Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za ino- Rokonisi se ne vrarain piara m t^n . ■ ________ ,, ■ ,
zemstvo. letno 50 Din. Inseratii po tarifi. Pismenim vprašanjem naj uprava'^" MBft	iSSTn-S
se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.___Račun pri poštni hranilnicikum
^Zmagat zieve politike
i nadomestnih volitvah v senat je dobil dr. Mavašič 321,
I>r. Drago Marušič," minister in senator.
ostra. Zlasti pristaši in prijatelji g. Žebota so napeli vse sile, da spravijo vsaj nosilca svoje liste »skozi«, ker so hoteli za vsako ceno dokazati, da so tudi oni še vedno tako močna politična skupina, s katero se mora računati. Hoteli so torej očividno doseči v glavnem vsaj moralen uspeh, kajti pri znani zavednosti in odločnosti ogromne večine volilcev pač niso mogli računati na dejansko zmago.
Žalibog pa se je skupina g. Žebota z njegovimi prijatelji vred posluževala pri svoji agitaciji za dosego »moralne« zmage prav malo moralnih sredstev. O tem vedo zlasti podeželski župani povedati mnogo. Nad župane se je razlila cela povodenj letakov, polnili prikritih in neprikritih groženj za bodočnost, še bolj polnih pa raznih izmišljotin in neresnic, katerih namen je bil prikazati listo g. Žebota kot nekakšno »vladno« listo, listo g. ministra dr. Marušiča pa kot »proti-vladno«!! Tako »debele«, naravnost predpustne trditve, da je aktiven minister nasprotnik vlade, v kateri sam sedi, slovenski volilci menda še niso slišali in zato se prav nič ne čudimo, da se je takim trditvam večina volilcev-županor smejala, jih ni jemala za resne in po tem tudi — glasovala!	*
V nedeljo 3. t. m. so bile v dvorani ljubljanske občinske posvetovalnice nadomestne volitve za 3 izpraznjena senatorska mesta za Dravsko banovino.
Pri teli volitvah so se imeli volilni upravičenci odločiti ali za kandidatno listo ministra dr. Marušiča, kjer sta poleg njega kandidirala še dr. K r a m e r in Iv. P u c e 1 j — ali pa za listo g. Žebota, ki je bila zadnji hip od višjega sodišča potrjena kot veljavna.
Volitve, ki bi morale po postavi trajati od 8. zjutraj do 8. zvečer, so bile dejansko končane že mnogo prej, ker se je že popoldne pokazalo, da je zmagala lista drl Marušiča na celi črti; lista g. Žebota, ki seje imenovala
Mi s svoje strani take politične izgrede iskreno obžalujemo, ker so žalosten ostanek nekdanje politične strankarske podivjanosti, ki pa, kakor je videti, še ni izginila. Uporaba takih metod ne dela časti prijateljem g. žebota, sramoti pa nas vse skupaj, in to je žalostno! Zato smo mnenja,.da kakor so morale ali bodo še morale izginiti stare politične stranke, tako morajo izginiti tudi njihove s t a r e ,- u e p o š t e n e in n e m o « r a 1 n e p o 1 i t i č n c metode iz našega javnega življenja, na njihova mesta pa morata stopiti poštenje, morala i n odkrit boj!
Kakor pa odkrito obsojamo vsako nepoštenost in vsako politično nemoralo, tako Vino z
izidom volitev zadovoljni; ne toliko zaradi osely ki so kot osebe umrljive in od danes do jutri, ampak zaradi zmage norih političnih idej nad staro preperelostjo. Vsebino novega političnega življenja je krasno označil predsednik vlade v svojem govoru, ki ga priobčujemo na drugem mestu, in kjer pravi, »da to, kar, je b i 1 o p r e d r č e ra j š n j e m in tudi 3« včeraj, je staro; mi pa moramo g 1 e« datinevpreteklo8t,ampakvbodoč« n o s t !«
To je dobro razumelo tudi nad 300 slovenskih županov, ki znajo misliti s svojimi glavami, in ki se dobro zavedajo, kaj bi pomenil povratek r stare čase za našo državo in za našo oijo domovino.	,
Prav tako je govoril tudi birši ban dr. Mar«-šič na poslovilnem večeru, ko je odhajal m ariji
Ivan Pueelj,
minister h. r. in senator.
»nevtralno«, je dosegla le 86 glasov. Zvečer, po končanih volitvah, je proglasil predsednik komisije sledeči
uradni rezultat:
Lista dr. Marušiča je dobila 321, lista g. Žebota pa 86 glasov. Zato so veljavno izvoljeni za senatorje:
dr. Drago Marušič, dr. Albert Kramer in g. Ivan Pucelj,
za njihove namestnike pa (r istem vrstnem redu)
dr. Milan G o r i š e k, Fran Janžekovič
in dr. D i n k o P u c. •
Politična borba med obema skupinama je bila kljub malemu številu volilcev jako huda in
Dr. Albert Kramer, minister n. r. in senator.
,visoko mesto t Beograd in tako jc govoril tudi v nedeljo na skupnem obeda pred svojimi volilci: »Kar je bilo, to je bilo,« je rekel, »in to se n« ▼rne nikdar več. Nemorala in nepoštenje mora izginiti in se umakniti novi politiki morale in poštenja. Na napačni poti so tisti, ki gledajo samo nazaj t žalostno našo preteklost! Naša nova politika ima prostora za vse, ki so dobre volje in ki hočejo sodelovati, ne more pa dopuščati, da se
: ^Sp^oboto zvečer je govoril po radiju pred-eed?nik'vlade g. Bogoljub .Tevtiir o najnujnejših zadevah, ki jih hoče njegova vlada čimprej rešiti. Njegov govor je prav za prav samo dopolnilo njegove programaiičiie izjave, ki jo je dal že ob nastopa vlade, vendar pa je v njem nekaj novih točk, ki bodo vzbudile v -najširši javnosti, fclasti pa med gospodarji, splošno pozornost in kakor upamo, tudi splošno odobravanj;
Davčna praksa
Potem ko je g: .levih: opisa} naš mednarodni položaj, ki ga presoja tako ugodno, da lahko s popolno varnostjo pristopimo k iskanju najugodnejših rešitev za vprašanja našega notranjega (domačega) življenja, v prvi vrsti pa onih, ki so gospodarskega, finančnega in socialnega značaja«, je govoril o davčni politiki in rekel:
»Kakor zahteva vse narodno gospodarstvo Bujno pomoč, prav tako brzo je vlada začela reševati posle v tej smeri. Davčno vprašanje je bilo poudarjeno kot prvo in najvažnejše. Morali so se podvzeti ukrepi, da se gotove davčne pre-tiranosti ublaže in da se izterjevanje ter kontrola državnih dohodkov dovedeta na razumno mero.«
Javna dela
Drugo važno vprašanje je oživi jen je gospodarske podjetnosti med narodom obče. Vprašanje zahteva celo vrsto premišljenih ukrepov. Načrt je vlada že izdelala in po njem je izvedena koncentracija državnih in napol državjib denarni!) ustanov, zmanjšanje obrestne mere pri Narodni banki in pri vseh drugih bankah v državi. Najvažnejši ukrep pa je kraljevska vlada sklenila na svoji današnji dopoldanski seji, namreč uredbo o finansiranju velikih javnih del v svrho olajšanja narodnega gospodarstva, omiljenja brezposelnosti in pospeševanja turizma.
V ta velika javna dela spada zgradilev mednarodnih cest in zgraditev novih cest, s katerimi se bo vzpostavila zveza med gospodarskimi središči in Primorjem. Razen tega obsega načrt »graditev železniških prog v svrho izpopolnitve obstoječega železniškega omrežja in zgraditev novih železniških prog do onih krajev, ki doslej niso imeli zveze z železnico.
Milijardni kredit za javna dela
Poleg onih sredstev, ki niso določena v to evrbo v rednem državnem proračunu, bo vlada našla tudi izredna sredstva. Z novimi davki nikakor noče obremeniti svojih državljanov. Potrebna milijarda dinarjev, določena za ta dela, Ifei se porabi v roku dveh let, bo najeta pri nekaterih večjih domačih in tujih bankah pod ugodnimi pogoji. S kooperacijo štirih državnih, ©duosno od države privilegiranih denarnih zavodov (Narodne banke, Poštne hranihiice, Državne hipotekame banke in Privilegirane agrarne banke) je vnaprej zagotovljen popoln uspeh te emisije v naši državi.
Zaščita kmetov
Ni treba še posebej poudarjati pomena tega Oela za olajšanje gospodarskega življenja v držaji. Daleč od tega, da bi s temi že storjenimi
je pridružujejo stari grešniki brez kesanja! Priti morejo med nas, a le kot odkritosrčni epokorni-ki, nikdar pa ne kot zastopniki nekdanje žalostne dobe!«
Nedeljske volitve so pokazale, da stara, žalostna doba vedno bolj hira in umira. To je zakon narave. Upamo pa, da bo iz starih razvalin kmalu vzklilo novo življenje, življenje poštenja in morale, v našo splošno korist.
ukrepi izčrpala svoje ustvarjajoče tlelo na gospodarskem področju, je vlada v soboto sklenila tudi druge uspešne ukrepe, ki s<> predvsem tičejo naših kmetovalcev. Vlada se zaveda, da ne morejo moratorij, odlaganje in politika prekrižarili rok pomagati kmetijskemu stanu v naši državi. Ni prijatelj kmeta oni, ki mu govori, naj ne plačuje in izpolnjuje svojih obveznosti, ker
Predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič.
mu n. ik način ubija vsak kredit ter onemogoča njegov gospodarski razvoj. Vlada želi, da bi s primernimi ukrepi omogočila kmetu, izpolnjevati njegove obveznosti.
