jožkom, hčerka Marija z mo- Pijanček se naslanja na telefon- neurju na lov?« Vrn_,■ t7 ',.e~r-“fv “r1 ,u‘ žem Adolfom ter vnuki Jože, Lojzi skl drog In gleda na drugo stran »Morda bo pa strela urezala r fjlrrf »tv«-/,-. 5, ’ jfSosto- jjj barija ter ostalo sorodstvo. ceste, kjer stanuje: kakšnega srnjaka, da meni ne to ve^ mestnega!« odvrne očanec. Ena lovska -»Štefan, zakaj pa rineš v take vanskl film »Milijoni na otoku«. RIBNICA: 1. in 2. febr. amer. film »Francis v velemestu«, 8. in 9. februarja angl. film »Smeh v raju«. SODRAŽICA: 1. dn 2. febr. jugoslovanski film »Ankini časi«, 8. in 9. februarja angl. film »Tri korake od vešak. »Vrag podtraj, že nad trideset streljati!« ČESTITKA let stanujem v tistile hiši, pa še do danes nisem vedel, da teče mimo Pred ciljem šSSSšg 3“^™ hči Francka in ostali otroci ter »Glej ga, hudiča!« zakolne. »Pa sorodniki. §e zmrznjena je. povrhu.« France: »Ker je najboljši, ki je vozil pred menoj, imel defekt tac pred ciljem.« Obvestilo Elcktro Kočevje obvešča odjemalce električne energije, da bodo zaradi nujnih del na elektroenergetskih napravah v nedeljo dne 2. februarja 1957 od 7. predvidoma do 16. ure. Izklopljeni naslednji kraji: Šalka vas. Željne, Klinja vas, Cvišlerjl in del mesta Kočevje, Iz varnostnih razlogov ravnajte, kot da so naprave pod napetostjo. Prašičereje! pozor! Ce zaklanih prašičev ne boste odirali, bo to škodilo Vašemu žepu, zato prašiče oderite in odnesite kožo zbiralnici KOTEKSA, ki Vam bo plačal lepe denarce .KOTEKS' Mali učenjak »Tonček, koliko mleka daje vaša krava dnevno?« »Relativno 15, absolutno 20 litrov.« »Povej ml to po domače, tega ne razumem.« »No, brez vodnjaka petnajst, z vodnjakom dvajset!« Zaslužen honorar »Juhuhu, dobil sem honorar!« »Nemogoče.« »Res, urednik mi je dal 300 dinarjev in me prosil, naj neham pisati!« Na varnem bo Mož: »Tl, kaj bi napravila, da se ne bt Rubila v gneči, ko je toliko ljudi na tej veselici?« Žena: »Daj mi sem denarnicoI« To je Ml višek »Madonca, smo se ga včeraj natakali. Tako smo bili .alkohola* izobraženi’, da smo sobe vikali« »To ni nič posebnega! Jaz sen* se ga zadnjič tako napil, da seat šel potem ven — vodo pit!« Izdaja in tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik Jože Košir. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a. Telefon 3-89. Naročnina je 400 din, polletna 20 din !n je plačljiva v naprej. Za inoze 800 din. Tekoči ra- čun 617-T-263. Počtnina plačana ▼ gotovini. Rok:p ::e ne ■vračajo. Iz naših krajev NAM PIŠEJO Občni zbor ZB v Predgradu TRGOVSKI KADER KANDIDACIJSKA KONFERENCA V LAŠČAH 30. januarja je bila v Velikih Laščah kandidacijska konferenca delegatov iz občin Lašče in Sodražica. 7— Iz Sodražice je bilo 15, iz Velikih Lašč pa 22 delegatov. Po Zveza borcev Vinice - Zapotok Člani krajevne organizacije Zve- Na zibom so govorili tudi o pra-ae borcev Vinice-Zapotok pri So- znovanjiu državnih praznikov. Ugo-dražici so se v nedeljo, 26. jamu- tovili so, da so nekateri hote ali arja zbrali na letnem občnem zbo- nehote opustili praznovanje, kar pa ru. Udeležba je bila zadovoljiva. Na ni pravilno; posebno velja to za Kljiib porastu vajeniškega nara- daljši razpravi so se zedinili, da bo- zboru so se pogovorili o dooeda- člane ZB. Sklenili so, da bod« v ščaja v kočevskih trgovinah, je te- do za občini Lašče in Sodražica njem delu organizacije in nalogah bodoče vsi