Poleg velikih javnih del, pri katerih bodo našli zaposlitev siromašni, imajo za vse druge priti gotove olajšave pri plačevanju davkov, posebno zemljarine, in zlasti olajšanje v pogledu plačevanja obresti, ki jih morajo plačevati kmetje za svoja posojila. Glede vsega tega je kraljevska vlada sprejela določne sklepe, ki bodo objavljeni v najkrajšem času.
Vprašanje kmečkih dolgov ni finančno, temveč gospodarsko vprašanje. Pri reševanju tega vprašanja vlada noče, da bi vzdrževala ene z uničevanjem drugih, temveč stremi po gospodarski povzdigi vsega naroda. Danes, v soboto, sprejeta uredba o zaščiti kmetov je samo eden izmed ukrepov, ki bo omogočil, da se bo pričelo vprašanje ureditve in plačevanja kmečkih dolgov reševati na pozitivni podlagi.
Iz vsega tega, kar sem prej rekel, je razvidno, da vlada želi, da bi razumel ves jugoslovanski narod, da se nahajamo v novi dobi, v dobi novih stremljenji, širših vidikov in pogledov. Preteklost, ono staro, moramo pustiti za seboj. Staro je ono, kar je bilo predvčerajšnjem, toda je danes staro tudi, kar je bilo včeraj! Mi moramo gledati v bodočnost, ter ne v preteklost!«
Kmečki magacin, nova manufakturna trgovina v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma). Ako hočete dobro blago in poceni, potem obiščite nas in prepričajte se. Naše geslo je: Mali dobiček — velik promet.
iicz hmetshi pcferei
Če hočemo kmetskemu pokretu dati pravo označbo, potem moramo reči, da vidimo v njem ne samo politično, temveč tudi socialno in gospodarsko osnovo; na drugi strani pa je resničen narodni pokret, ki temelji na miroljubju, konstruktivnosti in državotvornosti. Vsi se tega zavedamo in kdor še ni prišel do tega spoznanja, bo moral slejkoprej tudi to resnico uvideti. Jasno je, da je kmetstvu radi tega potrebna močna organizacija, uprava in kontrola, če hoče samemu sebi napredek in dosego vseh teženj; zato je država tu in za to državo treba delati, seveda ne s praznimi besedami in prikrito lažjo, temveč z dobrim namenom in s stvarno kritiko. Urejeno kmetsko gospodarstvo in neodvisen dom zahtevala dobro upravo in kmetsko demokracijo; kmetska demokracija pa zamore uspevati le, če vlada medsebojna sloga, ki prinaša korist kmetskemu domu.
Zato je kmetu, narodnemu in državnemu življenju najvišji cilj uprava po načelu kmetske demokracije, kmetske politike in zadružne skupnosti; kajti naša država je kmetska in kmetstvo je narod.	J,
Sovjetska armada
O sedanjem stanju ruske sovjetske armado je poročal na kongTesu sovjetov, ki zboruje te dni v Moskvi, zastopnik ljudskega komisarja (ministra) za vojno Tuhačevski. Med drugim je izjavil:
>Sovjetska armada šteje sedaj 940000 mož; več kot polovica jih je izšla iz vrst boljševiške organizirane mladine. Vsi armadni poveljniki so člani komunistične stranke. Vsi višji častniki so bivši gojenci vojaških akademij.
Ruska armada je tudi izvrstno pripravljena na kemično vojno, letalstvo pa se je v enem letu povečalo za 330 odstotkov. Vsa naša letala eo najnovejšega sistema. Tudi ruski tanki so odlično orožje.
Namesto v proračunu predvidenih 16(55 milijonov rubljev smo porabili 1. 1934. za oboroževanje 5 milijard, 1. 1935. pa bomo porabili 6 in pol milijarde rubljev.«
Kulturni stiki med. J talij c in $kvstvij o
Te dni so podpisali na Dunaju pogodbo med Italijo in Avstrijo, po kateri naj se obe državi ne samo politično, ampak tudi kulturno zbližati. A Avstriji bodo uvedli v višje šole italijanski jezik kot obvezen učni predmet, avstrijski dijaki bodo lahko študirali v Italiji in obratno, v obeh deželah pa bodo izmenjavali tudi učno osebje med seboj.
Na ta način hoče Italija Avstrijo čim tesneje prikleriti na sebe. da odvrne Avstrijo od Nemčije in od nemške kulture.
'Difaški nemiri v Beogradu
Na vseučilišču v Beogradu je prišlo pretekli petek do težkih izgredov, ki so jih — po poročilih iz Beograda — povzročili komunistični dijaki.	, '
Dijaki so se zbrali že zgodaj v prostorih" vseučilišča in so zaprli vse dohode. V sled tega je vseučiliška uprava dijake pozvala, naj bodo mirni, a obenem je pozvala tudi policijo, naj napravi red', če se dijaki ne bi udali.
Nekaj ur kesneje se je res pojavila policija, ki je dijake potiskala od nadstropja do nadstropja. Prišlo je do hudih spopadov, pri katerih je bil tudi neki dijak ubit, več dijakov in stražnikov pa je bilo teže ali laže ranjenih. Dijaki, ki jih je bilo zbranih na vseučilišču okoli 500, so se šele pozno ponoči udali ter brez odpora odšli.
JEce ^z2z£cczi#e dczvhcn , zcl boljše zaščilc feznefov m za favna dela
.	(Iz velikega govora predsednika vlade)
Hcmovmshi preračun
Banovinskemu svetu, ki se je sestal 4. t m., je predložila banska uprava načrt proračuna za prihodnjo proračunsko leto. Ta načrt pa še ni koočnoveljaven proračun, ampak je samo načrt, ki ga banovinski svet v marsičem še lahko precej izpremeoi.
V celoti znaša banovinski proračun 89 milijonov 90.517 dinarjev in je torej za 3,935.000 dinarjev višji kakor je bil proračun za preteklo leto. V tem proračunu pa niso obseženi proračuni banovinskih podjetij in tudi ne banovinski cestni fond, ki se zaračunava posebej. Če pa prištejemo tudi proračun banovinskega cestnega fonda v znesku 7,380.000 dinarjev k splošnemu proračunu, dobimo skupno vsoto 96,470.000 Din, tako da je letošnji proračun prav za prav za ti,300.000 Dn višji kakor lanski.
Izdatki
Banovina namerava izdati v prihodnjem proračunskem lertu sledečo vsote:
5'95 milj. Din, 0-50 milj. Din, 9-30 milj. Din, 716 milj. Din, 31-94 milj. Din, 18-29 milj. Din, 12-95 milj. Din, 2-29 milj. Din, 0-70 milj. Din.
Splošni oddelek upravni oddelek kmetijski oddelek prosvetni oddelek tehnični oddelek zdravstveni oddelek finančni oddelek trgovinski oddelek rezervni oddelek Povišani 90 letos izdatki za socialno politiko in narodno zdravje za 3,440.000 Din, za šolstvo za 1,520.000 Din, a za tehnični oddelek zmanjšani za 3,510.000 Din.
Kmetijstvo
Izdatki kmetijskega oddelka so v novem predlogu za 370.000 Dir. večji. Tu so osebni izdatki povišani za 65.000 Din. Postavka za kmetijske šole in zavode je povišana za 50.000, postavka za šumarstvo za 32.000, prispevki za ureditev hudournikov pa za 315.000 Din. Prispevki, odnosno dotacije kmetijskim šolam in zavodom za pospeševanje kmetijstva znašajo v novem proračunu 3,276.000 Din nasproti 2,817.000 Din. Izdatki za pospeševanje kmetijstva v predlogu novega proračuna niso specificirani, temveč so vneseni v posebni skupni postavki: prispevek banovinskemu kmetijskemu skladu, ki znaša 2,672.000 Din. Izdatki komisije za agrarne operacije so povišani za 25.000 Din.
Proračun prosvetnega oddelka
je večji za 1,520.000 Din. Stvarni izdatki so povišani od 3.88 milijona Din na 5.02 milijona Din, izredni izdatki pa od 1.62 na 2.01 milijona Din.
Proračun tehničnega oddelka
je reduciran za 3,510 000 Din. Tu so osebni izdatki povišani 65-000 Din, stvarni izdatki pa zmanjšani za 3,570.000 Din. Prispevek banovine k vzdrževanju cest in mostov znaša nespremenjeno 18 milijonov Din.
Dohodki
Glavni del dohodkov tvorijo banovinske do-klade, trošarine in takse.
Proračun določa pobiranje 50 odst. banovinske doklade k neposrednim davkom, dočim je v tekočem proračunu določena 35 odst. splošna banovinska doklada, 25 odst. nadomestna cestna doklada in 10 odstotna zdravstvena doklada, talko da znašajo po sedanjem proračunu vse te tri doklade 70 odst. (nadomestna cestna doklada je sedaj v višini 5 odst. vnesena v poseben proračun cestnega fonda).
V poglavju glede dohodkov trošarin je ba-novinska trošarina na alkoholne pijače predvidena v nespremenjeni višini 10 milijonov Din, prav tako banovinska trošarina na brezalkoholne pijače (200.000 Din), na mineralne vode (600
tisoč dinarjev) in na octovo kislino (150.000 dinarjev). Dohodek od banovinske trošarine na kvas se poviša za 150 odst., in sicer od 1-0 na 2-5 milijona Din, banovinska trošarina na bencin pa od 3-2 na 4*8 milijona Din. Dohodki od trošarine na električno energijo so povišani od 2-0 na 2-5 milijona Din, dohodki od trošarine na premog pa so vstavljeni v proračun v nespremenjeni višini 1-7 milijona Din. Na novo je vnesena postavka trošarine na kavo, čaj, kakao in čokolado v višini 750.000 Din.
Nove in povišane takse
Taksa od prenosa nepremičnin se po proračunu zviša od 1*5 na 2 odst. in s tem tudi donos od 4-50 na 5-75 milijona Din. Izpadli sta dve taksi, in sicer taksa na motorna vozila, ki je po dosedanjem proračunu donašala 1 milijon Din, in taksa na pooblastitve in dovolitve, ki je po dosedanjem proračunu donašala 450.000 dinarjev. Na novo pa se uvaja predvsem banovinska taksa k državnim taksam po zakonu o
I taksah. Očividno gre tu za splošno banovinsko doklado k državnim taksam, ki naj donaša nič manj kakor 6 2 milijona Din. Nadalje je smatrati kot nove davščine takso na izkoriščanje vodnih sil v višini 1-5 milijona Din, takso na bicikljo v višini 15 milijona Din takso na radijske aparate v višini 1 milijona Din, takso na posest, od-nosno na nošenje orožja v višini 650.000 Din, takso na stacionarne motorje in parne kotle v! višini 1-5 milijona Din in končno takso na prošnje za zaposlitev inozemcev v višini 240.000 Din,
Prispevek avtomobilskih podjetij za prekomerno uporabo cest je skupaj s takso na motorna vozila vnesen v proračun banovinskega cestnega fonda.
Proračun izrednih izdatkov in dohodkov bednostnega fonda znaša po izdatkih in dohodkih 5,850.000 dinarjev in se krije z izredno davščino delojemalcev in shižbodajalcev.
Cestni fond
Iz splošnega proračuna so letos izločeni ie-datki za ceste, ki so vneseni v poseben proračun banovinskega cestnega fonda Dravske banovine, ki znaša 7.380.000 Din.
7^mese£ni movalovij kol hmolsko
dolgove
Vsa plačila po uredbi o zaščiti kmetov so odgodena do 1. septembra — Obenem je znizana obrestna mera za kmečke dolgove od 6 da 4 in pol odstotka Zadruge so izvzete od vseh dosedanjih omejitev
Iz Beograda poročajo: Na predlog kmetijskega ministra je ministrski svet izdal tole uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmeta od 3. avgusta 1933.
Čl. 1. Odgode se do 1. septembra 1935 plačila in dajatve po členu 3. in 4. uredbe za zaščito kmeta (to so obresti in zapadli obrok dolga) v kolikor niso že izvršena.
Čl. 2. Poljedelci, ki dolgujejo denarnim zavodom, so dolžni izvršiti zamenjavo dospelih menic, drugače izgube zaščito v smislu točke 7 in 8 člena 3 uredbe.
Čl. 3. Tisti dolžniki, ki so zaščito izgubili, ker se niso ravnali po določbah uredbe o za-
menjavi menic, si pridobe ponovno zaščito, če do 15. marca t. 1. izvrše zamenjavo.
Čl. 4. Obrestna mera, navedena v točki 1 čl. 3 uredbe pod I. in II. se zniža za dolgove denarnim zavodom od 6 na 4 in pol odstotka, za dolgove ostalim upnikom pa od 3-5 na 1 odstotek. Dolžnikom, ki so že plačali obresti po čl. 3 uredbe, se bo ta razlika obresti vračunala v odplačilo glavnice.
Čl. 5. Členu 10. uredbe (ki govori o tem, kateri denarni zavodi so izvzeti od teh omejitev), se doda: To velja tudi za terjatve Poštne hranilnice, kmetijskih zadrug in njihovih zvez.
Kmetijski minister se pooblašča, da izda o tem pravilnik.
žbcrcvan/e ^Županske zvc«e"
V ljubljanskem Trgovskem domu se je vršilo 2. februarja t. 1. zborovanje »Županske zveze«, ki se ga je udeležilo okoli 300 županov. Zborovanje je vodil predsednik »Zveze«, župan g. Babnik iz št. Vida nad Ljubljano.
Po zopetni izvolitvi sedanjega odbora za nadaljnjo poslovno dobo je povzel besedo pomočnik bana g. dr. Pirkmajer, ki je izvajal med drugim:
Lansko leto smo preživeli v znamenju reform občinske u'"ave. Novi zakon nam je prinesel nov tip obiine in z veliko skrbjo smo vsi pričakovali, kako se bo ta nova edinica uveljavila v konkretnem življenju. Danes pa že lahko rečemo, da so se občine po komasaciji dodobra afirmirale in da vzorno delujejo. Zlasti na deželi, kjer žive ljudje v današnji krizi v veliki bedi, so župani rsak dan postavljeni pred velike in težke naloge in priznati je treba, da jih vzorno vrše-
Finančni položaj podeželskih občin je z novim zakonom dobil ugodno izboljšanje, predvsem kar se tiče občinskih bremen. Komasacija je dajatve smotrno in pravično porazdelila in izenačila tako da imamo danes le malo občin, katerih doklade bi presegale 100%. Namen ban-ske uprave je, da bo v bodoče stala ob strani zlasti tem, težje prizadetim občinam in da jih razbremeni. Letošnji banovinski proračun je že sestavljen y tem smislu. S takšnim prizadeva-
njem bomo gotovo dosegli, da prihodnje leto ne bo mnogo občin z več kakor 100% doklad.
Med bremeni, ki težijo kmečke občine, so eno najbolj občutnih stroški za učiteljske stanarine in za šolstvo. Naš namen je, da prihodnja leta mnogo teh postavk prevzame banovina v svoj proračun. (Živahno odobravanje.)
Med nujnimi nalogami, ki jih bo treba v najkrajšem času rešiti, je tudi vprašanje komunikacij. To vprašanje je posebne važnosti zlasti za kraje, ki žive od tujskega prometa. Banska uprava bo poskrbela, da se organizira po takšnih krajih potrebno nadzorstvo za ceste in občinam, ki bodo v tem pogledu same pokazale kaj volje in spodbude, bo nudila tudi potrebno gmotno pomoč.«
Tajnikovo poročilo
Tajnik »Zveze«, g. dr. Riko Fuks, j© obširno poročal o težavah, s katerimi so se morale boriti občinske uprave zlasti zaradi neizplače-vanja že pobranih občinskih doklad in zaradi učiteljskih stanarin in kuriva. Veliko ogorčenje je izzvala njegova izjava, da je »Zveza« storila vse korake, da dobi pri Hipotekami bank! za naše občine 80 milijonov dinarjev posojila, pa je bila prošnja — odklonjena! In to kljub' temu, da je splošno znano, da so posojila Dri na* ših občinah absolutno varna!
Končno je g. dr. Fuks predlagal sledečo
resolucijo,
ki je bila soglasno sprejela:
»Občni zbor naroča predsedstvu Županske zveze, da zainteresira vse v pošte v prihajajoče činitelje, da se občine razbremene plačevanja stanarin učiteljskemu osebju in da se zakon o narodnih šolah v tem oziru spremeni. Nadalje naroča skupščina predsedstvu, da pokrena na merodajRih mestih potrebne korake, da bodo davčne uprave že vplačane občinske doklade takoj odkazale občinam. Vsako zadrževanje ob-
činskih doHad onemogoča redno poslovanje občin, kar ni niti v interesu naroda niti v interesu države. Zaradi vedno večjih poslov pri občinah se občine tudi materialno vedno bolj obremenjujejo. Novih bremen ni mogoče nalagati občanom, zaradi česar je nujno potrebno, da se vprašanje samoupravnih financ uredi z zakonom, tako da bodo samouprave v finančnem oziru lahko zadostile zahtevam ljudstva in države, da pa obremenitev ljudstva z novimi dokladami ne bo ubijala ves nadaljnji razvoj našega gospodarstva.«
jRccize nalega ge$pedcii?s{vii
Mi vsi vemo, da so gospodarske razmere v svetu in pri nas prav resne in obupne. Svetovna gospodarska kriza tudi našim krajem ni prizanašala in vse, kar nas tlači, pripisujemo baš njej in hladnokrvno prenašamo vsak najmanjši gospodarski in socialni udarec. Potemtakem izgleda, da nimamo več moči in narodnega ponosa za ugodno rešitev naših notranjih, gospodarskih in socialnih težav in da pričakujemo rešitve od drugod; da ne vidimo v marsičem naše lastne krivde, nočemo zagrabiti ali pa ne vidimo jedra našega gospodarskega vprašanja. Bodi temu tako ali tako, glavno je, da vemo, da jo osnova našega gospodarskega delovanja bolna in ta bolezen in njene posledice so za naše narodno gospodarstvo težje, kakor sami udarci svetovne gospodarske krize. In ker je naše kmetsko, predvsem pa celokupno narodno gospodarstvo prav občutno prizadeto, se moramo teh ran vsaj v glavnih obrisih dotakniti.
Predno preidemo na samo razmotrivanje naših perečih vprašanj, moramo podčrtati, da je naš kmetski pokret narodna in borbena organizacija, ki zbira pod svojim krovojn vso pozitivno, ustvarjajočo narodno moč za dosego edinega in končnega cilja, t. j. za ureditev prave, notranje kmetske demokracije, ki mora tudi na zunaj pokazati nezlomljivo in enotno fronto gospodarskega in socialnega napredka in neprestanega dela. Še več, naše kmetstvo je, odnosno bi moralo biti po svoji tradiciji, borbah in častni preteklosti skupnost vseh članov — kmetov in poljedelskih delavcev, ki se zavedajo svojega poslanstva, svojega izjemnega položaja in svoje moči v naši domovini.