člani te organizacije Na občnem zboru ZB v Pred- Izvolili so sedemčlanski odbor ga posebno pa fantov za špecerij- predlagali zborom volivcev ža re- v bodoče. —»dni ie bilo zelo živahno Tudi ZB Med drugimi nalogami odbo- gj«, trgovine, še vedno premalo. Po- publiške kandidate v Republiško Med drugim so razpravljali o Stavbi na zboru ie bila zadovo- ra bo tudi ta, da bodo sprejeti v manjkanje trgovskega kadra je ljudsko skupščino za splošni zbor skrbi za otroke padlih borcev In l*va PcročUo o delu organizacije članstvo ZB še vsi tisti, ki imajo predvsem občutno v trgovinah s naslednje tovariše: Matev£ Hace, W žrtev fašističnega terorja. Učni je podal predsednik tov. Rauh Mir- za to pogoje. sadjem in zelenjavo. ta>. Orisal je pomen organizacije ZB in poudaril, da v minulem letu niso storili vsega, kar bi lahko. Odbor se je premalo zanimal za člane, bivše borce NOV, katerim je potrebna zdravstvena ali materialna pomoč. V Mahovniku so zborovali proslavljali te praznike, odbor pa je dolžan obvestiti člane o proslavah, ki bodo na te dneve. Člani ZB bodo na marčnih volitvah med prvimi opravili svojo državljansko dolžnost, aktivneje bodo sodelovali tudi v Socialističn: je dobil 24 glasov, Lojze Purkart Iz uspehi otrok, ki prejemajo štipen Velikih Lašč, dobil je 23 glasov, in dlje, so dobri. Danilo Samsa iz Sodražice, ki je do- žene-članice ZB bodo pomagale bdi 20 glasov. Izmed teh kandida- pri zbiranju zgodovinskega materi- zvezi. Naj omenimo, da je Mo delov bodo volivci iz obeh občin na ala iz NOB, saj so ravno žene med lo vaškega odbora SZDL doslej ,, j_ in 7 n občin- marčnih volitvah izvolili enega po- narodnoosvobodilno vojno veliko precej mrtvo. Na pobudo članov JZZZŠSIZ jrss: srtSES TTA? ~~ p***«— “ —*-2. ™ ■" *’•">" *• ni zbor SZDL. Na zboru volivcev Razprava je bila zelo živahna, Z zadovoljstvom so ugotovili, da so izbrali dva delegata za kandida- predvsem glede ureditve •troci padlih borcev prejemajo red- cijsko konferenco in sicer enega za ceste Mahovnik—Kočevje. Ljudje SSXTL0 ^=0^“' ”*** “ “r<" * •sem otrok padlih 'borcev. V razpravi je bilo tudi ugotovljeno, da pr0 končanem Zboru volivcev je napeljati samo gramoz, kar naj bi bil občni zbor SZDL. Na njem so poskrbela vKormmala« Kočevje. BESEDA NAŠIH PIONIRJEV Hoji zajci hov. Krivda za to je delno tudi na njihovih vzgojiteljih doma. _ Ko sam hodil še v prvi razred ije je bilo vse polno mladih zajč- Seval sproti. SNr^rtir^tevoUli”kan- lo slab. Za‘popravilo pa naj bi pri- Cenovne šole, sem sl ždel imeti kov. Preštd sem Jih. Bilo jih je de-diriate ki bodo kandidirali za nov spevala tudi podjetja, ki so gaupo- ki« dobiM de- vet nitm ve«eir. no- rabljala. Razgovor je tekel tudi o ZB so sprejeli sklep, da bodo poživeli delo SZDL, v novi odbor pa izbrali take ljudi, ki bodo voljni opravljati delo odbornika v tej množični organizaciji. - Na kraju so izvolili nov krajevni odbor ZB, ki je med drugimi nalogami sprejel tudi to, da se bo odbor večkrat sestajal in naloge re- ureditvi cestne razsvetljave, ki jo bodo uredili še letos. DVOJNO MERILO ZA SVINJSKE KOŽE Šteblaj Stanko iz Dolenje vasi nar? Začel sem zbirati. Nekaj mi vico očetu in mami. Vsakih nekaj CEPLJENJE OTROK je dala mama, nekaj oče, a še ni mesecev Jih je bilo več. Cez leto Pri lanskem dvakratnem cepi j«'- bilo dovcij. Tedaj sem se domislil, dni jih je bilo že čez trideset. Po- nju proti