Predvsem moramo ugotoviti, da prihajajo že dalj časa v naše kraje tujci, ki hočejo na račun našega kmeta priti do bogastva in naše kmetske žulje izkoriščati za prav čudne naklepe; da se še bolje izrazimo, tuj kapital se je zasidral in zajede! že tako globoko v našem gospodarstvu, da smo že sami postali sramotno nizki sužnji tega kapitala, ki odnaša od' leta do leta naše narodno premoženje preko meje. Pa ne samo to: tuji »strokovnjaki« prihajajo v našo deželo; oni odjedajo kruh našim domačim ljudem, ki so prav tako sposobni ali še bolj kakor tujci. Če pogledamo resnici v obraz, moramo sicer priznati, da smo deloma navezani na tuj kapital, toda povsod mora biti meja, ki jo nihče nima pravice prekoračiti. Na tem mestu pa moramo tudi potrditi, da se mnogi med nami hlapčevsko ponižujejo pred tujci in to našo slabost tujci temeljito razumejo in izkoriščajo. S tem pa, da se ponižujemo pred tujci in se ne zavedamo svoje lastne moči na lastni grudi, bijemo medsebojno borbo za »visoko« politiko in pri tem zanemarjamo gospodarstvo in socialno ureditev, nehote povečavamo število brezposelnih med inteligenco, delavci in obrtniki; najbolj žalostno pa je, da se mora naša mladina boriti pa vsakdanji kruh, čeprav bi ga bilo brez tolikih tujcev pri nas vedno dovolj.
Naši kmetijski proizvodi v tujini težko najdejo tržišče in če ga najdejo, so cene tako nizke, da se nazadnje sploh ne izplača pridelkov spraviti na trg. Na ta način, da mora naš kmet
prodajati svoje pridelke pod proizvodnimi stro? ški, se zmanjšuje kupna sposobnost širokih plasti našega kmetskega naroda. Rešitev iz tega težkega položaja zamore prinesti le zadruga, organizirana na sodobni podlagi z modernim zadružnim zakonom.
V okvir tega članka bi spadala še najrazličnejša vprašanja: problem naše valute in naših denarnih zavodov, kmečki kredit, kmečka zaščita in kroženje domačega kapitala; ker pa vsega tega ni mogoče obdelati na kratko, bomo o tem govorili posebej.	J.
SVasf poslanci na dele* za narod
Pretekli teden se je mudil narodni poslanec Albin Koraan v Beogradu ter ob tej priliki imel važne razgovore z več gg. ministri. Gosp. ministru socialne politike in narodnega zdravja je obrazložil beden položaj prebivalstva Dravske banovine, ki je poleg splošnega težkega stanja letos še posebno prizadeto vsled hude lanske zime, ki je uničila dobro polovico zimskih posevkov, poleg tega 60 bili različni kraji večkrat poplavljeni, tako n. pr. polovica ljubljanskega sreza je bila trikrat poplavljena. Zato je prosil g. ministra, da napravi vse, kar je v njegovi moči, da preskrbi za Dravsko banovino potrebno število prevoznic po znižani ceni za prevoz moke in koruze.
Preteklo nedeljo je pa g. minister dr. Maruši« sporočil, da je uspel ter da prevoznice v kratkem dobimo.
Dalje je poslanec Koman razgovarjal z ministrom za gradbe g. dr. Kožuljem ter ga naprosil pomoči za regulacijo naših rek. G. minister mu je obljubil, da bo nakazal Dravski banovini Din 7,000.000 iz izrednih kreditov za regulacijo naših rek.
Obljubil mu je tudi, da bo ugodil predlogu banske uprave ter da bo poslal posebno komisijo, ki naj prouči in utrdi na licu mesta razdejanja, ki jih povzroča reka Sava od Medvod pa do Litije ter napravi potrebne načrte, po katerih se bo potem pristopilo k sistematičnemu delu.
Jz ^veze slovenski!* femeiov
Pododbor Zveze slov. kmetov za ljubljansko okolico vodi resno akcijo za ureditev mitninskih tarif na one kmetske pridelke, ki so tako za pridelovalca kakor tudi za konzuimenta velike gospodarske ali življenske važnost, a se vsled previsokih mitnin otežkoča uvoz, odnosno pritiska na cene. Pododbor je proučil vse mitninske tarife in že sestavil konkreten predlog glede znižanja, odnosno popolne ukinitve mitnine na nekatere pridelke. Predsedstvo pododbora je parkrat razpravljalo o tem vprašanju z ravnateljem mestnega doliodarstvenega urada in mu predložilo svoje predloge. Pododbor vodi akcijo naprej z vso ono resnostjo, ki jo samo vprašanje zahteva, zavedajoč se svoje odgovornosti napram svoji or-
ganizaciji, a dobro vedoč, da bo moral premagati še velike težkoče, preden bo mogel zaznamovati uspehe ravno pri najobčutljivejših točkah tega vprašanja. Dobro se zaveda, da ee tu križajo interesi kmetskega prebivalstva z interesi meščanov in z interesi ljubljanske občine same.
Pododbor izjavlja^ da nima ničesar skupnega z neko akcijo, ki navidezno zasleduje isti cilj, a se poslužuje metod, ki jasno kažejo da ji je več za neke politične demonstracije, nego za stvarni gospodarski uspeh. Pododbor zveze tudi nima ničesar skupnega z nekim zborovanjem, ki ga je ta akcija sklicala na Svečnico pri Levu v Ljubljani.
Jzredni občni zbev ,,Kmclslkc prosveic"
v Ljubljani.
V smislu § 10. društvenih pravil sklicujemo izredni občni zbor »Kmetske prosv«tc« v Ljubljani za dne 25. februarja 1935 ob 20. uri v prostorih restavracije »pri Levu« na Gosposvetski cesti s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo revizorjev.
2.	Volitve.
3.	Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 1. februarja 1936.
Revizijski odbor.
Kmefeka mladina
lovanszcam I
Na delo za svoje najsvetejše — za kmetski stan...
Tvoja naloga ni še izpolnjena s tem, da si članica Društva kmetskih fantov in deklet. Tudi še ne s tem, da morda še precej redno posečaš sestanke, ki jih določa ženski odsek. Četudi vršiš vse, kar zahteva od tebe organizacija, je Tvoja prva in glavna naloga: vzgojiti se v dekleta, bodočo ženo in mater, ki bo vredna hči svojega kmetskega stanu.
V delovnem programu ženskega odseka so navedeni sestanki, ki se naj vrše vsaj enkrat na teden. Ponekod je to težko izvedljivo. In še takrat, kadar pridete skupaj članice enega društva, je mnogokrat vse bolj važno, kot resno delo, ki ga imate na programu. Za vsa brezpomembna javna mnenja se ogrevaš, brezsrčno obsojaš in opravljaš svoje stanovske tovarišice. Ali si že kdaj pomislila, da se to ne spodobi, da niti nimaš časa za to,? Življenje je preveč resno. Potreba časa je zajela našo vas in z njo tudi tebe.
Tvoja mladost. Razvijala si se v naravi. Kot del žive neoskrunjene prirode, si živela z njo, pod varstvom svojega kmetskega doma. Vsa vprašanja življenja te niso motila, šele ljubezen je vzbudila v tebi zavest, da živiš, da imaš tudi ti svoj pomen; da ima tvoje življenje svoj cilj. Tebi se ni treba boriti za poklic, za skorjieo kruha, kot se mora tvoja mestna tovarišica. In zdaj, ko je začel naš kmetski dom propadati, zdaj ko je jelo vse tisto, kar je bilo pristno kmetsko, izginjati iz naših domov, se boš ti umaknila; ali boš mirno gledala, da propade tvoj dom in dom tvojih bodočih naslednikov. In kdo je kriv propada? Na eni strani se bori starokopiten kmet z moderno mestnim na drugi strani. Ti se borijo med seboj in razdvajajo kmetstvo.
Na tebi leži, da boš znala pravilno spojiti vrednosti tisočletnih navad z novejšimi kulturnimi pridobitvami tako, da se kmetski stan dvigne.
Včasih so se dekleta zbirala ob zimskih večerih in veselo prepevale ob kolovratih. Bogato vezenih kmetskih narodnih noš niso delale mestne šivilje. Kmetsko dekle je bila ona umetnica, ki je z ročnim delom krasila sebe in svoj dom, bolj okusno kot danes. Ponosna je bila na svojo nošo, ki se je ponavljala iz roda v rod in spopol-njevala po potrebi časa in ni posnemala vedno spreminjajoče se mestne mode. Danes pa, kje se še vrte kolovrati? Le narodna pesem »Le predi dekle predi...«, »Pojdem na prejo«, so še ostanki, ki še žive med nami. V muzejih še občudujejo našo kmetsko nošo in ob njih se divijo meščani umetniškem okusu kmetskih ročnih del.
V	gledališčih pa zavidajo tvoje mestne tovarišice zdravo veselje in tvojo srečo, če se uprizarjajo stare ljudske igre. Vsi cenijo kulturo naše vasi, le naše kmetsko dekle se je sramuje. Zakaj?
Zakaj slediš mestnim novotarijam? Včasih je živelo dekle le za svoj dom in svojo rodno grudo. Danes pa ji postaja dom pretesen, ljubezen, ki jo je vezala na zemljo, je zastrupil denar.
V	tovarni se več prisluži; kot služkinji v mestu ji je dana možnost, da postane »gospodična«. Kaj zato, če s tem zataji svojo najdražjo svetinjo — svoj kmetski stan. Dekle noče več ostati na svojem domu, če se poroči brat na dom in prevzame posestvo, češ da zanjo ni več prostora v hiši. Ona zahteva doto v denarju in gre med svet, ni ji mar, če se mora zato prodati zemlja; ona zemlja, ki bi morala ostati v rodu in nedotaknjena. Včasih so dekleta, ki se niso poročila, ostala na domu. Kako lepa je bila poezija teh tetk! Koliko sreče so prinašale v domove otrokom. Kolikega vzgojnega pomena so bile v življenju kmetskega otroka. Bile so živi vzgled povezanosti in ljubezni do zemlje, na kateri so zrastle.
Zemlja je postala predmet trgovine, zato izgublja svoj sijaj in svetost, ki je prej družila vse člane s čudovito močjo in je dajala kmetskemu stanu posebno odliko. In, da se povrne ta svetost in ljubezen v kmetske domove, si prva poklicana ti žena, ti lahko pomagaš rešiti in dvigati svoj dom. Če ne boš rešila te odgovorne naloge s
JVovicc
*
Umrl je v Ljubljani koncem preteklega tedna znani slovenski pisatelj in dvorni svetnik v p. g. dr. Fran Zbašnik. Pokojnik je sodeloval do zadnjega pri vseh slovenskih književnih listih, zlasti pa pri »Ljubljanskem Zvonu«. Umrl je v visoki starosti 80 let.
Rodbinska žaloigra v Mariboru. V Mariboru so te dni našli ženo krojaškega mojatra šušta-riča in njegovo dveletno hčerkico v njihovem stanovanju mrtvi, zastrupljeni od svetilnega plina. Tudi moža eo našli omamljenega, toda niso mogli takoj ugotoviti, ali je res omamljen ali se samo hlini. V bolnišnici se je mož kmalu zavedel. Ko se je pa policija začela zanimati za celo zadevo, so ugotovili zlasti na podlagi izpovedi raznih prič, da mož le morebiti ni tako nedolžen kakor se dela. V nadaljnjo preiskavo so ga izročili sodišču, ker je osumljen, da je on sam ponoči napeljal plin v sobo, kjer sta spali njegova žena in hči.
Dva otroka padla v krop. V Prekmurju, v vaseh Hodoš in v Šalovcih, sta se te dni pri klanju prašičev zgodili dve hudi nesreči. Ko so klali pri posestniku Kerčmarju v Hodošu, je padel v krop, kjer se je kuhalo meso, domači sinček Oskar,' ki je v silnih bolečinah kmalu m mrl. — V šalovcih pa se je na enak način ponesrečil dveletni vnuk posestnika Jurja Sukiča. Obeh nesreč je kriva kolikor toliko neprevidnost staršev.
Z žlico si je poskusil preparati trebuh v mariborski kaznilnici kaznjenec Martin Jerebič iz Prekmurja, poskus pa mu ni uspel; samo ranil se je.
pravilnim umevanjem, potem ni več rešitve. Kdor pozna tvojo dušo v vseh njenih globinah, se boji, da te nepripravljeno zajame duh modernega časa tudi v oni strani, ki je dosedaj postavljala nesmrtne spomenike, tebi, kmetska mati. Moderen čas je hladen. Materinstvo se izraža v tebi, vse tiste sile, ki se javljajo, kot skrb in ljubezen. Mati je nosilka sreče in povzročiteljica udobnosti v kmetskem domu, ki vedno izžareva luč in toploto, ono kar tvori najlepšo stran v zgodovini človeštva. Le v tem je tvoja veličina in tvoje poslanstvo, le v tem je tvoja naloga in cilj tvojega življenja.
V materinstvu je zlato jedro ženskosti, in tvoja naloga ostane večno lepa. Iz nje odsvita nesmrtnost naroda in nesmrtnost kmetskega
stanu.	A. 0.
*
Sv. Jurij ob Taboru
V nedeljo, dne 3. februarja se je poročil naš agilni in večletni blagajnik Društva kmetskih fantov in deklet tov. Franjo Kos s tov. Malči Plaskanovo iz Orle vasi. — Z njim je društvo izgubilo nad vse požrtvovalnega blagajnika, kateremu se imamo zahvaliti, da je prišlo društvo do tako lepih denarnih virov. Pri zbiranju denarja, pa naj je bilo pri članarini, pri igri, ali
Poneverba v papirnici v Radečah. V papirnici v Radečah je bil zaposlen kot skladiščnik bivši železniški uradnik M. I. Mož je sprejemal na kolodvoru tudi blago za papirnico, s potvar-janjem voznih listov pa je osleparil tvornico za 16.000 dinarjev. Značilno za tega človeka je, da je ovadil nedavno neko svojo tovarišico v tvor-nici kot — vohunko, a se je baš na dan njegove aretacije pokazalo, da je njegova ovadba popolnoma neutemeljena.
Mlada detomorilka. Komaj lBletn« dekle je v vasici Sv. Petru pri Radečah rodilo nezakonsko dete. Iz strahu pred sramoto je otroka usmrtila. Zagovarjati se bo morala pred sodiščem v Laškem.
Velike množine vina iz Banata so te dni pripeljali v Maribor. Ne ve se še, ali bodo to vino prodajali kot »banatsko«, ali pa kot — štajersko! Najbrž ga bodo pa mešali, kar dobremu slovesu štajerskih vin ne bo koristilo!
Za 10 milijonov dinarjev sadja so zavžili Ljubljančani preteklo leto. V Ljubljano so namreč uvozili v tej dobi nad 3 in pol milijona kilogramov raznovrstnega sadja. Če računamo, da je veljal kilogram sadja le 3 dinarje, dobimo zgoraj omenjeno vsoto; bržkone pa so izdali Ljubljančani za sadje še nekaj več. Po-^ebno mnogo sadja so pripeljali lani iz Štajerske.
V rudniku se je ponesrečil. V rudniku Po-gcrca pri Sv. Lenartu pri Veliki nedelji je te dni podsulo mladega rudarja Petra Žitka iz Podgorce.
Trije požari v dveh dneh. V Ljubljani je na praži:ike gorelo na treh krajih. Na Sveonico je pogorelo posestniku Ivanu Strgarju na Barju gospodarsko poslopje z vso krmo vred in več vozov in orodja, v nedeljo zvečer pa je ogenj napravil v kinematografu »Mladinskega doma« nad 50.000 Din škode. Tretji požar ni bil nevaren; vnele so se samo saje.
na veselici, povsod je gledal in se trudil kakor mravlja, da je društvo doseglo lep finančni efekt. Njegov ideal je bil, da pride društvo čimprej do svojega ognjišča. Bil je prvi, ki je sprožil misel o gradbi kmetskega doma. Kako je med članstvom priljubljen in kako članstvo ceni njegovo pridnost, priča dovolj zgovorno to, da ga nismo med sabo drugače imenovali kot »naš financ minister«.
Prepričani smo, da nas tudi sedaj ne bo zapustil, temveč bo še s podvojenimi 6ilami delal za procvit in napredek našega društva; da se bo tako uresničil njegov sen in da bo lahko ponosno zrl na »Kmetski dom«, čigar temelje je ustvaril on.
Ob tem važnem življenskem dogodku mu iskreno želimo obilo sreče.
Gradec v Beli Krajini
V nedeljo, dne 3. februarja t. 1. -nam je priredila Zveza higienski tečaj z dvema pre-davanjima s spremljevanjem filmov. Predavatelj. Higienskega zavoda v Ljubljani g. dr. Korbar nam je predaval »Higiena na deželi« in »Nalezljive bolezni«. Ogromna udeležba, 200 ljudi(!) je pokazala, s kakim zanimanjem so ljudje prihiteli, da slišijo poučna izvajanja. Iskreno si sličnih predavanj še želimo!
Podražitev kruha v Zagrebu. Z ozirom na
sicer neznatno zvišanje cene za krušno moko so nekateri peki v Zagrebu zvišali tudi cene kruha za 50 par pri kilogramu. Pekovska zadniga pa odklanja vsako zvišanje cen kruha, ki bi bilo po mnenju zadruge opravičeno le za izvrsten kruli, kar pa se o kruhu v Zagrebu ne more reči. To se pravi, da so na svetu še vedno odkritosrčni ljudje.
Jezik so mu odrezali. V vasi Grumine pri Loanici so te dni neznani ljudje vdrli ponoči v hišo 251efeiega kmeta Agiča, ga zvezali in mu odrezali jezik in pobegnili. Zločina je osumljen neki bivši finančni stražnik, proti kateremu je v neki pravdi poškodovanec zelo ob-težilno pričal.
Zlato v Bosni. Pri Foči v Bosni je dala neka angleška rudniška družba preiskati tamkajšnje opuščene rudnike. Preiskava je dognala, da je v rudi toliko zlata in drugih dobrih kovin, da bi se obratovanje prav dobro izplačalo. Če bo preiskava rude v Londonu rezultat prve preiskave potrdila, bodo Angleži takoj pričeli z delom.
Požari. V Poljčanah je pogorelo gospodarsko poslopje tamošnjega župnišča, na Rdečem bregu pri Sv. Lovrencu na Pohorju pa je pogorel senik posestniku Francu Pajtlerju.
Zasačena vlomilca. Bančni sluga g. Kostanj-šek je v nedeljo zasačil v svojem stanovanju v Ljubljani dva neznana človeka. Hitro je vrata zaklenil, da neznanca nista mogla uiti, poklicani stražnik pa je oba odpeljal na policijo, kjer so ugotovili, da so ujeli dva dobro znana prijatelja tuje lastnine.
Podsulo je pri kopanju gramoza 24 letnega Janeza šušteršiča iz Smlednika. Prepeljali so ga v Ljubljano v bolnišnico, a njegovo stanje je ne-varno.
Veliki 08olnik
Društvo kmetskih fantov in deklet na Velikem Osolniku je imelo v nedeljo, dne 3. t. m. svoj II. redni občni zbor. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da se je društvo v drugem letu svojega obstoja lepo razvilo, nakar je bil izvoljen nov odbor s tovarišem Geroni Antonom kot predsednikom. Novi odbor bo v bodoči poslovni dobi posvetil vse sile še večjemu razmahu društvenega dela, v najkrajšem času pa bo skušal prirediti kako igro.
Rožni dol v Beli Krajini
Na Svečnico smo imeli v Rožnem dolu ob veliki udeležbi higienski tečaj, ki nam ga je organizirala Zveza kmetskih fantov in deklet. Učilnica je bila nabito polna odraslih ljudi, ki so z zanimanjem sledili predavanju g. Dr. Kor-barja is Ljubljane. Rožendoleani izražajo željo, da bi se taka predavanja vršila čim večkrat.