otroški ohromelosti je bi-da bi mogoče dobil še kaj od tete. tem smo imeli vsako nedeljo dobro lo v kočevski občini cepljeno 1967 In res, tudi teta mi je dodala, kar zajčjo južino. Že osmo leto teče, otrok, kar v odstotkih znaša 8*,6 mi je še manjkalo. Veselo sem šel odkar živi moja zajčja družinica, odst. Cepile so tri ekipe v 27 fcra-k sošolcu, ki je imel zajko. Takoj Sedaj imam samo tri zajke. Upam jih. Celotno cepljenje je stalo sva šla v hlev in jo začela loviti, pa, da se jih bo na pomlad zopet 1,152.800 dinarjev, k temu je pri Težko sva jo ujela. Dal sem mu kaj namnožilo. Kraškovic Peter, Vil. razr. osnovne šole, Predgrad Polomski gasilci so zborovali Kako r vdrugih krajih je bil tu- Za predsednika PGD Polom je bil dl v Polomu letni občni zbor Pro- ponovno izvoljen priljubljeni inde-stovoljnega gasilskega društva. Na lavni gasilec tov. Anton Hočevar. Pboru so sprejeli več sklepov, ki Dosedaj je bil za to mesto izvoljen ^ __ Jkm bodo služili za napotilo v bodo- že trikrat. Za poveljnika so izvo- 139 nam je poslal pismo, v katerem domov. Ko čem delu. Društvo namerava orga- lili Jožeta Zaletelja, za podpovelj- piše med drugim: sem p gpugtfl v hlev, je Zbegano odžirati pionirsko in žensko deseti- nika pa Alojza Hočevarja. Tajni- »v prvi polovici januarja sem za- gledala ker se ni ^nela kam skri-00. Ustanoviti nameravajo tudi ške posle bo vodila Anica Mihelič, klal prašiča. Prašiča sem odrl, ko- ti ^ takrat fiem ^ vsak ^ ^ igralsko skupino, saj v tem odda- blagajniške pa Friderik Šušteršič, žo pa je žena nesla »Koteksu« ^ hnmo ^ me ja ipriva. »-rrr: isa--™—“Hs-sss Občinska gasilska zveza Kočevje Prepričani smo, da bodo tovariši, kvalitete in jo je zato hotela pla- - ‘ ki jim je poverjena dolžnost pri čati kot drugorazredno. Zena se s vodstvu društva, opravičili zaupanje tem ni strinjala in jo je zato od-članov ta vodili društvo k še več- nesla na prodaj »Koteksu« v Ko-jemu uspehu in da bodo gasilci čevje. Tu so ugotovili, da je koža vedno bolj strokovno usposobljeni, prvorazredna in jo tako tudi pla- spevala občina 66.700 ta Državno posestvo »Snežnik« Kočevska Reka 33.900 dinarjev, ostalo pa starši otrc-k. ObLO je poravnal stroške na prevoz zdravniških ekip. poskrbela za predavanja v Polomu. Gasilci si pl el jo izobrazbe, tako strokovne in politične. ALOJZ ROVAN OBSOJEN NA TRI LETA ZAPORA lani, okrog in grabila drug drugega za vr«l LOVEC JE USTRELIL Dne 13. novembra _ - - , - ZAJCA 1. ure zjutraj so pripeljali na ki- Dobrodolac je skočil vmes ta ju vedno bolj Siroxovno uspoeooijem, prvoi-azi ixnm in jo uiko mui p«- ščUs^skupaj. Se enkrat je^Dobro- ŽENIN 79 — NEVESTA 58 LET da bodo lahko v vsaekm trenutku čali. Čudim se, zakaj ni bila koža PravljaJ) L(hčaric uri KKoecv1u Bil je neza- dolou uspelo, da ju je razdraži. Pri. Pridejo dogodki, ki razburijo do- nared, kadar bo to potrebno -t- dobra za ribniški »Koteks« ? ^ k«tal ^ vesten in se - s svoiim plenom11 psa tom Alojzem Le-ta je Antona uda- Sa Je 0(11 prehitel... Sodišče je nje- baje doživel 106 let), se je .ponev- pionirjev. Društvo ima svoj dram- no za popravilo doma. Zidan je bil ^ ^ L z «Lico do gkvl. Podrabno Sivemu zagovora verjelo ta ga ob- ski Odsek, Idod časado časa pri- namr^ .zadnjo vojno ni. ta- P-ta ^ v^ta o^rMala sajsta ^ I oaiocu za zaKonsiu jarem. skl oosek, Ki oa časa ao časa pri- uai.uec i/.eu zauujv. vujuu u« ^ vedela da ho