Razpored mlekarskih tečajev
Zveza kmetskih fantov in deklet priredi tekom tega tedna mlekarske in sirarske tečaje pri Društvu kmetskih fantov in deklet, in sicer: dne 5. t. m. v Studenicah, dne 6. t. m. v Orli vasi pri Braslovčah, 7. v Braslovčah in dne 8. v št. Pavlu pri Preboldu. Omenjene tečaje vodi banovinski referent za mlekarstvo g. Fra-njo Pavlica.
Braslovče
Društvo kmetskih fantov in deklet v Braslovčah bo imelo v nedeljo, dne 10. februarja ob 3. uri popoldne svoj redni občni zbor pri posestniku tov. Cizeju v Polčah. Tudi nečlane in druge prijatelje vljudno vabimo.
Šmartno ob Savi
Društvo kmetskih fantov in deklet je vpri-zorilo v nedeljo, dne 23. t. m. ob pol 4. uri popoldne veseloigro »Danes bomo tiči«. Igra je bila uprizorjena v dvorani Kmetskega doma v Beričevem. Vsi igralci so rešili svojo vlogo prav dobro, čeprav so bili nekateri prvikrat na odru.
9cpisi
*
Sv. Jurij ob Ščavnici. Z ozirom na »popravek« v zadnjem »Kmetskem listu«, podpisan od gg. L. Ivanjšiča in D. Korošaka, še sledeče: Načelnik Gasilske čete Sv. Jurij ob Ščavnici je g. Lj. Ivanjšič, podpredsednik CM podružnice je g. Lj. Ivanjšič, starosta Sokolske čete je učitelj g. d. Korošak, šolsko upraviteljstvo nima zaenkrat svojega stalnega upravitelja, ker je bil šolski upravitelj g. Lj. Ivanjšič upokojen, oziroma prestavljen v Križevce (vloga za premestitev prostora). — 18. novembra je bil določen prostor vsaditve, 25. novembra pa je g. L. Verzel, ki je bil 18. novembra soglasen gled prostora, kar dokazujeta dva njegova lastnoročna podpisa na dveh mestih, začel pobirati podpise med občinskimi odborniki proti prostoru vsaditve (osebnostni značaj). — Vsaditev lipe se je vršila takoj po deveti uri, sokolska slavnost se je pričela ob deseti uri in pisec teh vrstic je prisostvoval eni in drugi slavnosti. — Vsaditvi lipe so prisostvovali načelniki gasilskih čet: Berkovci, Ter-begovci, Zihlava, Dragoiinci, Okoslavci, Slaptinci, Sel išči in Stanetinci 8 po številu, (vseh gasilskih čet v juirjevški župniji je 9); podpredsednik in predsednik društva starih vojakov in invalidov Sv. Jurij, oziroma Sv. Duh, predsednik Društva kmetskih fantov in deklet in člani Sokola, skupno 11 predstavnikov društev. Kako je s pobiranjem podpisov med našim preprostim, iskrenim, poštenim in globoko verujočim ljudstvom, ve-nienda vsakdo J— Gornje vrstice naj popravijo
Medvode
V nedeljo, dne 10. t. m. ob 4. uri popoldne in ob 8. uri zvečer priredi tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet najnovejšo igro iz življenja naše vasi »Borba la dom«, in sicer v dvorani gosp. Jesiha v Medvodah. Vljudno vabimo!
Š kril j—Golo
Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo v nedeljo, dne 27. januarja t. 1. svoj redni letni občni zbor. Društ-eni funkcionarji so podajali izčrpna poročila o delu v preteklem poslovnem letu, nakar je bil izvoljen novi odbor. Predsednik je tov. Lenč Jože, podpredsednik tov. Mavec Janez, tajnik tov. Šteblaj Nikolaj in blagajnik tov. Golob Janez. Ob zaključku dobro obiskanega občnega zbora je imel programatič-no predavanje zastopnik Zveze tov. dr. Viktor Maček.
Česnjica pri Bohinju
Tudi na Gorenjskem smo se zdramili in uvideli nujno potrebo kmetsko-mladinskih organizacij ter smo se odločili še pri nas ustvariti novo postojanko, ki naj kmetski mladini našega okoliša kaže pot v boljšo kmetsko bodočnost in jo pripravi na težke naloge, ki jo čakajo. V nedeljo, dne 27. januarja t. 1. smo imeli ustanovni sestanek, na katerem smo izvolili pripravljalni odbor, ki naj izvede vse potrebne formalnosti, da bo Društvo kmetskih fantov in deklet moglo pričeti z rednim delovanjem. Prepričani smo, da Vam bomo mogli o našem delu kmalu zopet kaj poročati.
Grahovo pri Cerknici
II. redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet bomo imeli v nedeljo, dne 10. februarja ob pol 3. uri popoldne v prostorih šole na Grahovem, na kar opozarjamo vse kmetsko zavedne fante in dekleta ter gospodarje, ki jih tudi vabimo na občni zbor, kjer bomo pokazali uspeh enoletnega delovanja na polju samo-izobrazbe in kmetske vzgoje, ki je nam kmet-skim fantom in dekletom tako potrebna.
krivico, ki se je mogoče zgodila z mojim člankom, priobčenim v decemberski številki »Kmetskega lista«!? S tem naj bo tudi zaključeno žalostno poglavje »o jurjevški lokalni zgodovini«. — Najlepše se Vam zahvaljujem, g. urednik, za prostor radi priobčitve tega dopisa in vas prosim, da vsakomur, ki bi Vas nadlegoval s popravki, svetujete pravno pot!
Sv. Bolfenk pri Središču. Preteklo nedeljo je bil v šoli sestanek zastopnikov vseh društev, ki ga je sklical predsednik občine tov. Ivan To-mažič in na katerem je bilo sklenjeno, da se postavi spomenik v vojni padlim vojakom. Sestavljen je bil sledeči ožji odbor: Joško Kolarič, predsednik; Franc Zadravec, podpredsednik; Jože Breznik, tajnik in blagajnik; odborniki: Joško Tomažič, Franc Rizman, Peter Orešnik in Franc Flajs. širši odbor pa tvorijo po en zastopnik vsakega društva, občine in šole.
Upamo, da bo gornji odbor kos svoji nalogi, ter bo kljub težkim razmera! v dogledinem času postavil dostojen sipomenik žrtvam svetovne vojne. Želimo samo, da najde dovolj razumevanja za dobro stvar.
Dražba kvzna
Izredno neugodne vremenske prilike, pozno ali sploh ne zapadli sneg in mila zima so neugodno vplivale na kakovost našega krzna, ki je bilo mnogo slabše od onega prejšnjih let. Seveda so te okoliščine oblikovale tudi ceno, ki je napram lanski padla. Inozemski kupci so navajeni, da najdejo pri nas le dobro blago, ki je poznano daleč preko meja naše države. Sploh pa je letošnja kupčija s krznom zelo medla tudi na inozemskih tržiščih, Naše glavno krzno — lisica
Eberhard pri Bratislavi (ČSR)
Tovariša France Hočevar in Alojzij Mikla-vee, ki ju je Zveza kmetskih fantov in deklet poslala na šesttedenski kmetijsko-organizatoričnli tečaj v Eeberhardu, nam poročata: »Nisva pričakovala, da bova tako toplo sprejeta in se med Slovaki tako hitro udomačila ter se ž njimi v vsakem oziru, tudi v jezikovnem, tako lepo razumela. Tečaj, ki je bil otvorjen po ministru dr. Štefaneku v nedeljo, dne 13. januarja t. L, se vrši na Kmetijski in vrtnarski šoli v Eber-hardu pod vodstvom direktorja dr. inš. Skoiega, Poleg naju dveh Slovencev je v tečaju še 32 slovaških fantov. Dnevno je 10 ur predavanj o gospodarstvu, posameznih kmetijskih panogah, organizacijska predavanja, prosvetna in agrarna. Predavajo nam profesorji kmetijske šole in ugledni javni delavci iz Bratislave. Skoro vse stroške tečaja krije država. Čeprav se v Češkoslovaški republiki bavi s kmetijstvom mnogo manjši procent prebivalstva kot v Jugoslaviji, vendar vsa oblastva, tako državna, kot zemska in okresna (pokrajinska in okrajna), polagajo silno važnost na izobrazbo kmetske mladine, ter v vsakem oziru podpirajo gmotno in moralno kmetsko mladinske organizacije pri delu.«
Tovariši in tovariši««! Ali zbirate in hranite denar za potovanje na Oplenac, ko se bo
slovenska organizirana kmetska mladina poklonila na grobu blagopokojnega kralja? Mislita vedno nato in osnujte v ta namen pri vsakem društvu fond, v katerega usmerite dobiček iger, drugih prireditev in prostovoljne prispevke. Ix tega fonda boste lahko dajali podpore najpotrebnejšim članom. Zelo priporočljivo je tudi, da v vsakem društvu določite enega člana ali članico, ki bo vodil nekako začasno hranilnico, v katero vlagajte vsak znesek, ki si ga morete odtrgati in prihraniti. Ce še niste, pričnite takoj zbirati denar na gornji način, kajti ko bo prišel čas, bo marsikomu omogočeno pridružiti so deputaciji, ki bo ob priliki poklonitve obiskala in si ogledala najzanimivejše bližje kraje Srbije.
— že nekaj let ni v modi in zato so preostale od prejšnjih let velike zaloge, ki leže neprodan^ v Londonu in Leipzigu. Zanimanja za te kože pa ni skoraj nikakega, Zato tudi v Ljubljani ni bila prodana skoraj polovica lisic. Vodstvo dražbe je potegnilo blago raje nazaj, ker bi ne doseglo cen, ki odgovarjajo vrednosti in trudu lovca. Kot običajno, pa je bilo zanimanja za kune zlatice in belice, dihurje in zajce.
Zanimanje kupcev je bilo kot rečeno medlo. Prišli so iz naše države, pa tudi iz Avstrije, Italije, Nemčije, Francije in Grčije.
Na dražbi so bile dosežene sledeče cene, ki veljajo za prvovrstno krzno:
Lisice poljske do Din 120-—, lisice gorske od Din 124-— do Din 150-—, lisice gorske, posebni komadi, Din 180-—, kune zlatice svetle Din 500, kune zlatice temne do Din 620"—, kune belice od Din 450-— do Din 520-—, dihurji od Din 60-— do Din 90-—, veverice — letine brez vrednosti, divji zajci — zimski Din 3-85, divji zajci jesenski Din 1*—, jazbeci Din 58-— do Din 61-—, vidre Din 380-—, jeleni po Din 13"— za kg, srno povprečno po Din 10•— kg. Za domače zajce, domače in divje mačke, polhe, krte, rjave podlasice, volkove in merjasce ni bilo zanimanja. Prihodnja dTažba se bo vršila 25. in 26. februarja 1935 v Ljubljani.
ieemen, rž, oves, črno in sivo ajdo
kupuje po najvišji ceni
..EKONOM" Ljubljana,
Kolodvorska 7. Pošljite ponudbe 1
%>OL nase gcspedflg/e
Jasli ali /c/ire
Na živinskih sejmih, razstavah in posebno pri premovanju in licenciranju plemenske živine se, na žalost, opaža še veliko pomanjkanj na zunanjih oblikah naših domačih živali.
Za danes bi samo opozorili živinorejce na to, da mnogi biki, žrebci, teliee in žrebice imajo vzleknjene hrbte — so sedlasti — a zadnji del telesa višji kot prednji.
Ta napaka je zelo velikega pomena, ker konji in govedo, ki se rabijo za delo in za raz-plod morajo biti močni in trpežni. Če pa nimajo dobro razvite in ravne hrbtenice, nimajo potrebne opore in vztrajnosti pri delu. Pri brejo-sti pa težje nosijo in imajo težke porode. Kajti Če niso kosti in mišice dobro razvite in nimajo pravilne oblike, tudi notranji deli telesa, pljuča, srce, jetra in prebavni organi niso pravilno razviti in ne morejo pravilno delovati, vsled tega take živali prej opešajo kol druge normalno zraščene. Pri brejosti se zarodek slabo razvija in porod je bolj težak, ker žival nima toliko moči in nenaravna lega kosti ovira porod.
Te napake nastanejo, če živina trpi na ko-stolomnici, to je, da ima slabe mehke kosti zaradi pomanjkanja apna in fosforja v krmi, kar se dogodi, če mlade živali po odstranitvi nepravilno krmimo. Največkrat pa je vzrok, da mlade živali, ko nehajo sesati, dobijo svoj prostor blizu starejših živali in morajo jesti z njimi iz visoko stoječih lojter, ali pa se jim pripravijo posebne visoko stoječe lojtre. Mlada žival se mora stegovati in kriviti, da dobi malo sena ali trave. Pri tem se hrbtenica upogiba ter sčasoma postane upognjena, pleča ter greben se slabo razvijejo, tako da ostane zadnji kraj nekoliko višji.
Vzleknjenost kakor vsako oslabljenje pri mladih živalih preprečimo, če te pustimo čim bolj dolgo sesati ali po odstavitvi dajemo dobro krmo, apnene in fosforne snovi — klajno apno Ker pa nastane ta napaka največkrat s krmljenjem iz visokih stoječih lojter, treba te odstra-
niti in krmiti v primerno visokih, širokih in globokih jaslih.
Lojtre za krmljenje se danes sploh ne uporabljajo več, ker niso pripravne (praktične).
Razen tega, da živali pri tem dobijo nepravilne zunanje oblike telesa, se jim pri trganju sena zaprašijo oči in grlo, in večkrat nastanejo vnetja očes in dihalnih organov (kašelj); najboljši deli sena odpadejo v jasli ali na tla in se ne izkoristijo.
Zato proč z visoko stječimi lojtri i/, vseh hlevov.	p.
Po svefra
*
Avstrijska vojua industrija dela. Angleški časopisi poročajo, da dela avstrijska vojna industrija s polno paro. Preteklo leto so sezidali v Avstriji 12 velikih tovarn za izdelovanje vojaškega sukna, ki ga prodajajo v Francijo, Nemčijo, v Italijo in na Ogrsko. V mestecu Šteyr na Oor. Avstrijskem pa izdelujejo nove vrste strojnic, ki oddajajo po 2000 strelov na minuto, noč in dan. Te vrste strojnice prodajajo v Francijo in v Nemčijo in tudi na Japonsko.
Tudi znane Škodove tovarne na Češkem delajo noč in dan.
Tudi Angleži znaj« zab; . Ijati. Angleži slave kot jako hladni in umerjeni ljudje. V parlamentu pa le včasih kakšnemu poslancu zavre kri, da nekoliko pozabi na dobre manire. Tako je te dni pri razpravi o brezposelnosti poslanec Buchanan silovito napadel predsednika vlade MacDonalda in ga zmerjal s psovkami »garjev pes«, »figa-mož«, »svinja« itd. Na koncu pa je dejal. »Mogoče bo MacDonald (predsednik vlade) umrl častno, toda po njegovi smrti ga bo preklinjalo na tisoče brezposelnih kakor to tudi zasluži.
Najdeno zlato. Zadnjič smo poročali, da je iz velikega potniškega letala, ki vozi iz Londona v Pariz, padlo na tla skoro za 2 milijona dinarjev zlata, ki ga je poslala Angleška banka v Pariz. Zabojčke z zlatom so pa sedaj našli na angleških tleh v kentski pokrajini.
Dobri lovci. V nekem kraju na Nizozemskem je šel znan izidelovalec pohištva z dvema svojima prijateljema na lov na zajce. Pa je naneslo tako, da so vsi trije streljali na istega zajea. Uspeh pa je bil, da je zajec ušel. zadeti so bili pa štirje sprehajalci...
Ali denar — ali ženitev. V Afganistanu, to je v deželi na meji med Rusijo in Indijo, ko ljudje glede plačevanja davkov prav tiklni^ kakor so Evropejci, da jih namreč silno neradi plačujejo. Da bi pa laže izterjala zaostale davke, je vlada odredila, da se mora vsak, kdor se hoče oženiti, izkazati s pobotnico, da je vse davke poravnal. Posledica bo sedaj ta, da bodo res izterjale nekaj davkov, ali pa se ljudje ne bodo' ženili. Ali pa bodo plačevale zaostale davke neveste, da bodo prišle pod streho) * •• • • l
20.000 gostov je povabil' na pojedino ameri-': ški bogata« Philipps iz mesta Detroith za svoj Bb.' rojstni dan. Oostom so stregli v treh velikih fa-briških delavnicah, godovnih daril pa je dobil mož toliko^ da - so jih odpel jali «a* fv velikih tovornih avtomobilih.
Denar iz gumija so dobili v Siamu v Aziji. Drobiž je narejen iz rdečega gumija, a vrednost novcev je prav tako velika kakor je vrednost gumija, tako da se ponarejanje ne-izplača.
Fašistična armada v Italiji. S 1. februarjem so v Italiji uveljavili1 haredbo o vojaški Vzgoji mladine pred pravo vojaško službo. Mladina bO organizirana čisto vojaško in se bo pripravljala na bodoče vojaško službovanje v posebnih tečajih. Posebne tečaje bodo ustanovili za radio-telegra-fijo, za konjenike, za strojničarje in za vojaške šoferje in motocikliste. Vsa organizacija bo štela okoli 1 milijon mladeničev.
Semenski krompir
v vagonskih množinah dobavlja »EKONOM" Ljubljana. Kolodvorska 7.
Knjige „Kmetijske Matice" za leto 1935
Med knjigami, s katerimi so našo književnost letos obogatile razne književne družbe, spadajo brez dvoma knjige »Kmetijske Matice* na odlično mesto, ne samo zaradi tega, ker popolnoma ustrezajo namenu »Kmetijske Matice«, ki hoče dajali kmetom primemo berilo, ampak ♦udi zaradi svoje splošne književne in praktične vrednosti.
»Kmetijsko Matico« vodi načelo, da potrebuje naš priprosti kmetski narod dvoje: imeti mora nekaj praktično-poučnega, imeti pa mora tudi nekaj poštene zabave: izobraževati mora razum, plemenititi pa mora tudi srce. To svojo nalogo je »Kmetijska Matica« letos izvršila v visoki meri.
Med najbolj priljubljene knjige na deželi spadajo »Koledarji«, ne samo zaradi njihove praktične uporabnosti za vsakdanje življenje, ampak tudi zaradi berila, ki ga prinašajo. Letošnje koledarsko berilo v »Matičinem« koledarju se odlikuje po tem, da objavlja večinoma le kratke sestavke, ki jih ljudje najrajši bero, zato pa je njihova vsebina nadvse pestra: poučna in zabavna. Vse je povedano priprosto, tako da bo tudi manj izobražen bralec lahko vse razumel; samo od razumevanja berila pa ima človek nekaj koristi. Samo »Koledar« je že svojega denarja vreden.
Kmetskim gospodarjem pa sla namenjeni knjigi »Organizacija in uprava kmetije« in »Kmetijsko kokošarstvo«. Prvo knjigo je napisal g. inž. Valentin Petkovšek, drugo pa g. inž.
Wenko. Po njihovi praktični vrednosti ne vemo, kateri knjigi bi dali prednost; važni sta obe, zlasti za današnje čase in za današnje naše razmere. Doslej smo bili vajeni na knjige te vrste, ki so upoštevale predvsem tuje razmere brez potrebnega ozira na naše kraje; te dve knjigi pa sta preraounjeni posebej za naše kraje in za naše gospodarje in zavzemata baš zato v vrsti strokovno-kmetijskih knjig odlično mesto.
O važnosti »organizacije kmetije« ne bomo izgubljali besed. Dandanes so časi pač minili, ko so gospodarji obdelovali zemljo in redili živino itd. kar tja v en dan, ne da bi se ozirali na veliko medsebojno odvisnost in povezanost raznih panog kmetijstva. Tudi najmanjša kmetija mora biti danes dobro organizirana, če hočemo iz zemlje dobiti kolikor mogoče velik dohodek. To odvisnost in povezanost pa je treba poznati: poznati je treba, kaj nam donaša polje, kaj sadje in kaj nega živali. Kdor tega ne pozna, ne more svojega gospodarstva primerno organizirati, še manj pa ga more pametno upravljati. O vsem tem nas temeljito, čeprav na priprost način, brez vsake »učene« in nepotrebne navlake, seznanja knjiga o »organizaciji in upravi kmetije«.
Bolj »špecijalna« pa je knjiga o »Kmetijskem kokošaretvu«. »Špecijalna« zato, ker se bavi samo z eno panogo našega kmetskega gospodarstva, s panogo, v kateri smo še daleč zaostali, a ki bi nam lahko donašala ogromne gospodarske koristi in jih tudi res donaša vsem,
ki to stroko dobro poznajo. Reja kokoši ni tako enostavna stvar, za kakršno jo je smatrala doslej večina gospodinj, ampak je treba biti dobro poučen o stvareh, za katere so se gospodarji in gospodinje doslej žalibog prav malo brigali. Če bi pa kmetje in gospodinje poznali in tudi uva-ževali vse nauke, ki jih daje knjiga o »kokošar-stvu«, bi na leto dobili lahko lepe tisočake vež dohodkov od kokoši kakor jih prejemamo danes.
Prijetni zabavi pa je namenjena knjiga »Stari Hrk«, ki jo je napisal Lojze Zupane. V tej od začetka do konca napeti in življenja polni povesti nam opisuje pisatelj s prijetno besedo življenje na trdni kmetiji v naši Belokrajini. Pred nami se razvija kar cela zgodovina danes trdnega, jutri propadajočega, a zopet k novemu življenju vstajajočega kmetskega doma. Pred seboj vidimo razvoj vsega kmetskega življenja v Belokrajini: boj za županski etolec, ženitve in možitve, računanje na dote, zmago zveste kmet-ske ljubezni, a vse primerno pomešano z lepimi opisi domačih belokrajnskih krajev in domačih šeg in navad. Kakor ima Belokrajina res svoje lastno kmetsko življenje, tako je v tem kmet-skem življenju tudi toliko splošno-kmetskega in splošno-Gloveškega, da jo bo vsak kmetski človek z velikim zanimanjem bral zlasti sedaj ▼ dolgih zimskih večerih.
Knjige »Kmetijske Matice« bodo torej veaki kmetski hiši v veselje in v korist in zato Jih vsem kmetom toplo priporočamo. »Kmetijska Matica« je storila svojo dolžnost, a od kmetov i« odvisno, da store tudi oni svoje in da svojo književno družbo kolikor mogoče krepko Rpd-pro s čim večjim številom naročnikov)
Krupp dela. Svetovalo znana tvornioa in livarna za topove v Essenu, ki je last Kruppovih dedičev, je. zaposlovala pred i .leti .»komaj« 25 tiso^"ciffflkvčev. Danes jih zaposluje 75.000! Zato ,pa. jo imela tvornica 1. 1934. nad 6 milijonov mark »"istega dobička, pred 2 leti pa je imela |ge 150.000 mark izgube. Toliko nese izdelovanje [orožju!
Bripa r Rumuniji. V Runuiniji se zadnje (tedne .silno širi bripa, tako da so morali že iskono vse šole zapreti. Tudi ministrski svet pretekli tc Jen ni mogel imeti nobene seje, ker je 6 ministrov obolelo na hripi. Pravijo pa, da hri-pa ni nevarne vrste.
Klofuta ga je ozdravila. Devetletni deček Jurček Patterson iz Glasgowa je bil že 7 let vsled neke nezgode slep na eno oko. Zdravnik je hotel oko odstraniti, mati pa tega ni dovolila. sTe dni pa je dečko svojo mater tako razjezil, da mu je prisolila pošteno klofuto. V tistem hipu .pa je Jurček zaklical: »Jaz pa vidim s svojim bolnim očesom!« Zdravnik je ugotovil, da bo deček trajno videl.
Vsled nevihte krotke živali. Iz Londona se je nedavno selil neki cirkus na evropsko celino. Živali so natovorili na ladjei. osebje pa je odpotovalo iz Londona z letalom. Na ladjo so vkrcali 14 tigrov, 8 levov in 3 slone. Spotoma pa je ladja prišla v liudo nevihto. V skrbeh, kaj je z živalmi, je njihov lastnik takoj brezžično vprašal kapitana ladje, kako je z njimi. Kapitan je odgovoril tudi z brezžično brzojavko: »Sloni kakor navadno, levi plašni, tigri pa pijejo mleko iz rok mornarjev.«
Nekaj za gospodinje
Dober domač kruh pripraviš tako-le: Zmešaj 1 kilo dobre ržene moke s pol kilograma pšenične (krušne) moke. Kvasa potrebuješ 3 deke, vode pol litra, 4 deke soli in 1 deko
kumna (»kimel-na«). Kvas razmešaj v četrt litra tople vode in dodeni nekaj moke, da postane mešanica gladka in jo pusti vzhajati. Ko ;e kvas vzhajan, ga premešaj skupaj s četrt litra tople vode in polij zmešano moko. Testo vmesi prpcej-trdO; če je treba, dodaj še nekaj vode, ker testo ne sme biti pretrdo. Testo položi na desko, ki jo potresi s črno moko, ga še enkrat premesi in napravi dve štruci. Struce položi v pekev in jih pusti še 1 uro vzhajati; ko vzhajajo, jih daj v pečico za 1 uro.
Govedino s prikuho vred skuhaš v eni sami posodi tako-le: Pristavi na ogenj lonec vode, v vodo pa daj zelenjavo, kakor jo rabiš za juho: peteršilj, korenje, zeleno, košček čebule itd. Ko ta »juha« zavre, prideni v lonec pol kile na debelejše kose zrezane govedine; to naj vre približno poldrugo uro. Ko je govedina že skoro mehka, daj v lonec še majhno zeljnato glavo in par razrezanih krompirjev. To naj vre skupaj še pol ure, potem pa nesi na mizo.
Na italijanski način pečena govedina. Skuhaj govedino kakor za juho. Nato zreži 2 čebuli, nekaj korenja, peteršilja in zelene prav na drobno in praži v ponvi na masti, da vse lepo zarumeni. Skuhaj še nekoliko paradižnikove konzerve v četrt litra vode in to prilij v kožico, da vse z zelenjavo vred nekaj minut prevre, v to omako pa položi kuhano govedino, nekoliko osoljeno in popoprano. Zalivaj z juho, da se omaka preveč ne zgosti. Kot prikuho pripravi riž.
'Radio
od 10. do 17. februarja 1935.
Nedelja, dne 10. februarja. 7.30: Smernice banovinskega načrta za pospeševanje kmetijstva (ing. Zidanšek Josip). — 9.00: Versko predavanje (ravnatelj Jože Jagodic). — 19.30: Nac. ura: Branibor (dr. I. C. Oblak), prenos v Zagreb in Beograd.
Ponedeljek, dne 11. februarja, 1800: Zakladi na dnu morja (Viktor Pirnat). — 19.10: Zdravniška ura {dr. Bogomir Magajna).
Torek, dne 12. februarja. 18.00: Otroški kotiček (Manca Komanova). — 18.20: Pomen telesne vzgoje (Zajc-Boškovičeva). — 19.10; Pravna ura (dr. Knaflič).
Sreda, dne 13. februarja. 19.00: Naloge so-kolstva v sedanjosti (dr. N. Kovačič).
Petek, dne 15. februarja. 1S.00: 0 verstvih (Fr. Terseglav). — 19.30: Nac. ura: Izvolitev vodje v Orašču 1. 1804 (Miloš Crnjanski) prenos iz Beograda.
Sobota, dne 16. februarja. 18.15: Aktualnost (Ljudevit Mrzel). — 20.00: Zunanji politični pregled (dr. Jug).
Sejmi
10.	februarja: Sv. Jurij ob juž. žel.
11.	februarja: Metlika.
12.	februarja: Motnik, Maribor, Dol. Lendava. 14. februarja: Dob, Dobrova, št. Lambert, Tur-
nišče, Razdrto, Žirovnica, Semič, Sava, Brežice, Ponikva, Središče, Žalec, Sevnica. 16. februarja: Ptuj, Ljutomer.
Valute
ameriški dolar nemška marka švicarski frank angleški funt
1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira Premija 28,h% je tu že všteta.
Din	44'—
Din	1756
Din	1425
Din	215'—
Din	290
Din	184
Din	372
Ko preCltaS Kmetskl list, da/
ga prečilati tudi sosedu in mu priporočaj, da si ga naroči. Celolefna naročnina znaša samo 50 dinarjev.
r. z. * o. z.
v LjtfhSiarii
Kolodvorska ulica 7
(v lastni hiši) Telefon interurban št 25-06
Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob, pše-
nično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre nitrofoska-la, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »IL0VAC«, Karlovac, za vse vrsto zidne in strešno opeke.

vseh imk. lrgmke, uradne,mkla m-
• Knjige ■ večOM ^^j^^VfiUisk httn* in pečeni!
TISKARNA MERKUR
L1UBL1ANA,G REGORČIČEVASi !23
VTi-l 5- 52 ^JIlaqmm:7iskarnfllfarktiv.
DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni don
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUB LIAN I, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
VLOGE na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso brez prekinjenja obrestcvanja. // POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. // OSKRBUJE: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje. PRESKRBUJE: Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. // BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—127, in od 3—47,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—127, ure.
Podružnici: KAMNIK - MARIBOR
Urednik; Janko yici6, — Izdaja za konzorcij Ivan risan, -- Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O, Mihalek), Ljubljana.